Telefon št. 74.
Posamna številka 10 /i.
. • M<tl projeman:
za
•elo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » ietrt » » 6 > 50 » Mesec > 2 > 20 >
V apravnlitvu prejeman:
za
colo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — > Četrt » . 6 „ — » Mesec » 1»70»
Za poSiljanjenadom 20 b na meBec.
SLOV
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In insorate sprejema upravnlStvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice st. 2.
Rokopisi se ne vra4ajo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan ,izvzem5i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 106.
V Ljubljani, v ponedeljek, 11. maja 1903
Letnik XXXI.
Mej ljudstvom.
Včeraj sta Ig in njega okolica po svojih županih in volivcih jasno in od ločno pokazala, da l)udstvo navdušeno odobrava nevstrašeni nastop naših poslancev in da je glede deželnega zbora pripravljeno ne odnehati in vstrajno stati v boju za poslanci. Navzočih je bilo na shodu več stotin mož in, če je tudi sredi shoda pričel padati dež, vender so volivci vztrajali in navdu šeao odobravali govor dr. Šusteršičev do konca. Shod se je vr£il na županovem, s tro-bcjnicami in mlaji okrašenem dvorišču na Igu.
Dr. šusteršič je na Bhodu razpravljal o sedanjem političnem položaju, s posebnim ozirom na politični položaj v kranjskem deželnem zboru. Zborovalci so živahno pritrjevali govorniku, ko je slikal, kake krivice se gode večini prebivalstva, ter so gromovito odobravali izjavo, da kato-liško-narodni poslanoi ne odnehajo prej, predno se pravično ne spremeni deželni vo-livni red.
Govornik je razkril tudi zadevo ljub Ijarskega barja, za katerega osuševanje se je baš katoliško narodna stranka najbolj trudila in je v zadnjem zasedanju deželnega zbora vložila tudi tozadevni predlog, dočim eo liberalci in vlada molčali. Dr. Šusteršič je od Gautsohevega ministerstva izposloval rešitev aktov. Vodja liberalne stranke dr. Tavčar je v ljubljanskem občinskem svetu govoril proti osuševanju barja. Liberalci naj le povedo, kaj koristnega naj bi sklenil za ljudstvo dež. zbor, in za vsako ljudstvu koristno zadevo smo pripravljeni priti v deželni zbcr, za druge nego za ljudske potrebe se pa ljudski denar ne bo izdajal. (Navdušeno odobravanje). Ako bomo mi trdni in če bo ljudstvo vedno tako zvesto stalo za svojimi poslanci, pa bodemo, če ne takoj, pa z leti dosegli, zakar se borimo.
Glede podpor po toči poškodovan i m , katere je dosegel dr. Šusteršič, je govornik izjavil, da se glede razdeljevanja slifijo pritožbe, slične pritožbam tudi po drugih krajih. Mnogi, ki so potrebni, niso dobili podpor, in radi tega se bodo poslanci na Dunaju pritožili. Glavarstvo je naročilo orožnikom, naj pciz vedujejo o potrebi posameznikov, in orožniki so to storili vse po svoji glavi. Orožniki imajo dolžnost čuvati postavo in javno varnost, ne pa odločevati, kdo dobi podporo. Mi bomo radi tega tako zaropotali, da bo marsikomu po glavi šumelo, in tudi v tej zadevi se mora napraviti red.
Kako podlo postopajo liberalci, kadar dobiljudstvo kako pomoč, priča naslednja »Narodova« notica :
Dr. Susteršičevi kmetje — v jarkih. Poroča se nam : Včeraj se je pričela deliti pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu po ujmah oškodovanim kmetom iz ljubljanske okolice — Rakitna, Brezovics, Ig itd. — državna podpora. Dobili so po 80, 60, 50, 40, 30 kron itd. Kako so jo ti dr. Susteršičevi kmetje z »navdušenjem« spre jeli, priča dejstvo, da so sinoči ležali po jarkih pijani obTržašk i in Ižanski cesti in trdo smrčalipod — božjim varstvom!
Ko je govornik prebral ta 1 o p o v s k i izbruh glasila slovenske inteligence, na stalo je silno razburjenje in soglasno je ljudstvo protestiralo proti takemu blatenju in obrekovanju. „Narod" se laže! klicali so sborovalci. Ljudje so vedeli, kaki »ljudski

prijatelji" so slovenski liberalci, ki ljudstvo tako nečuveno črnijo. Dr. Šusteršič je nato dejal, da ve, da bo ta notica romala na Dunaj, in ker itak ljudstvo dobi malo podpor, je taka pisava nečuven zločin. V nobeni deželi se taka Iumparija ne zgodil Povsod drugod so vse ttranke složne v tem, da dežela dobi veliko podporo. Kar se pijančevanja tiče, naj bodo liberalci tiho, ker ravno liberalci imajo med seboj velike pijance, katerih posameznik je VBak dan bolj pijan, kakor vsi Ižanci skupaj, a ti liberalci si pijanost plačujejo z denarjem od kmečkih žuljev. Mi torej najod-ločnejSe pr otestiramo, da bi taki ljudje tako nečuveno žalili naša ljudstvo. (Burno odobravanje.)
Nato se je govornik ozrl na delovanje liberalcev v državnem zboru, katero je po-jasnoval z raznimi značilnimi vzgledi, posebno pa je napovedal, da dr. Tavčar dobi krepak odgovor na svojo interpelacijo proti (»Gospodarski zvezi«. Ta interpelacija je jeko značilna za liberalce. Kmetom hočejo odrekati pravice, katere imajo drugi stanovi. Uradnikom privoščijo konaumna društva, kmetom ne, in posebno Raifeiznove posojilnice, ki kmetom dajo doma cenejši kredit, nego bi ga dobil kmet z dolgo potjo v mesto, so liberalcem trn v peti.
Glede zvišanja učiteljskih plač je zavzel govornik isto stališče, kakor na zadnjem svojem shodu v »Katoliškem domu«, da namreč ni za to, da bi se radi tega povišalo deželne naklade, ampak naj se po vsej Avstriji vpelje v ta namen davek na višje uradniške plače in na do hodke nad 5000 kron.
To stališče dr. Susteršičevo je edino pravilno in res čudimo se, da pride »Učiteljski Tovariš« do tega, da sicer ne ponatisne celotne dr. Susteršičeve izjave, da pa vendar trdi, da se s tem dr. Šusteršič dela norca iz učiteljev. Norca se delajo iz učiteljev tisti, ki jim obljubujejo stvari, ki se izvršiti ne morejo, in mislimo, da bi pač ravno učitelji morali biti za to, da se obre-mene tisti, ki to lahko utrpe in ki ne nosijo doslej nobenih težkih obdačenj. »Učiteljski Tovariš« se posebno zaletuje v dr. Susteršičev izrek: »Učiteljem naj se zboljšajo plače, a na račun premožnih stanov, in ti premožni stanovi naj bodo toliko vestni, da sami izjavijo, da prostovoljno plačajo
v ta namen doklad e.«
»Učiteljski Tovariš« pravi, da je ta iz rek tako neumen, da se mu morajo smejati koze na paši; zavijajoč, da je dr. šusteršič rekel, da morajo višji uradniki prostovoljno prispevati, se 1 a ž e , da je dr. busteršič rekel, da noče na noben način izboljšati učiteljskih plač. Da se tisti višji krogi, ki se cede hinavščine do učiteljstva, ne bodo prosto-voljno oglasili za plačevanje, je samo ob sebi umevno, in dr. Šusteršič je hotel ravno to dejansko prijateljstvo gotovih krogov do učiteljstva pokazati v goloti. Res čudimo se, da bi liberalno učiteljstvo tako rado naprtilo bremena ubogim kmetom, da pa dr. Susteršičev predlog, naj so bremena nalože premožnim stanovom, označuje kot »f a n t a 1 i n s k o predrznost«. To se vidi, kako hočejo nekateri liberalni voditelji učiteljstva učiteljstvo »imeti za osla« in
da o n i zaslužijo za svojo aroganco, lažnji vost in zavijanje odkritosrčni »f e j !«
Razume sa, da so zborovalci tudi zgoraj označeno tozadevno dr. Susteršičevo stališče soglasno odobrili in tudi njegovo izjavo, da bodo poslanci prej razbili de želni zbor, predno bi se kmetom naložila nova bremena. »Mi takoj zraven!« so klicali kmetje, ki čutijo, da so jim že dosedanje naklade previsoke.
Dr. S u s t e r š i č je posvetil tudi par besedi sobotni »Narodovi« neumni notici, ki se glasi:
»Značilen izrek. Z Dunaja se nam poroča in sicer od strani, ki je vzvišena nad vsak dvom, o veleznačilnem izreku neke visoke vladne osebe. Pri pogovoru o razmerju med vlado in med slovenskimi klerikalci s posebnim ozirom na gospodarsko organizacijo sa je dotična vladna oseba iz rekla: »Die slovenischen Clericalen fordern nicht nationale Concessionen, sie vvolle.i nur Geld. \Varum soli man ihnen nicht paar tausend Gulden geben, wenn sie darum zu haben sind?« Za danes brez komentarja«.
To piše list stranke, ki je glasovala za dispozični zaklad in to svoje glasovanje utemeljita s tem, da je v „Narodu" priobčila izjavo: „da bi opozicija ne bila pametna, ker je narodnonapredna stranka navezana na to, da od vlade dobi kako drobtinico in da res tudi dubi od vlade vr.aj kakšno drcbtino, mej tem, ko klerikalci niti pajčevine ne dobe". Skoro na to je Ferjančič postal nadsvetnik ekstra atatum. To nam očita »Narod", nam, ki smo rešili Celje in smo za slovenske koristi v Celju Btali neomajani, a liberalci ao Calje izdali in po naši zmagi hiteli pro dajat (Jelje.
