UUBUANA, ČETRTEK, 29. JANUARJA 1959 CENA 10 DH LETO XX-, STEV. 22 SLOVENSKI izdaja In tiska Časopisno podjetje 5lovensk: poročevalec — Direktor* Radi Janhnba — Glavni in odgovorni arednik: Sergej Vošnjak — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva olica 1 in S, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica št. 1/11, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cest.' 1, telefon 21-896 — Naročninski oddelek za ljubljanske naročnice telefon 20-463, za zunanje naročnike telefon 21-832 — Poštni predal 29 — 2iro račun pri Komunalni banki Ljubljana 600-704-1-367 - Mesečna naročnina 230 din POTOVANJE PREDSEDNIKA TITA Vzhodno od Sokotre Jutri bo »Galeb« plul mimo Sokotre — Brzojavka premiera Bandara- naike predsedniku Titu »GALEB«, 28. januarja. (Tanjug). Šolska ladja jugoslovanske vojne mornarice »Galeb«, s katero potuje predsednik Tito na obisk v afriške države Etiopijo, Sndan in ZAR, že drugi dan plove po Indijskem oceanu v smeri proti etiopskemu pristanišču Masaui. »Galeb« je včeraj plul južno od Indijskega otoka Minicoj-, pojutrišnjem pa bo plul mimo otoka Sokotre, nakar bo prispel v somalijske teritorialne vode. Predsednik republike Josip Brez - Tito je od cejlonskega premiera Solomona Bandara-n-aike v odgovor na svojo brzojavko ob odhodu iz Co-lomba sprejel brzojavko naslednje vsebine: »Vaši ekscelenci se za poslanico najlepše zahvaljujem. Srečni smo, ker vemo, da ste se Vi in Vaša soproga ter člani Vašega spremstva med bivanjem pri nas prijetno počutili. V veliko zadovoljstvo nam je bilo, ker ste bili med nami, za mene osebno pa izmenjava mišljenja z Vami Sodim, da je Vaš obisk veliko prispeval h krepitvi odnosov med našima dvema državama. Moja soproga in jaz pošiljava Vam in Vaši soprogi najboljše želje.« Indijski tisk spremlja potovanje predsednika Tita z velikim zanimanjem. »Bombav Chronicle« in »Mali« sta objavila obširne izvlečke iz razgovora, ki ga je imel predsednik Tito z jugoslovan- Predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser je sprejel v Kairu člana zveznega izvršnega sveta in sekretarja za delo in delovne odnose Momo Markoviča ter ga ob tej priložnosti odlikoval z Redom Nila. skimi novinarja na Cejlonu. V naslovu čez dva stolpca je »Bombay Chronicle« na prvi strani poudaril predsednikove besede, da je bil obisk v azijskih državah zelo koristen. Časopis pravi, da je predsednik Tito poudaril, da je v Indiji naletel na izredno prisrčen sprejem in da je imel njegov obisk v Indiji, neuraden, velik pome: zaradi sprejema, ki s< redili jugoslovanski ciji, kot tudi zaradi rov, ki so jih vodili sitimi državniki. »Mail« prav tako opozarja na pomen sodelovanja med izvenblokovskimi državami in veliko korist predsednikovega obiska v Indiji. Časopis dodaja, da so med razgovori dosegli popolno soglasje o raznih mednarodnih vprašanjih in da so predstavniki obeh držav prišli do prepričanja, da obstoje še zelo velike možnosti za novo razširitev ekonomskega sodelovanja med obema državama. Oba časopisa dodajata, da obstoje med Jugoslavijo in Indonezijo ista gledanja na mednarodni položaj in da je obisk v Burmi pokazal zelo dobre rezultate. Časopis prav tako opozarja, da tudi Jugoslavija in Cejlon na podoben način ocenjujeta mednarodne razmere. Ob obisku predsednika Tita v azijskih državah današnji »Al Saab« poudarja v uvodniku, da so razgovori predsednika Tita prispevali h krepitvi politike neodvisnosti in miroljubne koeksistence. »Politika pozitivne nevtralnosti,« piše časopis, »se je izkazala za najboljše sredstvo za ohranitev miru. Ta politika si danes pridobiva vedno več pristašev, ker jim na eni strani lahko očuva neodvisnost in suverenost, na drugi strani pa lahko prispeva h krepitvi narodnoosvobodilnih gibanj.