54. številka
Ljubljana, v soboto 7. marca 1903.
XXXVI. leto
Uhaja vsak dan zvečer, izimsP nedelje? in praznike, ter velja po pošti prejeman za avsiro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K/za Četrt leta 6 K 50 h, za eden [mesec 2 K 30 h.*J Za Ljubijsno's pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 60 b, za eden mesec l K SO h. — Za-tuj« d»**i«;toiiko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 b, ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo  po&iljati naroCnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga st. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. »Narodna tiskarna" telefon št. £5.
Izpred graškega nad-sodišča.
Ravno te dni smo zopet v svojem listu jako obsrno in vsestransko razpravljali o najrazličnejših krivicah, ki se gode slovenskemu jeziku pri vseh sodiščih, stoječih pod praško hegemonijo ... Pretepeni četrtek pa nam je po preprijaznem »Grazer Tagblattu« priplaval v str-mečo javnost nek grozilni članek Slovenisch beim Grazer Ooerlan-rlesgericht« in ta Članek očita gra-tkemu nadscdišču in njpgovi go-g Oii — svoj'm očem komaj vrja-memo — p \ eveliko ljubezen do slovenskega jezika! Graško nadsodišče s častitljivim Gleispachom na čelu in ljubezen do slovenščine, to sta dva pojma, ki se do sedaj še i.ista srečala in se, če pojde tako dalje, tudi tako naglo še ne bodtta srečala.
Odkar namreč ob»P>ja graško nadsodišče, bilo je vedno nasprotno našemu ježku, zapiralo rr.u \rata, kjer je le moglo. Š9 le Tasfiejeva doba je razsvetlila to sodno instanco v toliko, da BO se jele pripuščati v slovenščini pisane vloge.
Ko ee je potem leta 1898. uvedt 1 LOVI Civilnopravdni red in Trsile prve razprave slovenskih strank pri graškem nadsodišču, naletela je slovenščina zopet nahui odpor. Tedanji senatni predsednik Ledenig je od-lOČno   zabranil   zastopnikom strank
izpregovoriti sploh kako slovensko besedo pri prizivnih razpravah. Še le vsled različnih protestov in daljnih korakov pri justiČnem ministrstvu, se je dalo doseči vsaj to načelo, da morejo sedaj slovenski o d ve t niki tudi v Gradcu pri prizivnih razpravah pledirati slovenski.
Toda sod ni j a sama še zmirom noče spregovoriti slovenske besede ter proglaša tudi slovenskim strankam še vedno  le   nemške razsodbe.
Ker sa je dcs3glo vsaj to, da smejo odvetniki za slovenske stranke slovenski govoriti, pripeti se tudi večkrat slučaj, da nasprotni odvetnik i\ svojo Btranko govori nemški.
Pjgostoma, — in to moramo poudarjati — se je že pripetilo, da je eden zastopnik v Gradcu govoril nemški, drugi pa slovenski. Kolikor je nam znano, pripetila se je tadvo jezičnost razprave prvikrat dne 21. decembra 1899. Bila je to pravdna zadeva Davida Sterna v Gradcu, ka-tt re^ra je zastopal graŠki odvetnik dr. Gabriel, proti g. Kancu iz Ljub ljane, katerega je zastopal gosp. dr. Krisper.
V prvi instanci se je vršila ta pravda pred ljubljansko deželno sodnijo, pred katero je zastopnik Sternov govoril nemški, zastopnik Kanca pa slovenski. I >t 3 se je zgodilo v Gradcu Takrat je pač zastopnik Davida Sterna protestiral proti temu, da govori nasprotni zastopnik slovenski, češ, da ga ne razume, in stavil je nekoliko humoristični predlog, da mora zastopnik slovenske stranke svoj govor ponoviti še enkrat v nemškem jeziku. Takratni senatni predsednik, dvorni svetnik Ledenig, je pa zavrnil ta zahtevek, češ, da ima zastopnik slovenske stranke pravico slovenski govoriti, in da se mu ta pravica na more kratit« zaradi tega, ker zastopnik druge stranke slučajno slovenski ne razume
Oi tega časa sem ni bilo proti t*-j praksi prav nobenega ugovora, tako, da se je popolnoma udomačila in obnesla v mnogih in različnih pravdah.
Pred kratkem, dne .'>. marca vršila se je zopet taka razprava pred c. kr. višjo deželno sodnijo v Gradcu.
Pravda se je bila vršila v prvi instanci pri okrožni sodniji v Novem mestu in sicer dvojezično. Zastopnik nekega dunajskega arhitekta govoril je namreč nemški, nasprotnik pa slovenski. Ko je prišla ta zadeva pred graško prizivno sodnijo, je zastopnik slovenske stranke, dr. Krisper kakor dosedaj vedno d rž-3*5 se strogega pric^pa slovenskih odvetnikov, seveda govoril slovenski. Nemško stranko zastopal je kot substitut dr. Bohma na Dunaju, neki dr Krnest Mravlag, odvetn k iz Maribora. Ta pa menda ni vedel,  kaka je  dosedanja stalna
praksa graške nadsodnije, in je po končanem govoru dr. Krisperja protestiral, češ, da on ne dovoli slo venskih govorov. Predsednik Scheu-chen*tuel g"* je zavrnil, rekoč, daje to njegova (predsednikova) stvar, urediti take zadeve. Nato dr. Mravlag ni stavil nobenega drugega predloga, nego da se morajo njemu, ako zmaga, prisoditi potovalni stroški iz Maribora, ker v Gradcu ni dovolj slovenščine zmožnih odvetnikov. Dr. Krisper je nato izjavil, da se tej zahtevi, — ako bi dr. Mravlag ova stranka zmagala, — ne protivi, to temmanj, ker je celo glavnemu za sapniku dunajskega arhitekta dr. Boo.mu pisal iz zgolj v judnosti pismo da bode on v Gradcu slovenski ple-diral in da naj se on torej pripravi za slovenski  nasprotniški plaidover.
Dosedanja praksa se tudi 3. t m. ni ovrgla, nasprotno dr. Mravlag jo je s tem pripoznal in potrdil s tem, da je zahteval potovalne stroške iz Maribora, češ, ker je bilo potreba slovenščine zmožnega odvetnika,med katere se šteje brezdvomno tudi on.
Dotični članek: »Siovenisch beim Grazer Oberlandesgericht« pa se sedaj uspenja proti graški višji deželni sodniji ter jej nekako očita, da je ona pravic'3 nem?.keg^ jezika v tem slučaju zaigrala! Vsled tega kliče na pomeč ministre in poslance proti grozni krivici, ki se baje godi nemščini na nemških graških tleh!
Na ta nelogičen in nerazumljiv napad pač ne moremo drugače odgovoriti, kakor: da tudi nam — kakor je menda dovolj znano — jezikovna praksa graškega nadsodišča še nikakor ne zadostuje. Zahtevali smo, ko se je upeljal novi civilni proces, da se ima v Gradcu cela prizivna razprava vršiti v slovenskem jeziku, ako nastopa slovenska stranka in da se mora v istem jeziku proglasiti ludi razsodba. To naSeio in ta praksa se rifcin desedaj še ni pripoznala. Ali kadar pride ugodni čas, bodemo to zahtevo že še s pri merno in potrebno močjo ponovili! Mi ne bomo mirovali, dokler ne prodre   načelo,   da   je  graško nad-
sodišče za nas Slovence ista instanca kakor za Nemce! Če ima ta sodnija slučajno sedež v Gradcu, to naših pravic nikakor ne sme in ne more kratiti. Naši nasprotniki pa s svojim vednim napadanjem naših pravic, z napadanjem, ki se sedaj obrača celo proti nad sodišču graškemu, ki je bilo in je s svojimi \Valterji et tutti quanti še vedno nasprotnikom najboljši zaščitnik, ne bodejo skoro druzega dosegli, nego da zopet pride na tapet vpra sanje, ali ne kaže nadsodišče v Gradcu ra z de 1 i t i ins 1 o vans k i oddelek premestiti v Ljubljano!
Način, kako se razvija nov civilni prGces in s tem delokrog nadsodišča, postaja vedno bolj ugoden in prikladen taki razdelitvi. In ravno zategadelj nas le veseli, prav iz do-morodnega srca veseli, če se nemško heilovstvo na Štajerskem samo zaganja v tiste stebre, ki dandanes še drže nadsodišče na vročem graškem teritoriju! In Vi, g. dr. Ernest Mravlag iz Maribora! Le tako naprej! Le dobro komandirajte to graško nadsodišče! Samo nečesa se bojimo! Mogoče boste drugič, kadar Vas zopet kak dunajski dr. Bolim pošlje kot substituta v Gradec pred slovenski senat, pisarili in vpili po »Grazer Tagblattu«, da ste radi tega zgubili pravdo, ker je g. dr. Krisper ali kdo dru/i naših advokatov plediral — v slovenskem jeziku!
Kaplana raztrgali.
Iz ribniške doline, f>. marca.
Kje poka *? V Dolenji vasi pri Ribnici poka gospodarska organizacij a; to jc tista organizacija, katera je po trditvah lažnjivih škofovih listov prešla našemu dobremu ljudstvu v kri. Res mu je prešla v kri in nase ljudstvo je dobro in duhovnom prezaupno in slepo pokorno. Le ne vemo, kako bo tedaj, ko sprevidi to dobro ljudstvo, da je bilo goljufano, in sicer od tistih, katerim je največ zaupalo. Kako bode razočaranje, ko spozna „ljudstvo" vse spletke in goljufije „božjih namestnikov, ko spre-
vidi, da mu je bila neke vrste duhovščina pravi grobokop na gospodarskem polju. Ne bo čuda, če postane ljudstvo sedaj nezaupuo proti vsaki novotariji, tudi taki, ki bi mu bila v korist. Gotovo pa je že sedaj, in to je vsaj deloma dobro, da je kmet izgubil zaupanje, duhovščina pa ugled. Sem naj bi posegel naš Škof, ki se toliko zaganja v napredno časopisje, in sicer osebno naj bi se zglasil v kakem konsumu na deželi in videl bi u. pr. v Dolenji vasi zelo mučen prizor. Tam se je pod nadzorstvom katoliškega duhovna kaplana Žužka, kradlo, g o 1 j u f a 1 o ter p o n a r e j a 1 o bilance. In škof bi moral o vsem tem vedeti in je moral vedeti, kajti ko se je pričela ladja potapljati, je bil kaplan Žužek prva podgana, njegov brat pa druga podgana, ki sta zapu stili sedaj nevarni krov. To je hudodelstvo, da se je zadružnike zapustilo kar tako na cedilu.
Poročalo se je, da primanjkuje v dolenjevaškem konsumu 1000 K. To pa ni res. Radovoljno popravljamo, ker nočemo nikomur krivice delati, da primanjkuje 6 4 00 K, pri prometu 190.000 K, katerega so imeli v teku svojega obstanka. Pravijo pa, da je to premajhna izguba za tak promet! Tolik promet! Vsakoletne bilance izkazovale so redne dobičke, imeli so na papirju že rezervni fond, a sedaj kar uakrat pa tolika izguba. Je li mogoče?
Kdo je sestavljal bilance? „Gospodarska zveza4* s Pelci in S e 1 i š k a rj i, kaplan Žužek & C o. Pri zadnji bilanci je bilo že tako zmedeno, da ni mogel Seliškar pri najboljši volji dobička izkazati. Radi tega so povabili kaplana Žužka, da bi jim dal nekaj podatkov. In seja, 21. febr., pri kateri je bila zbrana vsa elitna družba konsumarjev, je bila tako burna, kakor Še nobena in bi se mogla še komaj z deželnozborsko obstrukcijo primerjati. Žužek, duhovnik rimsko katoliške cerkve, božji namestnik, je take slišal, kakršne se sploh malokdaj rabijo napram duhovnom. Pa temu treba se privaditi; pokaže naj se taki brezdomoviuski bandi lenuhov,  do kje
Bucek v Zagrebu.
»Ozriva se nekoliko po slovanskem svetu!« me je vabil zadnjič ir.oj vrli prijatelj Bucek s sabo. »Mi slim, da ne bi blo napačno, Če bi šla malo pogledat našo slovansko žiahto doli v Zagreb. Tam imam dohrega znanca. Se bomo prav imenitno imeli.«
Nisem mogel prehvaliti leh besed moža, ki zaide le redkokrat dalje kakor v »Crno govedino«, kve čemu še na Rožnik ali v Šiško na piŠko.
Manj priznanja in hvale je žel p^djptni možakar od svoje bogabo-ječe Buce.
»Če že hes ne mahata opustiti večega potovanja, je godrnjala, pa homajta v daljno Lavhico! Magahi! IVljita se celo do Kamnika, kjeh je vseh železnic konec, in dokodeh se človek menda vendah nadhdha do-sitega, če je le božji!«
Toda Đuoek je ostal trd in ne-
izprosen. Razjarjena gospa nama je želela s srepim pogledom »shečen pot do phvega ghabna©; po tem genljivem slovesu sva odrinila pozno po noči proti straži hrvaški in stala zjutraj na zagrebškem južnem ko lodveru.
Pivikrat po ustvarjenju sveta je obsevalo toplo hrvaško solnee markantno postavo gospoda Antona Pucka, ki je že tukaj na peronu zbujal živahno zanimanje vedno širših krogov.
Na glavi je prenašal idealno zamazan klobuček, ki so se mu poznale hude muke »daljšega« potovanja. Od Zidanega mostu je bil namreč na njem pečival zaspan mešetar, ne da bi bil Bucek kaj opazil. Oblekel se je bil moj prijatelj v debelo zimsko obleko, in to dvojno, ker ni maral jemati s sabo have loka. V desnem žepu gornje suknje mu je tičala pipa. Kaj lepo so se mu podajali tudi težki škornji in častitljivi dežnik, ki bi utegnil vso Buckovo družino varovati nebeške vode in sploh kvarnih vplivov sla bega vremena.   Ni čuda, da so voz-
niki raznih zagrebških hotelov z odkritosrčno radostjo pozdravljali mojega rojaka: rjegova solidna postava jim je zbujala najlepšeupe o napojnini.
»Bjdiva nobel, nebel, če sva že v Zagrebu!« je dejal Bucek in zlezel na voz konjske cestnice. »Kaj bi krevsala peš!a
»V Zagrebu me sicer ni bilo še nikdar,« je nadaljeval po kratkem pa mučnem premišljevanju. »Toda dober znanec v Crni govedini me je poučil natanko o vsem potrebnem« ,Le Ilice se drži4, je dejal, »in pa JelaČićevega trga, pa se ne moreš izgubit?, ni hudič! Ilica je početkoma dolga vas, proti sredini mesta se boš pa kar Čudil! JelaČićevega trga ne moreš zgrešiti. Tam jezdi imeniten jezdec prelepega konja in kaže Ilvatcm z viteškim mečem pot proti objestnemu sovražniku. Ce bi mogel, takoj bi odnesel ta spomenik v Ljubljano; seveda bi ga ne postavil proti izhodu, ampak vse kam drugam« Tako je govoril!
Opozoril sem Pucka, da je v Zagrebu še marsikaj drugega, kar bi bilo vredno, da si ogledava. Nago-
varjal sem ga, naj greva še opjldne občudovat to in ono. Ali po zajutrku se Bucek ni hotel geniti iz »Velike kavarne«; tam je zahteval »Slovenski Narod«, pa ga je odložil [kmalu zopet, ko je videl, da ni brati nič o njem in njegovih zaslugah. In vendar je bil včeraj pri pogrebu imenitnega prijatelja! Tako sva zabila ves popoldan v kavarni z duhovitim marjašem. Bucek me je obral za osem vinarjev in je prihajal navzlic bridki izkušnji o površnosti Narodovih »dopisunov«  vedno veselejši.