Koncem svojega govora je pozval govornik zborovalce k vstrajnosti in odločnosti in je s »slava« klici na sv. očeta in cesarja končal svoj govor.
Shod je nato soglasno izrazil zaupanje dr. Šusteršiču in katoliškonarodnim poslancem in gromoviti »Živio«-klici so doneli, ko je posestnik Pire v imenu zborovalcev se zahvalil poslancu in ga zagotovil, da v bodoče bo večina glasov zanj še pomnožena. Ponavljali so se glasni protesti proti pod lemu »Narodovemu« napadu in z burnim odobravanjem je bil vsprejet dr. Susteršičev poziv: „Na ta napad odgovori ljudstvo stem, da prezira gostilne, kjer imajo,slovenski Narod1".
Ta shod je zopet pričal, da vezi, k i vežejo naše poslance z 1 j u d -stvom, so nerazrušljive in postajajo v boju vedno trdnejše.
Balkansko ognjišče.
Dunaj, 8. maja.
I.
»Nekaj se kuha v makedonskem kotlu, le znano ni, kaj«. Te besede je že 1. 1891 izprec:ovoril nemški kancelar, kateremu je bil Balkan »Ilekuba«. Mej tem pa je nastopil mladi nemški cesar, ki z druzega stališča presoja balkansko, in sploh vzhodno vprašanje, in stari lisjak je za hrbtom ro-val proti dvodržavni zvezi, katero je sam Bkoval. kar poiasnim tekom razprave.
Kakor 1. 1886, so tudi danes razmere na Balkanu jako resne. Kakor tedaj, visi tudi danes balkansko vprašanje na bolgar ski niti. Bolgarija je že nad 20 let oni kot na Balkanu, odkoder burja razpihava in razneteva staro turško ognjišče. Pred 35 leti je bila Bolgarija še turška pokrajina, kjer je zdihoval zatirani »rajah« pod svinčeno peto neizprosnih turških paš. Dne 21. av-
gusta 1886 je Bolgarija zgubila kneza Ale" ksandra, katerega ideal ie bila »združena, samostojna Bolgarija«. Vsa tedanja zarota je bila podobna Ollenbachovi opereti. Še danpB ni povsem jasno, kdo je imel tedaj glavno vlogo v rokah.
Za leta 1887 je novemu knezu Ferdinandu svetoval mogočni minister Stambulov, naj si pridobi zaupanje v Makedoniji, da ei utrdi prestol v osvobojeni Bolgariji. Tedaj je služil v bolgarski armadi znani Pa-nica, prijatelj Rusije, ob enem pa voditelj makedonske vstaje. Panico je knez poklical v svojo palačo ter mu zaupno razodel svoje želje, naj nadaljujo svoje dolo v Makedoniji za osveto stvar«. Paniua je odklonil to ponudbo z izgovorom, da je vs» stvar v rokah makedonskega odbora, kateremu je Pa nica tudi naznanil knezove namene. Odbor je to naznanil bolgarskima emigrantoma v Rusiji, Caukovu in Ludskanovu, ta dva ruski vladi. Posledica ie bila, da je ruska vlada zapretila knezu Ferdinandu z usodo kneza Aleksandra. Da nam kdo ne podtakne Rusiji sovražnih namenov, konstatejemo, da je ruska vlada le ruska, a ne slovanska' in slovarska le toliko, v kolikor služi ruski državi.
Bolgarski knez Ferdinand pa tudi pozneje ni opustil avoie ideje ter je vedno podpiral makedonsko gibanje. Bolgarske vlade so se menjavale, a v vsakem novem kabinetu je knez imel enega ali dva ožja zaupnika, csobito vojnega ministra, da je imel za vse slučaje armado na svoji strani. V tem smislu je podpiral knezovo idejo polko vnik Savcv, general Petrov, '-jeneni! Ivanov in sedaj general Paprikov. Predi. 1897, torej pred avstro-ruskim dogovorom glede Balkana Rusija ni obračala posebne pozornosti na makedonsko vprašanje in agitacijo makedonskega odbora. Zadnja leta pa se je vedno širilo to gibanje, katero je podpiral knez Ferdinand. Ta je celo nagovarja! generala Zončeva, naj stopi na čelo odboru, ker ni zaupal barafovu. Bolgarski knez je Srbiji tudi predlagal ožjo zvezo, da si razdelita turško dedščino na Balkanu. Ko pa sta prišla v Bolgariji na krmilo Danew Ka-ravelov, je Rusija dobila natančna porodila, in knez Ferdinand je moral pretrgati tajne zveze z makedonskim odborom. To je bil tudi glavni povod, da je grof Lamsdorl v dogovoru z avstrijskim cesarjem knezu Ferdinandu v Sofiji resno povedal v obraz: Ako bolgarska vlada še nadalje podpira makedonsko gibanje, bodo evropske države prisiljene storiti korake, ki utegnejo prevrniti bolgarski prosto!. Od tega časa je knez Ferdinand pretrgal vse zveze z makedonskim odborom. Celo turški sultan je sedaj zadovoljen z bolgarskim knezom ter mu je ravno te dni brzojavil, naj na korist obeh držav odločno postopa proti makedonskim vstašem in onim domačinom, ki v Makedoniji podpirajo revolucijo.
Toda država Abd-ul-IIamida je dozorela; tudi evropska diplomacija si ne prikriva, da mora danes ali jutri pasti polu-mesec z Aje Sofije v Carigradu. Pariška pogodba z dne 30. sušca 1856, ki žogo-tavlja nerazvezljivost turške države, jo že davno obledela, treba je le moža, ki jo raztrga v kosce.
Za 1. 1878 so v Berolinu na kongresu evropski diplomatje to načelo postavili na glavo ; Turčijo so raztrgali po narodnostih in ostali del mora turški sultan urediti po evropskem vzorcu. Toda turški sultan je do letos le obetal in na divanu mirno vlekel iz dolge pipe goste oblake dima, ki so pokrivali makedonske livade. Od tedaj sta nastali dve kraljestvi, samostojna kneževina, avtonomna provincija in Avstrija je zasedla dve' pokrajini. Doživeli smo revolucijo v Vzhodni Rumeliji, vojsko moj Bolgarijo in Srbijo, grško-turško vojsko in sto drugih dogodkov, ki pričajo, da so šteti dnevi »sramote za Evropo«.
Evropske države so v svojih mejah sploh le od danes do jutri. Vse države dobro vedo. da se lice stari Evropi vedno pre-minja. Moderna narodna politika je kaker vihar pretresla zgradbe držav. V istini ena
država drugi ne zaupa in vse državne zvese nimajo drugega namena, nego da ena drugo nadzorujejo. In to imenujejo »garancijo miru«. Zato nas vedno posili zaničljiv posmeh, kedar slišimo o »evropskem koncertu ali areopagu*. Kedar se zabliska na Balkanu, hoče soditi »evropski areopag«. Toda razsodbe nikdar ne podpiše, ker noben državnik noče reči zadnje besede. Tako je tudi danes glede makedonskih zmešnjav. Kakor vse kaže, so zadnji dogodki v Solunu le začetek nove operacije na turškem telesu. Kdo to operaoijo izvrši, to je konečno postranska stvar Isti na pa ostane, da more turški sultan le še s skrajno silo to braniti, kar mu Evropa prepusti. Ta sila pa po-jemlje, vin usihajo in morda ne bode dolgo, ko bode pisano v zgodovini: Carthago est deleta. A kdo bode dedič ?
Ni^feavstrijskl katoliški shod
se je vršil ob ogromni udeležbi iz vseh de lov dežele včerai in danes na Dunaju. Po-drobnejih poročil o tem tretjem katoliškem shodu sicer šj ni, vendar je znano, da so na včerajšnjem slav. zborovanju govorili poleg pomožnega škofa dr. Schneiderja župan dr. L u e g e r, grof S y I v a Ta-r o u c a , vodja krščansko socialne delavske organizacije Leopold Kunschakter princ Alojzij L i e c h t e n s t e i n. Pri današnjem večernem slavnostnem zborovanju pa govore p. B o i s s I , prof. dr. Wa i t z in pomožni škof dr. M a r s c h a 1 1. Tekom včerajšnjega d ie so se sošli v posvet tudi katoliški časnikarji in zastopi avstrijskih obrambenih društev.
Papež o nemškem katoliškem centru.
Minule dni je sprejel po poročilu •Grr-manie« sv. oče v avdijenci večjo deputacijo voditeljev nemškega katoliškega centra. V ime deputacje je papeža nagovoril poslanec pl. Grand Ry, ki pripada državnemu zboru in centru že od početka. Ko je sv. oče mej poslanci zazrl podpredsednika pruske deželne zbornice dr. Porscha, ga je pozdravil kot vodjo centra, o katerem je me| drugim pohvalno omenil, da je močna opora cele katoliške cerkve. Sv. oče se je dalje živo zanmal za bližnje državnozborske volitve ter izrazil nado, da bo izšel centrum iz vo litve edin, napojen z novim pogumom ter pomnožen. Deputacita se je nato oglasila tudi pri kardinalu Rampolli, ki je tudi v prvi vrsti pozdravil dr Porscha, ki ga je označil kot vrednega predsednika deželnega zbora. Priporočal j« centru, kakor sv. oče, edinost v vsem delovanju, ker »L union fait la force!« Slednjič je sprejel sv. oče več časnikarjev, posebno zastopstvo „Germania«, katerim je podelil apostolski blagoslov.
