PHIHOHSKI DNEVNIK _G1-*3II.O OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE SiZ-1 • Stev. 210 (1601) IKS,,«. ra Vsi zavedni starši bodo odklonili mešetarjenje z dušo svojega otroka in ga bodo tudi letos vpisali v slovensko šolo TRST, sreda 20. sepitembra 1950 Cena 15 lir !!MLdmi ZASEDamjfl beai/me skcpščime orbmizacije združemih marodoe Višina le zavrnila indijski predlog ga sprejem LB Kitajske v OZH Wuovana bo posebna komisija, ki naj prouči vprašanje kitajskega predstavništva predsednika sedanjega zasedanja skupščine je bil izvoljen iranski delegat Entezam MEADOWS, 19. 5et° zaseda • f se 2-ačelo glavne skupšči-danii ^ * J r^dsedoval je dose- L°- Ktik c£rIos Romu- fc' Ob otvLf ‘?1-nske delegaci-8°vor °tv°r tvi )e imel kratek fnora’ Ika‘e.rem je dejal, da !v°i Uelpa P C?a OZN utrditi aa Mfcrnt®, • podlagi, t. j. 'tora imij- V03aski sili ter da VDUva. moralno silo, da s^nil L ?vno javnost. Pri-i^uPščitif. v1* da se debate 0 sBremPn;-renutku krize lail' 30 v trennfiJ30 ,y usPešno akci-SVet varal; -U’ je Varnostni sfeapš6inp fran,- To zasedanje ra imeti t ^ex^ejal Romulo, mo-'ber preriittf r glavnega štaba, V^tvS1]a,Politični ekvi-£dtaženm ke aJkclie’ ki j° sile Koreii >7, narodOv vrtrtiir* -r.o •°reji 7kJ‘^uu°v vodijo r.-a dern trenfitu ,smo se v hu' v svetu« vi a ohranimo mir 2Val delpoo* je R°mulo po-taio svet™, ■ naj ne razoča-ufavico n^2ei Javn?sti. «ki ima j več kavjf vati od nas ne-Po ntv„ ?.r navadne besede«. !'edila ‘ °ritver.em govoru je ?a teiolitet • m°lka posveče-r je nm1 Premišljevanju», Ky postopku glav- Se 5e oglasil in- Tn 3e Zah*« ,Sir Benegal Rau « Kitaisl , sprojam vlade ‘tajske I ,^ot Predstavnice ‘S-dijskr. JfPlf ke- prečital je 'al takois ° 330 in je zahte- vanjuo diskusi3° ° tem fetiran b °. tem naj bi di- 'rali, :c»jska snedtem ko bo veri- svoi*' kornisija pripravlja-i s>edil ipo„rocil°-e deja] j govor Višinskega, ki ^ašanii- Se Postavljata dve aagov*‘j navzočnost Kuomin-I'331 LR K?,re.d?tavnika in spre v dtek ^‘tajske- Predložil je «Sf»«a ^?tacije, r.a podlagi !Sikp v3 bl izključili pred-?>hvii ■uomintanga, ki ne Kitajske. Zahte-/e jS “j afem razpravlja-,Sledu s jndijsko resolucijo, iii taftiA* loaoslovanski zuna-ft‘1, aa om ?arde'j> ki je iz-Predlog r-° podpira indij- i7S0veLS° še, izjave Kuomin-nJiredstavnika, ki mu it ie s™ y?ril Višinski, in ki* defelacR Roditelj ameri-1» Ss ie n„ 3e. Dean Acheson, w iahteva?r 'pdijski resoluciji L8sPje p Ji' na] se o njej takoj ^ tam vP^nir3e- da je tre. p'?vIjati mo^a'lan3U rbimo raz-„taef? vse?« . delom skupščine. 2Sd3?«teSa pa 3e še ka’ sk ijo, k, gacjia predložila re-bacionor^tava, maj kitaj-bci 316 v ^stična delegacija v Poseij. kupsčirj, dokler ne st,bedniki ,bor' sestavljen iz ?>ščiri ‘Ka m šestih članov sporočila predložil skupščini o?a Pred^° vprašanju kitaj-d.?°Vorifdstavn>štva v OZN. sv eSat Vi Ji? nato še poljski eodetaoa,erbtawski in sovjet->1 Ad^ i' ki ie od-Sjflo resju onu tar položil S *!®1'0’ s katero se * SBs.*iSr‘£ tega zasedanja. hi^at ,?5 je oglasil indijski ^aril da f"egal Rau- ki 3e V. ava in ra.Je Pekinška vlada 0 tadna, tako da se lah. fctsko' prizna. Pekin- v ? .^ma, ki si lahko rv?k>stj v..1 a3ske prevzame obit,' «Ta „i grajajo iz listine v?a' «ip ?da», je nadaljeval VI«. "Je «... Je naaaijevai ki«,a in ru «1Qna3na koalicijska tw 1«omunP,0vezana s teoretič->«ča &°ta- Pač pa se io t ta sociol gospodar- it dežop ta reformam, ki C.Ben«r*2?ll Potrebne« Flolie kiu-taega, p1 Potrebne«. Dalje 'itvski kron!111 dejal, da čeprav t« 4 vsem Umstianl režim ne u” itn ”• ne more ostati na- L 4?0 oaion lia- Pred.t 30.nov prebivalcev k,taklju^,ayntatva v OZN, ter * jta . je govoril sirijski 1 Je zahteval odlog do Vličj Se vprašanje lahko H delegat je izjavil, da se skupščina •t'C2!n3a takoj o vpraša-bodo ! e Predstavništva; vljjfe z-. * druge strani re-'V Sedai ,preJem Pekinške S; PomemHrnalene' to n« bo ^ Ves da so zavrnje-% Vložil a irajanja skupšči-Sti katero5 , ^"“tak resolu-VJV Poeri? se zahteva usta-Sb"e komisije. Sir0uf.Škosl°vaške deleči, Lda so n,i„]e na*o obtožil \^radi ^govome za polo- NiiHrtaicev rega 500 mflij°-f z« takr)ri;(.nt, zastopanih po p K1£vdS i^isije3® Predi« 30, kuban-Sl - tlkra,-^'odložitev di-btajeLda tisti v' delegat ie fi^tal Bekinšv1 Se uPirajo ^tisn.t‘o5ej0kln.ske vlade, v V zast tažimda bi drugačni %;gaHeani V ^N°rt.ni*°vi « 3e izjavil, Perujski «atrojna’ f Jf skul> ter ; ’ d a bi o tem fcSl«dn“l°g ]e p(K,pr] kanad. ^ Q 5irii-■ n9j bl se raz- pravljanje odložilo na jutri. Predlog je bi], zavrnjen z 21 glasovi proti 16 in 12 vzdržanimi. Nato je skupščina s 33 glasovi proti 16 in 10 vzdržanimi zavrnila indijski predlog. Velika Britanija je glasovala za sprejem pekinške vlade, ZDA proti, Francija pa se je vzdrža. la; ravno tako se je vzdržalo 6 arabskih vlad, Argentina in Kanada. Jugoslavija je glasova, la za indijski predlog; ravno tako vse države, ki priznavajo pekinško vlado. Nato je skupščina z 38 glasovi proti 6 in 11 vzdržanimi sprejela kanadski predlog za ustanovitev komisije 7 članov, ki jih bo določil predsednik in jih bo skupščina potrdila in lei naj proučijo vprašanje kitajskega predstavništva v OZN in predložijo poročilo med sedanjim zasedanjem skupščine. Z 42 glasovi proti 8 jn 6 vzdržanimi je bil sprejet drugi kanadski predlog, r.aj kitajska nacionalistična delegacija prisostvuje skupščini do zaključka dela posebne komisije. Glede tega predloga se je Indija vzdržala Pri glasovanju celotnega kanadskega predloga, ki je do- bil 42 glasov proti 9 in 6 vzdr. žanim, je Indija glasovala zanj. Tudi Jugoslavija je glasovala za ta predlog. Sovjetska resolucija, naj se izključi nacionalistična delegacija, je bila zavrnjena z 38 glasovi proti 19 in 8 vzdržanimi, .medi katerimi Velika Britanija. Druga sovjetska resolucija, ki zahteva sprejem LR Kitajske, Pa je bila zavrnjena s 37 glasovi proti 11 in 8 vzdržanimi. Velika Britanija se je vzdržala, Francija pa je glasovala proti. Višinski je izjavil, da so sklepi skupščine glede indijskega in sovjetskega predloga nezakoniti in brez vsake pravne podlage. Skupščina je nato imenovala člane verifikacijske komisije, ki so predstavniki Belgije, Cileja, Velike Britanije. Indije, Mehi-ke, Siama, Turčije, Sovjetske zveze in ZDA. Nato so javili izid volitev predsednika sedanje skupščine. Izvoljen je bil iranski delegat Entezam, ki j.e dobil 32 glasov. Za pakistanskega delegata pa je bilo oddanih 22 glasov. Pakistanskega'delegata je predlagala Velika Britanija, iranskega pa ZDA. Pri tepi je važno dejstvo, da je Pakistan priznal vlado LR Kitajske, Iran pa jle ni. Novi predsednik je v kratkem govoru opozoril delegate na sedanji težki položaj v svetu ter jih pozval, naj sodelujejo, d'a ne bo mednarodni položaj tako napet. Seja je bila zaključena ob 23.30. Jutri popoldne bo skupščina izvolila svoj biro, ki ga bodo sestavljali' podpredsednik skupščine, predsednik skupščine ter predsedniki 6 večjih komitejev, ki jih mora skupščina SMtaviti. Ti komiteji so; politični, gospodarski in finančni, socialni, varuštveni, upravni in juridični. LONDON, 19. — Vladni predsednik Attlee je danes sprejel ministre vseh dežel Commonwealtha prgd začetkom gospodarsko - finančne konference teh držav. Britanski minister za trgovino je predsedoval konferenci in je ob otvoritvi govoril o vplivu sedanjega mednarodnega položaja na gospodarstvo dežel Commonivealtha. Glavni Konec vojnega stanja med zahodnimi državami in Zahodno Nemčijo - Povečanje policijskih sil, ustanovitev ministrstva za zunanje zadeve in povečanje proizvodnje jekla - Schumacherjeve izjave NEW YORK, 19. — Ob zaključku konference treh zunanjih ministrov V New Yorku so izdali izredno dolgo poročilo, v katerem trije ministri pravijo, da so proučili položaj v Nemčiji, odnose med zavezniki in zvezno nemško republiko v okviru dogodkov, ki so sledili njihovemu sestanku h Londonu maja meseca t 1. Ministri ponovno poudarjajo, da do unifikacije Nemčije vlade zahodnih velesil smatrajo vlado zvezne republike za edino svobodno in zakonito ustanovljeno nemško vlado, ki je zaradi tega upravičena, da predstavlja Nemčijo in nemški narod v mednarodnih odnosih. Poročilo amenjia željo ministrov, da se zvezna republika vključi v »družino svobodnih narodov«. Tri zahodne vlade so sklenile, da bodb v ugodnein trenutku napravile potrebne korake za ukinitev vojnega stanja z Nemčijo. Ta ukrep ne bo vplival na pravice in položaj treh velesil v Nemčiji, ki sloni na drugih temeljih. Kar se tiče vprašanja varnosti, go trije ministri podrobno proučili položaj zvezne republike in izjavljajo, da so na sovjetskem področju ustanovili vojaške oddelke. Zaradi tega so ministri sklenili, d'a je treba ojačiti njihove okupacijske čete v Nemčiji, da bodo kateri koli napad na zvezno republiko ali na Berlin smatrali za napad naperjen proti njim. Poročilo pravi, da se ministri strinjajo. da obnovitev nemške vojske ne bi preveč dobro služila koristi Nemčije in Evrope. Vprašanje V zvezi s sodelovanjem nemške zvezne republike pri skupni obrambi Evrope pa sedaj proučujejo in izmenjavajo misli o teh vprašanjih. Kar se tiče notranje varnosti, so ministri priznali potrebo, da zagotovijo nemškim oblastem pravico, d'a so lahko kos morebitni podtalni dejavnosti«. V ta namen so trije ministri sklenili, da dovolijo ustanovitev policijskih enot, organiiziranlh na pokrajinski bazi. Vendar pa s pristavkom. da se omogoči zvezni vladi delna ali celotna uspešna uporaba teh sil. Pečat novemu obdobju odnosov med zavezniki in zvezno republiko bo povečala oblast zvezne vlade. V la namen so okupacijske sile pripravljene spremeniti okupacijski statut, čeprav ostane že naprej okupacija. Na področju zunanje politike bo zvezna vlada dobila dovoljenje za ustanovitev ministrstva za zunanje zadeve jn pa uvedbo diplomatskih stikov s tujimi deželami. Na drugih področjih, predvsem pa o vprašanjih notranjega gospodarstva, bo nadzorstvo okupacijskih sil omejeno. Ministri za zunanje zadeve so se tudi sporazumeli, da v okviru spremembe odnosov z zvezno republiko izvršijo revizijo sporazuma o industriji, katere proizvodnja je bodisi omejena ali celo p'repovediana y Zahodni Nemčiji. Dokler ne bo izvršena revizija, je visoka zavezniška komisija dobila navodila, naj takoj ukine vse omejitve in naj dovoli povečanje produkcije jekla za zahodno obrambo. Poročilo pravi na koncu, da bodo vse tri vlade še naprej nadaljevale z napori za izboljšanje gospodarskega položaja Berlina in da bo izvršena revizija načel, ki urejujejo odnose med zavezniško kojnandan-turo in Berlinom. Vsi ti ukrepi, zaključuje poročilo, so velik doprinos «k postopnemu povratku Nomčije v okvir zahodne evropske skupnosti«. Visoka zavezniška komisija je danes ob 13 izročila ravnatelju oddelka za zunanje zadeve zveznega kanclerstva noto o rezultatih konference treh velikih v zvezi z nemškim vprašanjem. Bopoldn,, je kancler Adenauer imel tiskovno konferenco. na kateri je izjavil, da so sklepi konference v New Yor-ku, o katerih je bil obveščen, «bistven napredek v odnosih med Zahodno Nemčijo in zahodnimi zavezniki. Naša velika želja je bila izpolnjena. Ves nemški narod bo znal to oceniti«, je končal Adenauer. Poleg poročila o sklepih v zvezi z nemškim vprašanjem so zunanji ministri ZDA, Anglije in Francije objavili nocoj še drugo poročilo, posvečeno splošnim vprašanjem mednarodnega političnega vprašanja. V tem' poročilu poročajo ministri o tem, kai so pripravljeni izdelati in izvesti v najkrajšem času skupaj z ostalimi devetimi državami atlantskega pakta. Poročilo pravi med drugim, da nameravajo ministri od časa do časa proučiti položaj. «Glavna skrb ministrov so bili ukrepi, ki jih je treba sprejeti za obrambo varnosti sveta in za ohranitev miru«. Se naprej pravi poročilo, da bodo trije ministri skupaj s člani atlantskega pakta in drugimi prijateljskimi državami preskrbeli, da bpdo ti ukrepi, ki služijo temu namenu, čimprej izdelani in izvedeni. Preden so objavili poročilo, so ga trije ministri za zunanje zadeve predložili ministrom Be-neluxa. Schumacher, prvak socialdemokratske opozicije v zveznem parlamentu v Bonnu, je glede rezultatov konference izjavil, da ministri za zunanje zadeve zahodnih velesil niso v New Yorku diosegli realnih sklepov. Konferenca se ni lotila resničnih težkoč, je dejal Schujna-cher. ki je zaključil, da si nemška socialdemokracija ni pričakovala odločilnih rezultatov, tako kot jih jg pričakovala zvezna vlada. Jutri bo Schumacher imel tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložil stališče stranke do konference v New Yorku. Nemški visoki funkcionarji so danes javili, da kancler A-denauer in njegov minister za finance Scheffer že pripravljata načrte za kritje stroškov za vzdrževanje novih policijskih sil. Kar se tiče okupacijskih stroškov, ki so pač težko breme za zvezno republiko, so se vlada in zahodni zavezniki sporazumeli, da bodo ti stroški odslej predstavljali ((prispevek Zahodne Nemčije k evropski obrambi«. Uradno poročajo. da se je tudi Kanada pridružila sklepu zahodnih velesil, da napravi konec vojnomu stanju i Zahodno Nemčijo. Zopet Rusi prvi MOSKVA, 19. — Moskovska radijska postaja poroča, da so na podlagi rokopisov iz 17. stoletja ugotovili naslednje dejstvo: podzemeljski vodovod, iz katerega je Kremelj dobival vodo iz reke, so zgradili ruski gradbeniki med leti 1560 in 1613. To delo, zaključuje sovjetski radio, jc že zaradi tega tako slavno, kajti podobna dela so v drugih deželah gradili šele v prvi polovici 17. stoletja. namen konference je pregled gospodarskega položaja področja funta šterlinga po . zadnjem sestanku finančnih ministrov Ccmmonwealtha, ki je bil julija 1949. Konferenca bo razpravljala tudi p zvišanju cen volne, gume in kovin, ki se pridobivajo v deželah Com-monvvealtha. Ministri bodo razpravljali tudi o zmanjšanju carinskih omejitev, o katerem bodo pozneje razpravljali na mednarodni tafifni konferenci, ki bo 28- septembra y Torquay. talini® služb lž v BONN, 19. — vlada Zahodne Nemčije je nocoj odredila odpustitev vseh zveznih uradnikov, ki pripadajo komunistični stranki ali kaki drugi organizaciji komunistične fronte. Ta drakonski sklep nemške vlade določa tudi, naj Se odpustijo vsi člani dveh organizacij »radikalne desnice«, t. j. novonacistične. Ta ukaz je bil javlj m enajstim vladam Zahodne Nemčije in priporoča, naj tudi one enako postopajo s svojimi uradniki. Zveznih uradnikov ie vsega 700.000, uradnikov ostalih vlad pa en milijon. Na tiskovni konferenci je A-denauer dejal, da je Lil ta u-krep potreben, «ker sta vlada sovjetske cone In komunistična partija te cone na svojem kongresu v jasnih besedah govorila o revolucij) v Zahodni Nemčiji. ((Uporabili bomo vsa sredstva, ki so na razpolago«, je dejal