»Zdaj se greva malo kazat v Ilico!« mi je zidane volje velel proti poldnevu. »Ondi se izprehajajo zdaj vsi ljudje iz boljših hiš.«
Z Buckom po Ilici — tega sem se bal najbolj. Zastonj sem mu prigovarjal, naj ostaneva še eno urico, da se vsaj nekoliko oddahnem od nesreče v igri.
»NiČ!« je odklanjal moj pohlevni predlog. »Ilica je zdaj polna imenitne gospode. Torej morava na vsak način tudi midva tja!«
»Naj bo za  duše v vicah!« sem
vzdihnil tiho pa globoko in se vdal usodi.
Že na kolodvoru sem se ženi-ral radovednih pogledov, uprtih v mojega ljubljanskega korenjaka. Toda v Ilici je bilo še vse lepše. Žal bodi vsem Zagrebčanom in Zagrebčan-kam, katerih ta dan ni bilo tamkaj!
Najprvo si je Bucek odprl gumbe da bi mogel vsak Hrvat videti, kakšno zlato verigo ima srečni tujeo pod obema suknjama. Nato je izvlekel iz žepa pipo pa mehur, prižgal in jel pušiti na vse pretege.
»Hrvati so ljudje po božji volji«, mi je rekel. »Le poglej, kako prijazno se mi vsi namuzavajo. Niti enega še nisem srečal, da bi mu ne šlo na smeh od same dobre volje.«
Ljudje, hiše, tlak, vreme, skratka
vse mu je ugajalo, najbolj pi mu je imponiral redar na konju. Vstavil se je jezdecu vštric. Že sem se bal, da bi ga nagovoril. Tača9 pa je od-jahalo čedno uniformirano oko pra vite proti Jelačićevemu trgu.
Vsako izložbo je Bucek pozorno pregledal in precenil.   Pred urarjem
naj sega njihovo parasitstvo. Predba civalo se mu je zatiranje ubožcev, udov in sirot, klelo se ga je še v materinem telesu, vstop v neko hišo se mu je prepovedal. Razburjenost je presegla zadnje meje, ko je neki odbornik konsuma zgrabil kaplana Žužka za vrat in mu telovnik raztrgal. Sicer se je nameravalo še hujše, hoteli so mu potegniti sukno Čez glavo, da bi ga nabili. Srečnim se sme smatrati, da se mu sploh ni Še kaj huiŠega pripetilo. Sicer je pa zaslužil in v obilni meri, da bi ga bili odborniki na klop položili ter mu jih po vojaško našteli petindvajset. Neki kmet je slišal Žužka, ko je z neko žensko govoril za nekim plotom take besede, da je joj in da bi šel mož rajši k „šintarju" kakor k njemu k spovedi. Vprašali bi prav ponižno prevzvišenega knezoŠkofa, je li bil njegov namen, ko se je osebno tako pehal za gospodarsko organizacijo, ^ter duhovne, ki se niso vnemali za njo, krivično prestavljal") da se ukrepi ž njo duhovski ugled, ali pa da bodo kaplane po blatu valjali ter jim rlajbelceu trgali. Da je prišlo do tega, se ne čudimo in mislimo, da se utegue kaj tacega še marsikateremu tonzorirauemu maziljencu pripetiti. Začetek je že tu. Nas to malo briga, a škof naj blagovoli premišljevati, če je to pot nazaj k Kristusu kralju. Dokler se nam pa ne dokaže, da je to prava pot, ostanemo, kakor smo bili, neizprosni in brezobzirni napram duhovščini in škofu, ki protežira take duhovne, kateri le spletkarijo in ribarijo v kalni vodi ter onečaŠeajo stan in varajo ljudstvo.
Sedaj pa Še nekaj, da postavimo kolikor mogoče to pogubno delovanje duhovna Žužka v pravo luč. Mogoče da bode hotel kdo kaj dementirati, a zagotavljamo Vas, da je to, kar povemo bore malo tega, kar se je še vse vršilo v konsamu in kar utegne še sodnija na dan spraviti.
Ko bi se dogajale take stvari v kaki drugi trgovini, kakršne so se dogajale pod vodstvom kaplana Žužka v dolenjevaškem konsumu, bila bi že trgovina davno zapečatena. Konsume se pač protežira. Da se je dobro in vestno gospodarilo evo Vam dokazov: Ko so sestavljali bilanco, našli so kar dve vreči spridenih češpelj, katere so za eno krono prodali, sami pa so ju plačali po 50 K. V nekem skednju so našli vrečo koruze, katero je pobožni kon-sumar ukradel in skril. V dolenjevaški mlin — tako se govori — prinesla je neka ženska koruzo, a ko je hotel mlinar zasuti, je čudoma opazil, da je v žaklju prava pristna bobova kava! Mlinar je žensko opozoril, da je treba kavo prej žgati, potem jo bode že semlel; nu, hvala Bogu dosti smo je pridelali. Mlinar je bil naprošen, da naj o tem molči. Ali je bila kava ukradena ali pomotoma kava za koruzo prodana? Vodstvo pa tako! Dva odbornika sta neki priznala, da sta samovoljno vzela na posodo 600 K. Kaj čudno na posodo vzeti pa „priznati!!- Navadno se to imenuje krasti. Kaj je bilo pa s
je Btai sredi gneče, si mirno navijal uro in urejal kazalca. Medtem se je ozrl za vsakim pasantom, ki ga je bil sunil. Tu me je obletela strašna misel, da bi me utegnil srečati ka teri mojih hrvaških znancev, ki bi prejkone ne imel nobenega pojma o redkih vrlinah mojega sopotovalca. Izkušal sem torej, hoditi kolikor mo goče zadaj za širokim Buckom.
Toda kmalu me je pogrešal pre-zvesti prijatelj.
»Le skupaj hodiva, da se ne izgubiva«, me je opomnil in mi vdano segel pod pazduho.
»Ali ljuba duša«, sem se branil, »saj vendar veš, da sem bil že pre-cejkrat v Zagrebu «
»A — niČ ne de«, mi je odvrnil blagohotno. »Le postavi se z mano tudi ti, čeprav nimaš tako lepega dvonadstropnega kurnika v Ljubljani ka kor jaz! Le skupaj ostaniva, jaz se te prav nič ne ženiram, saj ne vidi nihče, da imaš prazno mošnjo. Ce hočeš, ti posodim svoj zakonski prstan za parado.«
»Hvala lepa, o Bucek«, sem odgovoril dobrotniku z ginjenim glasom
slanino? Pravijo, da so kupili več slanine, sedaj pa ni ne slanine, niti denarja.
Da bi se razburkano mnenje poleglo govore, da bodo založili kaplan Žužek oOOO K, Franc Kromar in Anton Dejak pa po 1500 kron. Kdor veruje, bode zveličan; pa saj jih tudi nihče siliti ne more; kar so zavozili, plačajo udje. Seliškar jih nagovarja, naj se ne razdružijo, ker ta primanjkljaj še lahko popravijo in založe. Posebno Marka Oražma je obdeloval 21. februvarja. V nedeljo je zopet prišel in tudi kaplan Žužek je naznanjen. Bilo bi dobro, morda bi ga zopet lepe žene in dekleta pričakovale z belimi predpasniki v konsumu. Brez komentara!
V Strugah pa konsuuaar Jaklič hripavo krota: Mi ne odjenjamo, dokler zadnjemu liberalnemu trgovcu mošnjička ne zavežemo in dokler se nam peč v drugo ne podere. N. N.
Državni zbor.
Ker so se Češki in nekateri drugi slovanski poslanci odpeljali včeraj popoldne k pogrebu Riegra, bila je včerajšnja seja prav kratka. Toda dasi ni trajala niti pol ure, rešila je razmeroma več kot včasih v celi seji.
Miuistrski predsednik je predložil zakon o omejitvi trgovine s sladkorno peso. £ 1 določa, da so dogovori glede skupnega nakupa sladkorne pese nezakoniti. Ako bo zakon sprejet ter se bo tudi izvrševal, ne bodo mogli sladkorni baroni tako samovoljno nastavljati cen sladkornim izdelkom.
Posl. Kaftan je iuterpeliral trgovinskega ministra, zakaj se Nemčija ne ravua po dogovorih glede izvažanja živine in mesa iz Avstrije, temveč zadržuje nalašč z raznimi preiskavami avstrijski izvoz. lnterpelant zahteva, naj se te nerednosti sporazumno med obema državama odpravijo, ali pa naj začne Avstrija z represalijami proti uvozu klobas, mesa in konzerv iz Nemčije.
Posl. Wolf fh ard t je interpeliral ministrskega predsednika, zakaj je mariborsko okrajno glavarstvo prepovedalo nabiti po mestu vabila na evan-geljski družinski sestanek, na katerem bi bil predaval posl. Eisenkolb.
Posl. Prochaska in Schuh-meier sta interpelirala o nekih vojaških zadevah.
Posl. Hanich je interpeliral bram-bovskega ministra zaradi napada nekega nadporočnika, ki je naskočil nekega fijakarja z golo sabljo ter ga hudo ranil. lnterpelant vpraša ministra, ali že hoče enkrat prepovedati častnikom nositi izven službe sablje.
Minister Hartel, Bohm-Ba-vverk in Giovanelli so od: »valjali na celo vrsto interpelacij.
Potem so se nujno razpra jale in sprejele v drugem in tretjem branju predloge glede razlastitve potrebnega sveta za asanicijsko reguliranje Prage, glede olajšav hišnega davka pri asa-niranju Prage ter glede davčnih olajšav
»Tvoja dobrosrčnost prekorača že meje dostojnosti. Bojiva se Buce!«
Teman oblak je obsenčil obraz najzadovoljnejšega Kranjca, kolikor tudi jih je kdaj hodilo po Ilici. Jaz pa sem zagledal oddaieč gospodično M.lko 'ovo, prihajajočo s prijateljico nama nasproti.
S to krasno Hrvat:co sem preži vel lani daleč od Bučka nekatero blaženo urico na Gorenjskem. Med pr vim skupnim izletom sva se uglab-Ijala v tajinstvene krasote in finese hrvatskega in slovenskega jezika in književnikov, pa ne dolgo, ker se mi je kmalu zdelo prijetneje, da se vglab-ljam zanaprej v omamljivo lepoto njenih črnih oči in kapricioznega obrazka ... O vsem drugem naj molči »des Sangers Hofl chkeit*.
In zdaj naj bi me videla moja obožavana krasotica tukaj sredi Iiice kot žalostno žrtev razmer z malo elegantnim Buckom!
Hotel sem destrtirati v bližnjo vežo, češ, da se mi je odvezal trak na rumenih Črevljih. Vendar Bucek se ni dal goljufati in se mi je rogal, da se hudo motim, in da je trak prav dobro zavezan. Vsa sreča pa, da mu
za mesta Mor. Ostravice, Tešin in Bielica.
Prihodnja seja je v torek. Na dnevnem redu je prvo branje budgeta in nagodbe ter predloga o zakonu zoper živinsko kugo.
Hrvatsko-ogrska finančna nagodba.
Pred par dnevi se je sestala hrvatska regnikolarna deputacija, da sklepa o skupnih finančnih zadevah z Ogrsko. Vsa hrvatska javnost je zahtevala, naj bodo seje javne in ustne, da bo tudi ljudstvo slišalo, kake krivice se gode Hrvatom v na godbi.   Vkljub temu se je sklenilo
tajno, t. j. pismeno odgovoriti na ogrski renuncij. Tudi razprave so tajne. Da se vidi, kako morajo Hrvatje Ogrski tlačaniti s svojim denarjem, zadostuje, ako povemo, da mora Hrvatska prispevati 56% LA skupne zadeve in le 44*/« sme porabiti za svojo lastno notranjo upravo. Tako je plačala leta 1000 za skupne zadeve 20,208 147 K, za svojo upravo ji je ostalo 15,877 829 K, ker ji ta svota ni zadostovala, napraviti je morala dolga skoraj 2 mil. K. Na ta način je dobila ogrska skupna blagajna v zadnjih desetih let.h nad 200 milijonov K, a izdala je za hrvatske zadeve tako minimalne zneske, da bi se komaj imenovali obresti od prispevane hrvatske svote. Iz te skupne blagajne se postavljajo spomeniki madjarskim »junakom«, ogrskim vinogradnikom se je v zadnjih desetih letih izp' čalo 26,510000 kron posojila in podpor, podpiralo se je sadjerejstvi), živinorejo, buČe-larstvo itd., vse na Ogrskem, na Hrvatskem — nič. Za ureditev Donave se je porabilo samo I. 1901 celih 8 milijonov K Zgradilo se je okrajnih ce«t 242 km na — Ogrskem. Za železnice se je potrošilo 25 3 mil. K zgradila se je ce'a vrsta kolodvorov — vse na Ogrskem. Za ozkotirne železnice je bilo dolečenih 1300 000 K, Hrvatska je dobila od tega celih — 8000 K. Dovolilo se je 11260000 K za ustanovitev 21 to varn — vse na Ogrskem. Tem tovarnam je zagotovil minister skozi 10 let po 2 156 000 K državne podpore. Za investiranje železnic je najel trgovinski minister leta 1897 dolga na skupni račun in jamstvo 123 mil. K. Vse se je porabilo z* Ogrsko, in Varaždinčani zaman prosjačijo že leti in leti, da bi se jim zgradilo par kilometrov železnice do Rogatca Slatine. — Tudi v predloženem skupnem proračunu ne bo bolje zi Hrvate. Zipet se bi inve stiralo 200 mil. K samo za Ogrsko. Gradile se bodo madjarske šo'e, tovarne, železnice (za 34 mil. K), palača za ministrskega predsednika, za naučno ministrstvo, za budimpeštan-sko policijo, velike boln šnice itd. — vse na Ogrskem, Hrvatske se pri tej drživni investiciji niti  ne spominja.
je nehal tleti tobak. Bucek je obstal in jel prižigati iznova. Trenutek pozneje sem stal več korakov pred njim gospodični Milki nasproti, gj »Oh — gospod Slovenec!« se je smejala mlada krasotica, dočim me je njena tovarišica, bledo punče, motrila nekako zaničljivo. »Kje pa ste vlovili tega čudnega ,Cmokavzarjal ?«
»To je gospod Anton Bucek, eden izmed najslavnejših gostilniških govornikov in prvakarjev in tako dalje«, sem šepetal v hudi zadregi, zakaj dirnilo me je nemilo, da slava Buckovega imena še ni preskočila ozke Sotle. »V Ljubljani se ne zgodi zlepa niČ neumnega, da ne bi igral Bucek ob tem glavne vloge.«
»Zvečer po|dem s papanom v gledališča,« je rekla hitro in mi podala malo roko. »Ali naju obiščete v loži ?«
Obljubil sem ji. Takim Milkam človek težko kaj odreče. Na tihem sem pa precej sklenil, da me ne bo v gledališče, tem manj z Buckom, ki bi g jtovo naredil kakšen škandalČek.
»Zakaj me nisi predstavil, lej ga«, se je obregnil ob mene; slišal je bil njene poslednje besede.  »Ta punca
Politične vesti.
— Parlamentarno delo. Prihodnji teden sta odločena dva dneva za posvetovanja v raznih odsekih, da bodo izdelali večje zaostanke. Tiskovni odsek bo podvrgel načrt o tiskovnem zakonu glavni debati ter naročil pododseku, da predloži čira preje poročilo o načrtu. Državni proračun pride v torkovi seji na vrsto — ako ne pride kaj vmes — ter bo porabil tri seje.
