^z^r Leto LXU. štev. Z50
D LlaMloni. v četrtek 31 oktobra !9Z9.
Cena Din r
Bshaja TBftk dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a. Din 2.—, do 100 vret Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej.   »Slovenski Narode
velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126.
Stanovanjska zaščita podaljšana
Danes je kralj podpisal novi zakon o stanovanjski zaščiti - Kateri stanovanjski najemniki
bodo po 1. novembru še zaščiteni?
Nemci za sodelovanje v češkoslovaški vladi
Pred drugim skrutinijem češkoslovaških volitev — Zanimiva
izjava ministra Spine
Beograd, 31. oktobra. Načelnik v ministrstvu za socijalno politiko g. Hofmanović je dal vašemu dopis* niku naslednjo izjavo:
Danes je Nj. Vel. kralj v Topoli podpisal zakon o izpremembah in do* polnitvah stanovanjskega zakona z dne 27. aprila 1929. Ta zakon stopi v ve* Ijavo s 1. novembrom. Z njim je načel* no podaljšana dosedanja stanovanjska zaščita do 1. maja 1930. Zaščiteni osta* nejo še nadalje ne samo aktivni držav; ni uradniki, državni vpokojenci, njih rodbine in vdove, marveč tudi vsi in* validiy vojne vdove, rodbine v vojni padlih in umrlih ter njih vdove, kakor
tudi rodbine v vojni onesposobljenih ter končno vsi fizični delavci vseh strok in podjetij, njih rodbine in vdo* ve. Krog zaščitencev je izpremenjen le v toliko, da od 1. novembra, dalje niso več zaščitena trisobna stanovanja ne glede na število rodbinskih članov. Pod omejitvijo ostanejo še nadalje dvosobna stanovanja, če stanujejo v njih rodbine z najmanj 3 člani, in eno* sobna, če stanujejo v njih rodbine z najmanj 2 članoma. Stanovanjski na* jemniki, ki vsled tega izgube stanom vanjsko zaščito, se morajo izslediti najdalje do 31. decembra, če se niso s hišnim lastnikom pogodili drugače. Če pa je bilo stanovanje odpovedan
no že prej, se morajo izseliti najdalje do 15. novembra. Pravica do stano* vanjske odpovedi ostane še nadalje v smislu določb dosedanjega stanovanj* skega zakona. Najemnina ostane neiz* premen jena, če se najemnik s hišnim posestnikom ni pogodil drugače. Tudi ostane še nadalje v veljavi določba, da se v hišah, ki so bile zgrajene do kon* ca l. 1928, komisijsko oceni vrednost stanovanja in odda stanovanje onemu, ki ga zahteva, če hišni posestnik sta* novanje ne more oddati v roku dveh mesecev zaradi previsoke najemnine. Vsako izpraznjeno stanovanje je na prosto razpolago hišnemu lastniku.
Ureditev železniškega in pomorskega prometa
Konferenca za smotreao ureditev tujskega prometa v prihodnji sezoni
Beograd, 31. oktobra. Na Sušaku se je včeraj vršila konferenca, ki so se je udeležili poles predstavnikov železniške uprave in pomorskih paroplovnih družb tudi predstavniki raznin drugih zainteresiranih gospodarskih organizaci.i. Na konferenci se je razpravljalo o novi ureditvi voznega reda, ki bi se naj na spomladi uredil tako, da bi bile dane za tujce čim ugodnejše zveze, rta eni strani v železniškem prometu, na drugi strani pa med železnico in parniki, ter tako kar najbolc ugodilo željam potu-
| jočega občinstva in dvignil tuiski promet Sušaki in drugi hotelirji so predlagali, naj se uredi vozni red tako, da bodo imeli tujci v vsakem večjem mestu priliko in dovoli časa, da izstopiio in si ogleda;o mesto. Konferenca je sprejela tozadevno več predlogov, k} bodo po mežnosti upoštevani pri sestavi novega voznega reda, v kolikor določitev voznega reda ni vezana po mednarodnih pogodbah in sklepih mednarodnih konferenc za železniški promet.
Clemenfel sestavlja
francosko vlado
Daladier je ponovno vrnil mandat, nakar je predsednik republike poveril sestavo vlade senatorju Clementelu — Polemika
med Daladier«? m in Briandom
Pariz. 31. oktobra. Uvidevajoč, da bi bila njegova vlada glede na politično konstelacijo parlamenta nevzdržna, je Daladier včeraj dopoldne ponovno vrnil svoj mandat za sestavo vlade. Ker je bil kmalu za njim pozvan v Elvsce zunaraji minister Briand, so se prvotno razširile vesti, da je predsednik republike njemu poveril mandat za sestavo vlade. Te vesti so se pa kmalu izkazale za preuranjene in Bri-and je novinarjem pojasnil, da se je mudil pri predsedniku republike zgolj v resornih zadevah.
Opoldne je bil pozvan v avdijenco k predsedniku republike senator Clementel, član demokratične levice, ki mu je predsednik ponudil mandat Clementel si je izprosil čas za premislek, a je davi mandat sprejel Stopil je takoj v stike z ostalimi političnim krogi in jim ponudil sodelovanje v vladi, naglašajoč, da namerava voditi politiko široke republikanske sprave. Ponudil je sodelovanje Briandu, Cherronu, Loucherju, Herriotu, Durandu in Chantainu. Clementel namerava poleg ministrskega predsednika obdržati tudi ministrstvo trgovine. Herriot je sodelovanje odklonil, češ, da mora ostati na svojem mestu kot Ivonski župan. Socijalni radikali so še niso odločili, ali bodo sprejeli Clementelovo ponudbo. Vsekakor pa je Clementel nagla-sil, da bo takoj sestavil vlado ali pa vrnil mandat.
Pariz, 31. oktobra. Med DaJadierjem in Briandom se je razvila ostra polemika zaradi neobičajnih dogodkov, ki so nastali vsled njunega nesporazuma. Daladier očita Briajidu, da ga je imel za norca in da je s svojim postopanjem kršil politične običaje. Najprej je odkloni! ponudbo za sodelovanje v vladi, ko pa je Daladier vrnil mandat, je podal izjavo, da je bil ves čas pripravljen podpirati ga. Briand odgovarja na D-aladierjevo izjavo, da ga Daladier očividno ni dobro razumel, ker ni postavil nikakih pogojev, ki bi bili nesprejemljivi V politiki sta potrebna hladnokrvnost in zmernost, ki pa je Daladier ni pokazal Briand pravi, da je odklonil sodelovanje šele potem, ko je zvedel, da je Daladier vrnil mandat Naegovi očitki pa imajo sedaj očividno namen, da bi odvrnili odgovornost za neuspeh.
Pariz, 31. oktobra. Radikalno - socialistična frakcija se je včeraj sestala k sedi, da razpravlja o položaju. V toku debate sta se opazili dve skupini, od katerih bi bila ena za to, da se vztraja v opoziciji, druga pa je priporočala rezervirano staJi-šče. Bivši ministrsk predsednik Herriot je dosegel zbližanje med obema skupinama, nakar je biLa spredeta resolucija, ki izreka
predsedniku Daladieru zaupanje. Resolucija čestita predsedniku stranke za njegovo lojalno stališče in k sklepu, da je v smislu odločitve strankinega kongresa v Reirasu odklonilo udeležbo pri republikanski uniji.
Učitelj obsojen na 15 let ječe zaradi uboja
Beograd. 31. oktobra. Včeraj je bil pred beograjskim sou^em prve stopnje zaključen pred par dnevi odgođeni proces proti učitelju Vitomiru Brankoviču, ki je bil obtožen zaradi umora svoje zaročenke Dragice Petković, uradnice davčnega urada v Beogradu. Petković se je zagovarjal, da je storil dejanje v razburjenju, ker se je od svoje zaročenke spolno okužil, iz Česar je sklepal, da ga vara z drugimi. Na današnji razpravi so bili ponovno zaslišani zdravniki, ki so zdravili Brankovića in ki so ob-dncirali truplo umorjene Petkbvičeve. Zdravniki so izjavili, da je imel Petković subakutno gonorejo, v zadnjem času pa je postala bolezen akutna, iz česar je sklepal Petković, da se je znova okužil. Pri obdukciji so sicer ugotovili pri Dragici akutno vnetje, a niti mikroskopska preiskava ni mogla ugotoviti, da bi potekalo to vnetje od gonoreje. Sodišče je po daljšem posvetovanju obsodilo Petkovića na 15 let ;eče.
Mednarodni natečaj za zagrebško bolnico
Zagreb, 31. okt. Na se.ii upravnega odbora zakladne bolnice v Zagrebu je bilo sklenjeno, da se razpiše mednarodni nate* čaj za zgradbo nove bolnice in da se v jury pritegnejo tudi inozeznei. in sicer po 1 Anglež. Nemec in Švicar. Rok natečaja je določen do konca marca prihodnjega leta. Nagrade so določene po 20.000, 15.000 in 10.000 švicarskih frankov.
Jubilejne znamke
Beograd, 31. oktobra. Prosvetno ministrstvo je odobrilo izdajo posebnih jubilejnih znamk v vrednosti 0.50, 1 in 3 Din povodom tisočletnice nrvatskega kraljestva. Cisti dobiček bo pripadal fondu za zgradbo spominske cerkve na Duvanskera polju. Znamke bo nosile slike Kajmakčalana, Dobrega polja in spomenika padlim vojakom, pokopanim na pariškem pokopališču. Znamke bodo v prometu pol leta.
Novo preganjanje Jugoslovenov v Trstu
— Trst 31. oktobra. Včeraj so oblasti popolnoma nepričakovano aretirale odvetnika dr. Mirka VTatovića, bivšega .predsednika diroistva »Edinost« za Istro, nadalje Fra-na Ivatiilšo, btvšega tajnika društva »Edinost« in di'jaka trgovske viisoke šole v Bariju Mihovilo Bradam a n-to. Kaj je vzirok aretacije, ni znano -Gre očividno le za nadaljevanje pregan je valne akcije, ki se v zadnjem času zcipet vodi proti joigoslove nekemu eleimeniiu v Primorju. Are ti nauci so bili prepeljani na prefekturo, kjer se nahajajo še sedaj. Oblasti odklanjajo o vzroku aretacije vsafco informacijo.
Konkurz Hrvatske seljačke zadružne banke
— Zagreb, 31. okt. Sodišče je razglasilo konkurz nad Hrvatsko seljačko zadružno banko. Za konkurznega upravitelja le določen odvetnik dr. Mirko Radošević, za njegovega namestnika dr. Mirko Frkovič, za konkurznega komisarja Pa sodnik Margetič.
Demanti vesti o odstopu predsednika Masarvka
— Beograd, 31. oikitobra. Snoci se je vrnil v Beo-srrad češkoslovaški poslank na našemi dvoru g. Seba, ki je bil pri n-edeLjsikah pairtameartair-rti'h volitrvah v ČSR izvoljen za poslanica, V razgovoru z noa-imarjd je s. šeba med dcugim !jaj-odločnejše deimantirai vesti, ki jih je objajvil n-eki za-srebški Sat o odstopu pmnjrtrudni Ma,sa-rj^ka, ki bi s>a naj zamešal sedamji z-uman^jd minister dr. Bcneš. Dotdčmi zagrebški Kst je namreč poročai!, da bo moral dT. Masa<ryk odistopiH, ker je že dosegel previsoko starost 80 le*. G. ^e«ba je naglasi!, da je pTetzidemit Masarvi po svojem delovatn.j'u zatsloŽBL, da bi bil zaisrefoški tisk o noem bolje obveščen.