Adenauer, «da se bomo borili proti tej akciji«. Ni še znano, -koliko znaša skupno število uradnikov, ki bodo prizadeti. Hovvardova ostavka WASHINGTON, 19. — Po ostavki tajnika za obrambo Johnsona, ki je stopila v veljavo danes, Javlja Bela hiša ostavko predsednika urada za vojni material Huberta Howar-da, ki je bil imenovan na to mesto 1. septembra 1949 na pobudo Johnsona.. Howard je po Johnsonovi ostavki zaprosil predsednika Trumana, naj ga razreši funkcije s 1. oktobrom, toda Truman mu je sporočil 18. t. m., da stopi njegova ostavka takoj v veljavo. BEOGRAD, 19. — Maršal Tito je danes sprejel ravnatelja Mednarodne banke Evgena Bla cka ter gospodarskega izvedenca te banke Martina Rosena. Navzoči so bili predsednik gospodarskega sveta Boris Kidrič, minister za zunanjo trgovino Melentije Popovič, jugoslovanski veleposlanik v Washingto-nu Vladimir Popovič in namestnik ministra za zunanjo trgovino Vladimir Velebit. FLRJ vrnila grške otroke staršem BEOGRAD, 19. — Danes zjutraj je v Beogradu začel z delom glavni svet jugoslovanskega Rdečega križa. Med drugim je bilo na zasedanju javljeno, da je v o-kviru resolucije glavne skupščine OZN Jugoslavija vrnila grške otroke njihovim staršem. Po poročilih so 469 otrok izročili staršem, ki bivajo v Jugoslaviji, 17 onim, ki žive v Avstraliji. Prav tako se vršijo priprave za izročitev 40 drugih otrok, ki imajo starše v Avstraliji. V poročilu, katerega je preči-tala glavna tajnica Rdečega kri« ža Olga Miloševič, je navedeno, da vzhodnoevropske države ovirajo vrnitev otrok staršem, ki so iskali zatočišče v teh državah. Izdajalec izključen izPrezidija skupščine LR Makedonije BEOGRAD, 19. — Na rednem zasedanju ljudske skupščine LR Makedonije so soglasno sklenili, da se razreši funkcij član Prezidija skupščine Akif Les, ker je vodil protinarodno delovanje kot agent Kominforma. Podpis konvencije o Evropski plačilni zvezi PARIZ, 19. --- Predstavniki 18 držav Marshallovega načrta so danes podpisali konvencijo o evropski plačilni zvezi. Plačilno zvezo bo upravljal odbor ” članov, ki bo odvisen od sveta OECE. Temu odboru bo predsedoval italijanski delegat v- mednarodnem denarnem fondu Carli. Letalo strmoglavilo z 28 potniki WASHINGTON, 19. — Ministrstvo mornarice poroča, da je prevozno letalo mornarice eksplodiralo in padlo v morje, potem ko je izletelo na otoku Kvalajelin (na Tihemoceanu). Vseh 28 potnikov, ki so bili v letalu, je izgubilo življenje. Povedali bomo resnico o FLRJ Izjave članov Društva britansko-jugoslovanskega prijateljstva ob povratku iz študentskega naselja v Zagrebu-Povratek laburistične delegacije v London in izjave Morgana Phillipsa - Štirje ameriški senatorji prispeli v Beograd LONDON, 9. — ((Slovesno obljubljamo, da bomo britamski mladini povedali resnico o Jugoslaviji in delali tudi v prihodnje za to, da bodo britanske mladinske delovne skupine odhajale v Jugoslavijo«, so izjavili člani Društva britansko-jugoslovanskega prijateljstva v resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta na sestanku, na katerem so britanski brigadni-ki, ki so delali pri graditvi študentskega naselja x Zagrebu, podali poročilo o svojem delu. Britanski mladinci izražajo hvaležnost Ljudski mladini Jugoslavije, ker jim je omogočila, da so obiskali Jugoslavijo in na ta način spoznali r esnico o njej. Člani britanske mladinske delovne brigade so na sestanku soglasno poudarili da so bili v Jugoslaviji prijateljsko sprejeti. Prav tako soglasno so obsodili keminformovske obtožbe proti Jugoslaviji. Delegacija angleške laburistične stranke se je danes iz Jugoslavije vrnila ” London. V delegaciji so bili predsednik stranke Sam Watson, tajnik Morgan Phillips in člani izvršilnega odbora Harry Earn-shav. Morgan Phillips je izjavil, da je bilo potovanje zelo koristno in da so bili razgovori z jugoslovanskimi voditelji »zelo odkriti«. Ozračje obiska je nadaljeval tajnik, je bilo zelo prijateljsko, čeprav so se s obeh strani razna vprašanja načela z različnega stališča. Odklonil je podatke, o čem so se razgo-varjali, ker mora q tem predložiti poročilo laburistični stranki. Phillips je p.ripomnil, da mu je jugoslovansko ljudstvo dalo vtis, da je «precej zadovoljno«. Danes popoldne so prišli v Beograd štirje ameriški senatorji, od katerih ste dva demokrata. dva Pa republikanca. Ti so William Robertoage, Harold Dundar-Kooley, Claude Pepper in Owen Robert Bruster. Nocoj je skupina obiskala komisijo za zunanje zadeve y Ljudski skupščini. Člani ameriškega kongresa, ki potujejo po Evropi, so prišli v Jugoslavijo s seje Medparlamentarne zveze, ki je bila pred kratkim v Dublinu. Člane so y komisiji sprejeli podpredsednik jugoslovanske skupščine Moča Pijade, tajnik komisije Vladimir Dedijer, namestnik zunanjega ministra Leo Mates. namestnik ministra za zunanjo trgovino Bogdan Crno-bmja, rektor beograjske univerze in druge politične osebnosti. Člani delegacije britanskega odbora za mir so danes odpotovali v Skopje, jutri pa bodo odšli v Niš. V Split pa je danes prišla delegacija španskih antifašistov, ki sedaj potujejo po Jugoslaviji. Akciie ttaiinto vojske HANOJ, 19. — Iz Tanoja poročajo, da so oddelki Vietminho-ve ljudske vojske napadli fran- ZAUPNICA ANGLEŠKI VLADI o vprašanju nacionalizacije Angleški in francoski minister za obrambo povabljena v Washington na razgovor v zvezi z nemško oborožitvijo LONDON, 19. — Danes popoldne se je v spodnji zbornici začela težko pričakovana debata o nacionalizaciji jeklarske industrije, od katere je bila odvisna usoda laburistične vlade. Prvi je spregovoril Winston Churchill, ki je napadel vlado. Obtožil jo je, da je tajno pripravila «usodni udarge enotnosti angleškega ljudstva« ter da je zlorabila s pomočjo skromne parlamentarne večine zaupanje države. Nadaljeval je da »motenje produkcije jeklarske industrije pomeni v tem trenutku, spravljati v nevarnost yes angleški oborožitveni načrt«. Dejal je dalje, da Attle-eju ni na noben način bilo treba tako postopati, ker zakon o podržavljenju industrije predvideva dobo enega leta za določitev prenosa lastninske pravice. Potem ko je obtožil, da člani novega državnega urada za upravo jeklarske industrije niso izvedenci v tej stroki, je Američani zasedli 1/aegvan in Poiinng Vojna vihra pred Seulom - Ameriške sile prekoračile reko Nakžong na treh mesfih - Ni mogoče predvidevati naglega konca bojev KOREJSKA FRONTA. (Dopisnik Anse). — Vzdolž 200 km dolge fronte so sile Združenih narodov v ofenzivi s silovitimi udarci rušijo obrambno črto severnih. Waegvan je padel, Pohang prav tako. Tudi ure mestla Kigje so štete. Reko Naktong so ameriške sile prekoračile na treh mestih. Na fronti pri Inšonu se vojna vihra približuje Seulu. Predmestja Seula na onem bregu reke Han že silovito napadajo ameriške sile. Jasno je, da se Kimirsen pripravlja na odločen odpor. Južne fronte gotovo ne bodo branili severni na celi črti. To je še bolj gotovo, potem ko so izginile širni severne divizije, ki so se v naglici umaknile proti Seulu. Ogorčen odpor se lahko predvideva vzdolž ceste Taegu-Seul. Stvaren pogled položaja, predvsem pa zemljepisne karte Koreje potrjuje (razen če ne pride do drugih, dogodkov), da ni mogoče predvidevati naglega konca sovražnosti ali naglega prodora do 38. vzporednika ali morda čez. Kimirsen ima še vojsko, katero uspešno vodi. Pri Seulu so Američani pripravljeni na resen sovražni odpor in se zato dobro pripravljajo. Neki predstavnik ameriškega vrhovnega poveljstva je danes zjutraj dejal, da se je za prekoračenje reke Han treba pripraviti podobno kakor za izkrcanje. Zaradi tega še ni vesti o padcu Seula. Cete. ki so sc izkrcale v Inšonu, nadaljuje-jo s čiščenjem zemljišča, utrjujejo krila mostišča, ki sedaj meri v dolžino in širino 20 km. POROČILO AMERIŠKEGA POVELJSTVA pravi, da so na letališču Kimpo pri Seulu že začela pristajati prevozna letala ameriškega vojnega letalstva. Vest o vzpostavitvi letalskega mostu je objavil poveljnik oboroženih sil na Daljnem vzhodu general Stratemayer, ki Novo Vidalijevo ..odkritje" Vidaliju je. treba priznati do. volj spretnosti, ki jo je pokazal ne le Pri svojih mehikan-sklh in ameriških poslih, temveč jo kaie tudi pri svojih po-vomiških nastopih. Da ne bi bil dolgočasen, ker ne bi povedal nič novega, se gospod V.i-dali za, svoje večje nastope posebna «pripravis. Potem ko se je ebaratto injamen če dokaj ogulil in bi njegovo pogrevanje če nič v.e.č kaj ne zaleglo, si je izmislil nekaj novega. Ker smo ravno prešli obletnico ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja, je mislil gospod Vidali, da je najbolj prav, če pove kaj v zvezi s Trstom in 15. septembrom pred tremi leti. Pri tem mu je prišel rut pomoč znani Rudi Uršič z nekim poročilom. In tako je dobil Vidali s tem poročilom privlačno točko za svoje zborovanje; najbrž je bil ie v veliki stiski za program, pa se je še pravočasno rešil. In tako smo v zad. njem «11 Davoratores lahko či-tgli obširen Vidali jev govor, ki ga ie imel v nedeljo v. Prista- Skozi sito in rešeto niškem domu. Preobširno bi bilo bav.iti se'z vsem Vidalije-vim govorom in z njegovimi čudovitimi izmišljotinami v zvezi z nameravanim prehodom jugoslovanskega odreda čez angloameriško cono 15 septembra 1947. Omenimo le, da je po Vidaliju, oziroma po Uršiču nameravalo dva tisoč članov jugoslovanskega odreda ne samo prekoračiti angloameriiko ozemlje, temveč kar ostati u coni A. Pri tem je pa le čudno, zakaj na bloku Američani tega odreda niso pustili dalje, če so Pa bili člani odreda o vrem domenjeni z Angloameričani Tega ne vesta razložiti niti Vidali niti Uršič. Pa saj to ni niti potrebno, ker pri vsej stvari ne gre za dokazovanje neki/i dejstev, ki jih ni, temveč gre zgolj za vejekt« pri poslušalcih oziroma čitateljih Vidalijevcga govora, ki je znal spraviti na pro- gram »zanimivo točkos. Poleg tega pa se lahko reče, da je ubil dve muhi na en udarec Kdor namreč pozna ambicije Uršiča, da bi bil od časa do časa vsaj omenjen v. javnosti — pa naj bo iz tega ali onega povoda — ta ve, da on lahko napiše neko ((poročilo« Vidaliju, samo zato, da ga ta javno omeni, in da bi ljudje ne pozabili /la on še kje eksistira. V teh dveh namenih; povedati poslušalcem zopet nekaj «novega» in obenem spraviti za hip v javnost Uršičevo ime je ves pomen dolgega Vidalijeve-gu govoričenja, ki je tako, kakršnega že davno poznamo. .JDelo” in razorožitev Zadnje »Delo« je posvetilo nekaj vrst na prvi strani tudi nam. Napisali so neke naslove, za katere samo oni vedo, zakaj morajo biti pač rating talci in kaj naj pravzaprav pomenijo. Ker si nauke in navodila «Dela» jemljemo z vso resnostjo k srcu, smo res ubogali ter kot edobro plačani pisuni tito-amero-fašističnega lista« pogledali kaj piše «De/o» na svoji 2. strani q razorožitvi. Tam smo našli dolgo kolobocijo, ki nosi podpis Angela Franze. Ta Franza mora biti še zelo zelo mlad in česar se sam ne spominja, ker je bil takrat še najbrž premajhen, tega tudi drugače ne ve. In zato je dal z velikimi črkami napisati, da SZ ni še nikogar napadla. Sicer pa Franza na koncu članka navaja Ehrenburga kot oporo za' svojo trditev. Potem navaja Ehren-burgove besede, kjer pa ni sledu o kaki trditvi, da bi SZ ne bila še nikogar napadla. Franza je tudi z debelimi črkami napisal, koliko dajejo za vojno ZDA, Anglija in Franci- ja ter je izračunal, da bi »vsota do danes izdanega denarja teh treh velesil v vojne namene zadostoval a. da bi vsak prebivalec Evrope imel lastno vilo,,avtomobil ter milijon lir gotovine«, Nj pa povedal, kaj bi še lahko imel vsak prebivalec Evrope, če bj se razdelilo še tisto, kar je izdala v vojne namene Sovjetska zveza. * Ko smo tako preleteli Fran-zovo pisarjenje, nismo prav nič manj prepričani o tem, kar smo zadnjič napisali, da misli SZ le na razorožitev drugih. Znano je namreč, da se razni predlogi za razorožitev niso mogli spraviti v dejanje ne samo zaradi sabotiranja zapadnih velesil, ampak prav tako zaradi sabotiranja in neiskrenosti SZ. Ko je namreč šlo za to, da bi se postavila mednarodna komisija, ki bi nadzirala razorože-vanje v posameznih državah, — so bili mar RUsi tisti, ki so ta predlog sprejeli? In zakai 9a niso sprejeli? Franza bo vedel povedali odgovor na ta vpraša-nja. Todg tudi mi že vemo za njegov, odgovor. je hkrati javil ustanovitev novega poveljstva za prevoz. Poročajo, da je v pristanišče Pusan prispel prvi kontingent filipinskih čet, ki se bo udeležil bojev na Koreji. POROČILO GLAV. ŠTABA SEVERNOKOREJSKE VOJSKE izdano zjutraj, pravi, da so 17. in 18. septembra oddelki ljudske vojske popolnoma uničili sovražne sile, ki so se izkrcale severno od Pohanga. Večerno poročilo pa pravi, da so 19. septembra sile ljudske vojske odDile vse protinapade sovražnika in mu prizadejale veliko izgubo. Poročilo dodaja še, da je sovražnik na področju Tae-guja in na fronti ob južni obali izvršil protinapade, ki pa so bili odbiti. Tretje posebno poročilo pa pravi, da so odtfelki . ljudske vojske zapleteni V ogorčene spopade s sovražnikom vzhodno od Inšona na cesti v Seul. Poročilo pravi, da se ljudska vojska ogorčeno upira prodiranju sovražnih čet, katere podpirajo oklopne sile in letalstvo. Na področju Kimpo, zaključuje poročilo, so propadli vsi sovražni poizkusi, da bi prekoračili reko Hangan, Radio Piongiang te javil. d!a so včeraj ameriška letela napadla mesto Vonsan ter prizadejala ogromno škodo in povzročila veliko žrtev. RADIJSKA DRU2BA »AMERICAN BROADCASTING C.» je nocoj v svoji oddaji javila poročilo dopisnika Richarda Rendella. kj poroča, da so ameriški mornariški strelci začeli pohod čez reko Han v bližini Seula, in sicer v sredo zjutraj (po krajevnem času) po hudem topniškem ognju. Dopisnik dodaja, da so ameriške tehnične čete ponoči zgradile nekaj mostov čez reko. Poročilo izvidniškega letalstva pravijo, da so se sevemi začeli umikati z Južne Koreje. Kolono 160 tovornih avtomobilov, kti se umika proti severozahodu, so opazili na cesti, ki pelje ta Taejona v Sošivon, druga velika kolona se umika iz Jongdona proti Taejonu in še neka druga zahodu iz Ko-šanga proti severu. vodja opozicije označil kot laž obtožbo laburistov, da bi bili konservativci in liberalci pripravljeni x okviru Schumano-vega načrta izročiti angleško jeklarsko industrijo y roke evropskega kartela, ki bi lahko po mili valji odlošal o angleških rudnikih in tovarnah. V tej zvezi je Churchill dejal, da bi po mnenju konservativne stranke angleška laburistična stranka lahko poslala svoje predstavnike na konferenco šestih v Pariz ter da bi se lahko umaknili, kadar bi se jim zdelo potrebno. Nato je bivši predsednik vlade primerjal »komunistično zaroto«, o kater; je govoril minister za delo Isaacs v spodnji zbornici, s sklepom vlade, da začne izvajati nacionalizacijo jeklarske industrije. Churchill je dejal, da je težko misliti, da bi delovanje angleških komunistov zadalo tako hud udarec, kakor ga je zadala vlada s svojo nacionalizacijo jeklarske industrije. Govornik, ki je zaključil, da bo konservativna stranka v primeru, da bi se vrnila na oblast, odpravila zakon o nacionalizaciji jeklarske industrije, ne glede na to, ali je bil prenos lastninske pravi-Če že izv.ršen, je predložil kompromisno rešitev tega vprašanja. Ta kompromisna rešitev naj bi bila ustanovitev tristranskega urada za jeklarsko industrijo, v katerem bi bili zastopani delavci, delodajalci in vlada. Načrt so svojčas odobrili Trade Unioni in zveza industrijskih delavcev železarske in jeklarske stroke. Churchill je zaključil, da bodo konservativci umaknilj resolucijo o nezaupnici, če bo vlada sprejela kompromis. V imenu vlade je takoj spregovoril podpredsednik vlade Herbert Morrison, ki je odločno odbil Churchillov predlog in živo napadel voditelje konservativne opozicije. Te je obtožil, da skušajo izvajati nekako obliko veta v vprašanjih zakona, katerega je že odobril parlament. Morrison je razlagal, da je vlada zaradi tega odklonila pristop k Schumano-vem načrtu, ker je francoska vlada vztrajala na načelu nad državne oblasti. Morrison je tudi javil, da bi vlada razpisala nove volitve, če bi nocoj doživela poraz pri glasovanju. Kljub pričakovanju vseh je namesto predsednika vlade Attleeja zaključil debato minister za dobave George Strauss. Za vlado je bilo oddanih 306 glasčv, proti pa 300. V dobro obveščenih krogih poročajo, da sta bila angleški in francoski minister za obrambo povabljena v Washington na sestanek z ameriškim ministrom Marshallom in ministri za zunanje zadeve treh zahodnih velesil. Razpravjall bi o nčmški oborožitvi. Kaže, da sta bila oba ministra Shinwell in Mogh pozvana zaradi tega, ker želijo spraviti z mrtve točke vprašanje o ustanovitvi nemške vojske. MANILA. 