« S tem v zvezi poudarja časopis, da so Indonezija, Indija, Burma in Cejlon med Titovim obiskom še enkrat izrazile svoje prepričanje. pod plsujeta skupno sporočilo v Colombu. Diplomatska kronika Beograd — Z ukazom predsednika republike je bil za izrednega in opolnomočenega veleposlanika FLRJ v Kambodži imenovan Iso Njegovan, Njegov stalni sedež je v Rangunu, ker je istočasno tudi jugoslovanski veleposlanik v Burmi. Beograd — Predsednik Ljudske. skupščine LR Srbije Jovan Veselinov je včenaj popoldne sprejel na poslovilni obisk švicarskega veleposlanika Jeana Frederica Wagniera. Prav tako pa je sprejel tudi kanadskega veleposlanika Roberta Forda. Tunis — Jugoslovanski veleposlanik v Tuniziji Ilija To-palovski je včeraj obiskal zunanjega ministra Mokadema. Razpravljala sta o. vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Knjiga o FLRJ v Zn' KAIRO, 28. januarja (Tanjug). V Kairu je danes izšla knjiga o Jugoslaviji, ki jo je napisal urednik časopisa »Al Miša« Abdel Aziz Hamis. član novinarske delegacije, ki se je nedavno mudila v Jugoslaviji. Knjiga ima naslov: »Pet narodov — ena volja«. SEJ A ZVEZ N E G A I Z VRŠN E G & SVETA Letošnji 20. april - državni prašnik Predpisi s področja socialne politike, financ in nagrajevanja uslužbencev BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug). Pod predsedstvom Aleksandra Ranko-viča je bila danes seja Zveznega izvršnega sveta, na kateri so obravnavali in sprejeli več predpisov s področja socialne politike, financ in blagovnega prometa, kakor tndi več predpisov z zvezi z nagrajevanjem javnih uslužbencev. Razen tega je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič obvestil Zvezni izvršni svet o nekaterih zunanje političnih zadevah. Zvezni izvršni svet je odobril predlog zakona o denarni pomoči in zdravstveni zaščiti članov družin, katerih hranilci so na .obvezni vojaški službi v JLA. S predlagan im zakonom se izpopolnjujejo dosedanj i predpisi, ki so urejali to vprašanje in sicer v skladu z izpre-menjenlmi pogoji. Družinam branilcev ie zagotovljena večja denarna pomoč in zdravstvena zaščita. Člani družine, katerih edini hranilec je v obvezni službi v JLA pa so nesposobni za pridobivanje in nimajo dovolj sredstev za vzdrževanje imajo pravico do denarne podpore v znesku od 1.900 do 7.900 d inarjev. Sadni proces se nadallaje OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA FIRENCE, 28. jan. (Po telefonu.) V dvorani porotnega sodišča v Firencah se je včeraj zjutraj nadaljeval proces proti 50 pripadnikom »beneške čete«, med tem ko so v mestu, v katerem je bil od ranega jutra ustavljen ves javni promet, žvižgale sirene policijskih džipov in so se v središču mesta okoli Trga republike in trga Duomo razvijale najhujše demonstracije kar jih pomnijo Florentinci v zadnjem času. Okoli štirih zjutraj so policijski odredi vdrli v tovarno »Galileo«, ki so jo pred dvajsetimi dnevi zasedli delavci, da bi preprečili odpuščanje z dela. Delavci so morali zapustiti zasedeno tovarno, ki jo je med tem neslišno obkolila policija in karabinjerji. Takoj nato je bila po vsem mestu napovedana splošna stavka. V 20 minutah je bil ustavljen ves tramvajski in avtobusni promet, delavci in prebivalci predmestja Rifredi pa so v povorkah prihajali v mesto, kjer so se jim pridružili tudi delavci iz drugih mestnih okrajev. — Protestirali so proti nasilni izpraznitvi tovarne, proti odpustom in zahtevali spoštovanje pravic delovnega človeka. Policija, ki v preteklih dneh ni reagirala na podobne demonstracije solidarnosti z delavci iz »Galileo« je včeraj z vso silo napadla demonstrante, jih razgnala s curki vode iz gasilskih črpalk, počila bombo s solzilnim plinom in neusmiljeno pretepala z bikovkami vsakogar, ki ji je prišel pod roke, ali je bil demonstrant, al^ navaden pašam t. Poulične borbe so trajale od ranega jutra do poznega večera. Vse mestno središče je bilo prepojeno s solzilnim oli-nom, ki je skozi okno prodiral tudi v stanovanja, po ulicah pa so hodili ljudje z rdečimi solznimi očmi. Solzivec ni prizanesel nikomur. Vse mesto je bilo ogorčeno in razburjeno. Med demonstranti je bilo nad 60 ranjenih. 