Praga, 31. oktobra. Stranke se pripravljajo za dru£i skrutinii. Ni še jrotovo, ali bo od svo:e strnake v drugem skrutiniju postavljen za kandidata generalni tajnik češke industrijske zveze dr. Hodac, ki je v prvem skrutiniju propadel. Isto velja za nosilca liste narodnih socijalistov v madžarskem Hradištu. dr. Jaroslavu Stranskem, ki ie tudi v prvem skrutiniju propadel. O volitva.i je minister Spina izjavil naslednje:
Zek) važuo ie. da ie levii delež nri izzubah komunistov pripadel češkim sod-ialn'ni demokratom in ne narodnim soc ij-listom, ki svojih pristašev niso dovoli pripravili za sodelovanje z Nemci. Češki s -cijalnj demokrati se že glede na svoje nemške sodrusc ne bodo hoteli izogniti narodno mešani vladi. Ministrski predsednik Udržal je že stopil v stik z dosedan imi večinskimi strankami ter se bo iutri r; pogajati z dosedanjo opozicijo*.
Angleška vlada proti carini na živila
Uvedba rednega zračnega prometa med Londonom in Južno Afriko — Nemška konkurenca angleškemu kmetijstvu
London, 31. oktobra. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je podtajnik za letalstvo Montague izjavil, da so pogajanja med prizadetimi vladami za uvedbo poštnega zračnega prometa med Capetovvnom in Anglijo končana in da je nadzorstveni odbor, sestavljen iz zastopnikov imperijske letalske družbe in ministrstva za letalstvo, odpotval v Capetown. kjer bo določil podrobnosti za temeljno organizacijo te letalske zveze v sporazumu s tamošnjimi oblastmi. Promet bo otvorj'en na tei zračni progi najbrže meseca junija 1. 1930. Indijska vlada proučuje trenotno uvedbo zračnega prometa med Karachijem in Kalkuto. Istotako se nahaja v razpravi uvedba zračnega prometa med Singaporem in Avstralijo.
Konzervativni poslanec Edvard Iliffe "e opozoril vlado na konkurenco nemškega mesa in žita v Angliji, ki v veliki meri škoduje angleškemu poljedelstvu. Povdar-ial je, da je delavna moč v Nemčiji tako poceni, da angleški farmarji le s težavo konkurirajo z nemškimi cenami. Zahteval
;e nadalje, naj angleška vlada uvede carino na vse poljedelske pridelke, ki se uvažajo iz inozemstva. V odgovoru je poljedelski minister Buxon naglasil. da je bila zadnja konzervativna vlada odločno proti vsaki zaščitni carini, ker je bila mnenja, da bi to ne pomagalo angleškim poljedelcem. Sedanja vlada ne more več storiti kakor prejšnja vlada čeprav le nemška konkurenca obžalovanja vredna in Škodljiva. Tudi prešnja vlada je odklonila podpore poljedelcem. Nadalje ^e izrazil Burton upanje, da se bo našel na nestrankarski podlagi način, na podlagi katerega se bo lahko pomagalo angleškem poljedelstvu, ne da bi se kršili principi raznih političnih vidikov. Na pripombo, da je angleško-nemška trgovinska pogodba pomanjkljiva in da ne upošteva dovolj angleških poljedelskih interesov, je Buxton izjavil, da angleška vlada ne bo odpovedala te pogodbe, ker je velike važnosti za angleško gospodarstvo. Angleška vlada je slei ko prej proti vsaki carini na živila.
Aljehin : Bogoljubov
Rotterdam, 31. oktobra. Tu se je včeraj pričelo 20. kolo v borbi za prvestvo med Aljehinom in Bogoljubovom. Partija je bila v 60 potezi prekinjana io pr bo danes nadaljevala.  Aljehin je v boljši poziciji.
Zaslišanje bivših ministrov o šumskih aferah
Beograd, 31. oktobra. Fred državnim svetom se je včeraj nadaljevala razprava v znanih šumskih aferah. Po zaključenem dokaznem postopanju 60 bili danes še zaslišani vsi bivši ministri za šume in rudnike, pod katerimi so bila izvršena dejanja, zaradi katerih so obtoženi bivši višji uradniki ministra za šume. Vsi zaslišani ministri in eicer g£. dr. Niko Nikić, Vasa Jovanović in Aca Mijović so izjavili, da so izvršili predlagano revizijo dolgoročnih pogodb po predlogu strokovnih uradnikov v mnenju, da gre za stvar, ki bo državi v korist. Razen tega sta bila danes še zaslišana Radovan Bartula iz Rogatice in indu-
strijalec Vasilij Vasiljević iz Sarajeva. Razprava se ho jutri nadaljevala. Razsodba bo bržkone izrečena prve dni prihodnjega meseca.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. DcTiie: Amsterdam 22.815, BerJm 13..V225—13.5525 (13.5375), Bruselj 7-9134, Budimpešta 9.8982, Curih 10M.4—1007-4 (1095.9), Dunaj 793.84-797.84 (796.31), London 275.49_276.29 (275.89), Newyork 56.35 —56.55 (56.455), Pariz 221.77—tt&7? (222.77), Praga 167.16—167.96 (167-56), Trst 295.29—297.29 (296.25).
ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.85. Newyomk 56.45. Pariz 232.75.   Milan 29625 (fcoar,   Cimah 1096.90. Amsterdam 22.805, Berlrai 136325, Dnmaj 794.75, Praffa 167.45.
Efekti: Vojma škod-a 428 don., posojilo $4.5.
INOZEMSKE BORZE. Čarih. London 25.1775, Newyorfk 516.1775. P&riz 203275, Milan 27.03, Madrid 73-50, Beriin 123-50, Dunaj 7233, Beograd 9.127, Pna«a 15.29, BtakaTešta 3.0825, Bodiimpež^a 90-20, Sof'?a 3.73, VaTŠaiva 57.95.
it borzne panike v New - Yorku
Uspešna intervencija velebank - Nad 100.000 malih vlagateljev izgubilo vse premoženje -
Odmev newyorške borzne panike na drugih tržiščih
— Newyork, 31. oktobra. Situacija na newyoršk.i borzi je postala nevzdržna. Vsi znaki kažejo, da ne bo mogoče ustaviti neprestanega padanja tečajev drugače, kakor da borzo za nekaj časa zapro. O tem koraku, ki predstavlja zadnji izhod iz skrajno mučnega položaja in ki bi seveda ne ostal brez posledic za ameriško narodno gospodarstvo* je včeraj skoraj vso noč razpravljal upravni odbor Federal Rezerve Boardi v navzočnosti zakladnega ministra Melona.
Po seji je MeHon takoj posetil predsednika Hooverja ter mu poda] poročilo o kritičnem položaju. Predlagal je, naj bi podal predsednik Hoover po radiu pomirjevalno izjavo, kar pa ie Hoover odklonil. Naroči pa ie svojemu dolgoletnemu zaupniku državnemu tajniku v trgovinskem ministrstvu Juliju Kleimi, da je imel v radiu govor, v katerem je obširno obrazložil gospodarski položaj in natikal posledice polomov na newyorškj borzi kot povsem malenkostne, kljub temu obstoja v vseh gospodarska krogih prepričanje, da bo več mesecev trajala depresija v vsem gospodarskem življenju.
Na indirektno pobudo vlade so se v etebarike še enkrat odtočfle za inter-
vencijo na borzi in kakor se zdi, s© jim je v zadnjem trenutku, ko je bila za-tvorttev borze že več ali manj sklenjena stvar, posrečilo ustaviti nadaljno padanje tečaja potom velikih nakupov. Samo tekom včerajšnjega dne je bilo pokupljenih 23.5 milijonov komadov delnic. Zaradi intervencije so se tečaji ustalili, deloma pa zopet znatno opomogli, tako da je včerajšnji dan izkazoval mesto ogromnih izgub prejšnHh dni neznaten dobiček.
Kljub velikemu naporu velebank pa še vedno prihajajo naročila za prodajo delnic. Podporna akcija ie otežkocena najbolj vsled tega- ker se širijo razne vesti o polomu bank, zaradi če5ar skušajo mali ljudje, ki so vložili svoje prihranke v delnice, rešiti, kar se rešiti da« Uradništvo borze in bank je že skoro povsem izčrpano. Zadnje dni so delali noč in dan, da so ugotovili stanje poedinih kontov. Po povprečni cenitvi je nad 100.000 malih vlagateljev izgubilo vse svoje premoženje. Panika, ki je vladala zadnje dni na newyorški borzi ie bila mnogo večja kakor leta 1914, ko ie Angina po napovedi vojne umaknila vse svoje fonde iz Amerike ter so morali zapreti borzo. Mali špekulanti   ki so izgub« vse
svoje premoženje, so včeraj popoldne vprizorHi demonstracije pred borzo in raznimi velebankama. Posredovati je morala policija* ld je zastražila borzo in banke, ker je obstojala nevarnost, da vderejo razjarjeni vlagatelji v banke m jih demoUrajo.
Četudi je morda kriza že odstranjena, vendar ni dvoma, da je ugled ameriškega gospodarstva poteg materijalne izgube utrpe tudi veliko moralno škodo. To se bo poznalo zlasti v božični trgovini. Zdi pa se, da bo ta sicer drago plačani nauk imel tudi dobre posledice. Zelo verjetno je. da bodo mati ljudje v bodoče opustili doka] nesigurno nalaganje svojih prihrankov v delnice ter kupovali obveznice varnih inozemskih posojil.
— Stockholm, 31. oktobra. Kriza na newyorški borzi je našla odmev tudi na tukajšnji borzi. Včeraj je zavladala na borz* že desetletja nezabeležena panika. Tečaji so raoidno padli in centio izgube na več mUffOnov.
— Rio de Janeiro, 31. oktobra. Zaradi katastrofalnega padca cen je bila danes tukajšnja borza za kavo zatvor-lena. Ker se cene ne bodo tako ^m^n popravile, obstoia verjetnost, da bo borza zaprta kakm 10 dni
Ti belih križev tihi kraj...
Na pokopališču pri Sv. Križu počiva že oIdoK 37.000 iiiiJHi po-
kotnikov
Čuvajte so vlomilcev!
Danes ponoči je bflb vlomljeno v župnijsko hramliiico na Viču, kjer so tatovi odnesli 9000 Din — Beg dveh skrajno nevarnih viomskev iz zaporov — Jutri zaklepajte stanovanja skrbno m fšh ne puščajte brez nadzorstva!
LJubljana, 31. oktobra. Že voč tednov imamo proti Sv. Križu živahen avtobusni promet Mimo tega se pomika proti njivi večneia miru kljub deževju in blatu zlasti v popoldanskih urah, skupina za skupino ljudi, ki hodijo na ffro-bove svojih drarrh.
Na pokopališču pri Sv. Križu pokopavajo mrliče od 1. maja 1. 1006. Predlanskim so morali pokopališče razširiti, tako da meri sedaj okoli 193.000 m*. Zanimivi so podatki o številu Ljubljančanov, ki so od-romali v večnost v enem letu. Po uradnu podatkih mestnega popisovalnega urada je umrlo letos do včeraj 1101 ljudi, lani pa 1213. Izmed teh je bflo domačinov, ki so bili v Ljubljano pristojni, 578. od teh mož-kih 307, žensk 255 in otrok 116. tujcev ter onih. ki so umrli v hiralnici, ženski bolnici, umobolnici, jetnišnici, vojaški bolnici in mestni ubožnici pa 635, od teh moških 237, žensk 203 in otrok 195. Med temi zadnjimi je bilo precej mrtvorojenih in takih, ki Se niso bili rojeni. Ta komaj spočeta bitja polože v krsto n kakemu stareišemu mr-tfdu ali pa jih pomešajo s kostmi in drugimi '4eti telesa, ki so jih zdravniki operativno •drezali Od bolnikov, in vse skupaj v krsti ftokopljejo.
Zanimivo je, da je bil lani naistareiši no kopani mrlič ključavničarski mojster Vin-cene Jeran, oče   trgovke   Fritsch. rojen }. 1831. v Kranju, star torej 97 let.