Trozveza iu Avstrija.
Vkljub tolikemu naglašanju o novem utrjenju trozveze se je v zadnjih dneh v Rimu jasno pokazalo, da trozveza v sedanji obliki ne bo več dolgo obstala. Mnogi so ob teh dneh dobili prepričanje, da obstoji sedanja trozveza v resnici le kot zveza — dveh zaveznic. Iztisnili bota našo monarhijo ostali zaveznici.
Te dni je bil neki sotrudnik sofijske »Večerne pošte" v Milanu in tu je izvedel od urednika znanega in običajno dobro informiranega lista »Corriere della Sera", da se trozveza sicer še obnovi, ali da je v tekstu dogovora določeno, da za vsako teritorijalno povečanje, ki bi je Avstro-Ogrska dosegla na Balkanu, ima Italija dobiti primerno kompenzacijo. ... — Tu sem spada: Albanija, Trst ali pa juino Tirolsko, po katerem se Lahom že dolgo skomina. Vsakdo razun naše diplomacije je torej uvidel, da tiste prisrčne prijateljske razmere niso vredne pi-škavega oreha. Prav ima tedaj »Novo Vreme«, ki pravi: „Minoli so za vedno tisti časi, ko so Nemčija, Avstrija in Italija sestavljale kompaktno zvezo. Italija je nezadovoljna z Avstrijo radi raznih vprašanj. Nemčija je ljubosumna radi balkanske politike Avstrije in radi tendence avstrijske diplomacije za sporazumno postopanje z Rusijo. Po vsem tem je soditi, da smo na predvečeru velikih sprememb v odnošajih med evropskimi državami".
Italija si je že sedaj poiskala zaveznikov v Franciji in Angliji, tje škili tudi Nemčija, ki pa obenem resno pazi, da ne izgubi naše najboljše zaveznice. Tu seve Avstro - ogrski ne srne biti mesta, če noče poginiti, marveč njej je mesto edino le ob strani Rusije, ker le v sporazumljenju z Rusijo more priti do take rešitve balkanskega vprašanja, ki bo služilo bodočnosti naše monarhije. A prvi predpogoj taki pametni vnanji politiki bo — pametna notranja politika v Avstriji! Potem še le bo Avstrija po-vrnena sebi, svojim nalogam in svojim narodom!
Szell o dogodkih na Hrvatskem.
V ogrski zbornici je v soboto szell odgovoril na interpelacijo posl. Rakoczyja o dogodkih na Hrvatskem ter dejal, da se na Hrvatskem sicer kažejo znamenja, da se pri rejajo demonstracije za vsako ceno iz po-
vsem izmišljenih (!) razlogov in s najrazlič-nejimi »frazami«. Hrvatska oblastva store karkoli mogoče, da se preprečijo nemiri, na spretno pa z vso strogostjo preprečujejo vsako kršenje zakona. Kdo pa najbolj in v prvi vrsti krši zakon, tega pa Szell ni po vedal.
Ban Khuen-Hedervary je bil v soboto dopoldne na Dunaju pri cesarju v daljši avdienci, popoldne se je pa odpeljal v Budimpešto, kjer je zvečer dalj časa konfe-riral z mimsterskim predsednikom in trgovinskim ministrom. Ponoči z brzovlakom se je odpeljal v Zagreb.
Skrbi kraljice Drage.
Kraljica Draga |e v skrbeh za srbsko prestolonasledstvo. Ker ne more dati Srbiji sina kot prestolonaslednika, hoče spraviti na prestol svojega brata Lunjevica. Kralj se je dal Dragi pregovoriti m se je sam sprijaznil s to mislijo ter jo hotel celo izvesti. A prihajali so k njemu politiki in zastopniki vojaštva, ki so mu povedali, kako je o tem ljudsko mnenje, in kralj Aleksander je iz-premenil svoje nazore.
S tem se je pa začel kralj tudi odtuje-vati vedno bolj kraljici Dragi. Opazuje se, da se vedno bolj nagiba k njenim nasprotnikom. Mnogo mož, katere je penzioniral, ker ao se izjavili proti Dragi, zdaj odlikuje in laskavo sprejema. Njeni nasprotniki, nedavno še odstavljeni, upajo celo, da pridejo do ministerskih portfeljev. To je jako vznemirilo Drago, ker ona ve, da še nobena vladarica osvobojene Srbije ni umrla v domovini, ampak vsaka v prognanstvu. Tako ie bilo s PersidoKaradjordjevičevo, tako z Ljubico Obrenovičevo, in usoda kraljice Natalije je »plošno še znana. Julija, soproga kneza Mihajla, se je morala ločiti od niega ker ni imela otrok. To je, česar se boji Draga. Pri morali, katera vlada na srbskem dvoru, ne bi bilo prav nič čudnega, ako bi ji rekel nekega dne kralj Aleksander: »Z Bogom pa zdrava ostani!" ter vzel kakšno drugo.
Tiskovna svoboda na Francoskem.
Kako umevajo francoski framasoni načelo svobode, enakosti in bratstva, smo imeli la prevečkrat že priliko povedati. Svobodo poznajo le za se in za svoje, napram vsem drugim pa nastopajo z največjim teroriz mom. Za to so podali te dni nov dokaz. Znano je, da je Uombesovi vladi sedaj najbolj na potu največji francoski katol. dnevnik »La Croix«. Temu so hoteli priti do živega in ga, če le možno, zatreti. Te dni šo izvedli nenadno in zelo temeljito hišno preiskavo, da tako zaslede listove sotrudnike. To nasilno postopanje je ogorčilo celo sindikat francoskega časnikarstva, ki po večini pač ne simpatizira s katoliškim novinarstvom. Izdal je na vlado odločen protest, v katerem izjavlja, da je tako postopanje popolno nezakonito in stavi v največjo nevarnost vse časiikarstvo, ki bi bilo oropano vsake naj* primitivneje svobode in zelo ovirano v razvoju.
ltusi v Mandžuriji.
Pred dnevi smo javili, da se je mej Port Arturjem in reko L'ao utaborilo do 14 000 ruskih vojakov, ki so ob obali in blizu mesta Liao gong zgradili mnogo utrdb, ki zapirajo pot od Port Arturja do navedene reke. V Niučvang je dospelo tudi veliko število ruskih topov in večja zaloga živil. Vsi ti dogodki dokazujejo, da sa Rusi mar ljivo pripravljajo na obrambo Mandžurije proti kateremukoli vsiljivcu. Seveda to ni všeč Angležem in Japoncem. »Standard« piše, da je vprašanje Mandžurije dobilo vele-reaen značaj, ker hoče Rusija s silo dovesti do rešitve tega vprašanja. Ostale vlasti se pa paralelno z Anglijo in Japonsko upro takemu kršenju mednarodnega prava. — »Morning post« poživlja japonsko vlado, naj z orožjem nastopi proti Rusiji. Po prvem nje strelu bo tudi Anglija obvezana stopiti v borbo, ako bo še katera druga velesila na strani Rusije. — Na strani Rusije bi v tem vprašanju bržkone ne bilo nikogar, toda vkljub temu je Rusija sedaj že toliko pripravljena, da Be ne zboji prvih izbruhov angleške in japonske jeze. Kitajce bo pa Rusi itak že davno udušili.
Iz brzojavk.
Poslanska zbornica ima tekoči in naslednja tedna do binkošti po dve seji na teden, in sicer v torek in četrtek. Ob sredah se vrše redno odsekove seje. — Nesklepčnost odsekov je silno neljuba posebno Poljakom. V minulem tednu so bili razun nagodbenega in carinskega vsi odseki nesklepčni. Poljski klub je sklenil v tej zadevi interpelirati zborniškega predsednika. — Dogodki na dunajski tehniki. NauČni minister je odobril začasno sistiranje predavanj ter naročil, naj se predavanja še le tedaj zopet nadaljujejo, ko se prefeiorski kolegij prepriča, da so se duhovi popolno pomirili. Ako se pa nemiri ponove, bo naučna uprava zatvorila to visoko šolo. — Ogrska zbornica tudi sobotni seji ni mogla izvoliti kvotne depu-
taeije, ker se vrffi debata o tem vladnem predlogu bržkone še več dni. Skoro vso sobotno sejo so izpolnile interpelacije in vladni odgovori. — Z olomuške škofije. O sferi .Rectus" poroča tudi že „Osservatore Romano", kar je dokaz,, da se bavijo s to zadevo tudi že v vatikanskih krogih. Na Moravakem agitacija napreduje. Mladočehi izrabljajo afero za svoj „pokroh*. — Če Sčina pred upravnim sodiščem. Češki odvetnik dr. Mahač iz Prage je v soboto pred upravnim sodiščem zastopal pritožbo »Sokola« v Smihovsa v neki stavbinski zadevi tor ni hotel govoriti nemško. Vsled tega mu predsednik dr. Reissig ni dopustil govora ter Be je končala razsodba brez zagovora. — Položaj na Ogrskem. Szell in njegovi so popolno pretrgali dogo vore z opozicijo, Soorazumljenja pričakujejo sedaj le še od posredovanja vladarjevega, ki pride naslednji teden v Budimpešto.
Dnevne novice.
V L i u b I j a n i 11 maja.