— Nižjeavstrijski deželni odbor jc predložil že drugo prošnjo vladi, naj se dovoli sklicati deželni zbor še pred Veliko nočjo h kratkem zasedanju, ker ne more deželni odbor prevzeti odgovornosti, upravljati deželne linance brez
podaljšanega budgetnega provizorija.
— Reforme v Maeedouiji. Turška vlada sestavlja spomenico na velevlasti o propagandi macedonskih odborov. S sultanovo irado so sklicani k armadi vsi častniki, ki so na dopustu.
— V Crni gori vlada veliko pomanjkanje. Bosanska deželna uprava je vsled tega odpravila stroge predpise glede mejnega prometa z živili, za kar izreka črnogorski uradni list „Glas Crnogorca" zahvalo avstro-ogrski vladi in bosanski deželni upravi ter obeta, da bo črnogorska vlada vse storila, da se ohrani mir in prijateljske razmere s sosednjimi deželami.
— Pisma nemškega cesarja o sv. pismu baje ni spisal cesar, temuč je le predelal pismo nekega slovečega teologa, pristavil pa jc, da je šteti med osebe, katerim se je Bog razodel, tudi Karola Velikega in Viljema Velikega. Castihlepen^nemški cesar pa je dal brž oticiozno po časopisih konstatirati, da je celo pismo poteklo iz njegovega peresa.
— O prošnjah razpuščenih francoskih kongregacijskih šol se bo začela debata v zbornici prihodnji ponedeljek. Socialni demokratje zahtevajo, da se naj zapre tudi zavod izkoriščevalcih karmelitark „pri dobrem pastirju" v Nancvju.
— Pomnožitev ameriške mornarice. Reprezentacijska zbornica je dovolila ogromno svoto za zgradbo 6 novih bojuih ladij.
— Saksonski kralj Jurij se poda prihodnji teden v zdravilišče v Gar-done. Nazaj grede obišče bavarskega vladarja in avstrijskega cesarja.
— Veliko demonstracijo uprizore hrvatski opozieijonalci iu socialni demokratje zoper brambno predlogo in ogrski renuncij.
Dopisi.
Iz Ledin pri Idriji. O združitvi pevskih društev „ Slavec" in „Ljubljana" se sedaj mnogo piše. Piscu teh vrstic je pred vsem omeniti, da ga k pričujočemu dopisu niso napotili nikaki interesi posameznega društva, temuč le občna korist ednotnega društva. Kot mnogoletnemu bivšemu pevcu društva „ Slavec", poznane so mi razmere obeh navedenih društev. Že pred več leti se je koristna misel o združenju sprožila, a žalibog, je poleg nekaj tozadevnih sej,  samo  pri  mislih  ostalo.   Ker sem
mi je všeč. (Zvečer pojdeva v gledališče«.
Tačas je počil opoldanski strel v gorenjem mestu Prijatelji natančnosti so segali v žepe in kontrolirali svoje ure. Tudi Bucek se je z&b&val nekaj časa s tem in trdil, da je bela Ljubljana najmanj petdeset let za kralje vim Zagrebom, in da smo Slovenci sploh daleč prišli, ker se bojimo nedolžnih kanonov, ki so tako stari in slabi, da ne neso niti čez Ljubljanico.
Kosila sva v hotelu. Po obedu je šel Bucek spat in se zbudil šele k južini. Svojega dobrega znanca je menda popolnoma pozabil. Šla sva v neko slovečo vinsko klet, kjer sva prebivala do mraka. Bucek je pridno pil in jedel. Precej težak se je vzdi gnil in me nagnal, naj mu pomagam v gledališče.
V garderobi je oddal svoj monumentalni dežnik in prosil, naj mu ga ne zamenjajo, ker ga ima še po rajnem svojem starem očetu. Potem sva si izposodila operno gledalce in se podvizala v hram najodličnejše Muze. Kmalu je sedel Bucek impozantno na svojem mestu in vsako minuto po kazal zlato uro. Po svoji bližini pa
bil isti čas tudi sam od društva „Slavecu v odsek za združitev  voljen in mi je istočasna   zapreka   popolnoma znana, hočem   o   tem   nekoliko izpregovoriti. Glavni vzrok, da iz združitve ni bil. nič, je bil poleg nekaj drugih neznatn zaprek naslov društva. Društvo „Ljuh Ijana" je  zahtevalo,   da   se   naj obe društvi  razdružita in na podlagi novih pravil in naslova iz Članov obeh društ« ustanovi ednotno društvo; a v noveiu naslovu ne sme biti besede „ Slave« kakor   tudi   ne   pridevka   „ delavsko-, temveč naj bi  se nazivljalo to društ\ . „Prvo slov. pevsko društvo v Ljubljani , Razumljivo je, da se je „Slavec" ta proti vil. Pevsko društvo „ Slavec" ima svojo krasno kroniko že približno let.   Pridobilo   si je  v  teku tega ča skoraj po celi slovenski domovini, kak tudi deloma po Hrvatskem ncvenljiv zaslug. Da se je „Slavec" tudi odsti nitvi „delavsko društvo" protivil, mu je le na čast. Obe društvi „SIavecu kak „Ljubljana" imata z malimi izjema svoj   pevski   kontigent   iz delavskeg oziroma obrtniškega stanu. Nečastno torej se svojega stanu sramovati, os« bito, ker dandanes tudi  v socijalni življenju ni delavec več isti, kar je pred  200 leti  in  še pozneje, nami rhlapec". Kakor sem  že preje omi si je  spletel   „ Slavec"   na narodne polju nevenljivih  zaslug,  isto tako jih je tudi že „Ljubljana". Vkljub ten pa bi bilo v pevskem oziru še marsik želeti in bi se dalo to tudi  doseči, ^ bi  se pevske  moči  ne razcepljale raznih pevskih društvih. Le z zdru/ jem obeh društev bi se petje okrq. in popolnilo. Boljše je eno dobro dr štvo, kakor dve srednji. Ne bodem še drugih dejstev omenjal, ki gov za združitev, ker so se jih že dotaki nekateri  razsodni poročevalci pri ob nem   zboru   društva „Ljubljane" g „Slov. Narod"  št. 49 t. 1. Kakor razvidno, iz ravno istega poročila, hajajo se pri  društvu „Ljubljani" ekstremni značaji; ravno taki se dol tudi pri „Slavcu"; zato se sme sk-zanesljivo trditi,  da iz občekoristne. projekta glede združitve ne bode nk osobito,  ako ne bodo v to zadevo po segli nepristranski krogi. Vsled tega b bilo priporočati, da naj se z vso vnem zavzame   za   to   prekoristuo zadev komur je kaj ležeče na lepi dovršei slovenski pesmi; osobito pa se opo/ jajo na to kompetentni krogi. „Slav bi se pa naj oklenil ideje za združi ravno tako,  kakor se je „Ljubljana da bode pri 201etuiei, katero namer sijajno  praznovati,  ravno   tako edi samo celotno društvo, kot je bilo pr*. 20 leti. V združenju je moč!
Ivan Zirkelbact
Dr. Susteršičeva rafiniranost
Z Notranjskega, 6\ mar«.
Pred   14. dnevi je   „SIov. Narod obelodanil Članek, v kojem sc je jasi pokazalo,  kam pripelje klerikalna ganizacija ubozega kmeta, ako ga n
GL~-&~ Dalie w pr»iloai. "^MDP
je   razširjal   takoimenovani Buck parfem, fino zmešan iz raznovrstr zdravih dišav od vina, klobas in bačne žlindre.
Ta komplicirana vonjava je Dl prej vplivala na nežne živčke fletne dame, ki je sedela prav pred Buckon Komaj se je bil namreč  usidral za njo, že se je obrnila, in nosnice so j nervozno zavibrirale. Ožgala je Buck z zaniČijivim pogledom,  pred nose. pa   si   je   demonstrativno pritisnila svoj  čipkasti  robec, čigar pohlevni parfemček  se je seveda zastonj bo jeval  proti  penetrantnim izhlapom Buckovih ust. Tudi drugi sosedje so začeli vihati nosove.   On   pa  ni za pazil   niti   najmanj,   kako   malo je razveselil     njegov    prihod bližn okolico.
Mirno je hotel položiti svoje pokrivalo na prazen stol poleg sebe. Toda sedalo na vzmet mu je zagnalo klobuk čez glavo omenjene rahločutne dame v tretjo vrsto sedežev pred nama. Prestrašena je skočila dama pokoncu. Ker pa so se skoro vsi naokolo smejali nerodnemu Bucku, se je potolažila tudi ona, in ko mu je pogledala v začudeni obraz, ji je
Priloga ..Slovanskemu Narodu" st. 54. dne 7. marca 1903.
ine v svoje zajnke. Govor je bil o dveh ituetih, {OvČanČu i Ostarju) katera je klerikalna stranka odnosno dr. Susteršič spravila v nesrečo.
Ne vračali bi se k tej stvari, da cai ne sili lažnjiva notica v 42. štev. Slovenca". Škofov list zanikuje namreč eelo zadevo, da, Se več, pravi, da ni ničesar uknjiženo na gori imenovana frneta. Radi tega usojamo si prav ponižno vprašati „Slovenca", naj nam pove jan, dalje s katerim odlokom in pod katero Številko so bila posestva, gori imenovanih mož razbremenjena. Sicer Temo pa naprej, da nam veleučeni re-dakterji „Slovenca" ne bodp odgovorili na to vprašanje. Ker je dr. SusterŠič 5 celo to žalostno afero v tesni zvezi, ne bode Škodovalo, ako vsaj deloma pri tej zadevi razkrinkamo tudi njegovo žlindro. Saj bode vsakega zanimalo zvedeti, kako postopa — ta „levu klerikalne stranke — s kaplani, kaki so sicer z dušo in telesom na šuster-sieevi strani, a so jo radi nesposobnosti s svojimi konsumi zavozili.
Leta 1894 sta sklicala dr. Susteršič in kaplan Rudolf katoliški shod v Trnovi. Govornika sta priporočala ljudstvu krščansko organizacijo, v svoji gorečnosti sta povdarjala da mora do tega priti, ko ne bode niti vinar več uknjižen na kmetije. Glejte! Res sta ustanovila posojilnico, kjer je tir. Susteršič z raznimi predpisi in odpisi itd. kaj lepe tisočake zaslužil. Danes pa je v tem okraju ljudstvo n a j m a n j trikrat bolj zadolženo, ko leta 1894. Kmalu ne bode vec potreba zemljiških knjig, saj jih bode boben namestoval. Šusteršieev sv. duli je takoj iztaknil, da kaplan Rudolf razun svoje neumnosti premore tudi lepo kupico rumenjakov. Rudolf je namreč gotove svojih 30.000 tisoč kron izdal za £nile klerikalne naprave. Pač ni vedel,"da pozna klerikalna stranka človeka ie dokler ga rabi za svoje namene, kakor hitro ga izrabi, ga zavrže, kot nerabno staro šaro, tako je bilo vedno Šilo klerikalne stranke in tako tudi ostane. Rudolfa je spremljala klerikalna in Susteršieeva smola na vseh koncih in krajih. Dokler je dr. Susteršič Čutil, da ima Rudolf še kaj pod palcem, bil je njegov najboljši prijatelj. Susteršič ga je zastopal skoraj v vseh sodniških zadevah — in teh je imel Rudolf mnogo — dobiček je seveda tekel v Šuster-sičev žep. Samo za govorniški oder, katerega sta napravila slavna govornika na tujem prostoru, je plačal Pudolf
i 2000 kron. Ah, koliko pa drugih kazni. Čeravno se je za svet gotovo vedno obrnil do svojega oboževanega dr. Žlindro.
Prava Šusteršičeva rafiniranost pa pride šele sedaj. Rudolf je zidal in zidal, dokler ni zazidal zadnjega groša. Pričete stavbe torej ni zamogelnadaljevati. Obrnil se je^ do svojega najbolšega prijatelja dr. Šusteršiča, saj' mu je isti mnogokrat pravil — da imajo v Ljubljani nevsahljivi vir —, vse svoje upanje je stavil v njega in v moč klerikalne stranke. Ah, kako britko se je varal! Dobil je pač po dolgem molekovanju nekaj tisočakov po dr. Žusteršiču iz -Ljudske posojilnice". Poroštvo so prevzele tu osebe, to sta gori imenovana Ovčanec iu Oštar in neka posestnica. čeravno je Rudolf ves svoj denar porabil v klerikalne svrhe, ni imel niti vinarja kredita pri svoji lastni stranki, in to govore cele knjige. Ko je torej Rudolf denar prejel, je pričeto delo nadaljeval. Dr. Susteršič se je pa sedaj popolnoma prelevil, saj je vedel, da Rudolf nima več denarja. Iz najboljšega prijatelja postal je, najhujši sovražnik.
Nebodemo preiskovali iz kakih vzrokov je pričei dr. Susteršič pravcato vojno proti Rudolf u. Cenitev je sledila cenitvi, cenili so seveda tudi premoŽenja porokov, Susteršič je zdaj ustavil cenitev, zdaj jo zopet ponovil \ bila je izdatna Žetev za Šusteršičev žep. Ce ravno so poroki neštetokrat prosili, naj se proda Rudolfovo imetje, kar je tudi on sam Želel, se to vendar ni zgodilo. Kar nakrat kupilo je „Gospodarsko društvo" v Trnovem celo Rudolfovo imetje. Čisto naravno je, da sedaj p o-roki odpad e j o. Isti so pač jamčili za Rudolfa, nikakor pa ne za „Gospodarsko društvo". Poslušajte, ljudje božji, kako sta rafinirana dr. Susteršič, ki ima celo zadevo v rokah in „Ljudska posojilnica" v Ljubljani ukrenila; Susteršič in „Ljudska posojilnica" nočeta izknj iziti poroštvo. Zakaj ne? No, odgovor pač ni težak, dr. Susteršič vidi, kako pokajo konsumni po deželi in misli si: Ako danes ali jutri konsum poči — saj imamo še vedno poroke. — To je fudi faktični uzrok da sta Ovčanec in Oštar raje šla v Ameriko. Doslavno je rekel Ovčanec: „BoljŠe je, da grem danes po sveta, kakor črez pet let". Da se nam današnji dopis ne razširi, priobčili bodemo v kratkem imenitve detajle, o „Ljudski posojilnici", povemo pa na vsa usta, da bodemo že zato skrbeli, da bodejo prizadeti prišli do svoje pravice in če prav so v Ameriki.
Davek na užitnino
od vina, vinskega in sadnega mošta.
Kričeč nedostatek, je okoliščina, da ni dobiti zakona odnosno zbirke predpisov o davku na užitnino od vina in mošta.
Hočemo torej ta nedostatek popraviti v kolikor nam je ob roki raznih širšemu občinstvu nepristopnih knjig mogoče, da bo osebam, ki se z gostilniško obrtjo pečajo, prilika dana, se seznaniti z dotiČnimi določili.
Gotovo je jedna najpoglavitnejših dolžnosti vsakega obrtnika, tako tudi gostilničarja, da so mu znani vsi njegove obrti se tikajoči zakoni in predpisi. To znanje ni le potrebno, da se izogne prestopom in kaznim, potrebno je tudi, da ve, kaj sme v nadzorovanje dotične obrti postavljeni organ od njega zahtevati in kaj ne sme.