Kot smo lani poročali, je bilo do konen 1. 19127. pokopanih pri Sv. Križu 34.021 inr-ričev. Potemtakem jih Je po gorniih podatkih pokopanih do danes že okoli 37.000; med niimi 6120 vojakov iz vojnih let, ki pa so jih zadnja leta precej izkopali in jfn odpeljali v razne kraje. Na pokopališču pri Sv. Križu pokopava:o mrliče tudi občine iz ljubljanske okolice, številni gro kovi pri Sv. Križu so večinoma že vsi lepo okrašeni s cvetjem in venci. Tu in tam tore tudi že lučke. Stezice so posute s Deskom in na vidnih krajih so tudi zc nameščeni napisi: »Varujte tujo lastnino«, »Ne hodite po grobovih« itd. Kljub vsej urejenosti pa pokopališče ne vpliva estetsko. Tisočeri beli kamni vse preveč Jemljejo vid. Želeti bi bilo več zaprtih prostorov, kakor je oni z majhno trojno piramido Cankarja, Ketteja in Murna.
— Kupite »šaitrgoc peska! Za 15 Din! kriče fantje ob slavnem vhodu na poko pa lisce.
Živahno ie tudi na trsu pred pokopališčem, kjer prodajo dolga vrsta prodajalk na obeh stranen ceste cvetje, rože, vence, svečke, skratka vse, s čimer se dajo grobovi lepo okrasiti.
Pokopališče pri Sv« Krištofu
Živo nasprotje pokopališča pri Sv. Križu, it staro pokopališče pri Sv. Krištofu. Ohranjene so le še grobnice ob pokopališkem zidu, dočim o grobovih sredi pokopališča skoro ni sledu, ker poganja na n:ih trava. Okrašenih je le rnalo grobov, seštel bi jih lahko na prstih obeh rok.
S o 1 n c e se v novembru vedno bolj Spušča pod nebesni ekvator. 1. novembra opoldne je 14' 2T pod njim, 31). novembra popoldne pa že 21' 37'. Začetkom novembra vzhaja solnce ob 6.41 in zahana Ob 16.34. Dan traoa 9 ur 53 minut. Koncem novembra vzhaja solnce ob 7.26 in zahaja ob 15.59 tako, da traja dan 8 ur 33 minut. V novembru se torej dan skrči za 1 uro 20 minut. I. novembra nastane delni solnčni mrk, ki se bo videl v Atlantskem oceanu, v zapadni in srednji Evropi ter v Afriki in M&H Aziji. V prvi polovici novembra se giblje solnce v znamenju Škorpijona in preide 22. novembra- v znamenje Strelca.
Luna se spušča začetkom novembra globoko pod nebesni ekvator in doseže najnižjo lego pod njim 6. novembra, potem se pa vrača in prekorači ekvator 13. novembra. Najvišjo lego nad njim doseže 19. novembra, potem ga pa ponovno prekorači 26. novembra. Lunine faze bodo: mlaj 1. novembra ob 13.01, prvi krajec 9. novembra ob 15.10, ščip 17. novembra ob 1.14 in zadnji krajec 24. novembra ob 17.4. NajbHže zemlji bo luna 7. novembra ob 12., najbolj oddaljena od iuje Pa 19. novembra ob 7. V noči od 16. na 17. novembra zakrije luno polsenca naše zemlje. Za ta poJav, ki ni tako zanimiv, kakor lunin mrk, se navadno nihče ne zmeni, dasi zasluži več pozornosti. Seveda ne smemo pričakovati, da bi bila luna tako zasenčena, kakor pri popolnem mrku. Ce bo jasno, se bo videla luna v sredini, posebno pa okrog spodnjega roba. nekoliko temnejša. Polsenca naše zemlje začne zakrivati luno ob 22.05 in izgine ob 2. Ta zanimiv nebesni pojav se bo videl tudi s prostim očesom, seveda če bo nebo jasno.
Planeti. Merkur se vidi začetkom novembra na jutranjem nebu. Najlepše se vidi okrog b. zjutraj ko je kakih 10 stopinj nad obzorjem.
Venera žari še vedno na jutranjem nebu. Vzhaja vedno pozneje tako, da bo kmalu izginila v soknčnlh žarkih. Zdaj je že močno oddaljena od naše zemlje tako, da je z manjšimi daljnogledi ni mogoče dobro opazovati.
Mars |je preblizu sotaca, da bi ga videli.
Jupiter se vidi vso noč. Začetkom novambra vzgaja ob kancem no-
vembra pa že po 16. uri. Z daljnogledom, ki SPajaSi 40-krat sa vidimo kafcor luno
Pa tudi večina, rrobnic, med nitmt mnogih starta plemenitaški]! rodbin, je v zelo slabem stanju. Precej irh je odprtih, stopS k njim in gledaš na dnu v obokanem prostoru strohnele krste, kosti in tu pa tam lobanjo. Na spomenikih napisi niso čitljivi, ohranili so se komaj plemenitaški grbi ...
PokopaliSče,  kjer so pokopani očetov
naših dedi, spominjaj oči nas na veliko zgodovino preteklega stoletja, ie žalostno zapuščeno m zanemarjeno. Kakor da bi se razprostira sredi Ljnbliane gmajna.
Obstal sem pred grobnico naših pesnikov in pisateljev: Frana Gestrina. Božidarja Raiča, Antona Raiča, Simona Rutarja, Ivana Resmana, Frana Levstika, Ivana Že-leznikarja, Andreičkovega Jožeta — Pod-milšaka in lotevale so se me čudne misli ob vklesanih verzih, posvečenih Franu Levstiku.
Ljubezen tvojo vso prepolno mero,
Življenja sad dobil je v dar tvoj rod;
Ljubezen v njem hranil si in vero.
Ko si potil krvav pod križem pot;
Učitelj svojemu narodu, peti
In govoriti nas si ti učil;
Kako se služi domovini sveti.
Sijajen vzgled si ti Slovencem bil:
Kaj bil si, zlata duša, bratje tvoii
Zdaj  znajo,   ko v preranem spiš pokoji.
Kaj imaš sedaj od tega, da si potil krvavi pot. oriak? sem nehote pomislil. In kje so oni, ki vedo danes, kaj si nam bil?
Na spomeniku pred odprto in že napol porušeno grobnico sem bral: »Nemirno je človekovo srce, dokler ne počiva v Bogu<. Ali naj bo to odgovor na vprašanje?
Prav tako zapuščeni grobovi znameniti.! mož: Korvtka, Čopa, Valentina Vodnika, Linharta in Kopitarja, katerega smrtne ostanke je dala Slovenska Matica po 53 letih počivanja pri Sv. Marku na Dunaju prepeljati v domovino in pokopati dne 12. vinotoka 1. 1897. Sramotno zapuščena je tudi grobnica barona Zoisa. Lepo so ohranjeni in deloma tudi okrašeni grobovi pisatelja Janka Pajka in njegove žene pišate! iice Pavline Pajkove, dr. Janeza Blei-weisa viteza Trsteniškega. Franja Ser. Cimpermana in Jožefa Cimpermana. Na njunih nagrobnih spomenikih sta pod lirami vklesani naslednji posvetili:
Franju Ser. Cimpermanu:
Srce bo tvoje kmalu prah, Zrastel grob bo zelen mah. Al' kar si storil ti za narod. Znal bo, čestil še pozni zarod.
Jožefu Cimpermanu:
Odleti ječe mi zapah. Zdrobite spone se težke. Pogoltni grob me — njega mah. Zagrni s truplom vse gorje.
Na novem pokopališču ne najdeš kmalu nagrobnega napisa v verzih. Tam vlada že »nova stvarnost«. — k.
s prostim očesom.
Saturn zahaja kmalu po somčnem zahodu in ga tored praktično ni mogoče opazovati.
Uran je v sozvezdju Rib m zahaja v drugi polovici noči. Opazovanje Urana in Neptuna   v novembru   za araatenje nima
pomena.
Meteorji; Med 14. in 16. novembrom stopi v akcijo roj Leonid z radian-tom v sozvezdju Leva. Ta roq gre po poti Tempieovega kometa in rabi za svoj ve-letoč 33 let. Drugi znan roj Andromenid stopi v akcijo med 20. in 24. novembrom. To so ostanki Bielovega kometa, ki je razpadel v drugi polovici preteklega stoletja.
Lega zvezdnega firmamenta začetkom novembra ob 21, sredi novembra ob 20 in koncem novembra ob 19; na severovzhodu vzhajajo Dvojčki, dalje proti vzhodu se vidi Bik, nad njim sta Kočijaž in Perzeus, v zenitu Pa Kassiopea. Na jugovzhodu tik nad obzorjem je Kit, nad njim pa Oven in Andromeda. Na jugu se vidijo Ribe in Pegaz, na jugozapadu se nagibata k obzorju Vodnar m Kozorog, dalje proti zapadu so Orel, Delfin in Labodu Na severozapadu se bliža obzorju Herkules, nad njim stoji Lira, tik nad severnim obzorjem pa Velika Medvedica.
Trma madžarskih jetnikov
Gladovna stavka političnih jetni* kov v madžarskih ječah se nadaljuje kljub prizadevanju jetniške uprave, da bi kaznjence umetno hranili. Veči* no kaznjencev je uprava disciplinarno kaznovala, ker niso hoteli jesti. Neka? leri so dobili teden dni temnice. Jet* nik Aleksander L6wy, ki je po polomu komunizma pobegnil in se vrnil šele leta 1925, pa je bil takoj obsojen na 15 let težke ječe, je tako dolgo odkla= njal vsako jed, da je od lakote umrl.
Kaznjencu Francu Litzmannu se je posrečilo pobegniti iz celice. Ker pa ni mogel iz kaznilnice, je splezal na vrh 26 m visokega stolpa in izjavil, da ne spleza nazaj, dokler uprava ne bo lep* še ravnala s političnimi kaznjenci. Ga* silci so mu hoteli pregnati trmo z mr* zlo vodo in so ga polivali dve uri, toda mož je kljub temu ostal vso noč na ne* varnem kraju. Šele zjutraj so vsega iz* mučenega potegnili s stolpa in ga od* peljali v bolnico, kjer je dobil težko vnetje pljuč.
Ljubljana, 31. oktobra.
Policija je sicer nedavno polovila člane nevarne vlomilske tolpe, ki ima na vesti več drznih vlomov, toda vse kaže, da imamo v mestu še eno vlomilsko tolpo, ki it še nevarnejša in predrznejša. O tem pričajo številni vlomi, izvršeni v zadnjem tednn — včeraj v prostore Ljubljanske borze, potem v podstrešne shrambe za Poljanski cesti 15, danes ponoči pa na Viču.
Ni še minilo tri tedne, ko so vlomilci izvršili velik vlom pri Dolgem mostu, kjer so odnesli za 150.000 Din plena, že se je drzna vlomilska svojat včeraj zglasila na Viču. Danes ponoči je bilo vlomljeno v prostore t amo&nje župnijske posojilnice. Vlomilci so spretno navrtali težko »Wert-heimerico«, v katero so v rezali približno 30 cm široko luknjo in pobrali iz blagajne 9000 Din, Vlom sc opazili šele davi in obvestili policijo, ki je poslala tja več agentov.
V zvezi z vedno pogostejšimi vlomi opozarja policija ljubljansko prebivalstvo, naj bo previdno in naj stanovanja skrbno zaklepa, najboljše pa ie, da jih ne pušča brez nadzorstva. To velja zlasti za jutri, kajti vlomilci in tatovi preže na jutrišnji dan, ko se jim nudi najugodnejša prilika za tatinski in vlomilski posel.
Vlomi zadnjih dni so nedvomno v zvezi z nedavno amnestijo številnih kaznjencev. V Sloveniji je bilo pomiloščenih več sto vlomilcev, ki se sedaj klatijo po večjih krajih in kradejo, kar jim pride pod roke. Policija je ugotovila, da se je število vlo-
mov in tatvin od dne amnestije ne samo podvojilo, marveč najma-nj podesetorilo. Saj prihajajo dan za dnem poročila o drznih vlomih iz vseh krajev dravske banovine.