Imenovanja. C. kr. višji inženir gosp. Alojzij Muck v Kranju pride k stav-binakemu oddelku deželne vlade in c. kr. višji inžener Boleslav Bloudek v Ljubljani je preatavljen v Kranj. — Za pro vizorično učiteljico v Božjakovem, okraj Črnomelj, je imenovana gdčna Amalija S 1 a t n e r. — Kuratom v tukajšnji prisilni delavnici je imenovan čast. gosp. Viktor Sega, doslej benelici|at v Kropi.
V zadevi dr. Stadlerja je prinesel reški „Novi list" članek, v katerem dokazuje, da je dr. Stadler prav ravnal. „Novi list" pravi, da se mora zdaj vsakdo smejati, če pomisli, kakšni ljudje so začeli gonjo proti sarajevskemu nadškofu. Vse izvira odtod, ker ljudje ne morejo gledati uspešnega neumornega delovanja dr. Stadlerjevega in bi radi spravili na to težavno mesto kakega nezmožnega ali nevrednega človeka, ki bi služil njihovim namenom. »Novi list« tudi kara one hrvaške liste, ki so hote ali nehote postali orodje teh ljudi. Oas bi bil zdaj, da tudi »Slovenski Narod« da čast resnici.
Občinske volitve na Dovjem se
vrše dne 26. maja. Nemci se pripravljajo na naskok. Ravnatelj tovarne v Mojstrani se peha od moža do moža, da bi pripravil zmago nemški tovarniški stranki. Dobil jih je baje že mnogo na svojo stran, kateri so od njega odvisni in se ne zavedajo velike nevarnosti. Potrebno je torej, da se Slovenci nemudoma organizirajo proti pruskemu nasilstvu in združeni postavijo v bran! Kakobi mi še peli pesem o slovenskem Triglavu, ako triglavska občina pade v nemške roke!
Plantan v Metliki. Iz Metlike 10 maja. Na notarja Plantana nismo še nikoli kaj dali, da bi pa mož kaj takega uža-gal, kakor je pretekli teden poročal „Slove-nec«, bi si pa vendarle ne mogli mislit'. Poročilo »Slovenčevo* o Plantanovi bahariji, ki je prišel 29. aprila letos prvikrat v Metliko, odkar je bil izvoljen državnozborskim poslancem, hočemo mi le še nekoliko dopolnit1. Mi smo sicer vedno pričakovali, da bode primahal enkrat Plantan s svojim „pošte-nim slovenskim srcem" — tako je imenoval on sam na kandidatskem shodu v Metliki 8. grudna 1900. svoje srce! — doli k nam in bode na shodu, pristopnem vsakemu volivcu, dal priliko mu nekoliko izprašati vest, čemu se je bavilo graško višje deželno sodišče in najvišji sodni dvor na Dunaju z njegovo notarsko prakso. To smo smeli pač tembolj pričakovati, ko je pisal »Narod« leta 1900. meseca grudna »da zboruje Plantan, ker se nikogar ne boji, v odprti dvorani in ne pri zaklenjenih durih, kakor general klerikalcev dr. Susteršič.« Ačujte! za njegov dohed v Metliko ni znala, razven metliških mestnih očetov, ki so se zbrali okrog njega, nobena živa duša. In tako smo mi mislili, da je prišel Plantan kot predsednik notarske zbornico malo pregledat notarsko pisarno v Metliko, a prišel je kot poslanec, ki je poleg svoje baharije in neresničnega poročila o od njega storjenih korakih v zadevi belokranjske železnice še povdarjal nekake svoje zasluge za preložitev ceste od Luže doli. Kaj ao si mislili pri tem metliški mestni očetje, ne vemo. Vemo pa to dobro, da jim ni ne-
znano, da Plantanova brada ni bila ie tako velika, ko je Š u k I j e stvar že zdavna vse uredil in da se je delo le radi pomanjkanja sredstev pač zelo počasno vršilo. In tudi to jim je znano, da je letos v resnici 60.000 kron v ta namen v proračunu, kar se je pa moralo zgoditi, ker se lani v to svrho ni nič dalo in kar je P f e i f e r v zbornici ostro grajal. In če se baha Plantan s svojo interpelacijo, tudi to znajo metliški mestni očetje dobro, da se stranka, h kateri pripada Plantan, na Dunaju prav nič ne upošteva in da se bo vlada na Dunaju ozirala le na pritisek katoliško narodne stranke in deželne kranjske vlade. Če še povemo, da se je spravil Plantan tudi nekoliko na . Š u k 1 j e j a in se pritoževal, da mu ta noče iti na roke glede belokranjske železnice, kar vzbuja seveda veliko veseloBt sedaj, ko smo omenili glavne stvari. Pripomnimo le še to, da sta spremljala po Metliki Plantana dični notar Janko Globočnik in nadučitelj Burnik.
Belokranjska železnica. V soboto je imel občinski odbor metliški sejo, v kateri se je posvetoval, kako naj bi se gradila belokranjska železnica Sklenili so tole : Proga naj se gradi do Gradaoa, potem razcepi na Metliko in Črnomelj. Kakor znano, je že dalj časa nekak antagonizem med metliškim in črnomaljskim sodnim okrajem glede belokranjske železnice. Zato je jako želeti, da se doseže med obema spo-razumljenje. Včeraj so se vsled tega sešli v Gradacu Matličani in Črnomaljci, da sa posvetujejo skupno.
— Sestanek , Leonove družbe" bo v sredo 13. t. m. zvečer ob pol 8. Predaval bo prof. dr. Janežič o„nadčloveku v moderni špekulaciji in popolnem Človeku po naziranju krščanstva".
Za f župnika Jož Kerčona, ustanovitelja prvih Marijinih družb na Kranjskem, ima moška Marijina družba v Ljubljani v hvaležni spomin na praznik Marijine Pomočnice kristijanov dne 24 maja zjutraj ob '/tu" v Križevniški cerkvi sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Čujemo, da proslavi na enak način in isti dan spomin blagega pokojnika tudi Marijina družba v Pre-dosljih.
Kaj je se dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški? Zadnjič smo pozabili omeniti, da je dr. K. vit. B 1 e i w e i s -Trsteniški 24) član o. k r. deželnega šolskega sveta. Kot tak je gotovo zelo delaven, ker so na ljudskih šolah skrajšali počitnice in prepovedali, da bi se še kedaj smeli odličnjaki razločevati od lenuhov.
Odlikovanje. Pre fesorju na realki v Celovcu g. dr. Jož. Mitteregerju je cesar povodom njegovega umirovljenja podelil viteški križ Franc Jožefovega reda.
—	Stavka delavcev mila se je pričela v Trstu.
—	Visoki gostje v Gorici. V hotelu pri južnem Kolodvoru v Gorici biva Don A fonzo iz Španija, soproga njegova Dona Maria de La Naves in španski zunanji minister conte de La Marone. Ostanejo v Gorici kakih 14 dnii.
—	Prve črešnje. V sredo so se videle na goriškem sadnem trgu prve letošnje črešnje.
—	Uvedenje brzojavne službe na c. kr. poštnem uradu v Selcab pri Skofjiloki. Na c. kr. poštnem uradu v Selcah pri Skofjiloki v političnem okraju Kranj uvedla se je dne 5. maja 1903 brzojavna služba (omejena dnevna služba)
—	S strehe padel je tesarski pcmočnik J. Kastelic iz Ciroveca, ko ja delal v vasi Gradiške Laze pri Litiji. Poškodoval se je smrtnonevarno
—	Vpeljava vsakdanje poštne vožnje med Železniki in Podbrdom ob Bači. s 15. majem t. 1. vpelje se med Železniki in Podbrdom ob Bači vsakdanja l o itna vožnja v zvezi z med Železniki in Š soljo Loko obstoječimi poštnimi vožnjami in "icer s sledečim vožnim redom: Olhod iz Železnikov v Podbrdo ob 8 20 dopoldne, prihod v Podbrdo ob 9 20 dopoldne. 11 Pod-brda odhaja pošta ob l110 pop. in pride v Železnike ob 4 10. pop.
— Razglednice — najnovejši šport. Piše nam prijatelj z dežele: Pred kratkim se je bralo, koliko milijonov razglednic se razpošlje na Hrvaškem. Radoveden sem, koliko tisoč kron plačamo Slovenci vsako leto za nemške, francoske, madžarske razglednice in koliko tiBOč za znamke dr-
4avi, ki tako po očetovsko za naa akrbi. Nisem zoper vse razglednice, ali kakor pravi nabiralec razglednic baje i e vzame vsake v svojo zbirko, toliko zbirčno bi moralo biti tudi slovensko ljudstvo, da ne bi še za to stvar denar ptujcem metalo. Nič nimam zoper razglednice domačih krajev, ki jih domačini založč, ali zoper razglednioe v korist domačim družbam. Nastopiti pa bo treba s poukom v časnikih in društvih zoper vse mogoče ptuje internacionalne, beri: judovske razglednice, z vsemi mogočimi, tudi žaljivimi in pohujšljivimi ali Slovencu nerazumljivimi predmeti, n. pr. o veliki noči zajčki, o božiču možiČek s smreko. In take v najboljšem slučaju nič vredne razglednice prepravljajo o posebnih priložnostih zadn|i čas celo deželo. Tudi kmečke dekleta so se poprijel« tega nepotrebnega in drazega športa. Če se že mora komu poslati kak spomin ob no»em letu, ob godu, agitirajmo tudi v tem slučaju za načelo : »Svoji k svojim!« in kupimo in sprejemajmo le razglednice domače.