Davek na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta, n peljal se je z Najvišjem sklepom z dne 25. maja 1829 razglašenim z dekretom c. kr. finančnega ministrstva z dne 15. junija 1829 št. 4124 in gubernalnim cirkula-rom z dne 26. junija 1829 št. 1371, ki je tiskan v 11 zvezku zbirke provincijalnih zakonov iz leta 1829.
V okviru tega zakona pa je izšlo od raznih instanc toliko ukazov, razsod, in ukrepov, ki so v raznih listinah razglašeni, da je resnično nemogoče, za gostilničarja si vse potrebno znanje pridobiti.
Osebe, ki so dolžne plačati užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta.
Užitnina se pobira v krajih, ki niso uvrščeni kot za užitnino zaprti, od gostilničarjev, vinotočev, grmotočev sploh od vsacega ki vino, vinski ali sadni mošt naj že bo lasten pridelek ali kupljen, točijo, ali te pijace na drobno, to je v množinah pod 56 1 prodajajo. (§ 5 zakona iz 1. 1829.)
Pod „prodaja" vina se ne razume samo oddaja proti gotovemu denarju   § 1053  spi.   držlj. zak.) marveč
vsaka oddaja proti plačilu. (Dvorni kam.   dekr.  10. sept. 1845 št. 29376).
Užitninski davek od vina in molta plačati morajo tudi privatne osebe, ki slučajno katero teh pijač v množini pod 56 1 prodajo. (Dvorni kam. dek. 22. julija 1830 št. 26609).
Obrtnim strankam je plačati užitnino tudi od vina in mošta, katerega za svoj dom porabijo in ne prodajo. (Dvorni kam. dekr. 14. aprila 1830 št 10552).
Gostilničar, ki je tudi zemljiški posestnik, se kot kmetovalec z ozirom na za posle porabljene pijače ne more šteti kot davka prost. (Dvorne kam. dek. 26. januvarja 1830 št. 1502).
Vinotoči, ki so objavili le prodajo vina in vinskega mošta ne pa tudi prodajo sadnega mošta, tudi glede za dom porabljenega sadnega mošta niso davka prosti. (Dvorni kam. dekr. 13. jan. 1841 št. 64).
Kot nad robna prodaja vina, vinskega in sadnega mošta smatrati je vsako oddajo teh pijač v množini pod 56 1. (Dvorne kam dekr. 27. septembra 1830 št. 35599).
Trgovcem z vinom na debelo, dopuščeno je vino v množini najmanj 56 1 jedni osebi naenkrat z jednim kup-čijskim aktom oddati tudi v več posodah (sodih, steklenicah) z vsebino pod 56 1 in sme ta množina oddana v več posodah sestati tudi iz različnih vrst vina. (Odlok fin. minist. 21. nov. 1900 št. 42442).
Privatne osebe, ki imajo delj časa osebe na hrani proti plačilu, plačati morajo od vina, danega tem osebam, užitninski davek. (Dvorni kam dekr. 15. marca 1830 št. 8264).
Duhovni zavodi in konvikti, ki imajo gojence proti plačilu na hrani, morajo užitninski davek od vina plačati, ako morda te dolžnosti niso izjemoma oproščeni. (Odlok fin. minist. 6. avgusta 1856 št. 10592)
Semenišča v katerih semeniščniki hrano dobivajo in nunski samostani, ki odgojujejo dekleta proti plačilu so le tedaj užitnine od vina oproščeni, ako se hrana oddaja na račun zavoda po nalašč zato postavljeni osebi ali uradniku in ne morda, ako se hrana oddaja po treterju proti pavšalnemu plačilu ali po Številu oseb. (Dvorni kam. dekr. 11. maja 1830 št. 15686).
Samostani, ki se pečajo z bolniško postrežbo plačati morajo užitnino od vina in mošta. (Dvorne kam. dekr. 3. maja 1832 št. 18737).     <DaIje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. marca.
— Občinski svet ljubljanski ima prihodnji torek, 10. marca t. 1. ob petih popoludne redno mesečno sejo, na koje dnevnem redu je več važnih točk.
— Papežev jubilej. Vsled brzojavnega čaBtitanja pepežu Leonu XIII povodom 25 obletnice kronanja odgovoril je kardinal Rampolla deželnemu glavarju sledeče: »Summus pontifex laetissime acoepit humanas ac pias gratulationes comitiorum du-catus Carniolae, quibus testem prae-cipuae benevolentiae apostoiicam be-^dietionem impertit.« — Opomba -edništva: Papež je torej poslal deželnemu zboru svoj blagoslov. Papež blagoslavlja, kar so trabantje ljub Ijanskega škofa razbili, papež blago
slavlja tisti dež. zbor, v katerem imajo večino oni liberalci, ki jih duhovniška stranka ne more dovelj ogrditi kot sovražnike Kristusove!
— Biankini za Šustersica. Pred nekaj dnevi smo se glede razmer v »lepem« klubu sklicevali na zadarski »Na r o d n i List«. Opom-niti moramo, da je ta »Narodni List« lastnina poslanca Biankinija in da je poslanec Biankini sam njegov glavni urednik. Ta Biankinijev list je torej prinesel članek, v katerem je obsodil »lepi« klub in dr. Šusteršiča radi brambne predloge. Sodba »Narodnega Lista« se je povsem vjemala s tem, kar so hrvatski posla nc i ustmeno povedali dr. Tavčarju in kar so sami pisali v reškem »Novem Listu« in vjemala se je povsem s stališčem, ki ga je Biankini sam zavzel pri glasovanju o brambni predlogi v lepem klubu. A — glej si čudo! — »Slovenec« ve povedati, da se Biankini ne strinja z dotičnim člankom svojega lastnega lista in da svoj lastni list obsoja radi tega članka. Ali se zaveda g. Biankini, da je s tem samega sebe obsodil? Sicer pa smo radovedni, če bo gosp. Biankini toliko možat in bo v svojem last nem listu povedal, da se ne strinja z zadevni m člankom, Čeprav je v njem izraženo to, kar je Biankini prej sam zastopal z besedo in z dejanji in da ta članek obsoja. Bilo bi namreč malo — gentlt mansko. če bi gospod Biankini svoj lastni list obsojal samo vj« Slovencu«, v »N arodnem Listu« pa svojo sodbo zamolčal. V ostalem pa je »lepi« klub lahko prepričan, da sledimo s primernim humorjem njegovim predpustnim poskusom, z različnimi manevri pokriti blamažo, ki jo je doživel pri brambni predlogi.
— Nagrobni napis kanonika viteza Premersteina. Oni dan je »Slovenec« po vsi sili hotel dokazati, da sta znani skrivnostni znamenji na spomeniku kanonika vit. Premersteina popolnoma nedolžni h e r a 1 d i č n i znamenji. Tedaj pač ni slutil, da ga bo olo-muški nadškof sam na laž postavil. In to se je sedaj zgodilo. Olomuški nadškof je ukazal, da se odstrani z groba spomenik z omenjenimi znamenji, češ, da so ta znamenja ne-katoliška. »Slovenec« je trdil, da so nedolžna heraldiČna znamenja, olomuški nadškof pa pravi, da so protiverska, oziroma protikato-liška. To je za »Slovenca« prav čedna blamaža. Svetujemo njegovim blagoslovljenim redakterjem, naj nikar tolikrat ne nosijo na semenj svojo »učenost«, saj ve že vsak razumen človek na Slovenskem, da so ti »Slo-veučevi« duhovniki vsi skupaj igno-
ranti, puhloglavci prve vrste celo v cerkvenih rečeh, kaj šele v drugih.
— Konsum v Rečici. Pojasnili smo včeraj zanimivo obravnavo, ki se je vršila v Celju zaradi kon-suma v Rečici. Obtoženci so sieer ušli kazni in tudi Pele se je s pomočjo zaupnika poljedelskega ministrstva izlizal — ali obravnava je vendar dokazala, da so vsi obtoženci krivi. Kar se je zgodilo v Rečici, to se godi dan na dan tudi v drugih konsumih in le to, da se z napredne strani premalo nadzoruje o b č e š k o d 1 j i v o poče n j a n j e klerikalnih društev, je vzrok, da tej nesrečni organizaciji ni konea. Naj bi celjska obravnava vzpodbudila vse poštene ljudi, da posvetijo klerikalni organizaciji največjo pozornost. Vsako kršenje zakona, naj se sporoči »Trgovskemu in obrtnemu društvu« a vedno naj se tudi poskrbi za zanesljive priče. Sicer pa je značilno, da sta na zatožni klopi, na čela obtožencev sedela dva »božja namestnika«. Res, nebeški oče se nam smili, da ga na tej zemlji zastopajo taki subjekti.
— Družba   sv.   Cirila in
Metoda je kondolirala češki »Ust-redni matici školski« na smrti dr. Riegra z naslednjo brzojavko: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani žaluje ob krsti velikega češkega sinu vašega prvega staroste dra. Františka Ladislava svob. pana Riegra. — Pr-vomestnik Tomo Zupan.
— Volilo za mestne uboge. Nedavno v Novem mestu umrli narodnjak, višjega sodišča svetnik g. dr. Andrej Vojska zapustil je med drugim tudi za mestne uboge v Ljubljani znesek 200 K.
— Zastopniki učiteljstva v deželnih šolskih svetih. Poroča se, da je vlada pripravljena ustreči želji učiteljstva in poskrbeti, da dobi učiteljstvo v deželnih šolskih svetih zastopnike, ki jih bo samo izvolilo. Sedaj zbira vlada zastopnike učiteljstva in časih postopa pri tem prav čudno.
— Užitninski predpisi so v pravem pomenu besede s sedmimi pečati zapečatena knjiga. Kdo jih pozna. Tu in tam kak uradnik-stro-kovnjak, drugi pa nihče. V težjih slučajih še užitninski nastavljenci ne vedo prav, pri čem da so, kaj šele obrtniki, gostilničarji, mesarji itd. Sto in stokrat se je že zgodilo, da so morali gostilničarji in drugi obrtniki plačati velike kazni in imeli mnogo potov in neznanskih sitnosti), samo ker niso vedeli, kaj določajo užitninski predpisi. Radi bi se bili poučili o užilninskih predpisih, a ni jim bilo mogoče, kor primerne, vse gradivo obsezajoče knjige niti v nemškem jeziku ni, kaj šele v slovenskem. Od obrtnikov se pač zahteva, da se drže teh predpisov, ni se pa poskrbelo,  da  bi se mogli
šinil dražeaten nasmeh po interesant-nem obrazu.
V tem pa se je dvignil Bucek v vsej svoji krasoti in lovil klobuk, ki mu ?a je ponujal prijazen gospod iz sprednje vrste. Prifrčala je krona Buckovega bitja po zraku, toda previsoko, in Bucek ni mogel več ugrabiti svoje stvari, temveč je sunil »šešira le više, tako da je padel klobuk med gledalce, stoječe zadaj v parterju. Šele od tod je dobil Bucek svoje pokrivalo in ga položil k nogam ca tla.
S strahom sem premleval, kaj bo, a^o bo Bucek še dalje takele uganjal in morebiti — dasi nehote — zabaval slavno občinstvo bolje kakor najboljši igralci na odru. Zakaj polagoma so se jeli zanimati za Bučka nekatere lože in celo visoka galerija. Namenil sem se torej, da uidem o prvi ugodni priliki iz njegove nevarne bližine. — Skozi gledalo sem kmalu našel gospodično Milko. Tjakaj sem pospešil svoje korake, ko je Bucek mirno zaspal konec drugega dejanja, in ko sem se na stopnicah kolikortoliko s cigareto desinficiral Buckovega parfema.
Gospodična Milka in njen papa ■ta me sprejela jako prijazno. Zalibog
pa je nesrečni Bucek le prekmalu razdejal mojo srečo ob strani lepega dekleta. Sredi tretjega akta je začel smrčati tako kanibalsko, da je skoro zagrešil občno revolucijo razjarjene večine. Dočim je odkrival na odru ljubimec ljubici svojo vrelo ljubezen^ je vlekel Bucek dreto na vso sapo. Zbal sem se za varnost njegovega cženjenega življenja, se poslovil z bridko žalostjo od gospodične Milke in njenega »tatka«, hitel po prstih doli k Bucku, ga odvedel s kraja občne ogorčenosti in ga otei zaslu ženega linčanja.
Bucek pa, okrepčan po sladkem spanju, je zavil v gostilnico, kjer si je nabavil takega mačka, kakršnega more ugonobiti le ljubljanska megla. Drugo jutro sva odpotovala.
Bucek je kmalu spoznal, da mu je treba še enkrat v Zagreb, ker vendar takorekoč še ni videl — vsega; sicer bi se mu lahko smejali: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba. Drugi mesec namerava nadaljevati svoje študije na licu mesta.
Mene gotovo ne bo z njim.
Rado Murnik.
Prijateljica.
Zaljubljena fantazija. Spisal Ivan Cankar.
V gostilnici sem ga dobil, siromaka, in zabolelo me je srce, ko sem ga ugledal. On pa je bil vesel, ker me je imel rad, kakor me imajo radi mnogi dobri ljudje. Vesel je bil, ali ta hipna radost je zasijala samo kakor medla luč iz teme njegove žalosti. Upal je bii njegov obraz, neobrit; oči so gledale topo izza oteklih trepalnic. Zaljubljen je bil.
Ko se je napil vina moj fant, mi je pripovedoval; jezik mu je bil že težak in oči so mu bile vse solzne od bolečine in od pijanosti. Njegov slog ni veliko prida in zato pripovedujem v svojem, ki je pri znano lep. še vsi kritiki so ga hvalili — na ta hinavski kavelj so obešali raztrgano suknjo svoje neumnosti.
Predno pričnem, prosim še malo potrpljenja. (Tako je dejal naš župnik, predno je začel pridigo in vsa cerkev se je useknila; tudi jaz sem se useknil; zelo lepo je bilo.) Moj fant je imel veliko morale v sebi, ker drugače bi      vaa ta reč nikoli
ne bila vršila. Govoril je o morali grdo in nespoštljivo, v srcu pa je bil bel golobček. Tudi jaz sem tak. In nad idealno ljubeznijo se še celo ni mogel zadosti nazmerjati; rev skal je nad njo, kadar jo je srečal. Tako delajo vsi, ki so idealno zaljubljeni, ampak tinta je že stara.
Zdaj pa malo poezije. »Ali niso najlepša tista čustva, ki jih skriva Človek za deveterimi durmi svojega srca in jih zatajuje s sramežljivo lažnjivostjo, zato da bi jih ne omagal strupeni dih vsakdanjosti? O zlata nedolžnost, o odkritosrčnosti polna lažnjivost! Nebo je jasno, kakor ribje oko, beli oblački plavajo po njem. Reka se vije kakor srebrn pas, slavec toži svojo ljubezen, ponižna vijolica se skriva . . . luna sije . . .«
In zdaj še malo filozofije. »Človek nikoli ne ve, kaj mu je namenjeno. Kazen je grehu za petami. Nekdo je jedel na veliki petek krvavico, drugo leto se je prehladil in bi bil kmalu umrl. Ali kakor pravi naš nepozabni Levstik:
.Življenje človeško podobno je vodi, ki vsaka po svoji strugi kodi . . ■
Tako!  Novela  mora  imeti poetično   vsebino,  poleg  tega  pa tudi
globoke misli. Jaz sem opravil oboje koj od začetka, zato da ne bom imel sitnosti pozneje.