Včeraj je prejela policija iz Maribora tudi obvestilo, da sta pobegnila z dela na polju v Begunjah, odnosno pri Lescah dva skrajno nevarna vlomilca Josip Skubic in Franc Papež. Josip Skubic je bil rojen 2. aprila 1. 1896 v Notranjih Goricah, pristojen pa je na Brezovico pri Ljubljani. 11. septembra 1920 je bil pri jesenskem zasedanju ljubljanske porote obsojen radi hudodelstva ropa na 20 let težke ječe. Skubic je 173 cm visok, močne postave, podolga-stega obraza, črnih !as, primernega čela, sivih oči, normalnega nosu in ust ter ovalne brade.
France Papež je znan tatinski in vlomilski tip. Sam pravi da mu je malenkost odpreti najmasivnejšo blagajno. Rojen Je bil 26. septembra 1. 1895, je po poklicu klepar. Lani v juniju je bil pred ljubljansko poroto obsojen na 2 leti ječe radi vloma in tatvin. Mož je bil radi sličnih de-liktov že večkrat kaznovan. Papež je 168 cm visok, srednje, bolj šibke postave, po-dolgaste glave z visokim čelom in podol-gastim nosom, kostanjevih las, koničaste brade ter slabih, redkih zob. Govori slovensko, nemško in italijansko.
Policija domneva, da se potikata kje Po Ljubljani in okolici in da sta nadbrž v zvezi ali direktno udeležena pri vlomu v blagajno na Viču.
' ra\ke in sc morajo v ti namen sporazumeti z ZJetnim odborom
ČL 7. Z* najboljša del« so dok>Ccne nagrade, in »icer: 1. za načrt ptekara tri na-grade; prva nagrad« za plakat Din .SOOOV-. drug* Din 2000—, tretja Din 1000—; 2. /a motfH članskega /naka dve nagraA; rrv 1 nagrada D» 1500—, druga 500,— Din; 3 /a model n»r*Ačajskega maka dve nagrad •: prva- nagrada 1300.— Din, druga .**X>.— Din: 4. m načrt razglednic tri nagrade: ona 2000.— D*n. oVu^a 1000.— l)m, tretja dinarjev-. — Ta v*ote a* izplačajo v dveh obrokih: prvi obrok ornem dni po odločrts, žirije, drutfi obrok takoj, ko bo 'm r*en prvi vrv od plakata, Mama, odmauM* razglednice.
ČL 8. Vsa dela bodo razstavijena v zler-nt pisarni t zapisnikom žirije takoj, ko pade odločitev. — Nagrajena dele preidejo v Ust ZJetnega odbora, ki mu £re rxomc-jena pravica reprodukcije.
<X 9. Dela, ki niso nagrajena, more,** — ako j>ih Zletnd odbor ne odkupi — n •tečajniki d\ igTvrti mesec dni po razstavi oh povratku potrdila predaje v zlatni piaarni.
Starešinstvo JSS.
!8e/ezmco
BeJežnica.
Danes: Četrtek, 31. oktobra 1929. kato-ličani: Vorbcnk, pravoslavni: 18. oktobra, Petar i Luka.
Jarri: Petek, 1. novembra 1929, katoličani: Vsi sveti, pravoslavni. 19. nk'^ i Prohor.
Današnje prireditve. Drama: Naš gospod župnik. Opera: zaprto.
Kino Matica: Prebujenje (Vilma Bank v).
Kino Ideal: Mačje oko. Odkriti« N*#o-Iconovega spomenika v Ljubljani.
Predavanje o lužiiktti Srbfh ob M v Narodnem domu.
Prireditve na praznik.
Drama: Nevesta s krono.
Opera: Car men
Kino Matica: Prebuienje.
Kbio Ideal: Mačje oko. Odkritje Napoleonovega spomenika v Ljubljani. FUm ZKD: Zadnji dnevi Pompejev. >b M. v kinu Matica.
Dežurne lekarne.
Danes: Piccoli, Dunajska cesta. Bakar-čič, Sv. Jakoba trg.
Jutri: Babovec. Kongresni tre. l^tar. Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. &i£ka.
Telesno zaprtje, slaba prebava, ajb-iioottkiItio razkrajanje in gnijoba v črevesu, pomnožena vsebina ki^imc v želodčnem soku, nečistost koče na obrazu, na hrbtu m prsih čermasti ruri, mars&ateri kateri motne stenice preidejo z uporabo naravne »Fraoz J<*e-fove« grenčice. Številni zdravrnki in profesorji uinorabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetleOa pri odra-sfliti toi otroci.li obeh spolov z največ Mrt uspehom. *Franz J os ef ova« voda se dobi v vseh k<karna4i, dro»sreniaih in špecerijskih frnroviriari.
Radraprogram
Radio-Ljiibljana
Petek, 1. novembra.
9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10.: Versko predavanje; 11: Koncert radSo-orkertra; 20.: Večer žalostmi;: 21.: Koncert radio-orkestra; 22.: Časovna napoved m poročila; napoved programa za naslednji dan.
Sobota, 2. novembra.
12.30: Reprodiucirana glasna; 13.: Časovna napoved, borza, reprodiicirana glasba (godbe na pihaJia); 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.: Koncert radio-orkestra; 10.: Delavska ura; 19.30: Nemščina, poučuje prof. dnr. Grafeoauer: 30.: Resni spevi, poje pa. Medvedova; 21.: Koncert Tajcfto-orkesf ra: 22.: Časovna napoved in poročila; 23.: Napoved programa za naslednji dan.
Herman Ungar umrl
V ponedeljek je podlegel v praškem sanatoriju operaciji slepiča nemški pi* satelj Herman Ungar. Nemško lite* raturo na Češkoslovaškem je zadel z njegovo prerano smrtjo približno enak udarec, kakor pred petfmd leti s smrtjo Františka Kafke.
Ungar je zaslovel s svojo zbirko povesti »Knaben und Morder«, s katero je 27 letni doktor prava 1. 1020 dc= butiral kot zrel umetnik v pogledih na življenje in v pesniškem izražanju. Mladega pisatelja je pozdravil celo klasični mojster nemške proze T. Mann. In kar si je obetal Mann od fljc« ga, je Ungar izpolnil, čeprav ni publi* ciral svojih del posebno hitro. Oba njegova romana »Die Verstiimmcltcn« in »Die Klasse« sta dokaz zelo globoke in sugestivne umetnosti. Tudi manjša kriminalna študija »Umor kapitana Hanikea je legitimirala pokojnika kot izredno nadarjenega pisatelja. Mnogi kritiki vidijo v Hermanu Ungaru učen* ca slavnega Dostojevskega. Njegovim delom se pozna tudi vpliv slovanskega miljeja, v katerem je preživel svojo mladost. Po njegovih delih v originalu in prevodih Čehi zelo radi segajo.
Nevljuden prodajalec.
Zelo debela dama pride v prodajalno in pravi, da bi rada videla kopaino obleko, ki bi ji dobro pristojala. Proda lec jo nekaj časa Sreda, potem oa pravi:
— Tako kopalno obleko bi tudi jaz rad videl.
Samo v raju mogoče.
— Prijatelj, ali ves. kdo je bil edini moški, ki v liubezni ni lagal?
— No?
— Adam v raju, ko je dejal Evi: Ti si moja edina.
Čuden račun.
— Moderna dekleta niso taka, kakršna so bila dekleta pred 20 leti.
— Vem, da niso, mnoge so pet ali deset let starejše.
Nebo v nove
(Presveta
Življenje je lepo
Da, življenje je lepo, dokler je človek mlad, poln upov, načrtov in želja. Ko pa se vee pričakovanje neha, ko usahnejo v srcu hrepenenje, ljubezen in strast, ko ce ti ohladi kri ter nimaš v sebi ne borbenosti, ne mržnje več, takrat je bolje ne zaveti dalje. Dokler moraš še kleti ali jokati, ne obupuj nad življenjem; še ozelene veje in še poženo korenine tvojega bistva, energije in radosti do dela.
Marcel Acharđ je izrazil te misli v svoji ljubezzMvi in žensko nežno, včasih naravnost — sladko, gartenlaubeovsko idealistično zajeti, tehnično pa itvrstni veseloigri »Življenje je lepo<. Le včasih posega v globino, izvečine se drža optimistične površine; le v trenotJvth pretresa, večinoma pa prijetno zabava. Zato bo igra ugajala in vsebinsko, zlasti pa s svojimi značaji, ki so vsefikoz obenem prav zahvalne vloge, zanimala. Da ae najdejo v nižinah življenja boljši, plemenitejši ljudje kakor med penami družbe, so povedali že romantiki, slišimo pa še zmerom radi.
Predstava je bila prav dobra. Glavno osebo >Bonaparta<:, pariškega dangube, ki se ne sramuje nobenega lahkega zaslužka, le iz nroletarskega ponosa noče odpirati vrat in vratc leni buržuaziji, je izvrstno in prav simpatično igral g. L e v a r. Našel je zanj novih barv in tonov, ga predstavljal čisto verjetno realistično in zanimal v vsakem trenotku prav do konca.
Prav dobro, čustveno toplo in inteligentno partnerco je imel v gospej Miri Neffa-tovi-Danilovi, eije Miky je prav lepa, dosledno izvajana kreacija. Parasita lehko-živca, kreaturnega lepotca Štefana je podajal imenitno v dikciji, kretnjah in zunanje g. Železni k, ki je v takih ulogah brez tekmeca. Imenitne tipe pariških brezdomcev, kajpada jako idealiziranih po avtorju, so igrali gg. Skrbinšek (originalen jecljač ia bojazljiv pretepač), Lipah, Plut in Po to kar, vsi ginljivo dobrodušni in prijetno komični. Ga. Juvanova kot pocestnica Margot in gdč. Vida kot hišna sta polno zadovoljevali.
Prvo dejanje v damskem saloneku s pogledom na Pariz, drugo dejanje ob mostu preko Sene in s pogledom na pariški bulj-var z Luvrom in tretje dejanje v prenočišču brezdomcev s pogledom na pariške siluete palač in Eiflovega stolpa so po zaslugi slikarja g. Vavpotica vseskoz zanimala s svojimi tipiziranimi konturami in okusnimi barvnimi efekti.
Režiser g. O. Sest zasluži vse priznanje. Občinstvo je opetovano izražalo svoje zadovoljstvo s predstavo, in ne dvomim, da bo žela ta igra vedno priznanje ter privabljala čim več gledalcev, ki se žele prijetno z okusom zabavati,  ne  pa razburjati.
Pr. G.
Najlepša švedska pravljična igra »Nevesta 8 krono« priđe na spored zopet v petek, na praznik Vseh Svetih, ob 8. uri zvečer. Vprtooritev je vzbudila zaradi svoje globoke vsebine, napetega dejanja, eksotičnega okolja, bajnih in godkenih motivov, zlasti pa zaradi umetniškega izvajanja pri vsej kritiki in občinstvu spđosrno pozornost in nodeljeno priznanje. Režijo ima g. Ci-rH Debevec. Ker vlada z* predstavo stalno zanfcnanje in ker je povpraševanje po vetoppftcth zlasti za praarrike posebno ve-likn, opozarjamo uiiefaiaOo, dta »i vstopnice pravočasno preskrbi, odnosno rezervira. Te~ lef št 2231 dnevne blagajne. Predstava je izven abonma.
Spomin v svetovni vojni podlih vojakov proslavi ljubljianska drama z reprizo Bavnotove vojne tragedije »Grob neznanega vojaka«. Pretresljivo poetično dete presega tudi Remarqueovo delo »Na zapadu tM novega«. »Grob neznanega vojaka« je nejveKčaatnejAl spomenik vsem padlim junakom ki naJTnogočnejtf mememto vsem sedanjim in bodočim rodovom. Igrajo ga. Šari čeva, g. Debevec in g. Skrbinšek. Režija: g. Ciril Debevec. Predstava je za red E. Začetek ob 8. tiri konec ob 10. url
Opozarjamo na nocojšnjo vprlzoritev komedije »Naš gospod župnik«, ki bo v ljubljanski drami nocoj ob 30. uri pri običajnih dramskih cenah, Izven aboamaca.