15. — Bruhati je začel vulkan Sibokibok, ki je z lavo in pepelom zasul šest vasi. U-bttlh je bilo 51 oseb, ranjenih pa 27, cosko posadko v Paki, Čeprav je bil napad odbit, si francoska posadka pričakuje ponovnih napadov. Paka leži 30 km od Laokaja, v obmejnem področju medi Vietnamom in Junajem. Francoska prevozniška letala so baje priletela na letališče prestolnice v Tonkinu, ker bodo ver. jetno prevažala padalce. Druge vesti pravijo, da so Vietminhove sile napadle neko francosko postojanko na področju Taja, približno 400 km severno-zahodno od Hanoja. Omejitev svoboščin v Zahodni Nemčiji BONN, 19. — Zahodnonem-ški parlament v Bonnu je razpravljal o spremembah in dopolnitvah kmečkega kazenskega zakonika, katere določajo občutno omejitev političnih in osebnih svoboščin, ki so bile doslej zagotovljene po bomnski ustavi. Ko je utemeljil vladni predlog, je minister za pravosodje izjavil, da zahteva omejitev določenih osebnih svoboščin splošni zunanji in notranji položaj. Po razpravi, v kateri se je večina parlamenta izjavila za sprejetje tega predloga, je bil vladni načrt zakona izročen zakonodajnemu odboru, ki ga bo dokončno uredil in predložil parlamentu y odobritev. Tarifna konferenca v Alassio ALASSIO, 19. — Danes se je v Alassio začela mednarodna* konferenca za sestavo kumulativnih tarif za blago na prevozu skozi tržaško pristanišče in ki je namenjeno v Avstrijo in države srednjevzhodne Evrope.. Na konferenci sodelujejo predstavniki železnic Tržaškega ozemlja, italijanskih železnic, družbe Donava . Sava i Adriatica, avstrijskih železnic, ■jugoslovanskih železnic, Tržaškega Lloyda jn tržaških Javnih skladišč. Danes seja ital. vlade RIM, 19- — Danes je De Ga-speri sprejel ministra Fello in Scelbo, ministra za niojrani3« zadeve. Sestanek je bdi dolg. Menijo, da sta proučila premestitev prefektov, ki je bila že napovedana. Verjetno ste nato proučila tudi notranji položaj v zvezi z organizacijo »civilne o*. brambe«. V tej zvezi sodijo, da bo treba že precej časa za izdelavo teh načrtov, posebno še, ker je treba računati na mirovno pogodbo, ki omejuje »levilo vojaških til. Popoldne je De Gasperi sprejel ministra Campillija. Proučila sta splošno vprašanje, predvsem v zvezi z izrednimi deli na jugu. Sprejeta sta bila tudi ministra Piccioni in Segni. Jutri se bo sestala vlada. Na dnevnem redu so proučevanje ukrepov redne uprave in. druga politična vpraianja, o katerih se bo vlada bavila na svojih sejah, ki bodo vsaj do petka. V zvezi s povišanjem mezd je minister za delo Marazza sprejel danes zjutraj komisijo sindikalnih predstavnikov. Komisija je poročala ministru o tehničnih vprašanjih, ki so predmet zahtev, katere so predložile vse tri sindikalne organizacije. Marazza bo jutri sprejel predstavnike industrijcev. Danes se je sestala tudi parlamentarna preiskovalna komisija zaradi zadeve poslanca Viole ki .je na prej.šnjem zasedanju parlamenta obtožil korupcije nekatere vidne, damokr-ščanake predstavnike ministre. Po peturni seji ie bil sestanek odgoden. Komisija se bo sestala spet jutri Qb U. Pod predsedstvom Nennija se jie sestal osrednji izvršilni odbor italijanske socialistične stranke, ki proučuje zunanji in notranji politični položaj. Plenarna seja vodstva stranke pa bo v četrtek. Kratke vesti BEOGRAD, 19. — Prihodnji kongres AF2 Jugoslavije se bo začel 28. oktobra. O MOSKVA, 19. — Moskovski ramo poroča, da je japonska policija napravila preiskavo v neka-ta.rih sedežih japonske KP v mestih Kokuriku in Naganonv. Aretiranih je bilo 14 oseb. O LIZBONA, 19. — V rudniku v Montanegre na severnem Portugalskem, kjer kopljejo volfram, se je zgodila nesreča. Utrgalo se je dvigalo za prevoz materiala. Sest rudarjev, ki je bilo v dvigalu, je bilo ubitih. O BERLIN, 19. — Občinski svet okrožja Berlin—Neukoeln na a-meriškem področju je prepovedal zborovanje soclalkomunlstlč-ne stranke, ki bl moralo biti jutri. Kot govornik bl nastopil Hans Jendretzky, predsednik so-cialkomunlstlčne partije v Berlinu Omen'eni bi govoril o svobodnih m demokratičnih volitvah na vseh področjih Berlina, G ATENE, 15, — Nova grška vlada bo proučila, ali je potrebno razpisati nove občinske volitve, ki sta jih določili že dve vladi, jn sicer Plastirgsova in Venizeloso-va, toda ne prva ne druga jili nista mogli izv.esti, ker sta padli. ne bo, če./’ Neki naš čitatelj nam piše: Lov na slovenske otroke, o katerem ste pisali v »Primorskem dnevniku«, postaja že ogaben. Šovinisti se poslužujejo vseh mogočih sredstev, največ pa seveda odkritih in prikritih groženj, med katerimi je na prvem mestu do hripavosti ponovljen retren: »če dokončaš slovensko šolo ostaneš brez zaposlitve in brez kruha«. Kako daleč gredo v tej pertidni kampanji kaže primer, ki se je dogodil pri naših sosedih.. Soseda, ki ima otroka godnega za otroški vrtec, ga namerava vpisati v slovenski vrtec, ker je pač ona Slovenka in njen mož tudi. Toda vtaknil se je vmes neki njihov sorodnik, ki je seveda »italianissimoi in začel prigovarjati, naj otroka dajo v italijanski vrtec. Ko ni nič pcmagalo, je prišel seveda na dan z običajno grožnjo o službi in da bi bolj zaleglo, je ponudil že sedaj garancijo za bodočo otrokovo službo, če ga vpišejo seveda v italijanski vrtec. Ce bi ne bila stvar v vsej svoji vsebini žalostna, bi bila kar smešna in zabavna. Zamislite: že triletni otrok ima v Trstu zagotovljeno službo, če se uvrsti v vojsko, ki brani »itali-Janstvon Trsta. V najboljšem primeru bo otrok sposoben, da nastopi to zasigurano službo čez dvanajst let. Požrtvovalni »stric« Kmetje zahtevajo poljske čuvaje[ Zdravstvene razmere prebivalcev ..................................... — tržaške občine v Dreteklem meseca Policijske sile našega pod' ročja obsegajo po uradnih obvestilih okrog 7000 članov. Samo stroški za plače policijske, ga kadra znašajo okrog 10 milijonov lir dnevno ali 3,5 milijard lir letno. Pričakovati bi bilo, da bi moralo biti pri taki organizaciji več kot preskrbljeno za potrebe davkoplačeval. cev, ki končno nosijo breme za vzdrževanje policijskih uslužbencev, in zatorej tudi za varstvo osebne imovine; vendar ni tako. Na našem ozemlju nimamo danes n. pr. niti enega polj skega čuvaja, čeprav bi bila ču. vajska služba na tem podrcčju zelo potrebna za obrambo kmetijskih pridelkov in zemljišč proti tatvinam in proti poškodbam. V preteklosti je tovrstna ču. vajska služba spadala v občinsko pristojnost. Deta 1945 so oblasti razpustile vse policijske organe: nekaj nekdanjih poljskih čuvajev je bil0 vključenih v nov policijski zbor, toda s povsem drugačnimi nalogami. Liani se je od tega zbora odcepila tako imenovana upravna policija, ki so jo podredili conskemu predsedniku in ki je v glavnem prevzela opravke biv. ših občinskih stražarjev. Čeprav je ta policija številčno mnogo večja od bivših občinskih straž, niso pristojne oblasti do danes poskrbele za čuvanje polj in kmetijskih pridelkov. V kolikor smo izvedeli so pričeli šele v poslednjem času misliti na namestitev poljskih čuvajev V okviru upravne vseh strani sveta in ki so sedaj nastanjeni v taboriščih v Ri- DANES ob 20. uri VOKALNO INSTRUMENTALNI KONCERT v dvorani stadiona „Prvi maj“ pri Sv. Ivanu Prodaja vstopnic se prične 1 uro pred začetkom koncerta bo moral kar celih dvanajst let skrbeti, da bo nebogljenega o-troka služba čakala ali pa bo moral s kladivom po glavi onega, ki bo »začasno« imel otrokovo mesto. Toda pustimo šolo na stran. Slovenski starši bedo tudi ob zgornjem primeru spoznali vrednost strašenja o službah in zaslužku. Vsi zavedni starši bodo z obsodbo odklonili mešetarjenje z dušami svojih otrok. Geslo, ki ga je »Primorski« napisal »SLOVENSKI OTROK V SLOVENSKO SOLO!« mora prežeti vse slovenske starše in mora zmagati v celoti. Sosed Proslava petletnice PO .,S. Škamperle" Prosvetno društvo «Slavko Škamperle« priredi v nedeljo 24. t. m. na stadionu »Prvi maj« proslavo petletnice svojega obstoja, združeno z razvitjem društvene zastave. Razen društvenega pevskega zbora, pionirskega odseka za dramatiko ter folklorne skupine sodeluje na prireditvi več pevskih zborov ter godba na pihala iz Plavij. Po kulturnem sporedu bo prosta zabava s plesom. Vabimo vsa prosvetna društva, da pošljejo na proslavo vsaj svoje zastopnike. Pričetek prireditve ob 15. uri. OPOZARJAMO NA DANAŠNJI KONCERT V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ« PRI SV. IVANU. NA SPOREDU SO ORKESTRALNE SKLADBE, ZBORI A CAPELLA IN SOLOSPEVI S SPREMLJEVANJEM ORKESTRA SODELUJEJO PEVCI JUSTINA VUGA, ANICA SCUKA IN STANE RAZTRESEN TER KOMORNI ZBOR. policije, a le v nekaterih podeželskih vaseh. Do praktičnih ukrepov ni še do danes prišlo. Skoda, ki jo prenašajo naši kmetovalci zaradi pomanjkanja čuvajske službe, je prav občutna. Poljedelski pridelki zlasti pa sadje, grozdje in zelenjava, niso na varnem ne samo pred običajnimi mladoletnimi tatiči, temveč tudi pred organiziranimi zlikovci, ki živijo na račun žuljev delovnega kmeta. Dnevno slišimo nešteto pritožb. V zadnjih časih se n. p. kmetje tržaškega predmestja pritožujejo zaradi tatvin na polju in v vinogradih s strani beguncev, ki so se priklatili y Trst iz 'pdldMMl Vabimo vse folkloriste, da se zglase iulri,četrleh20.U.ob20.url ne stadionu zaradi izredno važnih obvestil. Prosimo, da pridete vsi in točno. žarni pri Sv. Savi in na Opčinah. S temi se je že večkrat bavila tudi tržaška črna kronika. Organizirana kraja zelenjave v nočnih urah je prav pogosta. Težko preskrbljeni in dragi koli za vinogradništvo kakor tudi sadno drevje ni nikjer varno pred krajo, posebno v zimskih mesecih. Poleg tega povzročajo brezvestni meščani veliko, škodo našemu poljedelstvu s trganjem sadnega cvetja, teptanjem njiv in travnikov itd. Mnogi kmetovalci so zaradi tatvin in poškodb opustili vsako obdelovanje zemlje, ker so leto za letom zgubili do. mala vse pridelke. Ce imajo oblasti res pri srcu interese našega kmeta, bi morale nujno preskrbeti Za ustanovitev primerne poljske ču-vajne službe. Naši kmetje z vso pravico zahtevajo namestitev primernega Števila poljskih ču. vajev, kjer koli je to potrebno, zlasti pa v tržaškem predmestju. Ne bomo se spuščali v podrobnosti. menimo pa, da se morata v tem pogledu vsekakor upoštevati dve okoliščini: 1) Poljski čuvaji morajo biti dodeljeni izključno čuvanju in ne smejo imeti druge zaposlitve; 2) čuvaji se morajo izbrati med domačini, ki so vešči domačega jezika ter poznajo kmetovalce in zemljiške posestnike kakor tudi vse ostale razmere na določenem področju. ( ^Gospodarstvo«) Škoda povzročena po vojaščini Opozarjamo vse kmetovalce, da je rok za vlaganje prošenj nastala (na pridelkih ,na površi-čajo vojaške edinice 2 meseca po povzročeni škodi. Ce traja zasedba zemljišč ali poslopij več časa se omenjeni rok 2 mesecev računa od dne, ko jih je vojaščina zapustila. Prošnje za odškodnino sestavlja Kmečka zveza. Prizadeti morajo prinesti naslednje podatke: 1. dan ali čas, ko je bila povzročena škoda; 2. edinice, ki so povzročile škodo ali vsaj če je bila to angleška ali ameriška vojska; 3. kakšna škoda je nastala (na pridelkih, na površi ni v kv. metrih poškodovanega zemljišča, kubični metri porušenega zidovja itd); 4. točna katastralna številka poškodovane parcele. V hujših primerih in po potrebi bo urad Kmečke zveze poskrbel za obisk strokovnjaka na kraju škode. Kakor je razvidno iz posebnega porGČila občinskega zdravstvenega in higienskega urada so bile zdravstvene in higienske prilike v letošnjem avgustu še dokaj povoljne. V avgustu je v naši občini umrlo 170 ljudi za razliko z julijem, ko jih je umrlo 241 in 215 v istem mesecu lanskega leta. Rojstev je bilo 245, medtem ko je bilo rojenih v prejšnjem mesecu 253, v lanskem avgustu pa 257. Poročilo se je 179 parov, medtem ko se jih je y lanskem avgustu 268. Kar zadeva nalezljive bolezni je bilo v letošnjem avgustu ugotovljeno 6.7 primerov, v lanskem avgustu pa 79. Dnevna potrošnja vode v letošnjem avgustu je dosegla 91 tisoč 646 kubičnih metrov. U-službencj higienskega urada sp Prvi obisk mednarodnega velesejma v ZAGREItV ki ga organizira PBIHOBSKI DNEVNIK OLA8ILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE BO V SOBOTO 23. T. KI. ODHOD iz TRSTA v soboto 23. t. m. ob 7 zjutraj, povratek v ponedeljek 25. t. m. opoldne. — Prijave za DRUGI IZLET od 7. do 9. oktobra sprejemajo krajevni odbori OF in potovalni urad ADR/A- EXPRESS Ul. F. Severo 5 b, tel. 29-243 Žeparji na „delu" Crna kronika je včeraj zabeležila tri žeparske akcije, od katerih prva se je dogodila v kinodvorani ((Garibaldi«, kjer •je neznani dolgoprstnež izmakni] v film zaverovani Ani No-vello iz Milj denarnico, v kateri je imela 500 lir in osebne dokumente. Druga žrtev predrznih žeparjev je bila Angela Ban iz Ul. Biasoletto 26, katero je v prodajalnici Delavskih za. drug v Ul. Cavana 13 neznani ljubitelj tujega denarja olajšal za denarnico z 200 lirami in osebnimi dokumenti. Končno s? je na glavni policijski postaji zglasila tudi Marija De Victor iz Ul. Zorzutti 12, kateri je žepar segel v torbico na glavni železniški postaji v Trstu. Izmaknil ji je denarnico s 400 lirami in osebnimi dokumenti. Delo čistilcev min Čistilci min še vedno z vztraj. nostjo mravelj iščejo in uničujejo nevarno iz zadnje vojne ostalo orožje jn razstrelivo, katerega je še vedno dovolj Po našem ozemlju. Tako so včeraj razstrelili ali drugače uničili 36 topniških izstrelkov 88 mm, 1 protitankovski izstrelek 47 mm ter 1/4 kg raznih nabojev. IZPRED POROTNEGA SODISCA obsojena usau na 3 leia zapora Junija letos sta v bližini Repentabra oropala šoferja Mira Petroviča 24. junija letos ponoči sta se na Opčinah približala nekemu avtotaksiju, katerega je šofiral 32-letni Miro Petrovič, dva neznanca ter mu naročila, naj ju odpelje proti Repentaboru. Nič hudega sluteč je Miro Petrovič užgal motor ter se z obema neznancema odpeljal proti določenemu kraju. Ko pa so se pripeljali do Cola, sta neznanca z revolverjem v roki prisilila šoferja, da je avtomobil ustavil, ga zavlekla približno 1 kjn daleč na prosto polje, mu pobrala 7000 Ur, uro, nalivno pero in osebne dokumente, mu zamašila usita, ga z njegovim hlačnim pasom privezala k nekemu drevesu, nato pa )° jadrno popihala v temno noč. Oropanemu šoferju se je kmalu po tej nezaslišani dogodivščini posrečilo, da se je obvezal. Odšel je na najbližjo po-Ucijako postajo, kjer je prijavil rop ter kolikor je jnogel opi- SLAVA PADLIM BORCEM Tov. Marijan Vižintin Tov. Dalmatik Vižintin Tov. Drago Sosič Tov. Marijan se je rodil v Tr*u 22. s. 1915. stopil je v partizane 19. g. ,943, in sicer v Tržaški bataljon, Padei je v borbi proti kletema sovražniku. neznano kje. Tov. Dalmatik se je rodil v Trstu 23. 