— Zidarska stavka v Zagrebu končana Z (Urška stavka je, kakor smo že kratko omenili, končana predvčeranjem posredovanem obrtnega nadzornika Krausa in iupana M minskega. Zidarji dobe za zdaj pol • ure manje dela in 90 vinarjev poboljška pri plači. Z a bodoče leto jim je obljubljeno cela ura manje dela. Odpoved velja na štirinajst dni. Radi stavke ne sme noben delavec biti odpuščen. Podjetniki zgube vsled tega 14 odstotkov dobička, kakor oni trdijo. A čas je bil, da dobi tudi delavec nekaj vuč koristi od svojega težavnega dela. Zdaj se na vseh stavbiščih marl|ivo dela. V Zagrebu se letos tudi razmerno mnogo zida, kar že dalje časa ni bilo.
i^iibljtfcnKžti' "»vic«.
Nadvojvoda losip Ferdinand pripeljal se je danes zjutraj t brzovlakom inkognito v Ljubljano in je izstopil v hotelu »pri Slonu*. Tukaj ostane le danes, potem pa gre na 14 dnevni dopust in šele 2G. t. m. so stalno nastani v Ljubljani. Na kolodvoru je pričakoval nadvojvodo major nI. F'aduog.
V	zadevi uradniškega konsumnega društva se nam poroCa, da je defravdirani denar s kavcijo in dobro stoječimi poroki p o-k r i t in da torej ni potreba mej udi nobenega vznemirjenja.
0 odhodu tukajšnjega vojaštva se nam še poroča: Včeraj zveOer ob 7. uri odpeljal se je prvi bat»l|on 27 pešpolka v Zagreb. Odpeljalo se je 3 2 0 m o ž. Peljali so se s sekundarnim vlakom do Zidanega mosta in potem s posebnim vojaškim vlakom v Zagreb.
Poroke in zaroke Poročili so se: Gospod Josip Katauer, trg. pomočnik, z gdč. Uršulo ousteršič; gospod S o r n , c. kr. sodni oficial, z gospo Ano vdovo Hribovšek, posestnico na Sta jerskem. — Zaročili so se: Gospod Andrej Slapar, narednik, z gdč. Ivano E r k 1 a v e c ; gospod Jakob Brkič, c. kr. poštni ffioial v Zagrebu, z gdč. Marijo Kosec; gospod Fran P u n -t e r I e , paznik, z gdč. Karolino F o r-t i č ; gospod Mihael Sorn, želeiničar, z gdč. Nežo Sčinek.
Nevaren pes Josipa Kušarja, posestnika
v Kolodvorskih ulicah št 37, je dne 8. t. m. zjutraj v Linhartovih ulicah napadel pes Ma rije Kunauer, posestnioe v Linhartovih ul cah št. 30 Pes zgrabil ga je za levo roko in mu strgal rokav. Tudi enega otroka je že ta pes popadel in bi bilo pač potrebno, da ga last niča ne nusti brez nagobčnika okoli letati.
V	Ameriko. Včeraj ponoči odpeljalo se je z južnega kolodvora 148 izseljencev s Hrvaškega v Ameriko.
Izgubljeno. Na poti od šenklavške cerkve po Solsaem drevoredu, čez cesarja Franca Jožefa most in po sv. Petra nasipu je bila j včeraj zvečer izgubljena srebrna ura s srebrno verižico.
Najdeno. V Wolfovih ulicah je včeraj dopoludne našla kuharica Terezija Grum, stanujoča v Gledaliških ulicah št. 5 srebrno brožo.
Deželna preskušalna klet v Ljubljani.
V tej občekoristni kleti se je vršila v soboto zvečer, ob jako mnogobrojni udeležbi, tretja javna vinska poskušnja. Ker je bilo preskrbljeno tudi z mrzlimi jedili, je ob činstvo živahno segalo po teh in po finih pristnih vipavskih in dolenjskih vinih. Občna želja je bila. naj bi se take poskušnje več krat priredile, toda ker se to ne zlaga z namenom, ki ga ima ta klet, se javne poskušnje, do katerih ima vsakdo pristop, ne morejo vršiti kakor kvečjemu dvakrat mesečno, le kupcem in tujim gostom je vstop vsak dan dovoljen.
Legar v Ljubljani. V Ljubljani je več oseb bolnih na legarju.
Ognjegasci iz Ljubljane in okolice bo se včeraj udeležili skupne sv. maše v Flo-rijanski cerkvi. Udeleženih je bilo 12 društev s 358 možmi. Po tem je bil skupen sestanek.
Bralno društvo v Vodmatu pri Ljubljani priredi prihodnji mesec dne 14. junija veliko vrtno veselico*
pri g. Fr. Poljšaku na Martinovi cesti z jako zanimivim vsporedom. Pri veselici sodeluje društveni mešani pevski in tamburaški zbor bralnega društva.
Zaprli so bivšega natakarja v restavraciji na |užnem kolodvoru Frančiška S t r o -m e r j a , kateri je potem, ko je bil na kolodvoru iz službe izpuščen, ee vtihotapil v sobo, kjer spiio restavracijski uslužbenci, in je ukradd natakarju Karolu Homanu suknjo, vredno 40 kron in palico ter hlapcu Francu Zdravje klobuk, vreden 5 kron. Prijeli ao ga v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah. Ukradenih reči ni imel več pri sebi. Bil jih je že poskril. Našli so jih pozneje v njegovem bivšim stanovanju, btromer je bil izročen sodišču.
Na rotovžu prenočil. Krojaški pomočnik Anton L ivstek na Dolenjski cesti št. 48 je moral danes ponoči prenočevati na ro tovžu, ker ie vriskal in pel po Karlovski cesti in pri Tcmčevi hiši navlašč ubil eno šipo.
Prijeti nemirneži. otiri trnovske fante je danes zjutraj policija dala pod k|uč. ker so po Trnovem razbijali po hišnih vrat<h lomili ograje in raznašali veternice — Včeraj zjutraj ob 4 uri so pred gostilno Marije Lekše na Žabjaku št. 3 štirje fantje napadli hlapca Ivana Marna v službi na Poljanski cesti št. 19, ga vrgli na tla in pretepli, Jed-nega napadalca so vjeli. trije pa so ušli.
Z biciklom podrl Včeraj zvečer ob pol 8. uri je na vogalu »pri slonu" neki ko lesar zadel z bicikelnom v krojaškega pomočnika Matijo Golovica in ga podrl. Poškodoval ea ni.
Najdene stvari Na južnem kolodvoru so bile v minolem tadnu najdene sledeče reči : 1 star dežnik, 1 solnčnik, 1 pelerina. 1 slamnat cekar, v katerem so čevlji in 2 obrisači in 1 vreča, v kateri so table z anonsami.
Konj splašii se je včeraj na Tržaški cesti Tn»unovemu hlapcu na Gline »h in mu ušel. Hlapec je padel z voza in se nekoliko pobil
Z rešilnim vozom so pripeljali danes zjutraj z južnega kolodvora v bolnico Marijo Beštnr, iz VadiSe občina Kovor.
Tatvina v cerkvi. Mariji Zupančičevi, ječarievi dekli na magistratu, je včeraj popoludne neka ženska ukradla iz žepa dve kroni in ii to potrdila na listku, katerega jej je pustila v žepu. Marija Zupančič ie bila v cerkvi zadremala in to priliko je tatica porabila. da jej je izmaknila denar.
Hlapca okradel. Hlapcu Oskarju Ber-gantu na Radeckega cesti št. 24 je ukradel neznan tat iz podutrešne shrambe na hlevu srebrno uro, srebrno verižico in telovnik. Sumljiv je tatvine neki hlapec.
Književnost in umetnost.
Nove Smarnice. Šnarnic letos za majnik nismo prejeli novih. Menda smo drug drugega čakali, da jih priredi, naposled pa ni kazalo druzega kot poseči po starih. Naj-gorečnejši šmarničarji legli so nam v grob :
Volčič, Jeran, Marešič, Krčon..... Naj bi
šmarnična književnost ž njimi vred ne za spala! Z »to z veseljem čujemo, da prireja za n*Š8 razmere in šmarniške navade č. gosp. župnik Vole slovito delo jezuita P Bicherja, kateremu ni brez vzroka z veseljem napisal uvod sam knezoškof briksfnški. Podlaga raz mišljevanjem so prelepe Marijine predpodobe in simboli. — Poznamo vestnost Volčevo, katerega mnenje je, da se je treba na vsak nastop, kaj še-le na tako publikacijo dobro pripraviti, da ima Bog na kaj svoj blagoslov dati. Vemo tudi, da ima on jezik in slovnico v svojem peresu, zato bomo težko pričakovali tega dela v svesti, da bo gospod župnik ohranil vse vrline izvirnika, obiednem pa jih ozaljšal s cvetkami iz domačega vrta. Smarnice so silno važne za versko življenje našega ljudstva, zato dal B ig po Mariji svoj blagoslov započetemu delu 1	F.
# Dve cerkveni skladbi Smetanovi so zasledili v Pragi. Izvajali se bosta v cerkvi karlinski.
- F. W. Raiffeisen in seinem Le-ben, Denken und Wirken, im Zusammen-hange mit der Gesammtentw;cklung des neu zeitlichen Geno8ienschaftswesens in Deutsch-land Von Prof. dr. Martin Fassbender. Mit einem Verzeichniss von Literatur iiber Ge-nos8enschaff.swe8en und einem Bildniss von Raiffeisen. Berlin 1902. Parey. M. 5 — Tu imamo celotno, znanstveno pisano knjigo o Raiffeisenu in o kmečkih zadrugah. Pisatelj naglaša, kako je ta zistem kmečkega kreditnega zadružništva nujno potreben za obstanek in zdravi razvoj človeške družbe. Liberalni individualizem in ekstremni socializem sta oba pogubna. Med nju postavlja pisatelj ta novi družbeni red, katerega imenuje primerno „solidarizem« in dokazuje, kako mora biti skupno delovanje rešiti srednji malo premožni stan, da ne obuboža, za delo sposobne reveže pa, da se dvigajo iz bode. Pisatelj naglaša zlasti krščanski značaj teh nazorov. Knjigo prav toplo priporočamo.