Zaljubil se je bil moj fant in tako so bile njegove ustnice še bolj debele, njegove roke še bolj dolge in neredne. Bil je podoben slovenskemu literatu. In ti ljudje nimajo veliko sreče pri ženskah. Domišljavi so in pripovedujejo to in ono, verjeti pa jim ni veliko. Jaz na priliko — ali to bom že še povedal. On sam je bil kos umetnika in to je dajalo njegovi zunanjosti, ki je bila tako že zadosti smešna, nekaj naravnost grotesknega. Slovenski umet niki bi morali delati anonimno; kadar izvedo ljudje, da ni kakšen komi ali vsaj navaden advokat, temveč da je umetnik, se obrnejo od njega; mahoma pade med tisto najbolj zaničevano vrsto ljudi, ki bi napravili boljše, da bi šli ceste pometat; tako bi lajali nanje samo psi, ki jih je bil Bog resnično ustvaril kot take. Jaz sem se nekoč prav dobro pri-liznil neki ženski, ali ko je izvedela, da pišem novele in celo lirične pesmi, je bilo vse pri kraju in zdaj še pravi, da sem jo goljufal . . .
In on pripoveduje.
s temi predpisi seznaniti. Sedaj je tako, da spozna obrtnik Sele p^ raznih sitnostih, kaj je njegova dolž nost, kaj je pa njegova pravica, tega mu pa še nihče ni povedal. Mi pa smo mnenja, da naj pozna obrtnik ne le svoje dolžnosti, nego tudi svoje pravice, in ker že ni take knjige, naj se obrtniki vsaj iz našega lista pouče. V današnji številki smo začeli s pnobče-vanjem spisa, ki obsega vse, kar določajo užitninski pred pisi glede potrošarine od vina, vinskega in sadnega mošta ter mesa za kraje zunaj zaprtih mest. Opozarjamo na to vse prizadete obrtnike in smo prepričani, da jim s priobčenjem tega spisa izkažemo veliko uslugo. Ta spis, ki ga je sestavil priznan strokovnjak, nam vzame sicer veliko prostora, a ni nam žal, ker vemo, da ž njim koristimo obrtnikom.
— Reperioire slov. gledališča. Jutri, v nedeljo sta dve pradatavi: popoldne ob pol 3. ljubezniva čarobna bajka »Sneguljčica in škratje«. Glavno ulogo igra gdč. K reisova. Predstava je namenjena za mladino in so cene izdatno znižane. — Zvečer ob pol 8. je pred ■tava velike burke s petjem »Brez denarja«. V njej gostuje prvič v aezoni popularna slovenska umetnica in odlični Član kr. deželnega gledališča ▼ Zagrebu, gospa Irma Pola« kova. Ker se je sklenilo to gosto vanje šole včeraj popoldne in je mogla gospa P olako v a odgovoriti šele v pozni uri, nam ni bilo možno prej obvestiti občinstvo. Gospa Polakova igra veliko ulogo Marjetice in poje več pevskih točk. V Zagrebu je predstavljala Marjetico že opetovano ter ji je kritika priznavala, da je izborna. »Sirotna djevojka« je dosegla baš vsled krasne igre ge. Polakove letos v Zagrebu največji financialni vspeh. Gotovo veseli vse posetnike gledališča, da se je odboru »Dramatičnega društva« končno vendarle posrečilo pridobiti go. P olako v o za to gostovanje. —- V torek, dne 10 t. m-pride na slovenski oder velika, moderna in vendar melodiozna opera »Azrae'l«. Premijera se vrši na korist gosp. Edvardu Aschenbren-nerju, zaslužnemu režiserju naše opere in vedno vestnemu pevcu De lovanje režiserja je skrito za zastor-jem in za kulisami, zato ga občinstvo ne more dovolj ceniti. Da vlada v tekoči sezoni pri vseh opernih pred-Btavah vzoren red in točnost, da so zunanje vse opere dostojno uprizorjene ter da se vrši tudi dejanje gladko, je zasluga g. Aschenbrennerja. Njegova srečna roka se je pokazala zlasti
Nisem je še poznal, ali rad sem jo imel. Kadar sem slišal njeno ime, se mi je zdelo, da me je nekdo od daleč poklical in napravil sem si cigareto, zato da bi skril sam bebi svojo vznemirjenost. Naposled sem jo videl in lepša je bila nego v mojih sanjah. Ce poznaš predrznost mojih sanj, prijatelj, si lahko misliš po priliki, kako je lepa. Ona je omo-žena in tudi njen mož je lep in prijazen človek, ali jaz ga nimam rad. Moj prijatelj je in me jako ceni, zato ker sem vkljub svoji priznani duhovitosti zelo neokreten in smešen človek in ženskam nič nevaren. Ko sem jo prvikrat ugledal, sem si za Želel, da bi bil njen lakaj; v tistem trenotku sem kakor po božji milosti nenadoma spoznal svojo pravo naturo. Žalosten nisem bil vsled tega, saj je bil celo Bacon zelo dober lakaj in Heinejev ponos je bil prav tako umeten kakor moj; kdor se šopiri najglasneje, je v svojem srcu najponižnejši hlapec. Ali razodenem ti lahko po pravici, da je takrat še nisem ljubil, kakor ljubi človek žensko. Samo natura moja se je vzbudila. Nisem je ljubil, toda pokleknil bi bil prednjo, v blato, sredi ceste, vpričo ljudi, tako da bi videl svet moje lakajstvo. In ko bi mi bilo dobro delo. Tisti večer sem napisal par lepih lizičnih pesmi, ki jih skrivam v miznici. Ako ti je prav ti jih pokažem.
»Hvala!« ^DaijeHprinTJ
pri dveh n»jpriljubljenejših novitetah, »Maričon« in »HoitVnannove pripovedke«. S svojo krasno i^ro in s svojim točn<m, razumnim petjem se je odlikoval zlasti v »Psoglavciha,»Faustu«, »llolTmannovih pripovedkah« in »Da-liborju«. V »Azraelu« igra in poje dve ulogi (Lueiferja in kralja) ter je opero izvrstno pripravil. Vesten, marljiv, zanesljiv član slovenske opere je gospod Aschenbrenner, zato pa se njegovemu vabilu gotovo rado in pol-noštevilno odzove naše občinstvo, ki zna ceniti duševnega voditelja opernih predstav — g. Aschenbrennerja, bivšega odličnega Člana »Narodnega di vadla« v Pragi in kr. deželnega gledališča v Zagrebu.
— Poročil se je na Dunaju odvetnik in deželni poslaneo v Trstu g. dr. Gustav Gregorin z gdčno. Rozo Ongaro. čestitamo!
— Goapa Marija Ivanovns pl. Gorlenko - Dolina se je pri peljala včeraj zvečer z brzovlakom iz Budapešte v spremstvu gospodi-čine Nedbalove in svojega soproga, g. polkovnika carske telesne straže v Ljubljano. Na kolodvoru so umetnico in goste jako prisrčno vzprejeli in pozdravili imenom občinskega sveta ljubljanskega podžupan, g. dr. Fran Bleiweis vitez Trsteniški; imenom ženskega zbora »Glasbene Matice« gospa Julija dr. FerjanČičeva z odbor-nieami, imenom moškega zbora »Glasbene Matice« gospod prof. A. S t r i t o f s polnoštevilno zbranim odborom, imenom društva »Glasbene Matice« g. predsednik, nadsvetnik Svetek, imenom »splošnega slovenskega ženskega društva« in slovenskega telovadnega društva gospa Franja dr Tavčarjeva in ime nom ruskega kružka ljubljanskega predsednica gospa Terezina dr. Jenkova. Gospej pl. Gorlenko-Dolini in gdč N e d b a 1 o v i sta se od »Glasbene Matice« izročila dva krasna šopka. Gostje so se po vzpre-jemu odpeljali na stanovanje v hotel k »Slonu«. Pri vzprejemu na kolodvoru pozdravilo je goste nad 60 odličnih narodnih dam in gospodov, gospa je bila nad prisrčnim vzpre lemom jako ginjena in vzradoščena.
— Za nocojšnji veliki ruski koncert so se pesmi in arije, katere poje gospa pl. Gor-lenko-Dolina v naglici in zadnjem trenotku prestavile in se dobe kratke biografije ruskih skladateljev in prevodi pesmij za razumevanje skladb na večer pri blagajni a »Narodnem domu«.
— Po nocojšnjem ruskem koncertu je v mali dvorani »Narodnega doma« prijateljski sestanek na čast gospej Mariji Iva-novni pl. Gorlenko-Dolini.
— Koncert ruske pevske družbe in balalajka orkestra.
Sinoči smo imeli priliko, po dolgem času zopet slišati sirom sveta znani mešani ruski zbor pod vodstvom ge. Nadine Slavjanske ter prvič nekak ruski naroden orkester Družba koncertuje povsod: lani je j -epevala mednarodni armadi v Pekinu in Tientsinu na Kitajskem, let s je obšla ves Balkan, koncertov la pred sultanom, v Bolgariji, Srbiji, Crnigori, Dalmaciji, Primorskem in Goriškem, je prišla v Ljubljano, poje danes v Mariboru, potem v Gradcu, dunajskem Novem mestu ter pojde nato na Će ško. Za prihodnjo sezono ima pogodbo že za razna mesta v Ameriki. Družba ima pač naporno življenje: danes tukaj, jutri tam — večinoma na vlaku in v koncertnih dvoranah. Na udob nost, mir, da, niti na spanje ne utegne dosti misliti. Seveda so pevci včasih utrujeni in hripavost posameznih je neizogibna. Slava družbe ima svoj začetek še v dobi, ko jo je vodil mojster petja, oče ge. Nadin«. Gotovo danes zbor ni toli mnogoštevilen, niti toli popoln v svojem petju, a dober je še vedno in njegov način koncertovanja je zanimiv, originalen. Na mesto ženskega zbora ima družba st?daj le dečke — sirote — krasne, zvonke glasove. Moški zbor se o kuje zlasti z gromečimi basi in visokimi tenorji. Tudi baritoni so lepi in izdatni. Osobito označuje petje te družbe lina intonacija in rafinirano nuanciranje. Takih pp pač ne ume peti kmalu kak zbor. Prehodi iz IT in pp, dviganje, padanje in kakor dih lahno trepetanje glasu, ne da bi se rušita intonacija, vse to je čudovito, mojstrsko. Pevske točke so večinoma narodne, harmonizovane popevke ali pa operni zbori. Zbor zna vliti svojemu prednašanju vedno čarobno iz virnost. Z izpreminjajočo se ritmiko in tempom ter deluje s preaenetlji-vimi učinki v dinamiki. Ti učinki so včasih nekoliko pretirani, a svoj smo ter dosezajo vsekdar. Posameznih točk koncerta ne bomo navajali. Peli so iste pesmi  kakor v Carigradu in
Sofiji. Ugajale so vse pesmi ter žele všh -rne aplavze. Ruski balalajka orkester ima pač le namen, dati pev cem oddibljaja med dvema deloma koncerta Zanimivi so vsekakor ti trioglati instrumenti s tremi strunam;, tudi se da z njimi prav prikupljivo svirati celo najmodernejše valčke, a s strogo umetniško kritiko tega orkestra ni presojati. Efekt sviran|a je precej stičen tamburanju, dasi je lamburanje sposobno dosezati širše harmonije in energičnejše akorde. Balalajka orkester je občinstvo zanimal bolj narodopisno, a je žel priznanje. Glava vsegra zbora in orkestra je seveda gospa Slavja nuka, simpatična, vrla primadona in dirigentka. Njen mehki, nežni, ljubeznivi glas je izborno izšolan, njeno petje umetniško. Nastopa v krasni, bogati ruski narodni obleki, kakor so tudi vsi pevci v lepih, šarobojnih narodnih kostumih. G. Kugel ml. je bit lin in diskreten spremljevalec zbora ter je igral na harmoniju z okusom. Gledališče je bilo do zadnjega prostorčka zasedeno. Y.
— Ustavni občni zbor uradniškega stavbnega dru« itva v Ljubljani. Že mnogo let, zlasti pa od potresa sem, opaža se v našem mestu občutljiv nedostatek srednjih, za razmere uradniŠtva posebno prikladnih stanovanj. Temu nedostatku odpomoči bodi naloga »Uradniškega stavbnega društva«. Podobna društva obstoje že drugod, v naši drŽavi in v inozemstvu Povsod se soglasno priznava njih koristni namen in njih uspešno delovanje Ljubljana naj v tem oziru ne zaostaje za drugimi mesti — tem bolje, ker je ravno pri nas ustanovitev omenjenega društva nujno potrebna. Ustanovno zborovanje se vrši jutri v nedeljo, dne 8. marca t. 1. ob desetih dopoludne v veliki dvorani »Mestnega doma« Dnevni red zborovanju je: 1. Sklicatelja nagovor. 2 Sprejemanje članov. 3. Volitev ravnateljstva, a Volitev nadzornega svetovalstva. 5. Slučajni predlogi. Za društvo se kaže med uradništvom in tudi med privatniki veliko zanimanje ter se je oglasilo že več gg, ki so pristopni kot člani. Pristop k društvu zamore se naznaniti tudi pred ustanovnim zborom sklicatelju.
— Splošno slovensko žensko društvo. Ako bode deževalo, priredi društvo jutri, v nedeljo sestanek ob čaju v društveni sobi na Rimski cesti. Predavala bo gospo dična Hubmajerjeva »O reformi oblek in škodljivosti korzeta«. Gospodična je strokovnjakinja, ker je sama šivilja in se je mnogo ter te-meljito bavila s tem vprašanjem. Iz posebne naklonjenosti društvu priredi gdč. Hubmajerjeva za članice tudi tečaj za risanje krojev. Učna doba od 8.—10 ure. Pouk se bo vršil zvečer. Udeleženke plačajo za vsako uro 60 vin. katere prepušča gospodična v korist društvene knjižnice. Drugih stroškov — razun učnih priprav (približno 1 K) ni. Oglasila sprejema gdč, Kadivec, Prešernove ulice št. 36.
— Velika razstava ženskih ročnih del, se otvori na željo dam razstavljal k, mesto 19. aprila, — 17 majnika t. 1. Rok za zglasitav se podaljša do 1. aprila t. 1 Dame, katere se želijo udeležiti razstave, naj se olagovolijo oglasiti pri gospeh odbornicah: Mariji Dreni kovi, Ivani Supančičevi ali Pranji dr. Tavčarjevi.
— Pevsko društvo Slavec" priredi v n e d e 1 j o dne 22. t. m. zabavni večer. Podrobnosti tega večera objavijo se pravočasno. Ker je dosedanji društveni zborovodja z glasbenim delom preobložen, je prevzel p e v o v od s t v o SlavČcvega pev -skega zbora F r. (ioni p učitelj v Ljubljani. Dotični je znan kot izboren p evo vodja, ter je svojo sposobnost prav posebno pokazal, kot kapelnik pri pevskem društvu Lira" v Kamniku. Bivšemu kapelniku g. Benišku je pevski zbor priredil prav prisrčni večer v slovo.
— Pevsko društvo „Ljub-
Ija'.ta". Pri obenem zboru dne L t. m. so bili sledeči člani V odbor izvdjeni: Predsednik Ivan G 0 t t-hard, podpredsednik Mak SO A r-mič, odborniki: Slavo j Juh, Rudolf J u van, Ludvik Jaklič, Ivan Jeran, Franjo Feldstein, Rudolf Kump, Drag. Rebek. Nadalje je društvo sklenilo pristopiti k »Zvezi slovenskih pevskih društev«. Redne pevske vaje se pričnejo v sredo 11. t. ni ob pol 9 uri zvečer in s» vrše nadalje vsako sredo in petek. V slu čaju U god nega vremena bo v nedeljo 8 t m. izlet k božjemu grobu, sestanek ob 2. uri popoludan v kavarni Kr-varič
— Rodbinski večer priredi pevsko društvo „Ljubljana*4 v nedeljo dne 17). .t in. ob 1/, S uri zvečer v areni „Nar. doma" z naslcdniiu vspo-redom: Predavanje o petju nastopih pevcev i. t. d. Predava g. Fr. Orehek po izvajanju g. J. Žuideršiča gimnazij-
skega prof. v Sarajevu. Predavanje je zelo zanimivo in pričakuje odbor, da se istega društveni člani polnoštevilno udeleže, kakor tudi cenj. občinstvo. Po predavanju sledi petje iu različna zabava.