»Carmen* v ljubljanski operi. V petek 1. novembra se poje priljubljena opera »Carmen* z go, ^ierryjevo v rtaadovni partiji. Don Joseja poje prvič na našem odru g. Marčec, Escamila g. Primožič; Mi-haelo gdč. Majdičeva-, datlje sodelujejo: ga. Poličeva, gdč španova ter gg. Rumpelj, Mahorič, Grba, Janko in drugi. Dirigent: g. Srritof. Režiser: Boris Krivecki. — Predstava je izven abonmana m pri znižanih cenah. Začetek ob pol 8. zvečer. — V soboto 2. novembra bo prva repriza lepo uspele Lortzingove opere »Car in tesar*. Dirigent g. Štritof. Režiser g. Povhe.
Šentjakobski glecttttiški oder vprizori v nedeljo 3. novembra tretjič v sezoni izborno rusko komedijo »Ženitev«, ki je dosegla   pri   sedanjih   vprizoritvah popolen
uspeh. — Vstopnice se dobe v trgovmi g. Miloša Karničnika na Starem trgu, — Ker je moralo pri zadnji predstavi oditi mnogo posetnikov vsled prenapolnjonosti dvorane, prosimo cenjeno občinstvo, da si že v pred-prodaji nabavi vstopnice.
Natečaj
Jugoslovenski Sokolski Savez razpisuje nateoaj za:
1. umetniški načrt plakata;
2. model za: a) zletni članski znak m b) z let ni narascajski znak;
3. umetniški načrt za tri vrste zletnih razglednfc; vse to za II. jugoslovenski vse-sokolski zslet, ki se bo vrši v Beogradu meseca junija 1930.
Cl 1. Pravico do natečaja imajo umet-naiki Jugosloveni ki vsi umetniki Slovani, ki žive na teritoriju nase države.
Čl 2. Vsa dek morajo biti izvedena v jugoslovcnskem sokoiskem duhu. Plakat mora biti izvršen v litografiji v največ treh barvah in z besedilom: II. jugoslavenski vsesokolski zlet — Beograd — 1930. Isto besedilo morajo imeti i znaki i razglednice. Za plakat morajo imtečajniki izvršiti nacrt v barvah v velikosti originalne zamisli (velikost najmanj 126 X 94 cm, največ 196 X 100 cm). _ xModel za zletni znak bodi izvršen v sadri svobodne oblike. Ploščica, ki je na njej izdelan, mora biti velika 27 X
36 cm. . .        . .
ČL 3. Natečajna dela se morajo poslati s potrdilom ZJetnemu odboru (Sletski odbor, Beograd* Palata »Izvozne banke« — Terazije, II. sprat.) najkasneje do 15. decembra 1929 do 12. ure. Vsako deko mora biti opremljeno z geslom i z zapečateno kuverto z »tim geslom. V kuverti mora biti ime m točni nasrtov natečajnika.
d. 4. Žirija, ki jo sestavlja sedem oseb, od katerih morajo biti štiri likovni umetniki, izreče svojo določitev osem dni po natečajnem roku. — Žirija izbere izmed sebe predsednika. — Člani žirije se ne morajo udeležiti natečaja. Sestava žirije bo objavljena pravočasno.
Čl. 5. Žirija bo postopala ob tem natečaju v smislu pravil za razpisovanje natečajev, ki jih je i«dak> »Udruženje jugoslo-venskrh rnženjerjev in arhitektov«.
GL 6. Žirija izbere za izvedbo najboljša dola, in sicer eno delo za plakat, dve deli za znak in tri dela za razglednice. Avtorji izbranih del so dolžni, da ob izvedbi plakata, znakov, odnosno razglednic brez posebnega honorarja vrse nadzor, oziroma po-
Dnevne vesti.
_ Vse čitatelje »Slov. Naroda« v Dolenjem Logatcu in na Vrbniki obveščamo, da se bo dobil od 2. novembra Jaije »Slov. Narod* v prodaji še istega dne takoj ob prihodu popoldanskega avtobusa in sicer na Vr.iniki v glavni zalogi tobuka in v trgovini g. Vladimirja Šrbca. v Dolenjem Logatcu pa pri g. Smoletu, slavna zalogi tobaka. — Uprava »Slov. Naroda<.
— Promocija. Danes opoldne sta bila n« zagrebški univerzi promovirana za doktorja vsega zdravilstva abs. med. g. Mirko Karlin    iz    Ljubljane in   Janez Gantar iz
Smlednika. Čestitamo
— Iz zdravniške službe. Za zdravnico Higijenskcga zavoda v Ljubljani je imenovana zdravnica centralnega Higienskega zavoda v Beogradu dr. Milica Petrovič; sprcieta je ostavka, ki sta jo podala na državno služb > sreski sanitetni referent v Šmarju pri Jelša k dr. Josip Glančnik in sre-ski sanitetni referent v Laškem dr. Anton Cede.
— Carinjenje blagu na carinarnici ni Jesenicah. Zveza trgovskih gremijev za TVravsko banovino v Ljubljani je svoječas-no na prošnjo podpornega gremija trgovcev v Skorji Loki intervenirala pri ministrstvu financ oddelku za carine v Beogradu, da bi blago, ki prihaja preko Jesenic na trgov ce v krajih, med Jesenicami in Ljubljano, carinila carinarnica na Jesenicah in ne, kakor doslej, carinarnica v Ljubljani. Carinjenje blaga v Ljubljani je povzročilo trgovcem v. teh krajih višje prevozne stroške, ker je moralo blago najprej na carinarnico v Ljubljano in potem zopet po isti progi nazaj na namembno postajo. Ministrstvo financ je prošnji ugodilo in izdalo od'lok, da more carinarnica na Jesenicah, poleg določenega ji delokroga cariniti v bodoče tudi blago, katero imajo pravico cariniti glavne carinarnice I. reda. in sicer le ia trgovce te industrijska podjetja v krajih, ki leže med Jesenicami in Ljubljano.
— Društvo prijateljev Anglije v Zagre-bn. V torek je bilo ustanovljeno v Zagrebu >Društvo prijateljev Anglije«, katerega namen je poglobiti prijateljske stike med An-gleži in Jugosloveni, obveščati našo javnost o razmerah v Angliji, angleško pa o naših, zbirati vse elemente v Jugoslaviji, ki »e zanimajo za Anglijo, sodelovati z vsemi sorodnimi društvi in ustanovami v Jugoslaviji in Angliji, vzdrževati čim tesnejše stike z >Jugoslav-Society of Great Britaiut v Londonu in širiti pri nas zanimanje za angleščino in literaturo, med Angleži pa za srbohrvatski in slovenski jezik in literaturo. Za predsednika je bil izvoljen zagrebški župan dr. Srkulj, za podpredsednika pa kipar Ivan Meštrovie in predsednik Zbornice za 101 dr. Milan Vrbanič.
— Za porzdigo našega turizma. V prvi polovici novembra bo imela zveza za pospeševanje turizma na gornjem Jadranu na Sušaku redno glavno skupščino, na kateri bo razpravljala o nadaljnem delu za po-vzdigo našega turizma na podlagi letošnjih izkušenj. Skupščine se udeležita tudi ministra trgovine in socijalne politike.
— Nove telefonske proge. Ministrstvo javnih del je uvedlo nove telefonske proge med Beogradom. Novim Sadom in Subotico z ene in Brnom z druge strani, med Ljubljano in Prostejovim, med Bledom in Hof-gasteinom ter med Sekičem in Budimpešto.
— Mednarodni promet poštnih paketov. Lani je šlo preko pošte Ljubljana 2 v Italijo 125*J poštnih paketov, v Francijo 2396, v Švico 18o. na llolandsko 2, ua Portugalsko 2, v Busijo 3, v Španijo 39, v Belgijo 78, na Madžarsko 339. v Zedinjene države 253, v druge ameriške države 128, v Azijo 157. v Afriko 250, v Avstralijo 83; [»reko pošte Maribor 2 v Avstrijo 15.276, v Nemčijo 17.427. na Češkoslovaško 4280, v Francijo 1726. v Anglijo 937, v Švico 1324, na Poljsko 179. na Holansko 249, na Dansko 416, v Estonijo 45, v Litvo 31. v Latvijo 22, na Finsko 34, na Norveško 169, na Portugalsko 112. v Rusijo 210, v Španijo 1, na švedsko 163, v Danzig 10, v Luksemburg 24. v Belgijo 288, na Madžarsko 147, v Zedinjene države 1641, v druge ameriške države 296, v Azijo 54, v Afriko 21, v Avstralijo 9: preko pošte Jesenice v Avstrijo 78, v Nemčijo 241, v Francijo 449. v Anglijo 50, v Švico 27, v Belgijo 2, v ameriške države (brez Zed in jenih držav) 2.
— Višinski rekord našega pilota. V pomorski zrakoplovni šoli v Divuliah je dosegel ;e dni poročnik korvete Evgen Šo. štarič na šolskem letalu -Jkarus« višinski rekord. Pri polaganju izpita se je dvignil 672Xi m visoko.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večiuoma oblačno in deževno. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperaturra je znašala v Beogradu 15. v Sarajevu 12, v Mariboru 9. v Ljubljani 7.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.1 mm. temperatura je znašala 6 stopini.
— Smrtna kosa. Na Kodeljevem pri Ljubljani je umrl včeraj trgovec in posestnik g. Ivan T r o h a. Pogreb bo jutri ob 11 dopoldne s Kodeljevega št. 2o2. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno so žali c!
— Dr. Cerinove slovenske pesmi so ravnokar i/šle. Z vezete ?Miljenci< obsega 15 pesmi. »Iz vrela ljubavi« pa 17. — Prvi stane 32 Din. drugi 40 Din. Dobe se v vseh knjigarnah.
— Zagonetna smrt Branke Lovrenčl-čeve. Poročali smo že, da so v ponedeljek iz Save potegnili truplo mlade utopljenke, katero so identificirali z 20-letno gledališko igralko Braniko Lovrenčičevo, rodom Slovenko. Vzrok samomora je bila baje nesrečna ljubezen. Te dni pa so se po Zagrebu razširile vesti, da Branka ni izvršila samomora, marveč da je najbrž postala žrtev zločina. Baje jo je nekdo pahnil v Savo. Pri obdukciji trupla sicer niso opazili nobenih znakov nasilja, vendar ni izključeno* da sc je hotel ljubimec Branke odkrižari, ker je bila noseča.
_ Nadaljevanje romana »Crna maska«
smo morali danes zaradi pomanjkanja prostora izpustiti.
_ Se o graškem zločina, (iraški listi
poročajo, da morilec Model pri zaslišanju ni pokazal nobenih znakov kesanja. izgovarjal se je, da je bila njegova pastorka zadnje čase zelo predrzna in lažniva. Zanikal je, da je imel namen posiliti jo, toda Oerečnikovi, kamor se je nesrečna mladenka zatekla, so izpovedali, da je Helena dejala, da io hoče očim posiliti. Baje je dekle sosedom že večkrat dejalo, da jo očim zalezuje. Policija je o zločinu obvestila mater nesrečne žrtve, ki se je usodnega dne mudila v Teharjih pri Celju. Priče so izpovedale, da je Model zelo strog in .surov mož. Radi težke telesne roškod-bc ie bil že dvakrat kaznovan. Leta 1903 je bil obsojen na 13 mesecev, leta 1912 pa na šest mesecev težke ječe. Policija izroči morilca danes sodišču. Pri obdukciji trupla so ugotovili, da sta dekle zadeli dve krogli, ena ji je prodrla pljuča, druga je šla skozi srce v jetra.
Samo  sc  danes!    Do   sedaj   so   vsi bili ganjeni do solz!
Al Jolson — pevec Jazza
j c ueprekosajivJ  V  tom so  si cćn<n\ vsi oibitJkova.lcd! Ne zaimudi-te zadmje prilike! Ob 4.. K na 7.. ^8., 9.