Dojodki na Hrvaškem.
Iz Zsgreba, 8. maja. Is sednio regnikolarne deputaoije.
V torek in sredo je zborovala v Zagrebu hrvatska regnikolarna deputacija. Razpravljalo se je o konečnem odgovoru ogrski regnikolarni deputaoiji. Od opozicionalnih poslancev sta bila prisotna dr. Frank in dr. Vrb a n i č, ki sta oba stavljala svoje posebne predloge glede nove financielne na godbe. Oba sta se izjavila, da stojita sicer na stališču financielne samostalnosti kraljevine Hrvatske, ter ne moreta sprejeti odgo vora vladine večine, vendar pa hočeta pri tej priložnosti staviti nekaj samnatalnih predle go v.
Tako je dr. F r a n k predlagal, da se uvrsti v odgovor posebni odstavek, kako se določuje o potrebah autonomnih v hrvatskem proračunu, ker Mažari vedno oponašajo, da Hrvati preveč trešijo za svojo autonomno upravo. Dr. V r b a n i č pa je zahteval, da bo izdado natančni računi o tobačni režiji na Hrvatskem. Oba predloga je večina sprejela ter ju uvrstila v odgovor.
Zdaj je dr. V r b a n i c predložil večini še en predlog, ki je za Hrvatsko velike važ nosti. Dr. Vrbanič zahteva namreč, da se vse nepremično posestvo kralj e v i n e H r v a t s k e in Slavonije iznovič prepiše na hrvatski deželni erar, kamor po pravici spada, ne pa na državni ogrski erar, kamor bo ga Mažari po krivici zapisali. Ta predlog je za Hrvatsko velike važnosti, a samo čuditi se je, da ga večina hrvatske regnikolarne de putjcijo ni sprejela, nego je o tem sklenila neko motivacijo, ki pa ni proglašena. Kaj pomeni ta predlog Vrbaničev, naj omenim samo krajiških šum, ki so vredne na stotine milijonov, a Mažari so jih zapisali v svoj ogrski državni erar, a da se jim ni takrat nobeden protivil. In tako dobivajo tudi Mažari zdaj vse dohodke od tega ogromnega imetja, ki je za prav edina last hrvatske kraljevine. Tako je tudi z drugimi posestvi. Kadar pa ogrska vlada kaj prodaje od takih posestev, vpraša vselej zato hrvatski sabor, ki seveda vsako prodajo odobri.
To vprašanje, katero je zdaj sprožil dr. Vrban e s svojim predlogom ne smejo Hrvati pustiti na miru; zediniti ga morajo z vprašanjem financielne samostalnosti. Hrvatska mora dobiti nazaj vse svoje premoženje, a ž njim naj upravlja sama. Sele po tem se more začeti na Hrvatskem bolje dr žavno gospodarstvo.
Ban je v teh sednicah predložil tudi po dr. Tomašicu zahtevani pregled o vseh dohodkih in stroških od 1. 1890-1901 in vse dot;čne tangente od čistih dohodkov po 44%. Drugi pregled pa pokazuje, kako se je ravnalo z dohodki, in kako bo se pokrivali stroški, posebno, ko je nastal primanjkljaj. V tretjem pregledu pa so predočujejo posojila, ki jih je jemala deželna vlada pri raznih deželnih zakladah za pokritje primanjkljaja. Ti pregledi se bodo priložili odgovoru regnikolarne deputacije ter izročili ogrski regnikolarni deputaci|i. Zdaj je hr vatska regnikolarna deputacija sklenila svoje delovanje doma, od zdaj se bodo vrSile raz prave v Budimpešti. Bode li prišlo kmalu na red to delo, nobeden ne ve, ker je zdaj na Ogrskem tak nered. Zato bode bržkone hrvaški sabor, ki se v kratkem skliče, moral glasovati novo indemniteto tudi že za drugo polovico leta.
Preiskave v Ljubljani. Državno pravdništvo v Zagrebu je baje mnenja, da je znane protimažarake oklice dal tiskati dr. Potočnjak v tukajšnji »Narodni tiskarni«. Potočnjak je v Zagrebu aretiran. Državno pravdništvo v Zagrebu je naprosilo tukajšnje državno pravdništvo, naj napravi v »Narodni t skarni" preiskavo. Za slišan je bil g. Malovrh, ki je izjavil, da je ta Bumnja popolnoma neopravičena. Razume se, da so vse obtožbe prav po mažarski navadi brez vseh dokazov. Nadalje hoče zagrebško državno pravdništvo, da se mu iz ročita H in k o Sirova tka in iuriet Marjanovič, katerima baje očita vse mogoče stvari brez najmanjših dokazov, in
da se ti dva mudita v Ljubljani.
*
Naše vojaštvo na Hrvaškem. Včeraj zvečer ob 7. uri se je odpeljal 1. ba-talijon tukajšnjega 27. pešpolka na Hrvaško. Ganljivo je bilo videti na kolodvoru, kako je[mamica nekega vojaka na kolodvoru bridko lokala. Ostali polk je pripravljen za odhod. Tudi vojaštvo iz Celja in del naJih vojakov iz Celovca je na Hrvaškem. Prav bi bilo, da slovanski poslanci pred-ložev državnem zboru predlog, v katerem naj se protestira, da se naše vojaštvo odpošilja na Hrvaško, kajti Hrvatje so bili državi in kralju vedno zvesti, kar se o Mažarih ne more trditi.
Velike demonstracije so bile včeraj in v soboto na Reki in S u š a k u. Pretrgane so telegrafične žice, razbiti mažarski napisi. Povsod so prilepljeni protimažarski oklici.
Najrazličnejše govorice so razširjene po Ljubljani. Govori se, daje ban ubit, kar skoro gotovo ne bo resnično, in trdi se, da je zaprti urednik »Obzora« P a s a r i č hotel pobegniti iz zapora, a d a s o ga orožniki ustrelili. Te vesti se ve ne moremo kontrolirati, ker je cenzura na brzojavu v Zagrebu najstrožja. Kakor smo mogli doslej poizvedeti, ta poročila niso resnična. Ban je dobro skrit.
*
• *
Demonstracije. V Vrbovcu je aretiranih 13 oseb. Radi demonstracij na kolodvoru v Karlovcu je pripeljanih v zagrebške zapore 16 oseb. Orožniki so prijeli bogatega posestnika Vatroslava G a 1 o v i c a , kateremu se očita, da je hujskal nared. V Varaždinu je več oseb radi demonstracij v preiskavi.
*
* *
VZagrebu so bile v petek zvečer zopet demonstracije. Zagrebški listi o tem ne smejo nič poročati, sicer so konfucirani. Z raznih kraiev se poroča, da so bili v noči od sobote na nedeljo krvavi boji. Ko jc prišel predvčerajšnjim v Zagrebu po Iiici fml. C a n i c, mu je množica priredila navdušeno ovaciio. Iz Oseka se poroča, da je bila v uredništvu »Narodne Obrane« preiskava, kjer ie policija zaplenila na urednika dr. Lorkoviča naslovljeni zaboj s protimažarakimi oklici.
NajnovejSe iz Hrvatske.
Zagreb, 11 maja. Ko se je v soboto ponoči ban pripeljal iz Budimpešte in se je vozil v svojo bansko palačo, obdajalo je njegovo ko6ijo tri sto konjenikov, da ni mogel noben demonstrantov blizu.
S i s e k . 11. maja. V noči od 9. na 10. maja veliki nemiri posebno proti Židom. Na hotelu »Velik, kapitelj« so demonstrantje pobili vsa okna.
Zagreb, 11. maja. Poroča se, da so demonstrantje v Lokvah in na Sušaku pobili Mažarom okna.
Zagreb, II. maja. Včeraj zvečer je došel sem batalijon 27. pešpolka iz Ljubljane v pomoč po deželi raztresenim vojaškim oddelkom.
Balkan.
5 Bolgarija in Turčija. Iz Belgrada se poroča, da je turška vlada poslala bolgarski jako pikro noto, v kateri se pritožuje, da Bolgarija podpira vstaše. Bolgarska vl.da je baje to noto zavrnila, češ da ne sprejme v takem tonu pisanih net od Turčije.
J) Dva Bolgara aretirana sta bila v Prištmu, ker sta na sumu, da sta hot:la umoriti ruskega konzula M a -š k o v a.
D Boji. Porta je dobila uradno obvestilo, da so Bolgari dne 6 maja rano streljali na mohamedanski del Monastira, vsled česar so zaprte vse prodajalnioe. Vali je storil v?e, da se ohrani mesto in konzulat. Mnogo nemirnežev je zaprtih. — Uradno Be naznanja, da je poginilo pri atentatu in pri bojih v Solunu 35 Bjlgarov, izmed katerih se je nekaj samih zastrupilo. — V boju pri D ž u m i je bil ubit bolgarski polkovnik Džordžima, majorja S t o j k o v in H r i j o v, stotnik P r o t -k a v o v in poročnik B a t j e v.
j) R u s k i 1 i s t i obsojajo odločno solunske atentate. Pravijo, da je to intriga, katera izhaja iz Berolina in gre čez Dunaj. Tako hočejo baje skriti intriganti Turčijo nahujskati proti Slovanom.