— Ivane Kobilceve slika,
kojo je umetnica vsled naročila velikega slovanskega rodolju ba S t r o s-smaverja naslikala za mestno dvorano ljubljansko, je došla nred par dnevi in se bo sedaj v aMest nem domu« razstavila občinstvu na ogled. Delo je za nas tem prijetnejše iznenađenje, za nas Ljubljančane, ker trpimo v svojih — starih kakor novih — javnih poslopjih na narav nost barbarskem pomanjkanju umet niške okrasitve. Motiv slike je, ka kor že znano, klanjanje Slovenstva pred Ljubljano. Ljubljana, mlada, lepa plavolasa de vioa v beli halji, sedi pod košato lipo na kamnitnem prestolu na desni strani podobe. Pred njo so razpro strti različni, darovani ji domači poljski pridelki in cvetice. Mlad kmet v narodni noši je spoštljivo pokleknil pred tronom. Za jim prinaša Kranjica z avbo na glavi krožnik z ribami; kmet je pripeljal visoko naložen voz z žitnim klasjem. Tudi zsstopniki slovenskih dežela niso izostali; od vseh strani prihajajo k »Ljubljani« noseči grbe svojih rodnih dežel in trobojnice. Bolj od zadaj, v sredini prizora pa zagledamo ljubljanskega župana — edini portret na tej sliki —, ki se je skromno umaknil in je le soudeleženec kia-njajočega se naroda. Tudi slovensko sokolstvo ni izostalo. Zadaj pri pre stolu vidimo čile vrste rudečesrajčne naše narodne garde, ■ poveljnikom na konju. Spredaj poleg »Ljubljane« pa se je vsedia Klio, ki zapisuje v svoje anale zgodovino ljubljanskega mesta. Nad tem pesniško nadahnje-nim svečanim prizorom se razpenja sinje pomladno nebo, in iz daljave nas pozdravlja ljubljanski grad. — Umotvor je lepo komponiran in pred vsem je treba pohvalno omeniti fino občutene pesniške kakovosti te narodne alegorije. Človeka obidejo ne hote svečani občutki in narodni ponos se mu zgane v prsih, če se zamisli v Kobilčino delo. Tudi stroge slikarske kvalitete so po večjem dobre. Barve se zlivajo v jedneteu. prijeten akord, akoravno se sliko ne more imenovati koioristično delo. Osvetljava in zračna perspektiva sta izvrstni, jutranje nebo ima tako sijajno prozornost »kakor ribje oko« Relativno najmanj dobri stran je — staro zlo večine nhsihjumetnikov — risba slike. Sdtntertja bi se lahko zlasti glede rok kaj prerekalo; in ravno »Ljubljana«, ki tudi ne sedi dobro, je v tem oziru nekoliko pri zadeta. Sploh ni z enako ljubeznijo risano; čimbolj proti levi slike, tem boljše. Posebno dobra sta oba mala dečka z grboma Siajarske in Koro ške. To omenjamo, ker nam je dolž nost, ostati nepristranskimi tudi na pram takemu krasnemu umotvoru, kot je ta Kobilčina slika. Kakor že omenjeno, sta kompozicija in ravnotežje skupine zelo srečna. — Karakteristična za delo umetnice je vseskozi se pojavljajoča nežnost, ki tudi pri moških obrazih in žuljavih rokah priča, da je umotvor žensko delo. Tudi svoje stare ljubezni d ) tihožitja umetnica ni brzdala, in zato je ovočje in cvetje na sliki po-sebno lepo vspelo — Občinski svet ljubljanski je hvalevredno odredil, da se sl-ika nima na steno dvorane obesiti, ampak da se ustavi v primerno vdolbino v zidu. S tem se povzdigne celotnost prijetne renesančne arhitekture naše mastne dvorane in upamo pač, da bo ravno-tako izginil z nasprotne stene ne-možni , pol metra debeli okvir Grmove sike, koji okvir je na tem mestu pač prava »kmečka ofoetc.
M Z.
— Zabavni klub v Radovljici vljudno vabi ude in prijatelje društva k popoldanski zabav«, katera bo v nedeljo dne 8. marca ob 3 po poldne v Hud o verni ko vi krčmi. Predaval bode gospod c kr. okrajni komisar baron Zois o umetnosti in nje začetku, c. kr. gozdni nad komi sar Bon ček bo pa kazal in raz lagal češke narodne nI i k t-» iz Moravske od Jožefa Uptrke. Ustop za vse udeltfžnike prost.
— Volitve v Vojniku. Zmagali so torej, kakor ni bilo drugače pričakovati ljudje, ki plačujejo po 1 ali - vinarja davka, kmetje BO bili oa ta način potisnjeni v manjšino 1 Naši vo lilci so možato vztrajali in storili dolžnost, tako da jim gre priznanje. Dosegli smo v 47 poštenih glasov, če bi ne bilo manjkalo nekaj oniabljiveev ^n. pr. bivši poslanec, dekan dr. L a v o s 1 a v G r e -^r o r e e in učitelj M a h o r č i č, niežuar t ečko itd.) in če bi ne bilo volilo nad 20 Nemcev, ki ne stanujejo v Vojniku in so prišli na naznani način do volilne pravice, n. pr. dr. Jabornegg iz Celja (2 h davka , dr. Mravia^ iz Ma
SVOJO vsa  c:wt ill
:». razreda
ribora (2 h davka,  dr. Lautner (2 h davka)  itd.,  morala bi  priti  občina . slovenske roke. Vsekako bodo morale biti volitve zaradi n enostavnosti in slast večkrat omenjenih tihotapstev razveljavljene.  Zadeva   se   nemudoma predi vsem kompetentnim oblastim [ kazei sodniji,   upravnemu  sodišču   in gl< dr. Jabornegga in dr. Mravlaga tudi odvetniški komori*. Ni še vseh dni ko; Vojniški Slovenci, držite se, čas zm pride gotovo!
— V kaznilnici v Gradiški je umrl znani cigan Gašpar Held, ki je bil v Novem mestu obsojen ni dosmrtno ječo. Njegov brat Sim< q Held je bil zaradi znanega roparskega umora v Novem mestu obešen.
— Izpred sodišča. Zaradi umora svoje žene je bil v Novem mestu posestnik Fran Franč«6 obsojen na smrt. Sedaj se poroča, da se mu je kazen premenila v dosmrtno ječo.
— Nov oseben vlak. S prvim majnikom se bode na gorenjski železnici vpeljal nov oseben vlak do postajo Lesce-Bled, ki bode vozil ii Ljubljane okoli pol 2 uri in prihajal v Ljubljano okoli pol 11. ure ponoči.
— Kokošji tat. Policija je včeraj ujela tata ki je ukradel Železniškemu čuvaju Josipu Vidicu na Erjavčevi cesti itev. 28 kokoši. Tat je 14'etni fant Franc Bernard, stanujoč na Karolinški zemlji št. 6 Ukradene kokoši je prodal z% 40 vin.
— Zaprli so hlapca Antona Berčiča iz Žabnice pri Škofji Loki, ker je svojemu gospodarju Ivanu Go ričanu, vrtnarju na Poljanski cesti it. 16 ukradel svinčeno vodovodno cev in ravno tam stanujoči Rozaliji Ekerjevi pa jopico. Cev je prodal za 2 K, jopico pa so še našli v njegovem kovčegu.
— Pes ustavil kolesarja. Predvčerajšnjim je na Poljanski cesti K-ov pes ustavil postreščka Frančiška Bara. Pes je skočil iz pritličnega okna na cesto, se postavil pred kolo in ni pustil postreščka naprej, tako, da se ga je komaj ubranil.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 125 hrvatskih izseljencev.
— Izgubljene reci. Na poti
od Gorupovih ulic po Rmski in Emonski cesti v Trnovo in nazaj po Mirju do Rimske ceste je izgubila neka dama zlato zapestnico.
— Društvena godba prin jutri, t. je 8   t.  m.  v  restavrac ji g. Kende »pri Gambrinu« koncert stiti člani so vstopnine prosti, nečlani plačajo 40 vinarjev.   Začetek  ob pol 8 uri zvečer.
' Najnovejše novice. Z o p e
zgradbe hiš za delavce in ur nike v Berolinu, kakor je to sklenila vlada, so začeli hišni posestniki na črti neizprosen  boj. Vlada se jim najbrže udala. — Nagrada za ovt dnštv o. Znani vladni svetnik dr. <'zu-hel, ki je pri praški trgovinski edo denunciral svojega tovariša, rezer častnika, je prišel v trgovinsko nih. stvo  kot uradnik VI. Činovnega i
— Ženski roparji. Neki bero! trgovec se je seznanil v Budimpešti po noči na cesti s tremi „damami*, ki a ga povabile s seboj v stanovanje.
so ga zgrabile, vrgle na tla ter oro za  1000 mark. Dre ropariee le policija, a tretja je z denarjem d
— Po - 5 1 e t i h p o m i 1 o š č e n. 1> podkapitan  J.  Serica  iz   Keke, k leta isTT na morju umoril svojega pitana   Titarevisa  ter   bil obsojen smrt, a pozneje pomilosčen v dosmrtno ječo, je bil te dni pomiloščen ter -vrnil iz ječe v Kopru k svoji še
ženi v Reko. — Princezi nj a i ji za se vrne   na cesarjevo dovol k svojim staršem, kakor brž bo po pO rodu izročila otroka draždanskcmu di Istočasno  se ji  vrne  dota. — P rej ene s to take je našla poli* Szarvaeu pri nekem Tothu za 18.000 -
— Eksplozija.   V rudniku dn avstro odrskih državnik železnie B
na Ogrskem so se razpočili plini ter ubili dva delavea. — Zaradi voh D n stva so prijeli v Atenah nekega ruskega inženerja. ki se je plazil okoli utrdb. — Pol m i 1 i j 0 u a p o n e v e r 111 sta ravnatelja banke Kuvatto V Xo:ipoljll in Milanu ter zbežala najbrže v Vv strijo.
' Hinko Politeo   . \ /i
je umrl najodličnejši hrvatski   ž uma 9 Hinko Politeo v starosti 4'.» let Sf časno   je    bil    gimnazijski QČitelj Zadru, a od  leta   1882. se   je posvetil popolnoma časnikarstvu.   Bil   !c g sotrudnik „Narodnih Listin", „Naroda pozneje „Obzora"   in zadnji  Čat Hr' vatske*.   Sodeloval je tudi pri slovei skih listih.
" Nune ,dobrega pastiri »'
V NaneviU  se  je   završila   kaz<-\ pravda   zoper   karmel taroe »pri brem pastirju«    8 »disS»*  je obf nune na odškodnino   10 000 franl v prid tožiteljice Marije Leocan^1 je   oslepela   v   samostanu vsieH
g$*V   Dalje v prilogi.
v slovenskem jeziku
ee dobiva pri (629—2)
ootovaicu Franu Južina
Ljubljana, Rožne ulice št. 23.
jq posta se poSilja proti poštnemu povzetju.
(dor želi pravo, dobre in fine
slivovke
i tropinovke vee kot polovico jehtolitra skupaj od izdelovatelja ku-jiti, naj se obrne na lastnika grajščiue Orehovac", g. Drag. Frohlich-a Sv. Peter-Orehovac na Hrvatskem. (614—3)
Spretne, solidne
potovalne uradnike
(akviziter je)
ga vse zavarovalne stroke vsprcjme proti visoki pro» IzlJI, sčasoma tudi * stalno plačo, tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo posluj oče tu-jemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se po-giljajo pod: „»kilxlter upravniitvu
Slov. Naroda*.
(608- 4)
Sprejme se takoj
ženska
ki bi bila za vsako delo ter vajena pravilno slovensko in nemško pisati, — Prednost imajo one, ki razumejo tudi laško.
Ponudbe se prosi pod naslovom: „Stalna služba" poštno ležeče Ljubljani. (568-3)
Benifna ponudba!
Obrtni^ in posestnik* 34 let Sfar, je t i se poročiti j gospico, n s čsj 30 let staro, %i Je vešča slovenščine in nemščine ter ima r. e%aj prem ojenja. (638 - 3)
Ponudbe j natančnimi po-datfc in slik° se vtoje do
tO.  marca   t. L poste restante,
Spod. Siškapod^JjG/'
Iz drevesnice
Jos. Lenarčiča na Vrhniki
oddaja se za  spomladno  saditev sledeča tvarina:
1. Visokodebelnato drevje
najboljših preskusenih vrst, jablane in hru-fike v Jepih. zlravih in krepkih komadih
K 0'GO do K 1*— 9 nrifilir otipi  najboljših zimskih
6. JJl llllJVd V Ol hrušek, namiznih ja-bolk in marelic v obliki piramid in j alrnet z 1—3 etažami z rodaim lesom a K 150
đo K 6 —
3, srednje visoka debla
Dd  izvrstnih    „ringlotovu   (Reine - Claude)
i K 1-
4. lepotično drevje :4"pviso&
skim listjem  a K 2*—, irtiino-ruii«       iHlnutc l»uU\e 2—3 m visoke [•—, Tli u je, koje brez poSk^dbe pre-v raznih vrstah od (HJ cm  do 5 m Ke t KI      do K 5"—, A/^poI -Jo-l)laii<>  a K 0*60 m razno  lopo! i ««sio grmičevje a K 0 60 do K 1.—.
Za embalažo se računajo le lastni i -ki. Cene se razumejo za blago postavljeni na kolodvor na Vrhniki (618 — 3)
co
Suchard MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetana jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za č^kolaio.
DL
rJL
= 25 IVIIvA
Največje važnosti za vsako rodbino
za zabelo
daie juham, bouillonom, pri-makam, sočivjem itd. presenetljiv, krepak in dober okus
Iflulo   ltapl|lr /luloMri.
Stekleničice od 50 h naprej.
Konsomme-tobolci
za krepko juho.
I toholrc* za 1 porcijo 12 h.
1 toliolrr za 2 porciji 20 h.
Polije se samo z vrelo vodo in brezv8ake primesi je gotovo.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii 11111111111 ••«-•--
Tableta za 2 porciji 15 h.
^pvz^-^a Maggi-jeve juhe v table-■   .T-iiZfi-. i   tah omogočijo hitro
;^-<^JY  « «odo izgotoviti krepke m lanko prebavljive juhe.
prebavljive juhe.
NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE.
Posku&nja prepriča bolje^ nego -vsako, reklama
Dobita m«~ v v m 4-ti kolonlJHliilli. U^IIUuI^miiIIi lil dro*«*rlJ nUIIi IrtfOt limit.
(H58)
Učenec
CM
OO
kateri ima veselje do kupčije, iz poštene hiše, najmanje 14 let star, čvrstega zdravja, sprejme se v trgovino z mešanim blagom in dež. pridelki
Jakoba Petrovčič-a v Trebnjem.
(75 5)
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gortel,
da Dunaju ali (2073—28)
Anton Robe k, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32.