— Alož oslepil svojo ženo. Epilog grozne rodbinske tragedije se je odigral te dni pred subotiškim sodiščem. Zagovarjal se je Žika Jovanovič, upravitelj pošte v Vrdniku v Sremu. V aprilu je med prepirom trikrat ustrelil na svojo ženo, tako da je reva oslepela. Pri razpravi se je Jovanović zagovarjal, da mu je bila žena že kot ljubica nezvesta in ga varala z drugimi. Zena je pa trdila, da jo je mož često brez povoda pretepal in ji na vse mogoč e načine grenil življenje. Izpoved mlade, lepe in inteligentne žene je vzbudila splošno sočutje. Ko jo je sodnik vprašal, če želi, naj bo mož obsojen, je dejala, da naj ga strogo sodijo, če ga pa sodišče noče obsoditi, naj ga sodi sam bog. Sodišče je Jovanoviča obsodilo na 6 let ječe.
— Krvava ljubavna tragedija. V selu Burić pri Krnjaku blizu KaTlovca se je te dni odigrala krvava ljubavna tragedija. Seljak Jovan Kokijer je nedavno vzel k sebi ločeno ženo Marto Lončar, s katero je živei na »koruzi«. Marta je bila prava klepetulja in posledica so bili prepiri v hiši. Jovanov brat Cvijo je kmalu zapustil hišo, pa tudi Kokijer ni dobro živel s svojo priležnico. Prepiri so bili na dnevnem redu, zlasti, ker je bila Marta precej ljubosumna in je Jovanu često očitala, da je imel pred njo kar dve priležnici v hiši. V torek popoldne sta se zopet sprla. Jovan se je naveličal gobezdanja in je začel priležnico pretepati. Razjarjena je ljubica potegnila iz prsdala nož in sunila Jova trikrat v vrat ter mu prerezala grlo. Smrtno ranjen je Kokijer pograbil sekiro in udaril Lončarjeva s tako silo, da ji je preklal glavo. Marta je bila takoj mrtva, Kokijera pa so prepeljali v bolnico v Karlovac, kjer je včeraj težkim poškodbam podlegel.
— Zastrupljenje s pokvarjeno pijačo. V sarajevski bolnici je včeraj umrl okrajni sodnik Ojorgje Stremo iz Foče. Podlegel je zastmljenju s pokvarjeno pijačo. Dva dni poprej je namreč v neki gostilni popival s svojim tovarišem, pa mu je takoj postalo slabo Tudi prijatelj je tožil o bolečinah v želodcu, vendar je krizo prebolel. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi vzrok nenavadne smrti.
— Tri težke nesreče. Franc Peterka, 49-letni progovni delavec državne železnice, je imel včeraj opravka na progi. Popoldne je delal na prelazu Dunajske ceste, ko je nenadoma privozila ranžirna lo-komotha za njim. Peterka je menda ni čul in ni opazil preteče nevarnosti. Stroa ga je pahnil s proge, tako da je priletel na obraz. Sunek je bil tako silen, da je nezavesten obležal. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. Njegovo stanje je zelo kritično. — Tudi v Mostah se je včeraj dopoldne pripetila precej težka nesreča. Posestnica Katarina Urbane, stara 62 let, je na dvorišču padla z voza. Priletela je naravnost na glavo in nezavestna obležala. Popoldne so jo domači prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da ima pretresene možgane. — Posestnik Anton Jurfcovtč z Mozlja pri Kočevju je včeraj tako nesrečno v gozdu padel, da si je zlomil desno nogo. Tudi njega so prepeljali v bolnico.
Iz Linbliane
—1] Nove telefonske številke mestnega magistrata v LJubljani.   Zaradi inštalacitt
večkratnih kontaktov v avtomatski centrali, je nastala tehnična potreba, da se dosedanje številke nišne telefonske centrale mestnega magistrata na mestnem trgu iz-premenijo. Namesto sedanjih številk 2012, 2069, 2093, 2101, 2144, 2214, 2241, in 3650 ima hišna centrala magistrata od 1. novembra t. 1. tele zaporedne številke: 3022, 3023. 3024. 9025, 3026, 3027, 3038 in 3029. Na teh številkah se lahko pokličejo od 8. zjutraj do 20 ure zvečer vsi magistratni uradi in ustanove, ki nimajo svojih lastnih številk in ki niso označene v telefonskem imeniku. Od 20. zvečer pa do 8. ure zjutraj so napravljene tele direktne nočne zveze: Mestni gasilci imajo štev. 3022, mestna elektrarna štev. 3025, mestni hlevi štev. 3026, mestna khvvnica štev. 3027,
mestna stražnica štev. 3038 in g. inž. Pre-lovšek (stan.) 3029. Sedanji naročniki štev. 3022, g. Rozman Ivan ima novo številko 3011, naročnik 3023, Slovenska matica pa novo štev. 30A3.
—lj Pojasnilo. Zadnjič smo priobčili uo-tico >Prekmalu so se preselili«, v kateri je bilo rečeno, da v poslovnih prostorih palače Postne hranilnice še ne kurijo, ker kotli za centralno kurjavo še niso montirani. Resnici na ljubo ugotavljamo, da so kotli na stavbi že od decembra lanskega leta, pa jih podjetje >Obnova<c še ni mogla montirati, ker neprestano nagaja talna voda.
Konrad Veidt
litri S
Telefon 2730.
Kino »DVOR
—lj Plesna šola TKD Atene je zelo priporočljiva naši mladini, ker se VTŠi pod nadzorstvom staršev in pedagogov. Plesna vzgoja današnjih dni stremi za tem, da da priliko izživljanja naravnemu ritmične nu nagonu posameznika in celih skupin. Prirojeno nagnjenje moramo pa že v zgodnji mladosti pravilno usmeriti, da pride do onega umetnostnega izraza, ki poveličuje človeško delo. Plesni tečaji Atene so dobra priprava za deklice in dečke za kasnejše skupne dijaške plesne vaje. Gracija telesa se mora privzgojiti v nežni starosti, ako človeku manjka. Opozarjamo na vpisovanje, ki se vrši v ponedeljek, 4. novembra od 18. do pol 20. ure v zeleni dvorani hotela  »Union«. ri07-n
—H Stalna higijenska razstava v Ljubljani bo od jutri do preklica zaprta rad; preuredbe in izpopolnitve.
—lj Zadnji dnevi Pompejev. II. del. Na vseobčo zahtevo občinstva ponavlja ZKD II. del in konec velikega historiiskega filma »Zadnji dnevi Pompejev« še jutri na praznik Vseh svetnikov, v petek 1. novembra ob 11. uri dop. S tem je ustregla ZKD tudi pretežni večini one publike, ki si je ogledala preteklo nedeljo prvi del filma in radi neugodnih ur ob delavnikih ni mogla ogledati še konca, ki je po svojih krasnih in senzacijonalnia prizorih izbruha ognjenika in pokončanja cvetočih rimskih mest še mnogo zanimivejši od prvega dela in tedaj tembolj ogleda vreden. Nihče naj torej ne zamudi zadnje prilike in nai te predstave v Elitnem kinu Matica ne zamudi. V soboto in nedeljo dne 2. in 3. novembra je že popolnoma nov spored in sicer »Dantejev pekel«, gigantsko filmsko delo posneto po svetovno znani pesnitvi film torej, ki bo istotako vzbudil vseobče zanimanje občinstva.
—lj Gospodinjam in onim. ki hočejo dobre gospodinje postati! V torek 5. novembra se ob 4 popoldne prične dnevm, ob 8 zvečer pa večerni tridnevni tečaj za gospe in gospodične o finem serviranju, pripravljanju obedov ter finem vedenju. Tečaj se vrši v zeleni dvorani TJniona. Te čajne izkaznice se dobijo proti Dm 100 za celi tečaj v Matični knjigarni. Tečaj vodi strokovnjakinja Helena Weyam 1 iz Diissci-dorfa. 2367-n
—lj Razstava ženskih ročnih del pri iirmi M. Drenik, Kongresni trg 7 na dan vsen Svetih in vsako nedelio do Božiča.
605-n
—I j Poprava železniškega mostu preko Martinove ceste. Zaradi vlaganja popravljene mostne konstrukcije in odstranjevanja slabe železne konstrukcije preko Martinove ceste (Kette-Murnove) bo 5. in 6. novembra prehod pod železniškim mostom za pešce in vozila zaprt od 7. do 17.
Najmodernejši damski plašči
od Din 360 naprej
od Din 480 nor*«! od Din 780 naprej od Din 120 naprej
zimski zek) trpežna in topla . modrci vel ur m kasfoa s kožu-
hovikio ......
fina rips,   svilena  podlaga, z
vate linom .... otrosici od 2 let dalj* v vseh
veEUcostlh .....
Predtio se odAoČiite za naicue sa oglejte Mapo in
cene v izložbah pri: F. in I. GORIČAR, LJubljana, Sv. Petra c. 29. Lasfaa izdelava po dunajskih irodelih!
—lj Zadruga mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani obvešča občinstvo, da bodo od 1. novembra letos do 1. marca 1°30. mesarske obratovalnice ob nedeljah ves dan zaprte, zato pa ob sobotah odprte do 19.
—I) Tretji družabni večer društva »Merkur« v Ljubljani bo prihodnjo sredo 6. novembra ob pol 9. zvečer v restavraciji »Zvezda«. Razen drugega sporeda, ki je mnogovrsten in zanimiv, pride na vrsto predavanje <Od smreke do svile*. O tem aktualnem vprašanju v današ-nii dobi. ko igra umetna svila vedno večjo vlogo, ie obljubil predavati naš odlični kemik, vseučll. profesor gosp. dr. Maks Samec. Družabni večeri društva »Merkur« zvezani z zanimivimi predavanji, so se hitro vživeli ter postali priljubljeno zbrraMSče ljubljanske družbe. 606-n
—lj lOletnica pevskega zbora Krakovo-Trnovo. Agilni pevski zbor Krakovo-Trno-vo v Ljubljani bo praznoval v ponedeljek, 4. novembra 10 letnico svojega društvenega obstoja in pevskega delovanja s slavnostnim koncertom, katerega bo dirigiral zborovodja g. Preraelč Mirko v Rlharmonicni dvorani. Pevski zbor sasn (moški zbor) na* stopi s celo vrsto skladb novejše slovenske literature in z nekaterimi koroškimi narodnimi. Na koncertu bo sodeloval iz posebne naklonjenosti do društva g. Leopold Kovač, ki nam zapoje tri operne arije. Tenorista Kovača bo spremljal na klavirju kapelnifc g. Heri Svetel. Predprodaja vstopnic v ponedeljek 4. t. m. ves dan v Matični knjigarni.
—lj Opozarjamo na današnji oglas gostilne »pri Tičku na gričku«.
—lj Da Hm temeljiteje in pravočasno iipramimo srajo   begate sajogo blaga ta
zimske suknje, platite obleke itd. je tvrdka Novak na Kongresnem trgu 15 že sedaj prav znatno znižala osne. Imejte pri nakupu to v vido.
M se treba trtffclfti.
— Zakaj pišete po cele dneve?
— Pisatelj sem in romane pišem.
— Saj jih dobite v knjigarni za nval denar.
ODOL
cisti Ina-osvežujoča-štedljiva
Tipi okoli Prešernovega
spomenika
Ljubljana ima mnogo originalnih tipov, ki se zbiralo y Zvezdi, v TivoHfn in pred Prešernovim spomenikom
Ljubljana,  31. oktobra.
Okoli Prešernovega spomenika na Marijinem trgu se zbirajo tipi, kakršne vi«limo tudi v Zvezdi ali Tivoliju. Vidiš jih ob vsaki uri in vsakem vremenu okoli spomenika, kramljajo med seboj la ugibajo, sklepajo, se jeze in razburjajo. Med njimi so zanimivi in originalni ljudje, vredni, da bi jih človek naslikal in ove*kovečil. Takoj pa ločiš med stalnimi gosti okoli spomenika Franceta Prešerna tri skupine, katerih vsaka po svoje izpolnjuje svoj dnevni rei. To so vpokojenci, postrešeki in šoferji. Razen teh so začasni gostje okoli spomenika še najrazličnejši drugi ljudje. Nekatere gospodinje 6e ustavijo redno vsako jutro pred spomenikom in pokramljajo med ^boj, služkinje in kuharice se malo ozro okoli, kajti tu ponavadi srečajo svoje fante in se jim 6amo pomembno nosmejejo ali pa z njimi malo pokramljajo. Ko se zmrači, opa-siS dekleta, ki nestrpno čakajo, kajti Prešernov spomenik je že nekaj let priljubljen prostor za rendez-vous za one parčke, ki =e od tu napotijo tja za Ljubljanico ali po Sv. Petra eesti do kavarne Central ali še naprej tja do Vod mata.