9. 1923. Stopil je v partizane l9- ^43. Sodelo- val je pri Tržaškem bataljonu in doživel isto usodo kot njegov brat Marijan, Tov. Drago *e je rodil v Sv. Križu 11. 1. 1922. Vključil se je V partizanske edinice 8. 9. 1943. Sodeloval je pri 1. Kraškem bataljonu Gradnikove brigade in padel v borbi proti Nemcem v Vrtojbi pri Gorici 19. 9. 1943, sal oba neznanca. Člani letečega oddelka civilne policije so orapancu takoj pokazali več fotografij sumljivih tipov, na enj izmed njih pa je spoznal osebo, ki je sodelovala pri ropu. Slo je za 22-letnega jugoslovanskega begunca Julija Šimenca, katerega j« policija po golem naključju aretirala že 11. julija letos. Neka patrulja civilne policije je namreč pod nekim grmom ob cesti med Dolino in Boljuncem zagledala ne-kega spečega moškega. Ker se jijn je zdlej sumljiv, so pristopili k njemu. Sledila je kratka telesna preiskava, pri kateri so pri njem našli revolver znamke «Beretta» kal. 9, zaradi česar so ga odpeljali s seboj v policijske zapore, kjer so ugotovili, da je neznanec prav tista oseba, katero so iskali, to je jugoslovanski begunec Julij Šimenc. Na policijskih zaslišanjih je aretiranec dolgo časa zanikal vsako krivdo, končno pa je moral kloniti pod težo dokazov in priznali kvoje dejanje. Povedal je tudi ime svojega pajdaša, 20-letnega jugoslovanskega begunca Milana Puriča, ki je tudi priznal očitano dejanje. Tako sta oba roparja včeraj dopoldne sedela na zatožni klopi tukajšnjega porotnega sodišča. Kot že prej na policiji, sta tudi včeraj priznala svoje, dejanje, izgovarjajoč se, da sta bila brez sredstev. V svoj zagovor pa sta celo vpletla, da sta člana neke organizacije tuje države, katera naj bi ju s posebnimi nalogami poslala v Trst. Kaj sta hotela doseči s to fantastično izjavo, si ne moremo razlagati, tako je otročja in nesmiselna. Dejstvo je, da njune izjave ni nihče vzel za resno ter ni vzbudila drugega, kot pomilovalne nasmehe na ustnih vseh prisotnih od sodnikov preko odvetnikov in kronistov do občinstva. Razprava je bila, kljub temu 1 da se je vršila pred porotnim sodiščem, neobičajno kratka, sodba Pa milostna. Po zaslišanju oropanega Mira Petroviča ter nekaj prič je spregovoril javni tožilec dr. Collotti, ki je za oba roparja zahteval, da ju sodišče spozna za kriva ter ju obsodi; prvega na 7. let ječe ter denarno globo, drugega pa na 6 let in 8 mesecev ječe in prav tako na denarno globo. Za njim sta govorila še branilca po službeni dolžnosti odv. Camber in Uglesič, nakar se je sodišče umaknilo v posvetovalno dvorano ter po polurnem zasedanju izreklo tole sodbo: Qba obtoženca sta kriva obtoženega dejanja ter se ju obsodi: Julija Šimenca na 3 leta in 2 meseca zapora, na plačilo 30-000 lir globfi ter na plačila sodnih stroškov, Milana Puriča pa na 3 leta zapora, na plačilo 30.000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov; poleg tega Pa bo inorai plačati tudi 60.000 lir globe, na katero je bil 1949. leta pogojno obsojen zaradi tihotapstva. Predsednik sodišča je bil dr. Gnezda, zapisnikar pa Tessier. Trčenje kolesarja z avtomobilom Včeraj ob 13.35 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali na II. kirurški oddelek tuka-jš. nje glavne bolnišnice 27-'letne-ga uradnika Gvida Minellija iz Ul. Paduina 4, katerega so malo pre-j pobrali na obrežju Trajana, kjer se je s svojim kolesom zaletel v neki policijski avtomobil.' Zaradi poškodb po vsem telesu se bo moral zdraviti okoli 20 dni. Neznan nočni napadalec Včeraj zvečer se je na glavni policijski postaji v Trstu zglasil 20-letni Ignacij Nichel iz Ul. Nocelli 10 irj službujočemu policijskemu osebju povedal, da ga je prejšnjo noč v Ul. Carpi-netto napadel neznan moški, katerega pozna samo na videz, ter ga pričel surovo tepsti, tako da se je moral zaradi široke rane nad levim očesom zateči po prvo zdravniško pomoč v ambulanco Rdečega križa. Po licija je začela poizvedovati za nasilnim neznancem ter upa, da ga bo na podlagi osebnih podatkov, ki jim jih je dal napa denec, v kratkem izsledila ter aretirala. Nesreča niroha na Proselui V glavno bolnišnico so včeraj ob 15.35 pripeljali 11-letne-ga Marija Regenta s Proseka 287, ki se b0 moral zaradi raznih poškodb zdraviti okoli 10 dni. Njegova sestrična Angela Di Meo, ki je dečka, kateri se ničesar ne spominja, spremljala, je zdravnikom povedala, da je Marij pri igranju s svojimi sovrstniki padel z nekega zidu v bližini doma. posredovali y 412 primerih zaradi nehigienskih ureditev cestnih in hišnih kanalizacij, zaradi vlažnih, temnih in nezdravih stanovanj, zaradi zanemarjenja smetišč in podobno. Poleg tega je bilo obiskanih 12 skladišč, 14 javnih lokalov, 58 industrijskih obratov in 8 najemniških sob. Zdravstven] funkcionarji so nadalje pregledali 28 novih odnosno adaptiranih hiš ter 33 novih odnosno popravljenih industrijskih zgradb. Kontrolni organi za prehrano so izvedli inšpekcijo v 1885 trgovinah, med katerimi so jih našli v popolnem redu 1201, 624 trgovin z manjšimi higienskimi nedostatki in 60 takih, kjer je bilo naročeno lastnikom, naj se čimprej lotijo primerne preureditve svojih prostorov. Zdravstvenim oblastem je bilo prijavljenih v kazensko postopanje 80 primerov. Zaplenjenih pa je bilo 2500 kg sadja, 9500 kg povrtnine, pregledanih 265 kg gob in od tega zavrženih 64 kg, ker se je ugotovilo, da so strupene. Nadalje so funkcionarji higienskega urada zahtevali y 137 primerih vzorce blaga za zadevno preiskavo na higienskem uradu. Nadalje govori poročilo higienskega urada o pregledih gostinskih obratov, posredovanja ambulant, od česar so nudili pomoč zdravniki 9911 osebam pripeljanih v ambulante, na domu pa so obiskali 218 oseb. Zdravstvene ambulante pa so posredovale v 8047 primerih. V avgustu sta bila v tržaški občini ugotovljena dva primera bolezni med živino. Pregledanih je bilo 44 glav živine, ki je bila uvožena zaklana, v občini sami Pa je bilo pobitih skupno 1264 glav živine, od teh 1138 v občinski klavnici pri Sv. Savi, 126 pa V zasebnih klavnicah odnosno na domu lastnikov. Uradniki higienskega urada so zaplenili skupno 750 kg raznovrstnih rib, ker niso bile za prodajo. 69 oseb je bilo ogrizenih od-psov. Izmed teh se jih je 20 zateklo po zdravniško pomoč. KOLEDAR LyieAaJL;4ce - 'Tčmb-ljladib Sreda 20. septembra Evstahij. Morana Sonce vzide ob 5-48>,,z5lonTeuna 13.08. Dolžina dneva 12.20. Luna vzide ob 14.40, zatone ob ZJ.m. Jutri četrtek 21. septembra Matevž, Blagoslav PROSVETNA DRUŠTVA Pevsko društvo »Tržaški zvon« poziva vse pevce in pevke, da se gotovo udeleže pevske vaje v četrtek dne 21. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Odbor Roditeljski sestanek Roditeljski svet pri Sv. Ar.-i vabi starše šoloobveznih otrok iz šolskega okoliša Sv. Ana na sestanek, ki bo danes 20. septembra ob 20. uri v gostilni «Ex Soci« na Kolonkovcu. Na sestanku se bomo pogovorili o nalogah in potrebah slovenske šole ter o vseh šolskih vprašanjih, ki zanimajo naše starše. Pridite polnoštevilno in toč- V tovarni se je ponesrečila V tovarni SATIM v Ulici Cerretto 7 je včeraj, kot po navadi, delala tudi Keselina Gran zoti s Furlanske ceste 397. Med delom pa jo je po naključju stisnil ob steno neki avtomatičen voziček, tako da so jo morali z avtomobilom Rdečega križa prepeljati v glavno bolniš nico, kjer so jo sprejeli na II. kirurgiški oddelek. Ce ne bodo nastopile napredvidene komplikacije, bo ozdravela v nekaj dneh. Motor v Kamion Žrtev hude prometne nesreče je bil včeraj ob 9.30 23-letni Marij Conti s Kontovela 57, ki se je s svojim motorjem peljal po Ul. Nazionale. Ko pa je privozil do bližine Opčin, se je na nekem križišču zaletel v kamion Ts 6387, katerega je šofiral 28-lctr.i Guglielmo Placi-do iz Ul. Torrebianea 10. Sunek trčenja je bil strašen. Motorist je v loku zletel z motorja na trda tla, kjer je negibno obležal. Z avtomobilom Rdečega križa so ga takoj prepeljali v glavno bolnišnico v Trstu, kjer so zdravniki ugotovili, da si je pri r.esreči zlomil stegnenico in komolec desne noge in roke ter hudo poškodoval lobanjo. Zaradi hudih poškodb se zdravniki niso hoteli izjasniti o njegovem stanju. Padec Kolesarja Prejšnjo noč je neka patrulja civilne policije s svojo emer genco pobrala v Ul. Roncheto 30-letnega Danila Grilla iz Ul. dell’Argo 3, ki je malo prej padel s svojega kolesa, ter ga odpeljala v ambulanto glavne bolnišnice, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Na srečo so njegove poškodbe le lažjega značaja ter bo v nekaj dneh zopet zdrav. Vzrok njegovega padca moramo iskati v kolesarjevi vinjenosti. Prometna nesreča na Horni Po Korzu proti Borznemu trgu se je včeraj ob 15.50 s svojim avtomobilom Ts 10276 peljal 25-letni Aleksander Forbes iz Ul. Fabio Severo. Ko je privozil do Trga Malta in hotel zaviti na levo, je z nasprotne strani privozil s svojo «Lam-bretto« 26-letni Milan Alfier s Trga Libertii 9. Kljub temu, da sta oba vozača v zadnjem trenutku pritisnila na zavore, nista mogla preprečiti, da se ne bi zaletela drug v drugega. Pri trčenju je vozač «Lambrette» padel po tleh ter si pri padcu poškodoval levo ramo ter levo nogo, zaradi česar so ga morali odpeljati na zdravljenje v glavno bolnišnicp. Obe vozili sta bili le neznatno poškodovani. OF SEJA OKRAJNIH tajnikov bo danes 20. t. m. ob. 9.30 dopoldne na sedežu v Ul. R. Manna 29. SEZNAM KRAJEV ZA PRIJAVE ZA OBISK MEDNAROD NEGA VELESEJMA V ZAGRE BU ZA NABREZINSKI OKRAJ — DRUGI IZLET. Za Nabrežino — Slivno r.a sedežu OF — Dudkova hiša št. 89. V Vižovljah št. 9 pri Nini _ Kravanja za Sesljan in Vižov-] lje. Za Devin pri Mitri Legiše, vi v Devinu št. 34. Za Sv. Ivan in Medjo vas pri tov. Kosmanu (gostilna). Za Križ pri tov. Mariji Sor.ce, Sv. Križ 12 in pri tov. Josipu Ukmarju, Sv. Križ 51. Za Cerovlje pri tov. Lini Petelin, Cerovlje 6. V Mavhi-njah pri tov. Zdravku Urdihu, Mavhinje 20. Za vasi Sempolaj, Prečnik, Trnovica in Praprot pri tov. Vidi Furlanovi, Sempolaj 20. Za Salež in Samoto-rico pri tov. Janku Obadu. Salež 17. Za Zgonik in Koludrovi-co pri tov. Ivanu Knezu, Ko-ludrovica 2. Za Gabrovec pri tov. Ivanki Rustjan, Gabrovec 4. V Barkovljah se sprejemajo prijave za obisk zagrebškega velesejma v prostorih Prosvetnega društva na Mandriji ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 20. ure. Ne zamudite in pohitite z vpisom! Vpisovanje za II. turnus od 7. do 9. oktobra za obisk zagrebškega velesejma se nadaljuje. Prijave se sprejemajo na sedežu I. okraja OF v Ul. Machiavelli št. 13, II. dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 16. do 18. ure vsak dan razen nedelje. IZLETI PDT V nedeljo 1. oktobra .ho izlet V TRNOVSKI GOZD skozi Vipavsko dolino z obiskom preteklo nedeljo otvorjene Iztokove koče pod Golaki. Vpisovanje pri Geču v Rojanu in v uradu ZDTV (UCEF), Ul. Machiavelli 13, II. do 21. t. m. Člani plačajo 500 lir, nečlani 600, dijaki in nezaposlena mladina 250. URADNE OBJAVE TRST, 19. (PIO) — Ukaz ZVU št. 172, ki stopi v veljavo na dan Objave v Uradnem listu, 21. septembra 1950, predvideva povišanje družinskih doklad za otroke službojemal-cev v trgovini, svobodnih poklicih in umetnosti ter za otroke poklicnih časnikarjev na delu Svobodnega tržaškega 0-zemlja, katerega upravljajo an-gloameriške sile. Po nalogu higienskega urada bodo odslej tudi po odpravi predpisov za prodajanje kruha na nakaznice uvedli strogo nad zorstvo nad njegovo prodajo. Z odlokom z dne 22. junija 1950 št. 123 je bil določen manjši odstotek vlage kruha; odlok št. 124 iz istega dne določa, da morajo vsi peki razpolagati s primernimi količinami kruha navadne vrste ali prodajati kruh boljše vrste s ceno, ki jo uporabljajo pri kruhu navadne vrste. Odgovorni organi vršijo stalno kontrolo nad tem, in da bi bilo njihovo delo tem uspešnejše, priporočamo vsem, da jih podprejo. Izšel je Uradni list ZVU št. 25 z dne 11. IX. 1.1. z sledečo vsebino: Ukazi: Osrednji urad za gospodarski razvoj Trsta. Razdelitev sklada za financiranje ura dov za zaščito in socialno pomoč delavcem. Zbiranje statističnih podatkov. Predpisi v prid hotelske in turistične industrije. Proglasitev gradnje voda z visoko napetostjo za prenos električne energije v ribiško naselje ob Timavi občini Devin za občekoristno in nujno potrebno. Pooblastilo hranilnici »Cassa di Risparmio« v Trstu za dajanje kreditov obrtnikom in obrtniškim podjetjem. Upravni ukazi: Imenovanje, predsednika in ravnatelja osred njega urada za gospodarski raz voj Trsta. Izpiti za pravne zastopnike v letu 1950. Občina javlja, da bo Ulica Galilei od Ulice Cologna do Ul. Torricelli ostala zaprta prometu dokler ne bodo vsa dela končana. Dvig obrtnih dovoljenj za leto 1950. Vsi oni, ki niso še dvignili pri občini obrtna dovoljenja za leto 1950, naj to naredijo čimprej v tem mesecu. Dovoljenja bodo lahko dvignili v uradu za obrtna dovoljenja — Ul. Rettori 2, II. nadstropje, soba 247, od 8.30 do 12 ob delavnikih ali pri združenjih trgovcev, če so bile tamkaj položene. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Danes 20. t. m. ob 20. uri GOSTOVANJE V PLAVJAH (NA PROSTEM) z Goldonijevo komedijo „B>rinierskc sdrnhe*6 Za prebivalce jugoslovanske cone prodaja vstopnic diru* od 10. do 17. na bloku v Škofijah. Cena je 10 in 20 ii® V petek 22. t. m. ob 20. uri GOSTOVANJE V PLAVJAH (NA PROSTEM). z Molierovo komedijo »TARTVFFE" Občni zbor SHPZ Slovensko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu javlja vsem včlanjenim prosvetnim društvom in včlanjenim ustanovam, da se vrši IV. redni letni občni zbor dne *. oktobra 1950 ob 9. uri dopoldne na stadionu »Prvi maj«. ’ Slikarska razstava v galeriji Škorpijon Galerija Škorpijon, kjer raz. stavlja mladi slikar Klavdij Ur-sič-CernigoJ, je odprta vsak dan od 9 do 13 ter od 16 do 20. DAROVI IN PRISPEVKI Darovali so za venec bazoviškim žrtvam: Francka Stranj 100, Amalija Slavec 100, Angela Stranj 100, Sveta Bonassi 100, Francka Sdncin 100, Ivana Pangerc 100, Ana Stranj 100, Angela Vodopivec 100, Antonija Ldvriha 100, Josip Prašelj 50, Ivana Prašelj 50, Ivana Slavec 100, Lino Cuk 100, Francka Kocjan 50, Angela Lovriha 100, Marija Sancin 100, Justina Furlan 150, Marija Stranj 50, Evelina Babič 100, Draga Lovriha 100, Marija Lovriha 100, Dora Mahnič 100, Marija Ota 100, Josip Svetina 100, Anton Pangerc 100, Viktorija Sancin 100, Nada Sancin 50, Angela Žerjal 150, Martin Lovriha 100, N. Sancin 150, ... NOČNA SLU2BA LEKARN Barbo - Carnlci, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana XI; Ravasini, Trg Liberta 6; AUa Sa-lute, Ul. Giulia 1; Zanetti - Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno močno službo. STRELSKE VAJE TRST, 15, septembra (PIO) Na bazoviškem strelišču bod0 streljali s karabinkami danes in 23, septembra dnevno od 6.30 do 18.30 ure. TRŽAŠKA BORZA Zlasti šterling 8075-8125, papirnati šterling 1580-1620. dolar 665-668, dolar (telegrafski) 674, 100 francoskih frankov 172-176, švicarski frank 153-154, avstrij. ski šiling 23-23.25. ŠOLSKA OBVESTILA VPISOVANJE NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH IN TEČAJIH V TRSTU Na vseh srednjih šolah in tečajih v Trstu in okolici se Je začelo vpisovanje due 1. septembra in se zaključi dne 23. septembra. Učenci, ki polagajo popravne ali razredne izpite, se lahko vpisu-jeto do konca meseca. Vpisati se morajo tudi vs! oni, ki so položili sprejemni izpit. Vpisovanje je vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnosti na oglasni deski vsake šole. DRZ. SLOVENSKA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SO-LA-TRST vpisovanje za i., u. m m. razred za vse (nove in dosedanje) učence traja do 25. septembra t. 1. Le učenci, ki imajo popravne izpite, se labko vpišejo do vključno 30. septembra t. I. Popravni izpiti se pričuo v soboto dne 16. septembra t. I. ob S. 30 v šolskib prostorih. Podrobni pogoji za vpis I« razpored popravnih izpitov so razvidni na šolski oglasni deski oziroma v tajništvu (Rojan . Ulica Montorsino 8-III.). ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. septembra 1950 se le v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa ie bilo 9. Civilne jroroke: industrijec Giuseppe Machne in trgovka Giovanna Posarini. Cerkvene poroke: vojak ameriške vojske Albert Miller in šivilja Andreina Orlando, hi-drotehnični strokovnjak Ange. lo Vragnaz in gospodinja Rena-ta Bonetti, inštalater Sergio Cernecca in gospodinja Tea Lippera, industrijski izvedenec Dario Siard in bolničarka Marija Serberič, inštalater Dante Carletti In šivilja Marcella Sar-ti, uradnik Aurelio Saletnik in gospodinja Lidia Sancin, šofei Vladimiro Crociati in gospodinja Ida Štolfa, trgovec Rugge-ro Ive in blagajničarka Leda Petelin. Umrli so: 84-letna Teresa Čopič vd. Stabile; 76-letni Giuseppe Margaritella-. 59-letnl Euge-nio Marcuzzi; 41-letni Esposito Ciro, 63-letna Antonija Potos-nič por Loj, 64-letna Enrica Aliče Caramarco por. Marino, 39-letna Vittoria Bertocchi por. Rodella. Zahvala Prosvetnega dr# Lonjer-Kalinara Prosvetno društvo Eonj^ Katinara se iskreno za»v vsem, ki so sodelovali na ^ certu v Lon-jerju 17. ko doprinesli za več)1 prireditve. Zahvaljuje fe skima zboroma iz ^ fjire-Padrič, tov. Mirki L®vre ^ vi, tovarišem Ignaciju Prašlju, Strajnu, Krizni Cvetu Grgiču, Vodopivca, brozetu in Lavrenčiču. KINO Rosselti. 16.30: ((Romam' turist«. Gregor)' Piec .^tcv Excelsior. 15.00: »Amer1*1 Etonu«, Mickey R°°ney. ^ Eilodrammatico. 16.30: «Se orožjem«, C. Colbert Fenice. 16.00: ((Taverna v e Bing Crosby. Fred ASt C -uljivii' Alabarda. 14.30: ((Neprem« K(r Armonia. 15.30: «Pri zla njičku«, B. Grable. g ce-Garibaldi. 15.00: ((Prepove« sta«, Dana Andrews. pSr Ideale. 16.15: «Ambra», “• nell in G. Sanders. Rk> Impero. 16.00: ((Pošast Escondito«. . ^1»' Italia. 16.00: »Velika iJtt Bette Davis. BJ- Savona. 15.30: ((Srečanje taanu«, Clark Gable, -gp (F-Viale. 15.30: ((Tajnica za f ^ lo — Gospodar, ki vse Vittorio Veneto. 16'00; Manhattana«. ^ i(l<' Ob morju. 15.30: «HU*C su», Mioheline Prešle. a jj/ Azzurro. 16.00: ((Margie«’ Crain. jllF Eelvedere. 16.30: nosti«, Spencer Tr ^ Marconi. 16.00: »Pot zvez ■ Darnell. * ptf™ Massimo. 15.30: ((Kapi‘an E. Flynn. oči«11 lici*- Odeon. 16.00: «Nevarne P° Pat O’ Venezla. Brien. «Tragedij31 krajih«. C. tr« .. ® Vittoria. 16.00: «vr.neJ„dtil3*0 na Donavi«, Marta A $4 Ljudski vrt na, pr0^iarl'en£ «Lovci na zlato«, trich. Letni kino v Ul Sevef®' 10.3* »Začarana vas«. -n. « Letni kino Rojan. l * rotila v ital. in poj 7.00: Napoved časa r 7,1« , slov. in objava sP°r tranja 12.00; 1«2 45.' Lnf1 Plesne melodije,. sP?n 13.00: Napoved' časa• da; Jafr siov. in °bjava Pj3 45: ffr-, Glasbeni utrinki, l«i4.0V,cj: darski presled ročila v slov.:19.45o00: p pevski ansambli. J0, . 20.3»; fr J°^,kLivir^f«sfitai.)L,^ jeve Kiavirsnc . y cjr (iijski obzornik <‘ta: ster glasbeni spor00, zab^ na igra (slov.). JJ-A- jug«; i® kestri; 22.00: 2tylJeM.e ^ ,S: skih narodov (ital:’'be Uf.1 « cert simfonične B13 Beethoven. Brahrn /■ ^ ^ Z »d nja poročila v ltal'’23.l0: 5j3> poročila v slov.,j Uspavanke; 23.30. sporeda za nas Izlet na — -— Z avtopulman^pggSS « ADRIA ' j * 29.. 30. IX- i" 20 t. Vpisovanje ADEXiz,0V 8. OKTOBRA pi*e® Express» našle v Šhociiansho Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - TJ L Silvio Pellico 1\11, nadst. - Telefon 11-32 Razstava proste cone zaključena Izpred sodišča Nekaj misli o gospodarski krizi £«*“*** S£ ie y Go- in tnlil toIiko opevana iLl m pomP°m priprav- iMStaVa izdelfcv tako i-®enovane proste cone. Razsta- Va je že ^--ženiu ljudstvu je treba Wč; „eS^„pa. n? bo mogoče jar«.-26 na prvi P°gicd dovolj ''icah^ §ovorda ° vseh kri-bgov*ii,St 3 Strani vladnih in Jo*, Tgoy’ ki soodloča-«3 gospodarskem življenju «a mesta prizadejajo pred-**a kf ■Sam^> deiovn«lnu ljud-HiislriK6 ,odvl'sno od svojih W Našem ™es,eanih Prejem-.Tega da bodo na pri- »«mlh nali lastniki Pre* ter ea , b ceneni bencin '4vourabijaii v pr°metu’ čevati naora avtobus pla- ki bil tako dra§0- kakor 'Palnih naprodaj no nor-"Tlh nah izven pr°ste co-kih 0a J4e ?amo en primer. Ta-£>roste co"56--VeS' Vsa razstava ktivičah \ 1biliiw1V0dn^e. Proste cone težke > Potem je popolnoma 'Pde je govorila o takih Vz^rževan^atlS'Ca v^ada tr°ši r^a0’da,kai takega"ne dela da ima aa?s.lrsih sl°inv, ampak 5anio n j, • a denaria koristi tjurist,, . 3 Posameznikov. ye lfr.i-1 -lb prav dobro pozna. Ve'(ta , ani so njihovi profiti, iiovih rok *’ da 50 *° žul3i np' 3jivaZS^?Va Pa ni b^a pomanjk-^iavnoi?0 glec^ gospodarske Vsem m fomveč so pred-^elnosu'laIe ^teviIke o brez-'arašria VI1 ^ dneva v dan ®°sledm. V rici- 1udi ona je * bil0 a: pr°ste cone in zato Vrtu mesto v ljudskem ^°da tai razsiavi proste cone. froste a sram'oste si advokati i ? cone ter vsi oni, ki ima- Jo - ... ....v. Viti, 23tq korisii’ nočejo napra- tisoč ®o o tem molčali. m več brezposel- nih je zatorej ob zaključku razstave prost/g cone dovolj jasen opomin, da po tej poti ne gre. Bogastvo enih in revščina drugih je preveč kričeče, krivično nasprotje, ki ga je treba odstraniti, če nočemo da bo i-melo pri nadaljnjem razvoju goriškega gospodarstva usodne posledice. Mi nismo krivi neuspeha kominformishčne „|esfe" v Pevmi Včerajšnja Unita je med poročilom o mesecu tiska v Pevmi objavila tudi vest, da je Demokratična fronta Slovencev organizirala med pevmsko mladino brezplačen izlet, da bi s tem preprečila sodelovanje mladina na njihovem eprazni-kuv. Informbirojevci So se vedno zatekali k laži, ko jim je zmanjkalo boljših dokazov. Zato so tudi tokrat ostali zvesti tej svoji liniji in si spet izmislili eno debelo. Je pač tako. Neuspeh je treba nekomu pripisati, in tega je treba obdolžiti -svojem nasprotnika: Ce bi se take laži iznebili reakcionarji, potem bi jim oprostili, ker je laž posledica njihove narave in vsega njihovega delovanja. Sedaj vidimo pa, da si tudi «homunisti» pomagajo z lažjo, da bi opravičili svoj neuspeh. No, pa saj niso lagali, samo neresnico so zapisali. Aretacija pijanca Goriška kvestura je te dni aretirala 28-letnega Viktorja Princa, ki se je v petek zaradi pijanosti s kolesom zaletel v izložbo v Ulici Duca d’Aosta. Vzrok aretacije je utemeljila, pijanost na javnem mestu. Neke nedelje letošnjega avgusta se ga je 19-1'etni Ivan Scoda iz Bračana pri Krminu pošteno nalezel. Pozno ponoči je zapustil gostilno, se spravil na kolo in Jo mahnil proti domu. Toda na vozilu se je držal tako slabo, da je med potjo trčil y kolesarja Bruna Zam-picchiattija, ki je vozil po svoji desni. Pri tem srečanju je imel pijani Scoda mnogo več sreče kot Zampicchiatti. Qsta>l je namreč nepoškodovan, medtem ko je Zampicchiatti padel in je njegovo kolo odneslo precejšnje poškodbe. Kfl se je ta slednji dvignil, se je besen zagnal v pijanega mladeniča, toda ta je kljub omotičnem stanju imel toliko prisotnosti duha, da je Zampicchiattiju zagrozil naj molči in se mu je tudi zlagal, da je v službi policije. Incident bi se tako tu Vino mu je šlo v glavo V času trgatve smo. Marsikateri vinogradnik je že pospravil, če ne vse, pa vsaj del svojega pridelka ter iz njega pripravil prvo vino. Dobra je ta prva kapljica-in ni čudilo, če se je človek pri poskušnji preveč naleze. Tudi 39-letni Ciril Leon lz Bilj (FLRJ) je bil med njimi. Pridelal je verjetno nekaj vina, ki mu je pri poskušnji toliko zlezlo v glavo, da je pri obisku svojega prijatelja v Seat Petru popolnoma spregledal mejnike, ki ločijo Jugoslavijo od Italije. Tako se je nevede naenkrat znašel pred italijanskimi obmejnimi stražami. Vse prošnje, naj ga izpustijo, so bile zaman. Vtaknili so ga v kratkotrajen pripor Jer ga nato izročili j u go slovan skijn obmejnim oblastem. Klerofašistično časopisje pa je temu pripisalo popolnoma neresnično vest politične , .. narave. Ni se namreč moglo Izogniti blatenju, čeprav posrednemu, ker jim je to prišlo stem trenutku ne prišla mimo orožniška izvidnica, ki je vidno pijanega Sccdo povabila na poveljstvo. Toda Scoda se je orožnikom uprl in jih nesramno ozmerjal ter jim zagrozil, da jim bo žte pokazal, ko pride do strojnice. Toda kljub vsemu se je karabinjerjem le posrečilo spraviti ga na poveljstvo, kjer so mu pregledali dokumente in ugotovili, da je na osebni izkaznici popravil datum rojstva. Se istega dne ro mu napravili dolg zapisnik in ga odposlali na okrajno sodišče v Gorico. Včeraj so ga sodniki po kratkem zasliševanju, pri katerem je Skoda le s težavo priznal svoje ravnanje, obsodili na o-ssm mesecev zapora zaradi žalitve orožnikov, na plačilo 8000 lir globe, ker je lažno izjavil, da je policist, na 4 mesece zapora zaradi popravljanja osebne izkaznice in 1000 lir globe zaradi pijančevanja. Na podlagi odcusta odrejenega za sveto leto so mu odpustili štiri mesece zapora že tako v kri, da vse skupaj sliči neozdravljivemu zastrupljen ju. Peklenski stroj v smeteh Včeraj popoldne Je 53-letni pometač Jožef Skuz iz Gradeža pri razkladanju smeti v občinskem smetišču našel med odpadki peklenski stroj. Ker ni mož vedel zakaj gre, je čuden predmet brcnil z nogo. Cim pa je to storil, mu je pod čevljem eksplodiral in ga precej ranil v nogo. Tako je moraj Skuz v civilno bolnico v Gradež, kjer bo ostal 10 dni. Zaplemba nenravstvenih revij Včeraj so Organi javne varnosti zaplenili y raznih časopisnih prodajalnah našega mesta izvod ilustriranega tednika «Otto» in 28 izvodov mesečne revije «Trentatre». Omenjena časopisa sta bila pornografske vsebine. Staro orožje Pri pregledu polja, na katerem so imeli vojaške vaje, so vojaki nastanjeni v Koprivi in Krminu našli v nekih jamah nekaj zapuščenega orožja. Najdbo sq prijavili orožnikom. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da si vse včlanjene tvrdke lahko ogledajo na njenem sedežu v Ulici IX Avgusta 11, L. nad. sledeče okrožnice: uvoz trdega bombaža; konzulov vizum na izvirna potrdila; navodila za zunanjo trgovino; uvoz iz Eritreje; na- lih cene vseh pijač in jedi na vidno mesto, kakor to zahteva tudi člen 194 pravilnika javne varnosti. Te odredbe glede obvezne objave cen dajejo potrošnikom možnost, da zvedo za cene pred nabavo ter pristojnim organom olajšajo kontrolo tudi nad trgovino na drobno. Ker bodo Ljudski tabor v Sovodnjah naj bo dokaz visoke politične zavesti našega ljudstva! Zato sodelujmo pri njem, da bo čimbolje uspel! Vodila za trgovinske izmenjave in plačila s Somalijo; razne vesti o zunanji trgovini. * «■ » Zveza trgovcev za goriško pokrajino ponovno opozarja vse včlanjene tvrdke na člen 4 zakona z dne U.1.1923 št. 138, po katerem je vsak trgovec dolžan opremiti razstavljeno blago in blago v notranjosti trgovine s cenami. Tega zakona se morajo držati tudi lastniki javnih obratov, in razobesiti v loka- kršitelji tega zakona strogo kaznovani; opozarja Zveza vse trgovc.e, da vestno izvajajo o-menjene odredbe. Pregled mer in uteži Goriški župan obvešča vse prizadete, da je na županskem protokolnem uradu na vpogled seznam sprememb stanja mer in uteži v drugem šestmesečju 195Q. Omenjeni seznam si interesenti lahko ogledajo do 30. septembra. Dva avtomobila žrtvi prometne nesreče Nesreča ni zahtevala človeških žrtev Predsinočnjim okoli 20 ure se Je na cestj v Trst, in sicer pri prehodu čez železniški tir, ki pelje v Jugoslavijo, pripetila prometna nesreča, katera k sreči ni) povzročila človeških žrtev, pač pa je resno poškodovala obe vozili. Nesreča se je pripetila zaradi nepazljivosti šoferja. Kot je znano, se cesta pri prehodu čez progo nekoliko vzpenja in se nato zopet strmo spušča. Ta vzboklina povzroča, da naglo vozeči avtomobili izgubijo smer vožnje m često končajo v obcestnem kamnu ali pa na njivi. Tudi zadnja nesreča se je pripetila .zaradi prevelike brzi-ne. Tržaški industrijec Rudolf Stumpf, ki verjetno ceste ni prav dobro poznal, se je na svoji Lancia Aprilia TS 2240 zelo naglo vračal v Trst. Pri prehodu čez železniško progo pa je vozilo zelo močno sunilo najprej kvišku, kar je povzročilo, da je vozač izgubil oblast nad volanom. Vrglo ga je na levo stran ceste, kjer se je bližal drugi avto, «Fiat 1500», last goriškega industrijca Marija Tacchino. Vozil ga .ie njegov šofer Arturo Blasig. Aprilia je zaradi močnega sunka obdrsni-la Fiat 1500 ter pri sunku iz- gubila prvo levo kolo in se nagnjena na levo stran drsala še kakih petdeset metrov, kjer se je končno zaletela v obcestni kamen. Tudi «Fiat 1500» se. je pri tem resneje poškodoval. Šofer «Aprilie» je moral iskati zdravniško pomoč v bolnici, ker se je pri trčenju opraskal. Na kraj nesreče so nato prihiteli gasilci in policija, ki so vozili spravili h kraju. Aretacija Na podlagi tiralice, ki jo je izdala goriška sodnija, so organi javnie varnosti včeraj aretirali 30-letnega Jožefa Gugliat-tija iz Ul. Rabatta 22. Gugliatti bo za rešetkami presedel 4 mesece, ker je pred časom skrivno prestopil državno mejo. KINO VERDI, 17: «Cincija», E. Tay-lor; VITTORIA, 17: «Tajnost na mesu«, P. Goddard; CENTRALE, 17: »Verige«, A: Nazzari; MODERNO, 17: «Nazaj ni poti!