55 ljudi pa je bilo aretiranih, med njimi tudi sekretar pokrajinskega odbora sindikata metalurških delavcev. Bivši florentinski krščansko Mambkratski župan La Pira je brzojavno obvestil predsednika republike Gronchija o žalostnih florentinskih dogodkih. Minister za delo Vigorelii (ki do rešitve vladne krize še opravlja svoje posle) pa je takoj stopil v stik s predstavniki delavskih organizacij. Za jutri popoldne je sklican sestanek med predstavniki delavcev in lastnikov tovarne -Galileo->. V mestu je mir, le delavci iz »Galilea« stavkalo. V tem vzdušju se je ob splošnem nezanimanju včeraj in danes dopoldne nadaljeval proces proti pripadnikom »beneške čete«. Včeraj sta bila zaslišana zadnja dva prisotna obtožnica, Napolitanec Nicola Sico in sestrična Maria Zdravljica, učiteljica Ernesta Vogrič. Včeraj in danes dopoldne so prebrali tudi vse zapisnike o zasliševanju ostalih obtožencev. ki so jih uspeli zaslišati med preiskavo, danes pa je sodišče zaslišalo tudi prvo pričo, moža Erneste Vogr:č. Vittori-na Maffei. Iz vseh teh zaslišanj jasno izhaja absurdnost procesa in obtožnice. Pod pojem -pripadnika beneške čete« so stlačili vse od kolonov, ki so v času vojne polovico pridelka oddali partizanom, namesto veleposestnikom, do raznih italijanskih skrivačev, ki so mislili, da bodo v beneških hribih na-šli varno zatočišče pred Nemci, in se izognili ujetniškim taboriščem ali boju proti Nem- cem. Med obtoženimi je bore malo pravih partizanov. Tako je na primer napolitanec Nicola Sico, ki je bil zaslišan včeraj dopoldne, značilen primer skrivača in strahopetca, saj se ob njegovem pripovedovanju, tako je vedno, kadar so ga partizani mobilizirali za opravljanje raznih del, samo gledal kako bi zbežal, celo javni tožilec ni mogel vzdržati in je z neprikritim zaničevanjem vzkliknil: -Kakšen junak!« Zatekel se je v beneške hribe, da bi se kot bivši italijanski vojak skril pred Nemci in na varnem počakal konec vojne. Vprašanja, ki mu jih je zastavljal predsednik, pa so bila bolj podobna vprašanjem, naslovljenim priči, kot obtožencu. Vprašal ga je na primer, če je kaj slišal v propagandi za Jugoslavijo, nakar je odgovoril, da ne zna slovensko in zato ne ve, kaj so partizani govorili. Na naslednje vprašanje, če so partizani Streljali v italijanske zastave, pa je odgovoril, da sploh ni videl zastav. Med včerajšnjo in današnjo razpravo sta predsednik sodišča in sodnik prisednik z nezaslišano naglico prebrala zapisnike o zaslišanju 20 obtožencev, med katerimi je bilo kar 5 bivših spolovinarjev (kolonov) na posestvu Giuseppa Napolija v Praprotnem. Vsi zanikajo kakršnokoli krivdo in navajajo, da so ustrezni del pridelka, ki bi ga morali izročiti posestniku Napoliju, re- kvirirali partizani in da so morali za partizane posekati tudi del Napolijevega gozda. Od ostalih obtožencev večina zanika vsako zvezo z -beneško četo« ali s partizani sploh. Flaibani Silvio pa pravi, da da je bil obveščevalec slovenskih partizanov, toda ko so ti zvedeli, da pošilja podatke tudi fašistični republiki Salo, so ga aretirali. Edina, ki priznavata, da sta bila s slovenskimi partizani, sta Giovanna Qalizza in Margareta Bledig. Obe sta izjavili, da sta zbirali za partizane hrano in razne infomacije o gibanju Nemcev. Za Giovanno Qalizzo je predsednik sodišča dejal, da je njen položaj nekaj posebnega. Ni povedal zakaj, vendar verjetno zato, ker je v preiskavi izjavila, da je simpatizirala s slovenskimi partizani in da ji ne bi bilo prav nič žal, če bi prišla pod Jugoslavijo. Margareta Bledig pa je izjavila, da je delala v partizanski enoti pod vodstvom Zdravljica in Ožujaka in da se partizanski voditelji niso nikoli izjavljali za odcepitev od Italije, temveč samo za zaščito pravic slovenske manjšine. Tudj ona sama ni protiitalijansko usmerjena, je pa za to, da se dajo Slovencem pravice, ki jim pritičejo. Edina doslej zaslišana priča Vittorino Maffei, pa je med zaslišanjem