Tipi okoli Prešerna so torej pes4ri in številni.
O burji, mizeriji in gobah
Po dva in dva ali pa tudi v skupinah po trije, štirje in več postajajo pred spomenikom ali posedajo na klopici pred njim vpokojenci. Ljubljana je vedno večja in z njo ee veča tudi število vpokojencev. Zbirajo se na določenih prostorih, kakor v Zveedi, v Tivoliju, pred Prešernom in morda še kje drugje. Posebno imenitni so oni v Zveadi. Imajo že svojo tradicijo, se snidejo in pomenijo, vse strogo po dnevnem redu potem pa otvorijo promenado no vsem Kongresnem trgu. Počasi, preudarno, letam in izkušnjam primerno stopajo gor in dol, živahno geetikulirajo. tu pa tam postoje, kadar pogovor nanese na posebno važne probleme, ki jih ni mogoče rešiti kar tako mimogrede.
Prešernovi vpokojenci imajo zopet druge navade. Snidejo se pač pred spomenikom in se pomenijo včasi kramljajo po uro in več, kakor je pač problem dnevnega reda.
Zdajle ob tem času je na programu kot novost jesenska burja in bližajoča se zima. Kot postranska točka 00 Se vedno aktualne gobe, poleg vedno zanimivega in aktualnega problema o žalostnem stanju vpokojencev sploh. To je vprašanje, ki ga vsi vpokojenci obravnavajo vsak dan. s katerim začno in zaključijo svoje debate. Da ne postanejo pomenki predolgočasni. vpletajo vmes zanimivosti dneva in sezone.
Prvi nosi še pelerino, drugI pa že suknjo. Lepo se pozdravita in oba hkrati ozre-ta proti nebu.
— Ja, se že čuti, že piha burja, kmalu bo sneg, kmalu. Ali se kaj bojiš?
— Kaj bi se ga bal, Če se ga bojim ali pa ne, pride, mora priti. Burjo čutim na tudi jaz. Kar do kože že pride.
— No ja, kaj hočemo.
— I seveda, tako mora biti.
Oba umolkneta in se zamislita. Zima se bliža, morda nimata doma ne premoga, ne drv.
— Človek je upal in upal, da bo na starost bolje, pa je slabo, kakor še nikoli.
— No ja, kaj hočemo! Prideš kaj na Vedno pot?
— I seveda pridem, saj hodim vsak dan
tja.
— Ali je še kaj gob tam okoli?
— Ja, gob pa ni več. Iščem jih ie tri dni, pa ne najdem nobene več.
— No ja, kaj hočemo.
— Ampak včeraj sem srečal dve ženski; saj veš, da imajo ženske dober nos za gobe; imeli sta v košarici rdeče gobe, pa sem ju vprašal, če so vžitne. Nista odgovorili, kakor bi se sramoval L
— Ker nista vedeli, ali so prave ali ne.
— Najbrž, tako se mi je zdelo, kakor bi se sramovali.
_ Človek je upal, da bo kaj bolje, na,
pa je vedno slabše. Ja, Že diši po snegu, burja, burja.
O davkih, postopačih in krivici
Postreščki 90 deljeni navadno v dve skupini pred Prešernovim spomenikom. Prva stoji na severni strani in 6e ozira po Miklošičevi cestt, druga pa na južni in pričakuje zaslužka od Prešernove in Vvolfove ulice. Preveč zaposleni naši postreščki res niso. Pred Prešernom jih je kakih deset. Spoštljivo pozdravljajo krtvoooee gospode, katerim so nosili včeraj ali predvčerajšnjim kovčege s kolodvora ali iz trgovine v trgovino. Gospodje jim malomarno odzdravlja-jo. Lepo navado imajo našn postreščki, da le pozdravljajo včasih še ves teden ali mesec po dnevu, ko si jim dal kovača ker so ti pomagali neeti kovčeg na kolodvor. Tudi sapomaijo se te dobro.
— Za vse smo odgovorni, če se kaj ubije ali polomi, moramo plačati, in davke moramo plačevati, zaslužka nam pa ae dado. Rajši vzamejo postopače, ker so cenejši in jim polovico pobijejo pri selitvi. Ali pa kaznjence, ki tudi niso boljši. Mi pa plačujemo davka. To ni prav, to je krivica.
— Tisti na Starem trgu sem pa privo-KU. Najela j« postopača, ker je bila prela* komna, da bi plačala nas, ki smo >od foha<, prt seMtvi. Postopač ji je polomil pohištvo
m ukradel še 3)00 Din. Potom jo j*» rwfks-
ril.
— Kakor oni za Uežicrradoin, ki v* j* selil in najel druge, končno je pa V nss poklical, ker z onimi ni ničesar o[»ravjl.
— Ja, za davke na* pa pomajo, ta m prav.
O križih in težavah soierskega stanu
Po trije ali štirje avtobusi stoje vedno pri Prešernovem spomeniku. Tu imajo postajališče avtdbusi podjetnikov (irada, Peč-nikarja in Magistra. Gradovi avtobufi vozijo do Kašlja. Pečnikarjevi do (irosuolja, Mauistrovi ps do št. Lenarta.
Ljudje čakajo včasih kar v gručau n« avtobuse. Pri trgovini Urbane pa stoji avtobus za Tržič. Promet na Marijinem Ir^u je torej vedno večji. To je poleg krizifča pred glavno pošto in kavarno Evropo tretje najprometnejše križišče v Ljubljani. Strai-aik nima malo posla, ko pridrve avtobusi vseh treh i>odjetnikov in še druga vozila iz Prešernove. Miklošičeve, St. Peterske, VVolfove in Stritarjeve ulice hkrati.
šoferji, ki tvorijo zopet skupino za»e, kadar stoje vsi trije avtobusi pred ■spomenikom, se menijo snmo o križih in težavah šoferskega stanu.
— Tukaj poglej, davi pri Mostah sem k« ram bol: ral s kolesarjem. Ta nerodnsž je mislil, da je vsa cesta njegova. Vosil sem pravilno po desni strani, on pa tudi. Ns pomaga ne hupa, ne kričanje.
— Pa si ga zvrnil?
— Telebnll je v jarek, pa ae je samo po nosu opraskal. Kolo se mu je tudi polomilo.
— Policaj je bil seveda takoj zraven.
— Se poslušati me nI hotel. »Sem že videl, kako je bilo,< je rekel.
Kriv bom seveda jaz. Je vedno tako. Šofer je vedno kriv.
— Jaz sem imel pa sitnosti zaradi nekega poba. Moral sem ustaviti in ga postaviti s ceste na trotoar. Za ušesa sem ga tudi prijel. Pa sta že nad mano mati in oče: »Vi nimate pravice pretepati našega otroka !<
Naj skrbe, da se ne bodo potepali po ulici. Če bo nesreča, bo šofer kriv, nihče drugi.
— Šofer je vedno kriv.
— Pojdimo, pojdimo, je čas.
Šoferji odpeljejo in ko se vrnejo si pripovedujejo nove dogodivščine, ki so Jih doživeli med vožnjo.
Iz Celja
—c Dva kulturna dogodita v Celju. V
ponedeljek 4. novembra zvečer ob 20. co-stuie v celjskem Mestnem gledališču mariborsko Narodno gledališče z znano Le.iar-jevo opereto »Piskrovez«. Je to druga letošnja abonentska predstava v Celju. V četrtek 7. novembra zvečer pa priredi v Mestnem gledališču znani Brandlov - trio izbran koncert. Vstopnice sc dobivajo v knjigarni Ooričar & Leskovšek na Kralia Petra cesti. Podroben spored koncerta ;e razviden iz lepakov.
—c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek 5. novembra dopoldne v posvetovalnici Gremija trgovcev Celje v Railazovi ulici 8.
— Štetje obiskovalcev grobov v Celju
na dan Vseh svetnikov popoldne bodo izvršili na okoliškem pokopališču podružnica Jugoslovenske Matice v Celju, na mestnem pokopališču pa krajevni odbor Rdečega križa in zastopstvo mestnih rcve/cv. Vsak obiskovalec pokopališča naj spusti v nabiralnik pri vhodu na pokopališče kak novec in bo s tem omogočil štetje, obenem pa prispeval za narodne, oziroma humanitarne' namene.
—c Celjska   mestna   elektrarna   se ji
preselila v svojo novo palačo *Prj kroni« na Ljubljanski cesti 5 prodaialno in pisarnami vred Stranke naj se ne oglašajo več v bivših lokalih v Gosposki ulici.
Iz Trbovelj
— Komunistično rovarenie. Zadnje delavsko gibanje, pri katerem so dosegli delavci le delne uspehe, ie dalo povod neznanim komunistom, da so razširiali letake s hujskajočo vsebino, v katerih se poziva delavstvo na štrajk. Posebna ost je naperjena proti sodialistom, katere nazivaio »soetjalpatrijote«. Orožništvo je izvrfiilo številne hilne preiskave in ie nekaj osumljencev tudi aretiralo.
— Martinovanje. Obe podružnic; CMO priredita v nedelio 3. 11. ob 19. uri mar-tinovo veselico v dvorani Fortc na Vodi. Sviral bo delavski šrameli. Izvoljena bo tudi »mis Trbovlje<.
— Javna knjižnica. S pomoči Da lav-ske zbornice se bo ustanovila velika iavna knjižnica, kot jih imajo že v Mariboru in Celju. Knjižnico bo upravljala občina. Ostale knjižnice se bodo spojile s to javno knjižnico. Za Trbovlje bo to velikega pomena. Naše občinstvo zelo rado čita, vendar so knjige, ki so jih imele dotedanje knjižnice, že po večkrat pročitane. Delavska zbornica bo zalotila lavno knjižnic« gotovo t novimi in rudi naJ*nodemej!Mnrt knjigami
I
ZA ZIMSKE SUKNJE
najmodernejša a t g leska m češka sukna v največji izbiri pri
NOVAK - LJUBLJANA
KONGRESNI 1 IG ŠTEV. IS
specijalna trgovina sukna
ZELO ZNIŽANE CENE!
Naznanilo.
Najvljudneje naznanjam vsem velecenjenim številnim odjemalcem, trgov* kini prijateljem ter dobaviteljem, da bom vodila po mojem pokojnem so; progu ustanovljeno manufakturno, modno in konfekcijsko trgovino
tvrdko Drago Schvab
Ljubljana, Dvorni trg štev. 3
v nadalje, in to v polnem dosedanjem obsegu in pod istim naslovom tvrdke.
Zagotovila sem si dosedanje tvrdkino strokovno osobje, katero bom po potrebi izpopolnila. Polagala bom vso skrb najvestnejši postrežbi državnega in zasebnega uradništva ter inteligenci na deželi, in to tem lažje, ker imam zagotovila znamenitih svetovnih naših dosedanjih dobaviteljev, da bodo i v bodoče polagali največjo pažnjo dobavam naši tvrdki tako v kvaliteti, kakor v ugodni ceni.
Z ozirom na to morem že danes zagotoviti vse naše dosedanje naroča nike, da bodo v bodoče v našem podjetju najugodneje kupovali vse oblačil; nc predmete ter jih uljudno prosim, da preneso zaupanje, katerega so s stalnim naročanjem izkazovali mojemu pokojnemu soprogu, name.
V. velik krog naših stalnih odjemalcev, si dovoljujem pri tej priliki povabiti še vse one, ki polagajo važne st na solidna oblačila ter na nizke, ustre? z a joče cene.
JELKA SCmVAB.