]) A 1 b a n o i se baje udajo. Vsaj turška uradna poročila poročajo, da so zadovoljni s tem, kar so doseglif in da ne bodo delali več težav.
]> Italijanski časnikarji so imeli dne 7. maja v Rimu sestanek, na katerem ao sklenili, da bodo pisali za Armence in Makedonce. Govorilo se je tudi o tem, da se v tej zadevi skliče ljudski shod.
]) Kje je zaloga dinamita? Turška oblastva so zasledila, da je agent Jurij Minoesot v oolunu v prvi polovici decembra 1. 1. prejel iz tujine okolu 1500 kg. dinamita v sodih pod oznamenilom »oso-Ijene ribe« Ker se je pa dosedaj moglo porabiti le 250 do 500 kar. dinamita, je vprašanje, kje je ostalih 1000 kg. Oblastvom se doslej še ni posrečilo zaslediti to zalogo ter mnogi sodijo, da je razstreljivo že razdeljeno mej posamezne vstaške oddelke.
D O rt hod reškega vojaštva v Bosno. Dunajska »Zeit« ve poročati, da je hrvatsko-ogrski polk št. 79 iz Reke odšel v Boano. Nadomestujejo ga donv branci.
5 Opomin Turčiji Diplomatiški zastopniki so svetovali sultanovi vladi, naj svojih odredb preti makedonskemu odboru
in napadalcem na Solun ne razteza tudi na nepoklicane kroge ter po nepotrebnem ne vsnemirja duhov.
D Avstro• ogrsko brodovje pred bol u no m. V sobotni soji ogrske poslansko zbornice je ministerski predsednik Seell odgovoril na interpelacijo poslanca Lo-vaozyja glede avstro ogrskega brodovja v Solunu. Ministerski predsednik najprej opo zarja na zadevne vladne izjave o namenih in sredstvih avstro ogrske politike v orientu. Ta politika se doslej Se ni premenila in o krSenju suverenitete Turčije, ki je domneva za obstoj Turčije toli vneti interpelant, more biti tem manj govora, ker je načelo naše politike ohranjen]« statusa quo. Zadeva se omejuje samo na to, da so naše vojne la dja, ki so že dalj časa ondi v bližini mane vnrale, odplule pred Solun, da varujejo življenje in imetje a\stro-ogrskih podanikov. Dohod ladij ni nik&ka demonstracija, kajti v tem slučaju ni nikogar, proti katt remu bi demonstrirali. O kakem zasedanju ni mogoče govoriti.
D Klanja. Vesti, ki so te dni prihajale iz Monastira, da se tamkaj priprav Ijajo atentati z dinamitom, so se obistinile. V sredo se je tamkaj dogodila velikanska eksplozija, spremljana s podzemeljskim bobnenjem, kar kaže, da so vstaši, kakor v Solunu, tudi tu izkopali podzemelj ski rov, kamor so položili dinamit in ga po tem zažgali. Vsled te eksplozije so se po vsem mestu pobile šipe. Kmalu na to so se dogodile druge eksplozije, katere pa so bile mnogo manjše. Po mestu vlada grozen strah. I i Mitrovice dohajajo nadalje vesti, da so Turki v okolici mesta poklali v neki kristijansfci vasi vte prebivalce. Po atentatih v Mitrovici so turški vojaki po mestu lovili Bolgare in jih morili.
Istočasno, ko so v mestu eksplodirale dinamitno bombe, vršile so se na več mestih v monastirski okolici bitke med vstaši in turškimi četami. Nadalje se je vršila bitka tudi pri Krapesti. Angleški listi prinašajo brzojavke iz Car grada, v katerih se pripoveduje, da je ruski poslanik v Carigradu, Sinovjev, odsvetoval turški vladi zapričeti vojsko z Bolgarijo.
D Bolgarski vodja Delčev, ki je padel v zadnjem 30urnem bo;u s Turki, ae poroča, da je bil eden najboljših in naj-pogumnejih voditeljev v sedanjem gibanju in najnevarnejši dinamitard. On je poruš 1 most in predor pri Angisti, bil glavni izde lovatelj bomb. V grško turški vojski se je pridružil Grkom, potem pa šel v Makedo nijo ter pričel ondi vstrajno revolucionarno organizacijo ter se pri tem delu ni strašil nobene nevsrnesti. Pravijo, da je Delčev vodil tudi vso akcijo glede znane Miss Stone.
Kotiček za liberalce.
©Pijanci. Na grdi napad, s katerim je „Narod" lžance počastil, da bi jim za naprej snedel vsako pcdporo, je odgovoril na shodu že dr. Susteršič. A piSe se nam k tej stvari še sledeče: „Kako morejo liberalci drugim sploh še kaj očitati, ko so sami preobloženi z lastnimi grehotami. Zad njič se je tole dogodilo : Na neko postajo ob gorenjski železnici prideta dva liberalna jurista, ki se štejeta med prvake inteligence". Bila sta polna vinskih duhov, in zlasti eden, iz katerega je r|ul Bahus na vso moč, že ni vedel, kako bi dovolj nadležen postal drugim pasažirjem. Vlak se bliža. Kar se liberalni „inteligentnež" zažene o kolibico, kjer so shranjeni menjal niki, in jih začne po svoje prestavljati. Železniški paznik seveda ne sme tega pustiti. Ukaže liberal. pijancu, naj pusti menjalnik A pijana muha godrnja, da mora on „ta pre kleti beksel presukati". Vlak prihaja vedno bližje, a niti s silo se ne da odpraviti liberalno motovilo od menjalnika. V smrtnem strahu leti stražnik po načelnika postaje, ki je bil k sreči blizo. Z združenimi močmi od trgajo pijanega liberalca od menjalnika. Bil je zadnji trenutek, kajti že je drdral vlak v postajo. To se je zgodilo pred kratkim v nedeljo zvečer, ko je bil gorenjski vlak natlačeno poln pomladnih izletnikov. Sto in sto človeških življenj je bilo v nevarnosti, kajti ko bi bila liberalna .inteligenca" v res niči menjalnik prestavila, bi se bila zgodila skoro gotovo velika nesreča na kolodvoru. Tovariš tega liberalca, znan dolenjski paša, ga je izgovarjal, da je »poln alkohola«, in se ne zaveda, kaj dela. Drugo jutro, ko mu je maček prinesel zopet nazaj nekoliko pa-meti, je seveda prišel nazaj za božjo voljo uradnika proBit, naj mu prizanese in mu ni-kari ne uniči eksistence. Kaj je železniška oblast storila z njim, nam ni znano. A mi dotičnemu gospodu povemo, da naj bo od-
slej prav tih in miren, če ne, mi povemo niegovo ime. Dolenjski paša na) odslej popisuje po »Narodu«, kake zverine so pijani liberalci. In taki ljudje očitajo drugim pijanost!
® „Značilen izrek". V »Narodovem uredništvu so zopet slišali »planke žvižgati« in zapihali so zope t enkrat »značilen izrek« »visokostoječe osebe« o »klerikalcih«-. Takih »značilnih izrekov* je bilo že toliko v »Narcdu«. seve ne da bi povedali kdaj imena onih ,v i s o k o s to j e č i h oseb", da jih moraio liberalci že na pamet znati. Dr. Susteršič je včeraj na shodu na Igu ie odgovoril na ta „značilni izrek", mi pa od „Naroda" zahtevamo, da pride enkrat na dan z osebo, ki je rekla te besede, da se nadalje o tem pomenimo. „Narod" seve tega ne bo storil, ker bi se potem izkazala njegova lažnjivost, in v tem oziru je izrek res značilen — za liberalce, katerim pa tudi lahko povemo, da je dotična oseba gotovo mislila na kranjske liberalce in se je gotovo v naslovu zmotila, kajti v resnici ie vsak Šolar na Kraniskem ve, da narodna eneržija slovenskih liberalcev ni pi-škavega oreha vredna.
Izpred sodišča
Nedolžno obsojen. Vojaško sodišče v Orleansu je te dni imelo odloČiti o odškod nini, katero je zahteval vojak Voisin, ki je bil od vojaškega sodišča v Mansu po nedolžnem obsojen na dosmrtno ječo in je že 8 let pretrpel v Novi Kaiedoni|i, dokler njegova nedolžnost ni prišla na dan. Njegov zagovornik je zahteva), da dobi Voisin 80 000 frankov odškodnine in da Be razsodba proglasi v vseh časopisih v okraju. Sodišče je sklenilo, da da Voisinu -IOOjO frankov in priobči razsodbo v časopisih.
Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani
K smrti na večala je obsojen pri ponovni obiavnavi v Brnu 58 letni Ho-lašek, ki je umoril svojo ženo. — Slovesno sprejet bo v Milanu jutri iz-najditelj brezžičnega brzojava Marconi. Na kolodvoru ga bodo čakala ondotna društva in obč. svet. — V T r o i f a c h u na Go renjem Štajerskem je zopet gorelo. Sedaj je že csmič gorelo. Požige izvršuje organizo-vana tolpa. — Podla šala. Leopoldina Mayer na Dunaiu je 1. aprila dobila pismo, pod katerim je bil podpisan njen zaročenec. V pismu ie bilo pisano, da se je zaročenec odpove. Dakle je skočilo v Donavo iz katere so meno truplo v soboto potegnili. Sedaj so d( gnali, da pisma ni pisal men za-ročonec m da si je nekdo dovolil podlo aprilsko šalo.