«, C. Bennett; EDEN, 17: «Vlak se ustavi V Berlinu«, M. Oberon. SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV priredi v nedeljo 24. septembra DSKITABOR V SOVODNJAH Začetek točno ob 15. url Pretekli petek je bila v Izoli sindikalna konferenca koprskega okraja. Ob tej priliki so delegati pregledali uspehe in nedostatke dosedanjega dela svoje organizacije, vse to zlasti 7 _ glede na izvajanje gospodar- *veza slovenskih prosvetnih društev | skega plana. Lepo okrašena, z gesli ter zastavami obdana dvorana ie bila nekak simbol borbenosti H ■ ■ »»»- _ —_ _ __ ™ in bratstva naših delavcev in UUDSfCi TABOR "■1,1 s‘ Ro otvoritvi konference je tov. tajnik okrajnega odbora ES pozdravil vse delegate, predvsem pa tov. Prijona, sekretarja okrajnega komiteja KP. Takoj nato je bilo izvoljeno delovno predsedstvo in sprejet dnevni red. Se pred poročili je pozdravil konferenco v imenu okrajnega komiteja tov. Prijon, ki je pozval delegate, naj dobro pregledajo dosedanje delo in si po vsem tem začrtajo nove naloge za čimprejšnjo izvedbo gospodarskega plana. Kot prva točka dnevnega reda je bilo politično—organizacijsko poročilo, ki ga je podal tov. predsednik okrajnega odbora ES. Izvajal je, d.a so imeli ES v zadnjih osmih mesecih velike uspehe pri dvigu storilnosti dela, izboljšanju delovne discipline in podobno. Pozval je vse člane sindikalnih podružnic, naj delajo na to, da bo plan izveden, pravočasno, tako glede na, količino, kakor glede na kakovost pridelkov in izdelkov. Tov. predsednik se je nato ustavil pri vprašanju vključitve ES v vseljudsko organizacijo SIAU. ki bo še bolj pospe-spešila delovanje sindikalne organizacije. Pri tem je opozoril, da bodo ES složno z o-stalimi množičnimi organizacijami, ki tvorijo pravtako sestavni del SIAU, enotnejše izvajale začrtani plan. Omenil je še. da ES s to priključitvijo pe bodo izgubili svoje samostojnosti, in da bodo zlasti kot sindikalna organizacija vršili specifično vlogo in izvajale svoje izredne naloge. O UPRAVLJANJU PODJETIJ IN TOVARN Po končanem poročilu tov, predsednika, ki je bilo sprejeto s soglasnim odobravanjem, .... . °TV0i OTr, RITEV SPORED CKI baM2T V NARODNIH NOŠAH. Izvajajo otroci iz Podgore. I Koncert. Sodelujejo pevski zbori iz Goriške (Standrež, Podgora, Oslavje, Vrh, ^Hv in Sltverian). iz koroške (Bilcovs) in iz Trsta (Barkovlje in Prosek). ANje IN VISOCI REJ. Izvajajo Korošci iz Brnce. «Stq NskI PLES. Izvaja skupina iz Sv. Jurija v Reziji. EDI». Izvaja folklorna skupina iz Trsta. Sledi ljudsko rajanje do 24. ure. St* Rdografska razstava bo prikazovala prosvetno delovanje naših društev in zanimivo- sti naših vasi. Med odmori bo igrala godba na pihala iz Barkovelj (30 godcev). na koncert, k folklornim plesom, na razstavo in k ljudskemu rajanju samo z značko. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - TJ L Cesare Battisti 2 - Telefon 70 6 izletov za ogled mednarodnega velesejma OKRAJNA SINDIKALNA KONFERENCA V IZOLI Ža Mio Maniezttesa mana je govoril toy. Tence o upravljanju podjetij in tovarn od strani delavcev. Pri tem je med drugim dejal, da bedo morali delavci x tovarnah in podjetjih poznati natančno vse naloge, ki jih bo od njih zahtevalo upravljanje, ker bodo s tem dejansko vsi sodelovali pri tej upravi. Ravno sedaj se bodo morali še bolj zanimati, da bedo uspehi proizvodnje čim boljši. Le na ta način bodo delavci lahko rešili vsako vprašanje, ki se bo pojavilo V podjetju ali tovarni, kakor na primer postavitev norm, ptana, in podobno. Pravtako bodo morali delavski sveti, ten sindikalne organizacije sporazumno z u-pravo podjetja ali tovarne pre-motriti in prediskutirati na enak način vprašanje norm, postavitev plana itd. Tov. Tence je pri tern poudaril, da je za pravilno izvajanje vseh teh nalog od strani delavstva nujno potrebno, da poglobijo svojo ideološko in politično vzgojo, kajti le tako bodo pravilno pojmovali važnost svojega sodelovanja pri u-pravljanju tovarn in podjetij. S sodelovanjem vseh bo mogoče doseči uspehe. Končno se je tov. Tence dotaknil tudi vprašanja brigad-r.ega sistema dela, tekmovanja med brigadami ter uvedbe norm. Vse to bo izboljšalo disciplino dela ter tudi dvignilo produkcijo vseh pridelkov. Za dosego kulturnega in ideološkega dviga delavstva bo treba v bodoče gledati na to, da Okrajni plenum ZAM bo zasedal 23. I. m. Prihodnjo soboto, dne 23. t. m. ob 8. uri bo v Kopru v mali dvorani gledališča zasedal okrajni plenum antifašistične mladine Koprščine. Za delegate osnovnih aktivov mladine je udeležba obvezna. Prav tako za predsednike in tajnike teh aktivov. To zasedanje bo važno, ker si bo mladina začrtala bodoče naloge glede izvajanja enoletnega gospodarskega plana, prav tako pa bo dala nove smernice organizacijskemu delu mladine V aktivih. bodo sindikalne podružnice povečale število rdečih kotičkov, čitalnic, krožkov, katere naj obiskujejo prav vsi delavci. S tem v zvezi bo treba organizirati še več pevskih zborov, dramskih družin in folklornih skupin, in sicer tako, da bo imelo vsako podjetje ali tovarna svoje prosvetno društvo z vsemi omenjenimi prosvetnimi vejami. Prav tako bo treba poglobiti strokovni študij delavstva s predavanji ter ljudskimi univerzami, ki naj skrbijo tudi za razširjanje splošnega znanja in obzorja delovnega človeka. DISKUSIJA Na obe poročili se je vnela živahna diskusija, v katero so posegli mnogi delegati. Tovariš iz tovarne Nardone je pojasnil, da je v njihovi tovarni ravnatelj podjetja že dalj časa odsoten in da iudi delegat tovarne ni na delovnem prostoru. Toda kljub temu so delavci podjetja dvignili produktivnost svojega dela in tudi izboljšali izdelke. To dokazuje, da znajo, delavci sami upravljati še tako težke cbjekte, da si znajo postaviti delovne načrte, čeprav ni nad njimi direktorjev in delegatov, ki bi jim hoteli samo ukazovati. Pri tem je ta tovariš še omenil, da bodo delavci pri »Nardone« u-redili svojo lastno ekonomijo, ki bo dajala dovolj zelenjave in povrtnin za yse njihove družine in menzo. Tov. Jordan Muženič je dejal, da izraža gotovo mnenje vsega delavstva, če reče, da delavstvo našega okrožja ne bo štedilo s svojimi silami pri izgradnji socializma in s tem blagostanja za vse ljudstvo. Delavstvo se zaveda, da bodo vsi ti napori koristili y prvi vrsti njijn in skupnosti in da bodo le na ta način imeli na razpolago dovolj oblek, živil ter kulturnih potrebščin. Delavec Ferruccio Bortoli iz Pirana se je zavzel, naj delavci še bolj obiskujejo razne nove gospodarske in kulturne objekte X Jugoslaviji, katere volijo delavci sami. Poleg tega bo vse to zanje poučno, delavce Pa bo istočasno krepila zavest, ko bodo videli, kaj se da doseči z žilav ost j o in doslednostjo. S tem v zyezi je priporočil tudi obisk zagrebškega velesejma. Tov. Jože Sancin je kot član podružnice ELTE poudaril, da je treba polagati čim večjo pažnjo tudi na vzgojo' vajencev. Priporočal je večerne tečaje za njihovo strokovno izpopolnitev in za razširjenje njihovega splošnega znanja, da bodo na ta način postali v svojem poklicu zares pravi strokovnjaki. Smiselno enako je izvajal tudi tovariš iz oddelka za delo. K diskusiji so. se oglasili še mnegi drugi tovariši, po zaključku pa so ysi delegati sprejeli soglasno cklep o vklju-čitvi ES v organizacijo SIAU. V skladu s poročili in diskusijo so bili sprejeti nadaljnji sklepi, da morajo člani .vseh sindikalnih podružnic paziti na tp, da bodo izvršili svoj plan pravilno in pravočasno, da bodo v ta namen ustanovili povsod brigado^ ter' tekmovali za večjo storilnost dela, boljšo kakovost izdelkov, čim večjcf disciplino in drugo. V kulturnem pogledu je bil sprejet sklep, da je treba ustanoviti preda-valne krožke, v katerih se bodo delavci seznanili predvsem z bistvom in koristmi upravljanja tovarn in podjetij. Prav tako je treba organizirati nadaljnje rdeče kotičke. Glede vajencev ie treba storiti vse za njihovo strokovno in splošno vzgojo. ZAGliUISV Pl rčKjr.oKM mm. na katerem bo razstavljala tudi jugoslovanska cona Tržaške, ga ozemlja. — Prijave sprejemajo vsi okrajni in krajevni odbori SIAU, ASIZZ, ES in Zveze Italijanov. — Izleti bodo od 22. do 25. septembra, od 24. do 27. t. m., od 26. do 29. t. m., od 28. septembra do 1. oktobra, od 30. septembra do 3. oktobra in od 2. do 5. oktobra. looek za inioni V včerajšnji številki našega lista smo objavili x izvlečku novo ureditev invalidske zaščite v Istrskem okrožju, kakor je določa odlok o vojaških invalidih, ki je bil sprejet na zadnjem zasedanju Istrskega o-krožnega ljudskega odbora. Danes objavljamo postopek za pridobitev invalidnine po novih predpisih. Za pridobitev invalidskih pravic po novem odloku se je treba pismeno priglasiti do 31. decembra t. 1., in sicer pri invalidski komisiji v Kopru. Kasnejše priglasitve se bodo sicer tudi upoštevale, ker invalidske pravice ne morejo zastarati, vendar tem zamudnikom ne bedo priznane invalidnine od 1. januarja 1850, ampak šele od dneva vložene prijave. Invalidska komisija x Kopru bo reševala vse prijave v svetu, ki ima tri člane ter bo morala izdati na vsako prijavo posebno odločbo. Zoper vsako """"»»iiiinin,,.......................... milili...im.....Hlinil.................................................................................................................................................................. ičK., V Kovinski roman 47. Na nnJV obema komet- &HglaV0 ln gleCU1 , ^isar . obtlne na mizi. >sttJe videl> da treba N Pobijajln°ri pu5"lc0' da km stran i celega na i^bstii; t0 3e tudi t;<- 4111 vSe 'tL pr*^atelJ. Groga t a> Pa b0, da hitro -ta*,, «Tisto, kar ti misliS!« Oba sta bila v resnici enakih misli, a nobeden si ni upal prvi izustiti jih-«Sedi nazaj na stol in 'oclj tiho govori!« veli pr.ar. Oni je ubogal * cKolovški oskrbnik je nocoj v mestu; njega lahko takoj dobiva in on ima vojake na Kolovcu. Stopiva tja h Gavriču, U pokličeš Poljaka in mu poveš, da nocoj lahko ujame Grogo. Jaz Poljaku ne smem v bližino, kajti on me pozna in me je spravil z Brda. Torej pojdi ti, jaz pa te počakam; pa vedi, prijatelj, vsak polovico!« «Dobro«, pritrjuje oni ibrez premisleka, a potem pristavlja; cZakaj pa ne greste vi! Ce vas Poljak tudi pozna, pa ste vendar brez kazni; saj je birič tako klical — ne?« »Seveda; pa jaz ne vem, kje bi se ujel Groga: jaz nisem hodil še k tisti Zenski«. To je konjarja umirilo. Dogovorila sta se še enkrat natanko, kako bosta Izvršila izdajstvo, in potem klicala krčmarja, a ker tega ni bilo, plačala dekli in odšla. Zunaj v veži pa je pisar za Tončkom, ki je korakal pred njim, stisnil pesti in z nekakim vražjim posmehom zamrmral sam pri sebi: «Haha! Dva ptička v eno zanko! Prijatelj, ti ne veš, da oni ni prost kazni, ki je pomogel obešati tistega Brnjača, ki je — vrag ga vzemi! Meni pa menda ne bo treba deliti tistih tisoč frankov, bom že skrbel, da jih ne bom delil s teboj!« Pri Gavriču je povedal ka; pisar pa je ostal na trgu, toda tako, da ga iz hiše ni bilo moči videti. Oskrbnik je bil zaradi ko-njarjeve ovadbe silno razburjen; a premagal se je ter je ukazal naglo, da ostane Tonček v varstvu mestne straže, ki je bila z nekaj francoskimi vojaki pomnožena; na Kolovec pa je poslal takoj zanesljivega moža. Potem se je vrnil k družbi. Pisar je dobro vedel, da Tončka ne bodo takoj izpustili, zato se tudi ni mudil dolgo na trgu, odšel je v drugo krčmo ter se vrnil stoprav, ko je videl, da Je Poljakov voz zdrdal že iz mesta. Potem Je šel zopet k mest. ni hiši in vprašal po komi-sarju Muleju. Temu je bil pa Poljak že vse razložil, a kako se Je Mulej zavzel, ko mu pisar Rakovec ovadi sedaj rokovnjaškega glavarja in obenem Tonček dekli, da iSCe Polja- tudi prvega ovadnika Oblo- škega Tončka. Pa ker je bil previden, je obdržal tudi pisarja v zaporu, toda ločenega od konjarja. V tistem trenutku pa, v katerem sta naša dva poštenjaka ostavila krčmo Jošta Vlagarja ter izginila za voglom, se je priplazil krč-mar sam po stopnicah Iz zgornje shrambe, ki je bila tik nad gostilniško izbo, ter je golorok stopil ven na dvorišče- «cakajta, vraga!« dejal je tiho- «Jaz vama bom spletko zmedel!