A.&1. MAI^IIF^INI
LJUBLJANA
Pogrebni urod J. Gajšek, Vodroat
V iieTKmenii žaiosti riaznaTOin visem sorodnikom, prHateliemi ki rančem, d-a* ae anoj iskretno liufbl-jeni sofprog, srospod
IUHK TROHH
trgovec in posestnik
danas, dne 30. ofkrtobra t. 1. ob >=5. zjutraj neaiaKioana uraid.
Potgreft) aiejpozalbneigia pokojnika se 'bo vršil v petek, dme 1. tno-vearifcffa ob lil. dopoldne iz hiše žatosti, Kodeljevo št. 262. na po-kopalSSce k Sv. Kffžžu.
Kodeflevo pri UuMjajii, dne 30. ofctotora 1929.
Žalujoča soproga FRANČIŠKA TROHA in ostali sorodniki.
>mMali og1asi<
Vsaka beseda 60 par. Plača se lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamke nt ii i i nd&ovariama - Najmanjši o&las ©in 5*—* mmmsm
Kot sostanovalko
VelSko močno mizo
prodam asbortoim. hiaislorv »Stav. Naroda*.
V UpTOiV*
2369
Arotndiraai gozd
90 ha oat prodaj. Poenx$be pod Ȥt-18/236(1* na opravo Slov. Naroda.
Mebiovano sobo
s sdpanaftikmi vbodom oddam gospodin. Nasfcvv se mve v o^Ja&nein oddeMcu *Skn\ Naroda*. 2363
Jabolka
zišmsko sad&e od Dan 1-50 aarvzgor, tmS. najfoolijSe namizno sadfie, nodJ AmaSja Lottspeaoh, Rimske To-piice- 2359
20odstotne kronske bone
cmpoij-e Pučka štedionica, založna za/vod d. d., Osijek. Desatičina nI. 27. 97-L
Železnato vino
lekarnarja dr. 0. Plccoli-ja
v LjublijanI krepča oslabele, malo-krvne. odrasle tn otroke. 87-L
„P0SEST"
Rcalitctna pisarna, družba z o. z. Ljubljana,
Miklošičeva   cesta 4.
proda;
Vilo, enodffutžroisfko, e.nomari&ttrop-no, novoizddajiio, S80 m" vrta* tako] 6>taciovacije, blišzu Tobačne toivar-ine.  Din  210-000.—.
Vilo, ononaidsitroipaBo, M0wnrmiwiO.
5 sob, koipafoica, vse prjtaklnc, 1000 nr vrta, pni Obrtmi šoli, Đ'm 330.000.—.
Vilo, onon-ads-tnapno, novocidajio, itristonovamuisiko, metsttnd del Rožne doliime, vrit, Dim 280.000.—.
Hišo, emonojdisitinoipno, prcdivojno,
6 starao varno. 1400 mr vrta. Trnovo, Dan 225.000.—.
Hišo, "norv-oz!Jdia«no, ^rjsokoip-riiiuMč-dx>, 2500 m2 vrta, Sp. Sišika, Dim 200.000.—.
Hišo, no-vciz-idsajio, ^-isofcoori^tKono,
3 sobe, priiit-ikli-ne, vc-frk vrt, Sp. Šdška. Dim 170.000.—.
Hišo, enonad'Stffoa>no, novotzidiaioo,
4 staoovamja, pTOistoTcm vrt, Glftn-ce, Dim 170.000.—.
Hišo, visofcopritilrj&no. ii«xvo<zida-aio. 6 stanovanj, vrt. divoniSoe, trfk Tržaške ceste, Gl'jnce, D:n 160.000.
Hišo, jBorvotzMcfnoi, -ejno.-ritaKiisrtTOT'-oo, 4 stamovairnr-3, Misa tranrovaija. Dim 1S0.O0H.—
StavbiŠčc 1200 -m1, Beiž*srad, po Dim 45.—.
2 parceli, s^kniptno 2600 arr, Veđo--vodna cesta, vo Dm 30.—.
Gostilniško poslopje. 9 sob, vrt. tljirve, tiavnikiL sjospodarsko poslopje, sostefaiškri šruveintaT, prometen fcra« Notiranoske, Din 130.000.—.
Žaga n-a e^eiktričmii pogon, betne-iamfca na več Idistov*, cJrfcu'laTka, v-clićk pirom et, blirau ikoloid'voTa, ^k)-tranjsiko, veliko zemiTiJ^čc, I>an 135.000.—.
Hišo,  . e^nootajdistroffMiio, sotspoda.r-
sikta pos'!oii>ja, vrt, pri Istu, Din 53.000.—.
Izvem tega v mestu in predmietst-jxh večjje štavilo stano^,~ajrEJskii.h, tr-govtsikiiih, sx»tilnnšika)h hiš, staa-bi-šča, na deželn kmetsfca in velieipo-sesfcva, mdias^T&ie itd. v naOveSji izberi.
Dve sobi
s souporabo kuh'nic in ptritSsam na 'Periferiji mesta oddam xa taioo?. Ponudbe pod »Stanovaa;'cc/236l oa upravo »Slov. Naroda«.
Klavirje
strokovno u glasuje in popravlja G. JURASEK. Unbllaaia, Ključavničarska ulica 3. Mestni trs 22. $2~L
Pletenje nogavic
na stroj štev. 3 in na štev. 10 oddam na dom. Naslov v oprav. >Skw. Naroda«. 2311
Pletilje
dobro irvežbane sprejmem v stas.ii-službo, eventualno s brano v hiši. Naslov v  upraa'.  »Slov. Naroda-«.
2312
Na obroke
KupJbe po origraakmb cenah vse predmete, ako se Obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, LJubljana. Ciga letova ui   l 80/L
Zobotehnik
perfekten v kavćuiku in zJatn, vešč rjoenativoega dela, išče službe. — Ponudbe pod >Zobotenri'3k 224S* na mprarvo » Slo v. Naroda«.
Učenca
s pirojTienio soisko izojbrajabo an dobro vz®ojo, s hramo in stamova-.rajem v hčši sprejme v trgov-ino mešatnega blaga P. Koren r>re»je Sterk, OnnomelO. 235S
Polovno lokomotivo
wmtm\ inorrnaJin^igia fim, za inamc-vršranje z vagona, potrdbujc >Ja-isenioa« A. D., Beograd, Krailjja Mil ama  54. 2357
Dvignite pisma
v upravi  »Slov. Naroda*
»K-lavir«, >.Macai«, »Resem zma^j« >Soladeai pla-čniik« »U-čJteSišca««, >Zrnoižna«, ^Zahrtevikri plač«.
POSEST"
I«
Realitctna pisarna, družba z  o. z.
Ljubljana,
Miklošiče, a cesta 4.
odda v najem sledeča stanovanja:
Dvosobno, mesto, rurJtiJvlimc, Dn S00.— za 2 osebi.
Dvosobno. kuibtnVa, veranda, Sp. ^ka, Dim 700.—.
Trisobno, ceiri-er mesTa, prit'iklt-ne. 1700.—.
Trisobno, pr.LikV.ne, 20 monut od centra. Dim 500.—.
Trisobno, poselska, kulr.nia, pr*-t'Mime, Si»ka, Din 1300.—.
Soba, kufera, Man Martinov« c. Din 500.—.
Trisobno, kopalnica, za lakoj, UiOđflJCir Tabora, Dim 1000.—.
T risohno, kooc'kuica, |n"itM an e, Tržaška cesta, Dčn 750.—.
Dvosobno, pritiMtoe, BctjisTad. Dim 700.—.
Dvosobno, MiTije, Din iSOO.—.
Soba, kulri.iina, Dolenjka cc.^ta. Din 350.—.
Poles tega več dipuigiii stanovanj v mestiu in predrniesrtDolh, tmgo-vskib IokaJov-,  meseonih  sob itd.
uuuuuuuuuum
DvoKolesa oaJboU^iĐ svetovni) znamk t reKld tebiri celo poceni. Nahiovejš} nodeli atroškib vo-čičkov, od preprostega do aaifl-aejšega, to igra Oni vozfčto v ra-logi Več tnamk Sivalntb strojev najnovejših modelov, deH te pnevmatrka Ceniki franko. Pro-daja na obroke.
«TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovsk" c. 4.
Ocarinjenie
vseh   uvoznih  te fevoznib is tranzitnih pošiljk oskrbi hkro, skrbno in po oajnižg tarifi RAJK0 TURK,   carinski   posrednik. LJUBLJANA.   Masa rykova   cesta §t. 9 (nasproti    carinarnica). Revirija praviJoega   zaračunavanja carine po meni deklariranega  blaga is vse informacije brezplačno.
Otvoritev   novo   preurejenih prostorov
gostiine
Pri Tičku na gričku
Vljudno soočava, da sva popolnoma no novo l\reuredila ffOStH-rrrške ivoistor« najino costHne »Pri Tičku na sr'Nku«, kjer bova točiia pristna doonača do!©n|ska in Štajerca vina ter vedno sveže pivo Kakar tudi 5-Krtjeld za izborno kuhinjo. Abonente sprejemava po z-rnerni cen:, po Š1<
do 60.
Na raiz>poLa-go je prostoren salon za raoac pr-reditve, plesne šole, žen?tavanja, seje« sesta-nke in vsaflcovrstne nabave. Nov koncertni pianrno.
Otvoritev bo v nedeljo, dne 3. nov. t. 1. Ta dan bo gostilna odprta vso noč.
Se vdano priporočava
VINKO in MARIJA MAGISTER,
gostiifoia »Pri Ticflcu rta jrri-acuc.
P 0 rt - PERJE R.MIKLAOC LJUBLJANA
naznanilo.
Cenk-neimu mbcin^tA-u vljudno naznanjam, da sem orvoril podružnico usnja in čevtiarskfli potrebščin Gaiusovo nabrežje št. 17. Istotam sc izdelujejo vsatkovrstni jromji deli po naročiš. So priporočam za obilen obisk. Postrc2>a točna in solidna.
FR. ERJAVEC, Stari trg 11 a.
v
Nobena plešu veći
Polne  lase,  fine brke!
Več tisoč tlaan iin g»>vpo<I^v vi.'■ snjejo svečo bujno rast hfcS zdrav-ifln PTiporočenemrj T1LO -Huid 7,3. - kfi ;>ća.n«ic las. »1ILO« r«jxfran: liu^kiiic m zaibrani Lzpada-nOe r3^. poiž'l'vi i«! osveži b'sn.a \'a ki dm-seže Itiitro ki bu-j.no ra*st la«, tu<ko iia v ikratkoni č^-su postane o
še cnikrait ta^ko dolini. »iMcja friizsuTj. jc peaWfai ie ro WHk«rt-nenn raibijcmju Vašega *TILO«-Hulda ?a <Arerva-rt;o •' : ■
tako ba$m.« piše soispa T. L — Cena 16 Din, 3 itdiieeict 34 Dm, 6 stcJvle^iic 55 Dm. Dr. Nikol. Kemenv Košlcc, poštni pred. 12 N f, CSR.
Kdor ima SoLsevo deco In želi od nje vztrajneza uZc-nja, naj nudi otroku nadvse praiktsčno novo
otroško pisalno mizico
katera >c vporabljiva od 6. do 18. leu in ki pri&ill otroka k praviteemoj držanju telesa, nog in rok, ter rrai obenem nudi vso ko-modnost. Mizica, ki Je tudi stiram/ba za šolske potrebščine, i^delu-je
S S
IGNAC   R E P S E
tvornica in zaloga pohištva Ljubljana, Dvorni trg 1.
R
B
□
^nprjorjmr^^
firifg er. Mig n Kayser
Siualnl s rosi
ter   kCrleS9 so
najboljša v materijalu. Lepe opreme, ugodni plačiln1 po-g ji - Istotam švicarski pletiini stroji
„DUBIED"
edino pri tvrdki OB VODI  O EO   REŠERNOVEGA SPOMfcNIKA Tt L.2913
UreMe: Josip ZapaoCiC — Z* »Narodno tiskar«*: Fran JezerSek. — Za aptavo ki ioseraoai del fista; Oton CbriBtol. — Vsi v LJubljani