v glavnem branil nedolžnost svoje žene Erneste Vogrič. Povedal je tudi kako se je on sam kot Italijan uspel umakniti partizanski mobilizaciji. Sicer pa je izjavil, da je pri Zdravljičevih zvedel, da je edina naloga partizanov borba proti nemškemu okupatorju. Ob zaključku je poudaril, da je glavni obtoženec Mario Zdravljič znan kot izredno pošten človek in da on sam nikakor ne more verjeti, da bi bil Zdravljic lahko zagrešil dejanja, ki mu jih očita obtožnica. Pravi, da sta z Zdrav-ljičem večkrat razpravljala o politiki in da mu je Zdravljič tedaj trdil, da je edina pomembna stvar boi proti Nemcem, o mejah pa se bo govorilo po vojni. A ca Stanovnik Odobren je tudi predlog zakona, s katerim se dan 20. april leta 1959 kot dan 40. letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije-.proglaša za državni praznik. Zaradi hitrejše zgraditve skaladiišč žita in žitnih izdelkov je Zvezni izvršni svet odobril predlog odločbe, s katero se Iz sredstev gospodarskih rezerv države nakazuje 6 milijard din za posojila, namenjena za zgraditev skladišč In za finansiranje gradnje in nabavo cistern za shranjevanje tekočega goriva in tehničnih maščob. Ta odločba, kakor tudi prejšnja dva predloga zakonov bosta dostavljena v obravnavanje Zvezni ljudski skupščini. Razen tega je bila sprejeta odločba, s katero se iz splošnega investicijskega sklada podeljuje za zgraditev kozolcev za koruzo v 1959. letu 1 milijarda dinarjev. Zvezni Izvršni svet je sprejel tudi odredbo o posebnih dodatkih za sanitarne in devizne inšpektorje, za uslužbence carinskih oddelkov ln odsek-dv, kakor tudi za nove zvezne ustanove. Sprejete so tudi odločbe o okvirih za določanje posebnega dodatka za učno in vzgojno osebje v učnih in drugih ustanovah za vzgajanje in izobraževanje, kakor tudi za učno osebje določenih specialnosti v strokovnih šolah in za asistente določenih specialnosti na posameznih fakultetah. Na današnji seji so bile odobrene tudi izpremembe v uredbi o davku na dohodek, odločba o stopnjah davka na dohodek v letu 1959, kakor tudi več drugih predpisov. Ob koncu je Zvezni izvršni svet sklenil odpreti konzulat FLRJ v Latakiji in je ratificiral več mednarodnih sporazumov. PREDLOG ZAKONA 0 NOVEM PRAZNIKU Po predlogu zakona, ki ga bo Zvezni izvršni svet dostavil Zvezni ljudski skupščini v obravnavanje. se bo 20. april 1959 — dan 40-1 etn ice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije proslavil kot državni praznik. V državi so že velike priprave za proslavo 40-letnlce KPJ. glavna proslava pa bo aprila ob obletnici, ko ie bila ustanovljena Socialistična delavska partija (komunistov) kot revolucionarna organizacija delavskega razreda Jugoslavije. Kakor je bilo že objavljeno, sta Izvršni komite CK ZKJ in odbor za proslavo 40-letnies KPJ sklenila pod predsedstvom tov. Tita, naj se vse leto 1959 slavi kot jubilejno. 40-letnlca KPJ. razrednih sindikatov in SKOJ bo proslavljena kot vseljudski praznik na najsvečamej-ši način. ZAŠČITA DRUŽIN VOJAŠKIH OBVEZNIKOV S predlogom drugega zakona, ki ga je danes sprejel Zvezni izvršni svet, naj se omogoči uspešnejša in popolnejša pomoč ia zaščita družin, katerih hranile; so na obvezni vojaški službi v JLA. Čeprav temelji načrt zakona na osnovnih načelih sedanjih predpisov, ureja na enoten način vse to gradivo. Za zaščito družin hranilcev bodo še nadalje skrbeli občin- ski ljudski odbori, ki bodo za ta namen priskrbeli finančna sredstva. Družine, katerih hranilci so bili pred odhodom v JLA v delovnem razmerju, bodo prejemale v prihodnje večjo denarno podporo kakor doslej, ker je njihov položaj nekoliko drugačen, kakor položaj družin, katerih hranilci so bili izven delovnega razmerja. Po sedanjih predpisih je obstajala denarna pomoč iz osnovne' podpore” 2'fisoč dinarjev na mesec in povečanja za' vsakega nadaljnjega nesposobnega člana družine po 500 din na mesec. Novi zakon vsebuje novost v tem oziru in uvaja večje razlikovanje med