Svatovaclavska je prodala doslej sedem h š za 990 700 K. Na prodaj ima še štirinajst hiš po katerih sa zelo poprašuie. Do glavne obravnave proti krivcem pride še le proti zimi. Dotlej ostanejo v preiskovalnem zaporu Drozd, vrhni cficial Bily, ravnatelj Kahorat in Maglova.
Posebnega kuharja za kuhanje kave ima angleški kralj. Ta kuhar potu|e povsod s kraljem ter mu pripravlja kavo. Tuli ko je bil angleški kralj zadnjič v Parizu, je pri dvoinem obedu pil le kavo, katero mu je skuhal ta kuhar. Službo ima ta človek pač prav lahko. Ne dela druzega, nego da trikrat na dan kralju skuha kavo, in zato ga je kralj še odlikoval z redom.
Društva.
(Slov. katol. akadem. društvo »Danica« n a D u n a j u ) si je na prvem rednem občnem zboru za letni tečaj izvolilo sledeči odbor : Predsednik cand. phil. Ivan Grafenauer; podpredsednik cand. jur, Anton Kralj; tajnik cand. jur. Mihael Pintar; blagajnik cand. jur. Ant. V a g a j a ; knjižničar stud. med. Anton Rasberger, arhivar stud. phil. Vincencij Marinko.
(Kranjsko društvo za varat v o živali). Kranjska hranilnica naklonila je kranjskemu društvu za varstvo živali podporo 100 K, kranjski deželni od bor podporo 50 K. Izreka se na tem meatu zahvala.
Telefonska in brzojavna poročila.
Slovenjigradeo v ognju.
Slovenjigratlec, 11. maja. Včerajšnje slovensko politično zborovanje
se ni moglo vršiti, kajti po 2. uri popoludne je v mestu Slovenjigradeo izbruhnil ogenj, ki je upepelil 44 h i š. Zgorel je tudi cerkveni stolp. Ogenj se je začel v Grobnikovi hiši. Zborovalci so se udeležili gašenja. V mestu je bila vsled ognja silna panika. Gašenja so se udeležile požarne brainbe iz Velenja, Gorenjega Grada, Gotenice, poseben vlak pa je pripeljal ognjegasee iz Maribora. Slovenjigradec šteje 124 hiš, pogorela je torej ena tretjina hiš.
Celovec, 11. maja. Na Djekšah jc velik požar napravil ogromno škodo. V Polingu je pogorela tovarna celuloze. — Del tukajšnjega vojaštva je odšel ponoči v Slovenji gradeč radi ondotnega velikega požara.
Celovec, 11. maja. Slovensko politično društvo je priredilo ob ogromni udeležbi včeraj sijajen shod v Školičah. Slovenske govore je ljudstvo navdušeno odobravalo. Par nemčurjev je vspeh shoda s svojim nerodnim nastopom le povzdignilo. Shod je naredil velik vtisk.
Dunaj, 11. maja. Dr. Lorenzoni, laški vseučiliški docent, je došel v Inomost. Vlada je izdala izjavo, da ostane univerza nemška in da ho v kratkem prestavila laška predavanja v neko mesto izven Tirolske. Govori se, da bode to mesto Gorica ali pa Trst.
Dunaj, 11. maja. Sekcijski šef Weigelsberg je stopil v pokoj.
Dunaj, 11. maja. Danes zvečer se cesar odpelje v Budimpešto.
Trst, 11. maja. Tukajšnja odvetniška zbornica je izdala na ministerskega predsednika spomenico proti slovenskim obravnavam pri kazenskem sodišču.
Oloniuc, 11 maja. Od rimske ku-rije je na tukajšnji kapitelj došlo v zadevi Kohnovi pismo, katerega vsebina je pa še tajna.
IJelgrad, 11. maja. Tu se vedno bolj množe vesti, da se kralj Aleksander loči od kraljice Drage.
Carigrad, 11. maja. Poročila konzulov trde, da so nemire minulo sredo v Monastiru pričeli Turki, turška vlada pa pravi, da so jih pričeli Bolgari. Kristjanska vas, katere hiše so Turki požgali in prebivalce pomorili, se imenuje Serres. Aretacije Bolgarov se nadaljujejo, ker vlada misli s tem večino članov makedonskega odbora dobiti pod ključ. Mej mnogimi kraji so Turki popolnoma promet ustavili. V7 raznih krajih so turški bašibožuki povzročili nemire.
Atene, 11. maja. Princ Andrej grški se je zaročil s princesinjo Alico Battenberško.
Pariz, 11. maja. Bolgarski knez Ferdinand je dobil od izvrševalnega odseka makedonskega odbora pismo, v katerem se poziva knez, naj se takoj vrne v Sofijo in na korist svojega .sina Borisa odstopi in vpelje novo regentstvo, sicer bode umorjen, ker je izgubil zaupanje svojih podanikov.
Xew-York, 11. maja. Tik pred odhodom parnika „Umbria" Cunard-proge je policija zaplenila na parniku zaboj dinamita s strojem. Policija je dobila obvestilo, da hoče mafija angleški parnik razstreliti v zrak. Zaboj so včeraj oddali neki Lahi.
Washington, 11. maja. Državni tajnik Hay je izrazil, da se mu glede ruskega nastopa v Mandžuriji ne zdi potrebna skupna akcija velesil in da bodo združene države čakale, kaj se razvije.
j a Cm epa-*< zoranja	Stanje barometra. t mm.	Tempe«, ratora i t po i VetroTl. Celsijo 1		Nebo	11 Š •s* ■ d 3 ►
9; 1. ivniJ. | 732-1 ! 13*6 | sr. "jzah. | jasno					00
10I7 *,utr 12 onool	731 6 731 b	13-7 14-4	p. m. jzah. sr. sz»h.	del. obl oblačno	
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm
10| 9. zveč.! 732-3 9-9 | sl. jzah. | del, jasno I ..17, zjutr. | 733-8! 100 sl. jvzh I sk. obl7 I 67
| 2.popo!.| 732-6 | 17-8 |p. m. jzah.l pol. obl | Srednja temperatura sobote 14-4° norm. 13'2* Sredina temperatura nelelje 12 7°, normale, 1.3 4
Dunajska borza
dnč 11 maja.
Skupni državni dolg v notah	.
Skupni državni dolg v srebru	. . ,
Avstrijska zlata reuta 4%	...
Avstrijska kronska renta 4%	...
Avstrijska inv. renta 3','j %	...
Ogrska zlata renta 4% Ogrska kronska renta 4% ..... .
Ogrska inv. renta 3',%.......
Avstro-ogrske bančne delnice.....
Kreditne delnice..........
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.
20 mark ............
20 frankov..........
Italijanski bankovci........
C. kr cekini...........
1C0-70 I0(j-fi0 121 2 J 101-10 1-3 40 121-30 »9-65 92 06 16 30 66-1-5D 239 75 117-05 23-43 1906 95 30 1130
Žitine eeae
dnč 11. maja 1903. (Termin.)
Na budimpešt&nskl borzi:
PSenica za maj.......K 7 69	do 7-70
» • oktober ..:..»	7 44	»	7-45
Rž za oktober.......»	6 54	»	6 55
Oves za maj........„	6 U4	.	6-05
Oves za oktober......»	6 64	„	5K6
Koruza za maj .... ,	^-42	6-43
Koruza za julij......• »	6-44	»	6 45
(Efekti v).
Dunajski trg
Pšenica banaška.......K	7-75	do	8-40
Rž južne železnice .....„	—	B —
Rž............. 10	,	7 25
Ječmen , » ......„	«-40	„	7 25
ob Tisi........6 70	.	7-50
Koruza ogrska.......„	6 70	„	6-90
Čmkvant.........„	7 25	.	7.70
Oves srednji..........6 40	„	6'60
Fižol ............ ....» 13 76
Tžnnitlrkl izvrstn0 sredstvo za Učenje J-llt/JMUV s0bnlh tal. Isto odstranja ln. preprečuje lepljlvost Učenih desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BKATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 1 12-a Vnanja naročila proti povzetju.

ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre
lmriuouije
domačega in amerikauskega sestava, g-lasovlrje in planine.
Ffajn se tu<ii na obroJuit Nil /.tthtovanjo ko pošiljajo ceniki brezplačno.
264 22
Kdor svoj
želodec
ljubi
674
naj zjutraj na tešče j izpije kozarec po- ] grete
rogaške vode |
(Styria .
Kdor redno pije to I vodo, mu napravlja tek in pospešuje pre- Mg bavljanje.

-■"■•jb^-^1-j«.-*" ■«*. j


Sprejme se takoj dobro izvežbana
prodajalka
špecerijskega blaga proti dobri plartj kot voditeljica neke podružnice na deželi.
Nalanfineie upravnifitvo „Sl"venca".
_6fi3 3-1

Na prodaj je
hiša in hlev,
53 mernikov posestva in ve« travnikov, gozdov m planin in srenjske pravice, gospodarsko orodje m živina. Vsa v dobrem stanu. esi 4_i
N»tančnp'ša pojasnila daje posestn k 1. Jesenko v Žerovnici na Gorenjskem.
Nakup In prodaja XB rsacovritnih državnih papirjev, vrečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako Irebanje. Kulantna izvršitev naročil na boril.
99
Menjarična delniška družba
H EBC U
I., Mollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelguse 2.
**
___ Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh , potem o kuranih vrednostih rseh ipekolaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh
glavnlo.	134 194
,mte
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. IgnaolJ Žitnik.
Tisk »Katolifike Tiskarne« v Ljubljani.