« Pobral je pred hlevom de-bel drenov cepec, da mu rabi za palico, ter krenil ob Bistrici navzgor proti planinam. izginil je kmalu za gostim /rbovjem. ENA IN DVAJSETO POGLAVJE Der Schritt, den du gethan •tuf deiner Lebensbahn zum Ungluck oder Glulc, du th ust ihn n ie guriick und seine F.olgen toerden dir zum Gericht auf Erden. Bodeh stedt Pri Mozolovih je mineval dan za dnevom enakomerno kakor v prejšnjih časih; nekoliko razlike je prineslo edino delo na polju, ki ga je bilo o tem času največ, ln malo bolj tiho in mirno je postalo okrog hiše, odkar so bili strica Blaža pokopali; kajti ta je prej robantil in zgrajal v hlevu ali na kašči, če je bil slabe volje, ali pa je uganjal svoje burke, če je imel kaj okroglega v žepu, dokler ga ni Mozolka zapodila v kraj. Poznalo se ni, da bi ta iz guba Mozolovim segala posebno globoko v prsi; mati je nekajkrat govorila o ranjkem in se je s Polonico vred bridko jokala pri pogrebu, a sedaj ga ni več mnogokrat omenjala. Edini, ki je resnično žaloval za stricem, je bil Pavlek. Z materjo je malo govoril, s sestro pa od onega dne, ko ji je bil v veži s pestjo zažugal, ni zinil besede. Delal je sicer pridn0 na polju, a je tudi včasi poha jal od doma ter se vračal stoprav čez poldne ali pozno v noči, ne da bi komu povedal, kje je bil in kaj je počel- Ako ga je vprašala mati, je imel vedno dovolj pametnih izgovorov, tako da ona ni dalje silila vanj. V resnici pa je hodil fant večkrat na Kolovec, kjer je bilo, kakor smo že omenili, sedaj nekoliko vojakov, ki so preiskavah okolico, da zaslede rokovnjaške roparje. Pavlek je vedel, da so strica rokovnjači ubili, in vedel je, da je tisti Štajerec Nande, ki ga je on že od nekdaj sem sovražil, tudi rokovnjač in da je kolikor toliko kriv stričeje smrti- To prepričanje je bilo popolnoma dozorelo v njem in poleg njega neugasljiva želja, da maščuje strica- Nadaljevanje sledi odločbo bo imel tisti, ki z njo ne ho zadovoljen .pravico do pritožbe na višjo invalidsko komisijo pri Izvršilnem odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora. O stopnji invalidnosti ter o delovni nesposobnosti pa bodo odločale nižje in višje zdravniške komisije. To so temeljne določbe odloka o vojaških invalidih ter odredbe o invalidskih' prejemkih. Iz njih je razvidno, da so po novih predpisih invalidnine močno zvišane, tako da predstavljajo dostojno priznanje žrtvi in znatno materialno pomoč. Invalidska pravica je priznana kar najširšemu krogu vojnih žrtev in to invalidom zaradi poškodbe, kakor tudi invalidom zaradi bolezni, končno invalidom iz mirnega časa »n invalidom iz vojne dobe. Prav posebna pomembnost novega odloka o vojaških invalidih pa je v tem, da so invalidi iz narodnoosvobodilne borbe izenačeni z invalidi iz prve svetovne vojne, kakor tudi z onimi iz redne italijanske vojske. S tem je uveljavil odlok načelo največje socialne pravičnosti. Vpišite se v lečaj za krojenje Krojačnica ».Omnia« v Kopru bo s prvim oktobrom odprla večerni krojaški tečaj za šivilje. Tečaj bo v prostorih kro-jačnice «Omnia» in ga bo vodil tov. Marir.o Gobbo. Vpisovanje v tečaj se je že začelo. Ob vpisu je treba položiti 500 dinarjev, katere pa bodo dobile ob zaključku tečaja nazaj vse tiste tečajnice, ki bodo redno obisko vale pouk. Ne bo pa vpisnina povrnjena tistim, ki bodo neredno obiskovale tečaj, ali pa ga celo opustile. Te bodo vpist nino izgubile irj bo šla v .korist tistih, ki se bodo pokazale najboljše. Vabimo, da se priglasijo v velikem številu mladinke iz me sta, ker se jim tu nudi možnost, da se zastonj naučijo veliko koristnega. MALI OGLASI UPRAVA »TAVERNE« v Kopru išče dve kuharici ali dva kuharja. Nastop službe takoj. Obvestilo kmetovalcem Obveščamo vse kmetovalce, da bosta mlina v Kopru in Rižani mlela od 25. do 30. t. m., mlin v Izoli pa od 1. do 5. oktobra samo za privatna gospodarstva. Ti mlini ne bodo mleli za kmetijske delovne zadruge, ki se bodo morale posluževati mlina Sečjole - Krog. Šahovske beležke PRVA SAHOVSKA SIMUL': TANKA PO POLETNEM OD-MORU. Kakor vsakp leto, se šahovsko življen-je v septembru tudi v Istrskem okrožju zopet oživlja. V četrtek 14. t. m. je odigral tov. Pino Kravanja v prostorih Športnega društva AURORA y Kopru simultanko proti 10 članom tega društva, Premagaj je vseh 10 nasprotni-kov. OBCI BRZOPOTEZNI TUR. NIR ŠAHOVSKEGA 1 DRUŠTVA V KOPRU ZA PRVENSTVO V MESECU SEPTEMBRU bo v ponedeljek 25. t. m. ob 20. uri na verandi restavracije Pri stadionu. Vabljeni vsi šahisti. tudi nečlani. MNOŽIČNA SAHOVSKA PRIREDITEV OB GOSPODAR. SKI RAZSTAVI V KOPRU. V času gospodarske razstave se b0 vršil množičen medsindikal. ni turnir. Vsaka sindikalna podružnica naj že sedaj postavi meštvo 5 šahistov, ki se bodo borili za sindikalno prvenstvo. Igralo se bo po izločilnem sistemu. Podrobnosti bodo objavljene ob otvoritvi razstave. Izgubljena osebna izkaznica Tov. Stanislav Hrvatin iz Kort je izgubil v Kopru osebno izkaznico. Prosi poštenega najditelja naj jo prinese na KLO Korte. Pričetek pouka na Kmetijski šoli v Skocijanu Na Kmetijski šoli y Skocijanu bodo 27. septembra sprejemni izpiiti, 1. oktobra pa se bo pričel rednj pouk. Dijaki jnorajo vložiti pri ravnateljstvu šole prošnjo kolkovano z 9 din, kateri je treba priložiti krstni list, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo krajevnega ljudskega odbora o družinskem stanju prosilca. <* sejalec GEN. GIGLIOLI, «ILGIOKKALED' ITALIA«, «MESSAGGERO VENE10», «L’ UNITA» IN «YIENIJOVE« • IIAUI. VOJNI HUJSKAČI Povampirjeni fašistični strategi proti Jugoslaviji Boka Bot onika % Looionom V italijanskem reakcionarnem tisku se v zadnjem času vedno češče pojavljajo članki take narave: PRETI NAM VOJNA IN INVAZIJA — JUGOSLAVIJE! Javljajo se tudi več ali manj kvalificirani specialisti in strategi, ki se s temi problemi veliko bavijo. Tak je tudi general Emilio Giglioli, ki je v rimskem dnevniku «11 Giornale d’Italia» napisal članek pod naslovom: »Nesmisel mirovne pogodbe. — Kje je na Sa vzhodna meja?» Ta rimski list ne more mimo svoje zelo znane tradicionalne linije. Poznan nam je že Mussolinijevega časa, ko mu je bil direktor Virginio Gayda prvi tolmač Mussolinijeve imperialistične politike in pol uradni komentator režimske zunanje politike. Gayda je umrl, njegov duh je še vedno tam v tisti redakciji, ki je pol na izkušenih fašistov. Tudi Giglioli je eden od dučejevih generalov. XXX V svojem članku analizira general Giglioli enega za drugim vse člene mirovne pogodbe ter najprej dožene, da je bila ta pogodba diktat in da je Italija po teritorialnih členih «prepustila» Jugoslaviji ta in* ta ozemlja in nato z žalostjo ugotavlja, da je Italija morala po vojnih členih mirovne pogodbe demilitarizirati obmejne cone v globini 20 km, da tam ne sme graditi utrdb, postavljati stalne artiljerije, da strelja na jugoslovansko ozemlje. Poleg tega Italija rre sme izdelovati atomske bombe (!) in ne sme imeti več kot 200 tankov ter da je prisiljena držati samo 185 tisoč vojakov in 65 tisoč karabinjerjev itd. Žalostni general zaključuje, da je to strašno in celo hujše, kot je doživela Nemčija po prvi svetovni vojni po versajski mirovni pogodbi. A zakaj je to strašno? Oglejmo si. »Povezani smo s Francijo in Veliko Britanijo v okviru atlantskega pakta, pa se zato naše zahteve omejujejo na sa. mo mejo proti Jugoslaviji in zelo majhno mejo s Svobodnim tržaškim ozemljem. AH lahko to imenujemo obmejno linijo, ki bi s svojim ozemeljskim o-koljem, s planinskimi zaprekami in rečnimi tokovi predstavljala zadostno varnost. Očitno ne. Ta meja, ki je povsem nepravična, ker Je v nasprotju s katerim koli geografskim, topografskim, etniškim In moralnim načelom ter je slabša v toliko, da na ozemlju 20 km ne sme biti stalnih utrdb, kar gotovo ne predstavlja nikake varnosti#. XXX General Giglioli ugotavlja, da s strar.i Francije in Velike Britanije ni nobene nevarnosti, ker sta v atlantskem paktu in se alarmira samo z jugoslovansko nevarnostjo! Or.' smatra to za nekaj velikega, da postavlja celo neke strokovne odločitve, kako bi se morala Italija braniti, kadar bi prišlo do napada. On spominja «linijo Torre«, ki pa ni dovolj gotova ir.< nato še «linijo Carnia-Tagliamento«, na kateri so Italijani organizirali obrambo proti Avstriji v prvi svetovni svetovni vojni in od koder je tudi v isti vojni general Cadorna organiziral o-fenzivo proti Avstriji. Giglioli objasnjuje pomen te linije in trdi, da je še razmeroma dobra za premikanje. Je sicer oddaljena od pasa. v katerem ne sme biti stalnih utrdb, ki se lahko brez dvoma postavijo tu, vendar bi to predstavljalo «boleče prepuščanje Furlanije in onega dela Julijske krajine, ki nam je še ostal...« Iz tega, kar sledi, bomo videli, da ni general Giglioli samo hladni strateg, ki računa z morebitnimi pojavi, ki so realne (v primeru, da je njegova verzija o jugoslovanski vojni proti Italiji realna!), temveč je tudi vulgarni vojni hujskač in provokator. Ob koncu svojega članka pravi, da je vse ono kar je rekel — «bazirano na sedanjem legalnem položaju glede na vzhodno mejo, ne u poštevajoč onega, kar bi se moglo zgoditi po volji zavezniških «anglo-ameriških čet« na Svobodnem tržaškem ozemlju in v naši (italijanski) obmejni coni v zvezi s strateškimi načrti, predvidenimi od generalnih štabov atlantskega pakta«. Ta general računa torej, da bi anglo-ameriške sile mogle odnosno hotele vzbuditi ne-k0 vojno proti Jugoslaviji in bi zato v ta namen osvobodile Italijo, da se drži mirovne pogodbe in končno pripomogle njej, da ji vrnejo ozemlja, ki jih je Po «diktatu» prepustila Jugoslaviji. Giglioli filozofira «Iz tega sledi še enkrat, da je v sedanjem položaju za državo, kot je Italija, kjer so vojne možnosti samo obrambne, nesmiselno, da se drži voj nih členov diktata, ki poleg moralnih reperkusij omejujejo te vojne možnosti. To pa gotovo ni v interesu atlantskega pakta. Italija je lojalno in natančno sprejela odredbe mirovne pogodbe, čeprav so bile boleče, dasi jo ostali pogodbeniki niso sprejeli (?!) Lahko bi pričakovali torej, da se vojni členi popolnoma ali pa vsaj delno spremenijo, seveda sporazumno vsaj z «nekim« od italijanskih zaveznikov. General Giglioli poziva, kakor vidimo, zapadne velesile, ki jih smatra za zaveznike Italije (alleate ed associate), da izvrše nasilje nad mirovno pogodbo in usposobijo tudi Italijo za neko vojno proti Jugoslaviji. Ne znamo, kako si to ta častihlepni strateg in zahrbtni vojni hujskač (ali duševno revni pravnik) zamišlja. Kako bi mogle «neken podpisnice spremeniti pogodbo, če vsi niso za to? TO BI BILO NASILJE IN PROVOKACIJA IN PRAV TEGA SI ZELI FAŠISTIČNI GENERAL. XXX Ta članek, ki bi moral po svoji «strokovnosti» povzročiti širjenje panike v Italiji in anti-jugoslovansko psihozo, je izšel 9. avgusta. Dan kasr.-eje 10. avgusta je izšel v istem «Giorna-le dTtalia« (zopet na uvodnem mestu na treh stolpcih), članek, ki je kot dodatek prvega. Naslov je: «Tito-Stalinova zenica«. Tu je razvita bedasta teza, da je ves Jugoslovanski spor z Moskvo dejansko dogovorno montiran «med Stalinom in Titom«, da s tem slepijo zapadne velesile, vendar ko bi izbruhnila vojna, bi Jugoslavija končno izšla iz te zvite komedije in napadla Zapad...! Teza članka je torej: JUGOSLAVIJA IMA MOČNO VOJSKO, KI LAHKO UŽENE ITALIJO. ČLANEK NADALJE POSKUSA NA DROBNO RAZLAGATI TIRANIJO. GLAD ITD. V JUGOSLAVIJI TER DODAJA, DA JE JUGOSLOVANSKA ARMADA SICER OGROMNA, VENDAR PA DA JE «Z NAJ-SLABSIM VODSTVOM NESPOSOBNA PREMAGATI I-TALIJO«. REDAKCIJA TRDI ENO IN DRUGO: DA MOREJO IN DA NE MOREJO JUGOSLOVANI PREMAGATI I-TALIJE, vendar to so »lapsusi«, dejstvo pa je, da ustvarjajo s tem psihozo ščuvanja, ter zaključi: «Edini izhod je, da se Italija močneje zveže z Ameriko, ker je Tito še vedno najdražja zenica Stalinovega očesa, s katerim dela v soglasju in mr.oga dejstva govore še vedno v prilog teh tez«. Takšnih neumnih in provo-kantnih člankov v Italiji najdemo vedno več. Tako je pred meseci «11 Messaggero Veneto« (28. junija) obrazložil svojim redkim čitateljem te strategije s člankom pod naslovom «0-bramba Trsta«, v katerem tolmači, da bo Jugoslavija skupno s Sovjetsko zvezo napadla Zapad in da bo njen prvi cilj Trst. Nato sledijo sledeča modrovanja: »Po mirovni pogodbi je v Trstu lahko samo 10 tisoč vojakov in to je «mizerno». Potrebovali bi najmanj 600 tankov, potrebovali bi to in ono, predlaga ta italijanski provincialni strateg, a najvažnejše je na koncu, ko pravi, da je potrebna močna obrambna linija, ki naj bi bila na Snežniku in na Učki, da tako obranijo ne samo Trst, temveč tudi Italijo (ker je tudi ona ogrožena!). Ta linija je danes v jugoslovanskih rokah in kaj bi se torej naredilo? Zelo enostavno: »Defenzivna razvrstitev se mora premakniti s pomočjo italijanske vojske na to linijo«. Kaj naj to pomeni, ako ne prostim povedano tole: «Ni treba čakati, da se začne vojna, temveč morajo sedaj takoj Angloameričani priskočiti na pomoč italijanski vojski, da prodre do Snežnika in Učke. Pisec članka, kavarniški strateg, očitno misli, da bi Jugoslavija onostavno pobrala svoje stvari in se umaknila, kakor se to dela navadno v — tramvaju. Čeprav je to neumno, ni mogoče pozabiti, ker je karakterističen za duh in razpoloženje jugoslovanskih nasprotnikov in sovražnikov. Tu so izražene r.jihove ambicije, njihovi načrti in njihova zločinska nrav. Želijo si jugoslovanske zemlje in s tem računajo, špekulirajo in intrigirajo. Da se taki pojavi množe, pripomorejo mnogo italijanski službeni krogi, ki ne samo da dovoljujejo te vrste načrtov, temveč jih celo s svojim stališčem ohrabrujejo in hranijo te bolestne apetite in kriminalne fantazije. XXX PRI TEM IGRAJO SVOJO VLOGO TUDI KOMINFORMI-STI, KI Z ENE STRANI TOLMAČIJO ITALIJANSKIM MNOŽICAM, DA PRIPRAVLJA JUGOSLAVIJA OSVOJITEV VSEH INFORMBIROJEV-SKIH DRŽAV OKOLI SEBE SOVJETSKO ZVEZO NA CELU, Z DRUGE STRANI PA SISTEMATIČNO »DOKAZUJEJO«, DA STA TRST IN ITALIJA CILJ »TITOVSKEGA O-SVAJANJA«. NEDAVNO JE CLAN CK KPI D’ONOFRIO NAPISAL V »VIE NUOVE«, ČLANEK, V KATEREM TRDI, DA OBSTAJA NEVARNOST JUGOSLOVANSKE INVAZIJE NE SAMO TRSTA, TEMVEČ TUDI SEVERNE ITALIJE. LAJOLO JE TUDI V «L’UNI-TA’» ZE VEČKRAT OBJAVIL ČLANKE, V KATERIH GOVORI «POVSEM RESNO«, DA BO JUGOSLAVIJA ZASEDLA TRST. PRED KRATKIM JE CELO ALARMIRAL Z JUGOSLOVANSKIM « VELIKIM« MANEVROM V ISTRI IN OBJAVIL CELO TUDI DETAJLE, KI SO SE DOGODILI NA — PARTIZANSKIH MARŠIH... XXX Naslanjajoč se na take fantastične neumnosti, posebno še na one, v katerih žalujejo, da 28. l. m. um tečaja 2a noooni Zveza tržaških sodnikov (ATA) sporoča, da sprejema dnevno od 9. do 12. ter od 16. do 18.:iu prijave za udeležbo na tečaju za nogometne sodnike. Zveza bo sprejemala prijave na sedežu v Ul. Machiavelli 13-11 nad. do 26. t. m. 28. pa se bo začel tečaj. Svetujemo ljubiteljem nogometa, ki imajo veselje, da se čimprej prijavijo. 7 plavalnih rekordov na prvenstvu Finske Na plavalnem prvenstvu F inske je bilo doseženih naslednjih sedem novih rekordov — 400 m Pr.: Labart 5:02.1; 1500 m pr.: Ikkonen 10:50.3; 200 m prsno: Tikka 2:46.9; 100 ml metuljček; Kahkonen 1:11.8; ženske ~~ 100 m pr.: Jarvinen 1:13.2; 100 m hrbtno: Haaranen 1:24.9, dočim je na 200 m prsno zmagala MakelS s 3:11.5. Nov madžarski rekord na 100 m hrbtno je postavil v Budimpešti Gyongyosi z 1:Q9.4, na 100 m prosto za ženske je zmagala Teme« z 1:07.6, na 100 m prsno pa Lttcmericzkyjeva z 1:23.2. Zagreb : Trento 82:65 v lahki atletiki Na stadionu v Maksimiru je bil v nedeljo pred 800 gledalci povratni atletski dvoboj med domačim atletskim društvom «Zagreb» in italijanskim moštvom «Trento«. Srečanje se je končalo z zmago zagrebških atletov 82:65. S to zmago so se atleti Zagreba uspešno re-vanširali za prvi minimalni poraz v Trentu, kjer so Izgubili z 82:83 točk. Zaradi deževnega vremena niso bili doseženi boljši rezultati. Jugoslovan Mitič peti na evropski teniški lestvici Po vseh večjih letošnjih tekmovanjih V tenisu so začeli objavljati razne teniške lestvice. Ro lestvici sekretarja francoske zyeze Kaufmana je sedaj objavil švicarski «Sport» svetovno lestvico svojega sodelavca Edgarja iz Pariza katera je takale: 1. Patty (ZDA), 2. Sedgman (Avstralija), 3. Larsen (ZDA). 