Anton Schlesinger
ff». kralj.
dvorni ^£ urar,
JTjLTrolir na ZDvtiriaO'VJ-* filijalka i
v Ljubljani „pri Maliču"
priporoča
svojo bogato zalogo ur, juvelov, zlatnine in srebrnine
Izvrstno delujoča
gostilna
na jako primernem kraju, tik vrat bo hinjskega predora, se odda v najem.
Ponudbe in pogodbe sprejema lastnik Josip Marke*, v Jesenicah 54, Gorenjsko. (667—1)
Kleparski pomočnik
i za samostalno delo ne deželi. Ponudbe ne izdelovalnico domačega orodja (Hausgerathe-Menufectur) w V ion j i Gori na Kranjskem. (666)
Prodajalka
za trgovino z mešanim  blagom se takoj   sprejme   v   službo. Prednost imajo one,  ki so  vajene  tudi dru gernu hišnemu delu.   Plača ugodna.
Ponudbe naj se a d res i raj o pod: l(M. M. 56 v Ajdovščino". (643-3)
stanovanje
z eno, primeroma  prostorno, čedno sobo,  ali z dvema  malima sobama in  pri tikli nami,  za  dve  jako mirni osebi, v prvem nadstropju ali v pri tlićju. za mesec april ali maj.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«. 642 — 2)
FERSAN-CACAO
je železito,   redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Josip ]?Iayr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Kortland ■■ cement v vedno jednakomerm. vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpiBe glede* tlakuvne in odporne trdote dale« nadltrlljujoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno am~aj»aa\«aw
Priporočila in spričevala
raznih n rad o v in najslovitejSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad Dunaj, I«, £YIaximill&
(2609—20)
!»«» nizkih <r*?m
tudi na udobne obroke brez povišanja cen.
Na željo pride zastopnik
E. Wohrisek 677)
JHF" tudi na dom. ~^N1
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Dr. Friderika Lenglel-a
Brezo y balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, pO predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube m kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge no-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. P50. (828—231
Dr. Friderika I*englel-a
a
Najmilejse in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
P. H.
Usojamo si vljudno naznaniti, da je g. Rudolf Muhvič prevzel z današnjim dnem prodajo našega piva v sodčkih in steklenica h za \or<> mesto in okolico te?* jyrosimoy istemu blagohotno   nakloniti eenj. naročila.
Ledenica z zalogo piva v sodčkih in polnilnica steklenic se nahaja slej kot prej v naši hiši na Glavnem trga v Novem mestu.
(673)
Ste/nfeldska pivovarna
bratov Reininghaus.
Glavna zaloga v Ljubljani. ======
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Novo!
Vljudno naznanjam, da sem v I. nadstropju svoje trgovine
Pred škofijo »t. 1
otvoi"ll
posebni oddelek za vsakovrstna sukneno blago
ter sem se potrudil, svoje skladišče dopolniti z najnovejšim, najmodernejšim tu- in inozemskim blagom od najfinejše do najceneje vrste, tako da sem v prijetnem položaju ustreči vsem zahtevam.
Poskusite enkrat, ako kaj potrebujete, z mojim vsakovrstnim suknenim blagom in prepričali 86 bodete, da Vas bode zadovoljila moja velika izbera, kakor tudi kakovost in cene kar najbolje.
K prijaznemu ogledu vabi najvljudneje (680—1)
J. Grobelnik, tjubijana.
Vzorci na deželo zastonj.      Blago i/, lanske sezije 20" 0 in sukneni ostanki 30" „ pod tovarniškimi cenami.
1
i
* SV
dobre in močne, od 600 do 700 litrov, proda po nizki ceni 591-4
Pran Casdo, Vegove ulice št. 10,
Prodajalko
za trgovino s špecerijskim, manufakturnim in norimberskim blagom, samostojno  delavko,  ki je  tudi nekaj korespondence vajena, sprejme
Katarina Zvvenkel v Sevnici, Spodnje Štajersko. (570—5)
Poskusite Trlnlma*
J.KIaueriev. | llgiaV
M liki
^0T~ Oilvl i a. želodec.
0tT~ Budi tek in prebavo.
ps#   H>aje dobro spanje.
Edino pristen od aaIo£nika:
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
(11—54)
f
Kogar nadleguje lt8Š©l| na] poskusi kašelj ubla-žujoče in veleokusne
Kaiser-jeve
prsne bonbone.
I I /II Mprlee% al Janiel za fo-s-I i w tov vapen pri Kat»IJu9 hrl-pavostl >   liatarfu   in za«llženju.
Mestu  teh ponujano  naj se zavrne! a Zavoj 20 in 40 vin. (2560—19)
Zalogo imajo: V orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfoga v Ljubljani in pri Ubaldupl. Trnk6czyju v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladović.
I
!
Mednarodna panorama.
Ljubljana. Pogačarjev trg.
Fotoplastična umet. razstava
I. vrste.
Danes, v soboto, dne 7. marca, zadnjič razstavljeno:
potovanje po slikovitih filpah z velezanitnivim pohodom
jffiontblanc~a.
Od nedelje, dne 8. do vNtevši dne 14. marca:
Zanimivo potovanje po
Egiptu.
Stoj !!! Novudosic
Mutoskop-slike.
!! Amisantno in interesantno !!
Olvorjenu VMak dan otl O. tlo 19. dopoludiie   In   oil |i<» pol ii il »ie
tlo ». /.»i'fifr ^593)
V/
vir
mm
MM
1
am. maka: Sidro.
Liniment Caps. Comp.
iz ttlrl»tcrje%«» lokarne v 1'ratfi
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2— ne dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z naso varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (9*11—88)
■i lt*ltlt»rj t-\tt    11* I* urim pri m   i <- » ta
v Pragi, 1., EliSčina (*. 5.
2947
AVGUST REPICI
močili i-
Ljubljana, Kolezijske ulice 16
izdeHije,   prodaja   in popravlja vsakovrstne
po najnižjih rrntih.
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
«4
i
3
Pri nakupovanju
suknenoga
in manufakturnoga — blaga —
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
»p
■ hm
Spredaj ravna oblika,
n o ti?-»< *i na želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij Persehč
v Ljubljani
Pred škofijo št. 21. I
__*
Tovarna in prodaja oljnatih barv/firneža in lakov.
—»-2   Električni obrat. £-«—
Ustanov liana
Brata Eberl
ista
1842.
I I I I € 4 4 I
I
i
4
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. prlv. Jož. želez.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka[dr.jSclioeiifeld-ovili barv v tnbah^za [akad. slikarje.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karboilneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo  za  likanje   šotnih, tal pod
imenom „Bapldol ' PriporoCava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in ca deželi kot priznano reelno in fino po najnižjib cenah.
f
Hoffmann
-h ■u.reir &<-v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo
tseh ust
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jeklain nikla kakor tudi / ■ stenskih ur,
V?Q£<: budilk in sa-f Ionskih ur, vse Bamo dot>r«* do \ ^5Sjfaf najfinejše
kvalitete po
nizkih cenah.
i%€»VOHtl
v žepnih in stenskih urah' so vedno 10 v zalogi.
Popravila se izvršujejolnajtočneje.
/
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujočimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteku petih t pravico do dividende.
let
vzajemna zaTrarovalna "fc> a,-o. ]c et Pragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a vaeakeal ilewaiitko - narodno upravo. (26—97)
Vm poJMnil* dij«:
Generalni sestop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
oBpodBlilli ulicah  Htev« ■ ^C.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih ceaah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne nadene.
Zavitki a 5 kg
inozemskega blagra vsake kakovosti, zlasti kave, sladkorja, neapolj-eke paste, kakor tudi jajc, droge in južnega sadja pošiljam takoj proti pošt povzetju po ugodni ceni.
Zastopniki vseh dežel proti proviziji
se iščejo.       (262—io>
Giovanni Šiega, Trst,
Via del Boschetto št. I, P. 11.
Ljudevit Borovnik
puakar % Borovljah (l>rU«h) no
koru mheni
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusnk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse pnfike so na c kr. presku&e-valnici in od mene preskasene. — Hustro (22) vani oenlkl isitonj. ,iu.
I  Oilllkuian a kolajno no pa- i rlakl ia/MtH\l leta 1900. |
Vse vvste 24096
tamburic
priporoča tvrdka
J. Stjepušin
na ilruiskem. I f u str. cenik
««** po-hlje na zahte«
vanje t ranko.
1*
i Odlikovan m kolajno na bo- J. rdapestanukl razstavi I. IM96.~J
Pariška svetovna razstava 1900
£AU DENTIFB1&
Dl'DOCTEUR FIEBP'
s.
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod.     (231—12)
Tovarna pečij
in Faznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v lij ubijan i. Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih  ter barvanih prstenih
ij
in najtrpežnejših
. štednih ognjišč
Mastnega izdelka, in ' sicer rujavih, zelenih, modrih,   sivih, belih, rumenih itd., po naj-J    ■■iJ-Jlli rrnah.
On lit I brezplačno In poštnine prosto. (16—10)
Ces. kr. avstrijske državne železnice,
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Xa^t>ćL ia
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta.
Odhod is Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbit. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, FranzenBfeste, Inomoat, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Auasee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, momost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Duuaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenafeste, Inomost, Monakovo. «Trst-Monakovo direktni vozovi I. in H. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevja. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeato, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zveCer v Novomeato, Kočevje. Prihod v LJubljano jaž kol Proga ii Trbiža Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzenafeste, Solnograd, Line, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. < Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensteata, Pontabla. - Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Liubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. '— Proga iz Novega mosta in Kočevja- Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6 uri 50 m nvečer. — Prihod v LJubljane drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1)
V četrtek,  dne 12.  marca  1903 se  bodo prodajala na drobno zemljišča umrlega  Jožefa Pipan iz Poljan h. št. 16.
Kdor zeli kaj kupiti, pride naj v četrtek, dne 12. susca ob 8. uri do-poludne v Poljane h. št. 16.
Na prodaj je tudi hi&a z gospodarskimi poslopji. (562—1)
Zemljišča leže v kat. obč. iSent Vid, Zgornja Šiška in Jezica.
Natančneja pojasnila daje g. dr. Fran Vok, c. kr. notar v Ljubljani.
~mf- » wt» - ml • * ■! -     • •      ~mk~ - SE - *!■* -Se-.W« i »Sk- , »SE* »IS— -SE- *~9kr* »SE— »SE* > SE * »Se* *Sf * »SE* * SE * * SE * »SE*
I Kmetska posojilnica ljubljanske okosick |
^ reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po 4f|a0|0
<2> brez odbitka rentnega davka, katerega posojil-
5k
niča Mama za vložnike plačuje«
w      Uradne ure : razun nedelj ln praznikov vsak dan od yf\ 8.—12. ure dopoludne.
^K^K^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^ 1  I  I  I ^^^^^^^^^^^^^^^^^K^K^^
(304—29)
Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406.   Telefon štev. 57.
ZEm.a31Ira.3n.i in porcelanasti
higijenićni pljuvalniki
natančno po predpisu v največji izloeri se dobivajo najcenejše pri tvrdki
t,r*srovoo        s tekleniiio in
p o r c* e 1 a ii o m
v Ljubljani. Mestni trg.
'592—3)
ja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov.
Najvarnejše,  najhitreje  in   največje   vrste velikanskih   parnikov, ki samo vozijo potnike in cesarsko pošto
Hamburga v jtovi-Vork
so
ni dolcj
»Deutschland« 212 »Auguste Victoria« 168 »Moltke« 160 »Pennsvlvania« 171 »Graf Waldersee« 170
140 152 152 200 140 160 170 171 140 L52 170
•P< latiatt
»Batavia«
»1 »ul^aria«
»Fiir8t Bismarck«
»Culumbia«
»BlUcher«
»Pretoria«
»Patricia«
»Phoenicia«
»Bel^ravia«
» Armenia«
IfcST   Hamburg-Novi-York Ig 6 dni.
Vozne karte  po   predpisanih   najnižjih  cenah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno
oblastveno potrjena agentura (2758-18)
v Ijfabljani,  I hmaj^Ua cesta št. 31 takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice.
r tropinovo žganje
fino  4H;'5O°0no. (591-2
po 1 krono liter
iz Bozna s posodo vred od 20 litre, naprej razpošilja z zagotovilom soli postrežbe proti povzetju ali predplaui Avgust Pardatscher
Bozfn, Juž. Tlrolalto.
4 pari čevljev
5-SO
se oddajo le vsled nakupa velikih mno£it za to nizko ceno. 1 par Čevljev za gospod«
1 par za dame za zavezovati; nadalje p. 1 par modnih Čevljev za gospode in dam«, najnovejše facone praktične za vsak letuj čas Vsi ti štirje pari z močno zbitirai plati K 6 60. Vsak naročnik dobi 1 par d eamh copat zastonj. Pri naročilu zadostuj« dolgost. Pošilja se s povzetjem. Zame jatev dovol.ena. <l!47—:
Schuhexport
Dunaj XX I.   Poštni predal 56C
najokusnejSih, najlepših in najnovejši:, skanih v zlatu in svili kakor: velikonc-e pokrajinske,   cvetlične,   umetniške, g* voščilne in godovne razglednice, 100 k:
madov Bcrtiranih 3 K 60 v. Pri 800 komidov 9 K.   Vsak naročnik se po vrhu" zastonj  krasno mapo skega papirja  s kuverti.    Razpošilja se pc povzetju  — Po 50 komadov se razp 5 le, ako se naročnina 2 K 20 v. naprej po Sije ia sicer franko. (423-4
Razpošiljalna tvrdka Eberson
O u naj XV I, postni predal
Lepo posestvo vLjabljani
na prodaj.
Enonadstropna hiša ima v pni: . I dvoje stanovanj  z raznimi pritiklin"-in veliko podzemsko klet. (653
V prvem nadstropju je petero likih sob, kuhinja in s steklom uprl zidan hodnik. Dvorišče je prostornu
V gospodarskem poslopju sta dva obokana konjska hleva z osmimi jišči, nadalje velika šupa in pr<»: podstrešje. Ob cesti leži lep sadni vrt in dobro obdelan travnik v <-t>- g| 2400* sežnjev. Vrt in travnik se lahko pareelirata za staviŠČa. Lega je jak lepa, solučnata, razgled na vse stran: odprt.  Posestvo je v najboljšem -
za gostilno zelo pripravno.
Ponudbe vsprejema lastnik, Domobranska  cesta  st. 1  v Ljubljani.
VABILO
občnemu zboru
Slovenske posojilnice v Št. Jem
na Dolenjskem registrovane zadruge z neomejeno zaveze ki bode
dne 22. marca 1903. L
ob 4. uri popoldne m starem šolskem poslopju.
Dnevni r e d :
1. Nagovor načelnika.
2. Račun nacelstva.
3. Poročilo  računskega preglednik.*
4. Volitev nacelstva.
T>. Volitev računskega preglednik
njega namestnika. t>. Slučajnosti, zlasti glede preme
zadružnih pravil.
Zadružnike k obilni inlele/bi vljmi vabi načelstvo.
Ženitna ponudba, a
Ldovee brez otrok, v najbolJM moški dobi, boljšega stanu, /eh se cim preje poročiti /. gogpico ali ndOTO brez otrok.   Ista mora
biti vsaj srednje izobražena, slo venskega ali hrvatskega in pa nemškega  jezika zmožna, rese
lega in odkritega srca ter imeti dote vsaj 10.000 K, katera s< -zavaruje. Ponudbe, če le mogoče ^s* s priloženo fotogratijo, katera sivine, naj se pošljejo pod znamk" ,Izgubljena sreča, pridi nazaj* anončni pisarni 1504 Rudolf Mosse, Dunaj, Seilerstatte 2. Za tajnost se jamči s častno besedo.' \65;>-i
0071
7Q
priporočilo!