4. Drobny (Eg), 5. Flam, 6. Talbert, 7, Seixas (vsi ZDA), 8. Sturges (Južna Afr.), 9. Savitt (ZDA), 10. Bergelin (Sved.). Lestvica žensk: J. Osborne Du Pont, 2. Hart, 3. Brough, 4. Todd, 5. Chaffee, 6. Baker, 7. Scofield, 8. Fry (vse ZDA), 9. Bossi (It.), 10. B. Harrison-Hilton (Ang.). Pri moških je na 11. mestu Mulloy (ZDA), na 12. pa Bromwich (Avstralija), Edgar jeva lestvica najboljših evropskih igralcev je takale: 1. Bergelin, 2. Johans3on (Sved), 3. von Cramm (Nemčija), 4. Nlelsen (Danska), 5. Mitič (FLRJ), 6. Davldsson (Švedska), Italija nima več velike vojske, in se istočasno spominjajo slavnih divizij in pomorskih edi-nic pretekle vojne, je neki objektivni italijanski list pravilno povedal, da so to sovražniki ne samo jugoslovanskega, temveč- tudi italijanskega naroda. Kar se pa tiče «slavnih» divizij in mornarice, za katerimi hujskači jočejo, je ta list napisal sledeče: Pomorska enota «Indomabi-le» (Neukrotljiva) je končala tako, da se je vdala. Ladja »Affondatore« (Potapljač) je končala na — dnu morja. In divizije, ki so se imenovale »Folgore« (Blisk) so napredovale, ako so sploh napredovale, kot polž, navadno pa kot »bliskoviti« rak... XXX Sale niso slabe. Toda stvarnost, ki so jo doživeli mnogi apeninski osvajalci jugoslovanske zemlje, katere bi radi razni generali Giglioli ponovno mobilizirali, je bila daleč od vsake šale. Bila je krvava in oni se ne bi hoteli še enkrat z njo sestati. I. M. KRATKE IN ZANIMIVE VESTI BOKOKOTORSKI ZALIV S POGLEDOM NA LOVCEN (Opozarjamo čitatelje, da bomq v kratkem začeli objavljati potopis po Crni gori od našega posebnega dopisnika) Predor skozi oajoisio m o w Zamisel predora skozi Mont Blanc sega nazaj v čas, ko sta Jacques Balmat in Michel Paccard (8, avg. 1786) prva do. segla vrh najvišje gore v Evropi (4807 m). L. 1900 je francoski inženir Marcel Monod napravil nov načrt, toda pomanjkanje denarnih sredstev je preprečilo njegovo izvedbo. Ko se je ta namera po prvi svetovni vojni zopet oživila, so nastale nove ovire zaradi poslabšanja odnosov med Francijo in Italijo. Po drugi svetovni vojni sta se obe državi dogovorili glede gradnje predora. Italijani so 1. 1946 začeli s svoje strani z deli, y Franciji pa so. se nepričakovano pojavili pomisleki proti ostvaritvi načrta, češ da bi predor oškodoval marseillsko pristanišče S korist genovske luke. Po dolgotrajnih pogajanjih sta se nedavno obe državi sporazumeli, da bodo tudi na francoski strani pričeli z gradbenimi deli. Po tehničnih načrtih bo vodila cesta iz Chamonixa v manjše naselje Bossons, kjer bo v višini 1200 m speljana v predor, ki bo dolg kakšnih 12 km ter se bo končal pri Courma-yeuru na italijanski strani. Nad francosko-italijansko mejo v predoru se bo dvigal mogočen gorski sklop v višini 3800 m. Na italijanski strani so doslej izvrtali okrog 500 m. Pri dosedanji delovni hitrosti se bo povečala dolžina za devet metrov dnevno. Cesta bo šircfka 6 m. Za pešce in cestno nadzorstvo sta določena dva hodišča. Za zračenje so preračunani po štirje ventilatorji na obeh koncih predora s skupno zmogljivostjo 4300 k. s. V Parizu računajo, da bo letno v prometu 110.000 motornih vozil. Gradbene stroške bodo plačali Francija, Italija, Zenev-ski kanton in neke privatne finančne skupine, amortizirali pa se bodo s pobiranjem posebne mitnine. Predor naj bi bil izvrtan najkasneje v dveh letih, razširitev in dograditeV dovoznih cest pa sta določeni za poznejši čas. Po dovriitvi bo predor najkrajša cestna zveza med Parizom in Milanom. V bližini BrindiSija je majhna liliputska vas Marconi, kjer pa ne živijo samo pritlikavci, ki so v zadnjih letih celo p manjšini, kljub temu pa izvirajo Vsi prebivalci vasi iz liliputskega rodu. Okrog l. 1860 je štela vas 300 prebivalcev, ki so bili skoraj vsi pritlikavci. Dotlej je bil •njihov 0 RIIKATIRIH POSLEDICAH neenakopraunnsti med socialističnimi državami Boj za enakopravnost, ki sloni na sporazumevanju med narodi, ni samo boj KPJ in jugoslovanskih narodov, ni nekaj ločenega, samo jugoslovanskega, nekaj, za kar se zanimajo samo komunisti in narodi FLRJ, temveč je boj vseh svobodoljubnih narodov Glavni kriterij, da ostanejo člani v partiji, je. obrekovanje socialistične Jugoslavije in klečeplazenje pred Sovjetsko zvezo. To je samo povečalo možnost, da se razni karieristi in špekulanti, pa tudi izraziti sovražniki, ugnezdijo, prerinejo skozi partijo in pridejo celo na vodilna mesta. Vse tiste, ki simpatizirajo s socialistično Jugoslavijo, vse, ki kakor koli pokažejo, da se ne strinjajo z odnosi, ki jih vsiljuje sovjetsko vodstvo, hitro razglase za »buržoazne nacionaliste)), vržejo jih v isti koš z različnimi fašist, agenti, da bi tako prikrili in opravičiti njihovo preganjanje in celo, kakor smo videli, jizično uničenje. Tam, kjer vsiljujejo hegemonijo, sploh ne more biti leninistične notranjepartijske kadrovske politike. Posledic tega ni mogoče prikriti, preko takšnih posledic ne morejo iti niti sami informbirojevski voditelji. Tako je Rakoszi na plenumu CK Madžarske partije delovnih ljudi U, februarja 1950, ko je tarnal spričo stanja v Partiji in valil vso krivdo za to na posamezne ukrepe krajevnih c: ganizacij, rekel: «Posledica teh ukrepov je, da čedalje pogosteje slišimo o majhnih klikah, grupacijah v lovu za položaji)). Nič čudnega ni, da v partijah s takšnimi vodstvi na čelu, ki so se zaradi svojih osebnih privilegijev udinjala tuji hegemon:ji. da v takšnih partijah nastajajo skupne, »Mike« in slovel za položaji«. Očitno je, da korenine tega niso v tem ali onem lokalnem ukrepu, marveč v politiki partijskega vodstva, ki gre za Nogometna prvenstva evropskih držav AVSTRIJA — 4. kola: Rapid : Austria 7:5, Elektra : Sturm 2:0, Vienna : LASK 3:0, ostale tekme so bile odpovedane zaradi dežja. Lestvica: Austria 6, Sportklub, Rapid in Vienna 5 točk itd. FRANCIJA — 4. kolo: Ra-cing ; Rennes 4:2, Reims : Lille 4:3, Nancy ; Stade Francads 2:1, Bordeaux : Roubaix 1:1, So-chaux : Nice 3:2, St, Etienne : Nimes 1:1, Marseille : Strasbourg 2:2, Le Hayre : Sete 1:0, Toulouse ; Lens 3:2. Lestvica: Racing 8, Rennes in Strasbourg 6 točk itd. Mariborski Polel premagal prvaka Italije V soboto je domače jnoatvo Poleta igralo mednarodno odbojkarsko tekmo z italijanskim klubom, prvakom Italije, Robu-rom iz Ravenne. Mariborčani so zasluženo zmagali z rezultatom 3:0 (16:14, 15:9, 15:5), tem, da bi napravilo iz partije izvrševalca tuje hegemonije in izkoriščanja. Revizionistična politika, ki jo uveljavljajo v vseh važnejših vprašanjih v državah, podrejenih Sovjetski zvezi, ima tudi vrsto drugih posledic, ki očitno pačijo graditev socializma in resno ogrožajo njegov nadaljnji razvoj. Oglejmo si nekatere izmed teh posledic! Birokratski centralizem je neogiben i> vsaki socialistični državi, ki ji druga socialistična država pod kakršno koli pretvezo vsili neenakopraven položaj. Videli smo že, da se v podrejenih državah ljudske demokracije očitno izraža težnja vodstev, da bi okrnila centralistično oblast, kakor je očitna centralistična težnja tudi p. vseh drugih vprašanjih, kajti drugače se ne bi mogla ohraniti hegemonija in izkoriščanje, ki ju vsiljuje sovjetsko vodstvo. Razumljivo je, da se v takšnih pogojih duši demokratičnost in namesto demokratičnega cervtralizma se ustvarjajo plodna tla za razvijanje birokratičnega centralizma. Informbirojevska vodstva t> podrejenih državah že zadevajo na to dejstvo in zadnje čase baje govore o nevarnosti birokratizma. Tako je priobčilo glasilo CK Romunske delavske partije «Scan-tea» dne 7. aprila 1950 uvodnik z naslovom «Borimo se za uničenje birokratizma)), v katerem pravi takoj v začetku: »Od vseh ran, ki smo jih podedovali od kapitalizma, je birokratizem najteže izkoreniniti iz aktivnosti državnega aparata«, potem pa navaja primere birokratizma, v. romunskem državnem aparatu. Značilno je, da v tem članku, kakor tudi v vseh drugih, sploh ni nikjer omenjen birokratski centralizem, kakor da je centralizem nekaj zakonitega in nedotakljivega, o Čemer se ne sme niti govoriti. Drugič, drži, da je birokratizem podedovan od razredne kapitalistične družbe, drži pa tudi, da se proti birokratizmu ne moremo učinkovito boriti, dokler imamo med socialističnimi državami najhujšo bolezen kapitalistične družbe — neenakopravnost, hegemonijo in izkoriščanje. V Romuniji ali v kateri koli drugi podrejeni državi se ni mogoče uspešno boriti proti birokratizmu, če se hkrati povsod krepi centralizem, da se ohranita sovjetska hegemonija in izkoriščanje. Ali drugače povedano, birokratizma ne moremo po-bjjati.če se hkrati krepi centralizem kot glavni izvoi- birokratizma. Prvi pogoj za boj proti birokratizmu V. takšnih državah je odstranitev neenakopravnosti, hegemonije in izkoriščanja, ki jih vsiljuje sovjetsko vodstvo. Brez tega birokratizma v podrejenih državah ne le ne moremo odstraniti, marveč ima vse pogoje, da se še nadalje razvija. To je tudi logično. Da bi vsilila, in ohranila svoj monopolistični položaj v. drugih državah, ustvarja privilegirana birokratska kasta v Sovjetski zvezi v teh državah tudi birokratske kaste iz takšnih ljudi, ki so gluhi za koristi «svojih» delovnih množic in ki se udinjajo tujim hegemonistom, da bi si zagotovili privilegije. Treba je pripomniti, da spravljajo zadnje čase neposredno iz Sovjetske zveze v podrejene države čedalje več ljudi, ki jim p overjajo komandne položaje v vojski, gospodarstvu in drugih aparatih, da bi se hegemonija še bolj utrdila. Ni treba niti poudarjati, da se v takšnih pogojih duši iniciativa množic in pači graditev socializma. V takšnih pogoji h neenakopravnosti med socialističnimi državami, katere posledica je izkoriščanje, razvijanje birokratskega centralizma in nastajanje birokratične privilegirane kaste, se razvija antagonizem med ljudstvom izkoriščane države in državo, ki ga izkorišča in ustvarja antagonizem v podrejeni državi med delovnimi množicami, ki so proti sleherni hegemoniji in izkoriščanju, ter privilegirano kasto, ki brani in uveljavlja vsiljeno hegemonijo in izkoriščanje. Dejstvo je, da se je u vzhodnoevropskih državah tudi v samih delovnih množicah povečalo nezadovoljstvo in nejevolja zaradi neenakopravnosti, ki jo je ošilila ZSSR. To so morali pri-poznati tudi sami voditelji v teh državah. Tako je CK Romunske delavske partije novembra 1948 sprejel resoluci- jo o nacionalnem vprašanju, v kateri je rečeno: ((Ljubezen do Sovjetske zveze, domovine socializma, odločno razbijanje kakršnih koli protisovjetskih manifestacij, je preizkusni kamen, kriterij proletarskega in-ternacionalizma, to. je glavno poroštvo za napredek in raz-r.vet ljudske demokracije)). In dalje: »Ena najpodlejših manifestacij nacionalizma je po-skus agentov angloameriškega imperializma, da bi zanetili antisovjetizem tako v vrstah romunskega prebivalstva kakor tudi v vrstah v Romuniji živečih manjšin. Pobijanje in uničenje antisovjetizma je 'ena glavnih nalog naše Partije«. Protislovja, ki jih poraja vsiljena hegemonija, se kaže-io v. čedalje ostrejši obliki. Da bi odvrnila pozornost ljudskih množic od takih problemov, uporabljajo informbirojevska vodstva preizkušena sredstva bivših reakcionarnih režimov. Na vse kriplje si prizadevajo zanetiti šovinistično mržnjo nasproti jugoslovanskim narodom, teptajo leninska načela o nacionalnih vprašanjih in preganjajo našo nacionalno manjšino, ne da bi se ustavila pred terorjem in celo pred fizičnim uničenjem; informbirojevska vodstva podpihujejo skomine po tujem ozemlju, zlorabljajo težnje ljudstva po miru in pod geslom »boja za mir« dejansko netijo gorosta-sno vojno psihozo, hujskajo ljudi in pripravljajo tla za vojno. Vse to je preračunano na to, da bi prikrili in opravičili notranje stanje teh držav, v katero jih je pahnila nadvlada Sovjetske zveze. Z obrekovanjem socialistične Jugoslavije hočejo preslepiti ljud- ske množice teh držav ter vtihotapiti hegemonijo in izkoriščanje v edino dovoljene »socialistične odnoses med socialističnimi državami, vsakogar, ki temu nasprotuje, pa razglase za ((buržoaznega nacionalista)), za «imperialističnega in fašističnega agenta», ga preganjajo in uporabljajo pr1 tem celo fizično uničenje. Sovjetsko vodstvo in njemu podrejena informbirojevska vodstva se izmikajo vprašanju odnosov med socialističnimi državami in bi rada stPar postavila takole: ali pod imperialistično hegemonijo ali pod sovjetsko hegemonijo. To tudi p celoti ustreza njihovi politiki razdelitve področij vpliva z imperialisti. Socialistična Jugoslavija je bila pod vodstvom CK KPJ in tovariša Tita notranje dovolj močna in pogumna, da je prva in sama začela boj proti vsiljevanju sleherne hegemonije in izkoriščanja, proti ustanavljanju blokov in razdelitvi področij vpliva, proti hujskanju na vojno, ne glede na to, od kot prihaja, da je začela boj Za enakopravnost med socialističnimi državami, med komunističnimi partijami in demokratičnimi gibanji, za svobodno, na enakopravnosti sloneče sporazumevanje med narodi. Toda to ne pomeni, da je boj, ki ga bijejo KPJ in jugoslovanski narodi, nekaj ločenega, nekaj samo jugoslovanskega, nekaj, za kar se zanimajo samo komunisti in narodi Jugoslavije. Težke posledice hegemoni-stične politike sovjetskega vodstva kažejo, da so vprašanja-, za katerih rešitev se borimo, odločilnega pomena tudi za narode v državah pod nadvlado Sovjetske zveze ter za delavskt in demokratična gibanja in za vse napredne ljudi v drugih državah. To ni in tudi ne more bi ti ločeno in samo naša borba, kajti to je, kakor pravi tovariš Djilas... «boj naprednih teženj v socializmu proti težnjam, ki so postale v socializmu reakcionarne in kontrarevolucionarne in ki zavirajo njegov nadaljnji razvoj». Radoš Jovanovič naraščaj docela v sklad jo Liliputancev. Toda dne je rodila Pritlikavkc.F ni ctriika ki je dosegel - se je oženil z ne\ko pm ko in imel dva otroka. P Agado - tako'H 168 °Dc. tedaj se ni P’.,seli! "fs" italijan o nas in lTjdste lip. je množilo med seaoj. . , "ki biologi domnevajo, da le , donjc razmere -n reako ma-.hnih žensk azakran i rr.alno visoki Adago l mt se je veano,h?iw gosto dogajalo, 'la sa “U P ^ ke rodile normalne ldr ,UA bile zato zmer na v*i m si. zak nov med mošk vd 71 . ne rasti in majhnimi žem ' tivijenjeslooci sodt]0, so se v 14. stoletja P Grčije v. Brin letjih izumrl sodijo, it ta hlioutski rod, Čigsr sc, se'v 14. stole'ju *»»»*. Grčije v Brindisi, v nekaj 1^4-Sil. C/IDin 5 \U 1948 in 1949, je bilo pr*1 Samo » 109 otrok, ki so se rodili 'V " it0 cev. Čeprav se v zadnjem možiijo liliputska. dekleta^ škim: izpod enega 'neo- ^ dar čisti pritlikavski V0*' & več poroštvo za to, da b* dili liliputski otroci. 34.560.000 lir za rešitev življw Pred letom dni je fffr stralijo zdravnik Sergej ^ kov z ženo in štiriletno ^ Ker po avstralskih zalc rop ski zdravniki ne ^ opravljati lam svojega ‘^ij« odšel z znanstveno