Podpisani priporočam svojo bogato zalogo
semen
ki je edina na Kranjskem strokovno urejena trgovina s semeni ter i m h m  vsa krmska, ze-
lenjadna in cvetlična semena, prava in dobro kalilna,  za   katerib ka kovost jamčim.
Nadalje imam mnogovrstne cvetlice v loncih ter svtžf in suh** palme. 1 u li i / drl u jr m sveže in suhe vence Šopke s trakovi in napisi in sploh vse v mojo stroko spadajoče pred ete po najnižjih cenah.
Ilustrovatii ceniki za 1. 1903 se dobivajo brezplačno.
Za obilno naročbo se priporoča z odličnim spoštovanjem
^3134-22)
.metni in trg-u/icčl ^rrtn.a.r -v ILo-u.'blja.ni.
Naznanilo nevestam.
Sloveča in priznana zaloga perila za neveste
Jldelf I^earatlj noji.
izloži od danes naprej zopet za kratko dobo
v £jub!jani, v hotelu pri Slonu
nzoree svojih izdelkov ter vabi svoje cenjene odjemalec in p. n. dame, da si jo ogledajo. 2sudi se prilika; lepo in ceno perilo po meri dobiti. Spoštovanjem
Albert Engel
poslovodja.
(669-1)
Vew-York in London nista prizanašala  niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi po7rne gld. 6*60 in sicor:
6 komadov najfinejših namiznih cežev s pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih srehrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ „       joiiinih žlic;
12 kemadov „ „ kavnih žlic;
1 kemad amerikanska patentirana sreerna zajemalnica za Juho;
1 kemad amerikanska patentrana srebrna zajemalnica za m.eko; 6 komadov angleških Viktoria časic ta podklaio;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; (165-8) 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad r ajfinejša sipalnica za sladkor.
42  komadov  skv&paf   samo  gld. 0*00«
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bi jo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkak^ni slepat*Ifi zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to i&ra*ii«» garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za mako I>olJ»r «on|mmI«i-hI\o. — Oobiva se edino ie v
A.  II I If NI IIII Uit C--n
eksportni   hiši   amerićanskega   patentiranega   srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. CI k t i I r* i prašek za njo nlaiit* IO kr-.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno  znamko  zdrava kovina)
Izvierrk Iz pohvalnih pinpm.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
-.o zadovoljen. Ljubjana.        jako zadovoljen
Cton Bartnsch, c.inkr stotnik v 27 pešp. Tomaž Sožanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako kor.stna, prosim, da mi pošljete še •ino. — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Eamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Pozor!
Pozor!
■
Priporočam svojo bogato zalogo p«»k naJnovc*jMlli *i«temn% in iinjno-\rj«lc   vr«lr,   rcioherjr«   i. t   d.,   vseh   pripadaj.,cih   rrk%l«lto%' in
municije, posebno pa opozarjam na
jssr frocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem ludi v svojo stroko spadajoče narorlie in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (543—5)
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
IluMtroinn  cenik me pošilja na zahtevo zafttonj.
FR. P. ZAJEC
Št. 7657.
(625-3)
i. Ljubljana
Stari
[I* urar,
Stari trg štev. 28
trgovec z zlatnino in si * bi niiio in z vsemi optičnimi predmeti.
Nikelnaata remontoar ura od gld. l-»o. Srebrna cilinder rem. ora od gld      —.
Ceniki zastonj in franko, ~W
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki facponl
S 2
CQ CO
S-
o- o
o »
s«
g-S
o >o
d>
n
J*
»O
co izr C/>
pt-lporoet*
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
-k
EECEEEIE' B3' EH
I
Važno!   mm Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije« zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete. f«>♦ o^rulične aparate in potrel>Melfie, kirurgićna obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih votl in solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Z 2»   žlvlnor       c- «^
posebno   priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter,  enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
-*3 Drogerija &-
Anton Kane
Ljubljana, Selenburgove ulice 3.
1 Ml1W. *+l ■     - z+l : it-"gg
Klobuke
najnovejše fazone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana Stari trg 11.
m
i
Anton Presker
krojač in dobavitelj un-tnrm avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
jopic in
plašče v za gospe,
nepre- 10 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših rcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Razglas.
Prepovedano je pse v gostilne, kavarne in druge javne prostore s seboj jemati.
Zaradi prestopka te prepovedi se kaznuje po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854, St. 96, s postavno kaznijo ne le oni, ki psa seboj pripelje, temveč tudi gospodar, ki psa v svojih prostorih trpi.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 25. iebruvarja 1903.
g. nujvtp££, inžener in stavbni podjetnik
Dunaj, XIX., Colloredogasae 38 <527 5)
preddela, napravo projektov in zgradbe vodovodov, prevzame ^plinarn in kanalizacij  vsake vrste in v vsaki • • velikost L =========================
Opr. št. A 399/2 5
l677—1)
Na prošnjo priglašenih dedičev dovoljuje se prostovoljna javna dražba v zapuščino Jene §toxms*n iz Spodnjega Otoka it. 23 spadajočega posestva vlož. štev. 140 kat. obč. Otok, obstoječega iz zidane hiše št. 23, v kateri se je izvrševal gostilniški obrt, z gospodarskim poslopjem, dveh njiv, treh travnikov in štirih gozdov. —■ S hišo vred proda se za gostilniški obrt namenjena priprava in pohištvo.
Posestvo se izkliče za 10.000 K in se ponudbe pod izklicno ceno ne sprejmejo.
Tabukirnim upnikom ohranijo se njih zastavne pravice brez ozira na visokost kupnine.
Prodajalci pridrže si pravico, prodajo v osmih dneh odobriti. Kupnina se ima položiti v sodne roke. Pogoji dražbe leže tusodno v vpogled.
C. kr. okrajna sodnija v Radovljici, odd. I.
dne 2. marca 1903.
I Založena 1847. |
I Zaloiena 1847. |
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
10
v Ljubljani
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate modjoce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Za vas Sinadolje okraj Postojna se bo oddala gradba dveh kapnie potom javne dražbe.
Proračun (troškovnik) se glasi na 11.9">2 kron 77 h i^ker je občina izkop obeh kapnie na svoj račun prevzela).
Pismene ponudbe z napovedbo enotnih cen za posamezna dela naj se predlože do 22. marca 1903, 12. ure opoldne podpisanemu županstvu.
Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za 1 krono, doposlati je zapečatene z napisom:  »Ponudba za prevzetje gradbe kapnie v Sinadoljah*1.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot varščino še 5°/« proračunjene svote v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visokost ponujenih enotnih cen, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrt, stroškovnik in stavbeni pogoji so na ogled v občinskem uradu v Sinadoljali.
dne 3. marca 1903.
(650)
Zupan: Mihael Hreščak.
Prva tržaška destilerija za konjak
CAMS & STOCK v Barkovljah pri Trstu
l»r I porot**« riomnei
zdravilni konjak
po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre-iskovalnice za živila   in jestvine,   Dunaj IX,
Spitalgasse 31
ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva notranjih  zadev.   1 steklenica 5 14* 7a steklenice H *£*<;0.
V Ljubljani se dobiva pri tvrdkah: «J. Jcbitclll, Kliaill «fe Jtlurnlli, M. Horilln, A. l.lllr^. JL. Saraboii.
Viktor ttrlilllrrr. Mb\   I < ■ diutt. (48-17)
0
Higijenične pljuvalnike
natančno po predpisu, priporoča Andr. Druškoviča nasled.
(538 - 3)
trgovina z železnlno
XvJtJLl3ljeLXxaa Mestni trg; lO.
Cena pljuvalnikom K 140, pri naročbi 10 komadov franko. Dobivajo se tudi 50 cm visoka železna stojala.
FRAN   W ()XIC
vljudno  naznanjam   castitemu  p.  n. občinstvu,   da  sem pričel
v tescah pri Bledu štev. 3
novo vinsko trgovino
kjer bodem imel v zalogi pristna in dobra istrijanska in
briska vina, katera oddajam  v sodih  od .'>t> litrov  dalje kakor
tudi v zapečatenih steklenicah.
Priporočam se za mnogobrojna naročila ter bilježim z najodličnejšim spoštovanjem
Fran Rožic, vinski trgovec
(637—2) v Lescah pri Bledu št. 3.
mm -
S*-
8?
H
L-
J^aznanil© in priporočile.
Udano podpisana usojam si tukajšnjim, kakor vnanjim veleCastitim damam najuljudneje naznanjati, da otvorim z današnjim dneai
na glavnem trp št. 3,1, nadstropje
svoj
za izdelovanje
Popolna Btrokovna znanost ter večletna izkušnja v največjih dunajskih podjetjih, kakor tudi v drugih mestih, mi bodo omogočila služiti najame-lejim cenjenim željam ter postreči točno in po najnovejšem kroju v vsestransko popolno zadovoljnost.
Priporočajoč se blagohotni naklonjenosti, bi ježim
z odličnim spoštovanjem
(632 - 2)
Jvana Škrabar.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likaue SobllC oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za Halone, spalne In Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Jos. ;firhar
načelnik. TO!
(HI - 9) 3^
Usojam si vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem vsled prijaznega sporazumljenja iz tvrdkc
3(ham & jVJurnik
v kateri sem bil dosedaj javen družabnik, izstopil.
Zahvaljujem se za meni izkazano zaupanje in naklonjenost, ter prosim, da isto tudi mojemu dosedanjemu družabnika, kateri bode nadalje trgovino v istem obsegu, kakor dosedaj vodil, ohraniti blagovolite.
Z odličnim spoštovanjem Jran Jfhaitl
mummmmmmm
Vljudno sklicujoč se na predstojeće naznanilo usojam si javiti, da sem vsled prijazno sporazumi jenega izstopa mojega družabnika vsa aetiva in passiva tvrdke prevzel, ter bodem trgovino nespremenjeno v dosedanjem obsegu pod trgovsko sodniJ8ko protokolirano tvrdko
Jos. Jffurnik
dalje vodil.
Zahvaljujoč se za nama dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost, prosim isto tudi meni nadalje ohraniti.
Z zagotovilom, da se bodem potrudil moje cenjene p. n. odjemalec, kakor dosedaj v vsakem oziru zadovoljiti, bilježim
z odličnim spoštovanjem ^m ____**-
(631—2) jos. jnurniK.
mmum\
Največja zaloga navadnih da najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Naznanim naročnikom sa pobija s povzetjem.
5 ^*^c^"
Zahtevajte
pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domača
I. j h« oslov, tovarna za kavine surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
l
l
3(rasno izbero
^©nfe^eijc
za dame m deklice
XXX XXX
XX XX
XXX XXX XXX
IXXXJ x^x
XXX
X
::
XXX
kakor tudi
manufakturno blap
perilo
vsakovrstne preproge
i t. ca.. ]t ri p oro rn
Anton Eehurler
Ljubljana
Spitalske ulice štev. 7.
x5x
XXX XXX XXXI XXX XXX XXX XXX
- = =
XXX
XXX XXX XXX
XXX
XXX xxx
XXX
xxx
X X |XXX
XXX XXX XXX XXX
X XXXXXXX XXXXXXX XXX XX.XX> XXXX I|   Solidno Dlajjo.  | j - Nizke cene, j:
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXvX>~r
i
Veliko zalogo
rOlCAVIC gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščettc za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana
Pred škofijo št. 21.
Klobuke
9 R
a
S 9
a t
m m
O 1
cilindre, čepice in slamnike
v najnovejših faconah in I v veliki izberi |
10 priporoča
Ivan Soklič
Pod trančo 6t. 2.
S 9
S
(5
» 9 3
9
l*OMla«|»  elel4.tr. !«•«•.
Želite gospodje
imeti cblel<e pc najnovejšem Kroju, elegantne izurjene, iz pristnega anglc^ega blaga največje izbere, pctrtidite $e K
v £jubljani, Šelenburgove ulice štev. 5
(nasproti pošte). (639-2)^
Zmerne ceno/        HH>:-       Točna postrežba/
.633-3)
P. 1
Na predlog {r Franca Krenner-ja, kot kuratorja Jakoba Killer-ja, trgovca v KraDju, dovoli se
prostovoljna dražba
Jakobu Killerju
lastne ilronadstropne hiše st. j^O r Kranju.
stavb, parcele št. 20, ki je pripisana zemljišču vlož. št. 254 d. o. Kranj. Za dražbo nt) določa narok na
11. marca 1903
dopoldne ob 10. uri pri tej sodnij' v sobi at. G. Izklicna cena,  pod kojo draiba ne vrši.  8e  ustanovi  z 16.000 K.   Vsak   ponudnik   ima položiti 10% varščino, vso kupnino je plačati   v   14 dneh po draibi.  Na posestvu vktijiženim upnikom ostanejo njih pravic* pridržane ne glede na prodajno ceno. Kupnina se bo porabila za odvrnitev dolgov in nabavo blair*
C. kr. okrajna sodnija Kranj, odd. II.
dne 27. svtćana 1903.
404990««   Ustanovljeno leta 1832.
•1--zr~.-.- ...-»
X
O p. m
03 C
o« •»—1 ca
-a o u
o
Priznano najboljšo
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po linosti,  ki omogočajo z jako majhno  množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Električni »a>i-:ii.
5)
3
CL
-n O
o-
C
99999999 fiustrovani ceniki so dobe brezplačno. 99999999
X X
>:
S x x x x x x x
Naznanilo.
hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi cenik, ki ga pošljem zastonj.
Posebno priporočam
novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem.
Vsa popravila točno in ceno. Umetna delavnica v I. nadstropju.
Za obilen obisk se najtoplejše priporočam
urar. trgovec in posestnik v Ljubljani. Mestni trg
eksportna tvrdka na debelo in na drobno, član  Švicarskih  tovarn »Union"*
založnik c. kr. dolenjskih železnic. (1:2 —16)
99999999999999999999999999999
* Maituf akt urno blago«
tvrdke
9 9 9 9 9 9 9 9
Konrad Schumi
v Prešernovih ulicah št. 1
t»e botlt*
§ prodajalo po zelo znižani ceni.
9 9 9 9 9 9 9 9 9
9
In sicer se že dobi: dober kotun...........meter od 16 kr. višje
11
n 11
ii
9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9
cefir........... „ „16
dobro platno iz bombaževine..... „ „16
kravate za gospode........komad „ 16
pentlje   „       „ .......... „ 16
ženske nogavice.........par     „ 16
dobro moško sukno iz ovčje volne    .   .   meter  ,, gld. i« — Velika izbora damskih bluz
pasov
>,     imitiranih preprog,  pravih axminsterskih »j
volnenih preprog v vsaki velikosti, dolgih pregrog za tla, miznih JL in posteljnih oprav, orientalsk h in čipkastih zagrinjal, francoskih 9 9 stores, prevlek za zimnice, platna za rjuhe, bnsalk iz bombaže- 9 9 vine, platna in brisalk za (rotiranje, francoskega satina, batista, 9 0 kakor najfinejšega blaga za dame in gospode, dežninov in soln- 0 m čnikov od 90 kr. višje, bombažastih, batistastih in platnenih žepnih a robcev in vsega druzega manufakturnega blaga.
^ JMhče naj ne zamudi prilike, da si preskrbi potrebščine % q za pomlad dobro in ceno. «309-4) 0
00000000000000000000000000000
UtUjaielj m odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
82