uživalci v okviru razpona podpore od 1.200 do 7.500 dinarjev, glede na to. ali ie bil hranilec v delovnem razmerju, kakšno je premoženjsko stanje družine in koliko ie članov družine. ki izpolnjujejo pogoje za denarno podporo. Uvedba zdravstvene zaščite uživalcev denarne podpore je po predlogu novega zakona prav tako zelo pomembna, ker obsega otroke in osebe nesposobne za pridobivanje. To zaščito so doslej opravljali ljudski odbori po svojih možnostih, odslej pa se bo izvajala po predpisih o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev s povračilom stroškov za prevoz in stroškov za oskrbovanje in nastanitev. Predlog zakona vsebuje tudi izpremembe glede ugotavljanja nesposobnosti uživalcev podpore za pridobivanje v skladu z novim zakonom o invalidskem zavarovanju. Na predlog zveznega državnega sekretariata za finance je Zvezni izvršni svet sprejel uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o davku na dohodek in odločbo o stopnjah davka na dohodek za leto 1959. (Nadaljevanje na 2. strani) Prva azifske - afriška mladinska konferenca BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug). Od 2. do 8. februarja bo v Kairu I. azijsko-afriška mladinska konferenca. Pobuda za to konferenco je bila dana že na azijsko-afriški konferenci solidarnosti v Kairu konec leta 1957, ko je bila v eni izmed resolucij izražena potreba, da se organizira takšno zborovanje mladine, ki bi pripomoglo k okrepitvi prijateljstva in solidarnosti mladine v Aziji in Afriki, k njenemu večjemu spoznavanju, kakor tudi k aktivnejšemu vključevanju v družbeno in gospodarsko življenje svojih držav in k izvajanju sklepov azijsko-afriške konference solidarnosti. Naloge, postavljene v resolucijah azijsko-afriške konference solidarnosti, ki opozarjajo med drugim na potrebo ustanovitve začasnega mladinskega biroja pri stalnem sekretariatu konference, da bi delal za ustanovitev splošne zveze mladine Azije in Afrike, kakor tudi skrbel za ureditev v.rste drugih zadev, o katerih bodo razpravljali, pričajo, da pomeni bližnja azijsko-afriška mladinska konferenca pomemben dogodek v borbi ln življenju mladine teh dveh kontinentov. Splošna tema konference — »Vloga mladine „ pri krepitvi azijsko - afriške solidarnosti« obsega vrsto zelo pomembnih vprašanj, kakršna so: mladina v borbi za mir, mladina v borbi proti Imperializmu, vloga mladine Pri krepitvi človečanskih pravic ln odstranjevanje ras-ne diskriminacije v nekaterih državah Afrike in Azije, kakor tudi vloga žene v preporodu azijsko - afriških držav. Posebno mesto zavzemajo vprašanja s področja zdravstvene zaščite mladine, problemov In dela mladinskih organlzacii in družbene, kulturne ter zabavne delavnosti mladine. Za konferenco je veliko zanimanje med mladino Azije in Afrike. Po podatkih mednarodnega pripravljalnega odbora so v mnogih državah ustanovili krajevne odbore, ki se zelo aktivno pripravljajo na konferenco. Pričakujejo, da se bo konference udeležilo veliko število Izvoljenih zastopnikov raznih mladinskih in slndikaEnih organizacij, šol ln univerz:, uradni zastopniki, ki se bavl-jo v posameznih, državah z mladinskimi zadevami, kakor tudi zastopniki organizacij v neosvobojenih državah, ki študirajo v Inozemstvu. Med konferenco bodo priredili v Kairu festival mladine ZAR. CK Ljudske mladine Jugoslavije je sprejel povabilo mednarodnega pripravljalnega odbora, naj pošlje na konferenco svoje opazovalce. SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Stopnje davka na dohodek v letu 1959 (Nadaljevanje s 1. strani) Z ukinitvijo člena 5 in s predlagano spremembo člena 6 uredbe davka na dohodek, se stopnja davka na dohodek iz kmetijstva, kakor tudi stopnje davka na dohodek iz samostojnih poklicev in premoženja določajo samo z zveznimi predpisi. Plan davka na dohodek iz kmetijstva je bil za leto 1959 izdelan po novem katastrskem dohodku, ob uporabi enotnih progresivnih davčnih stopenj, ki se bodo uporabljale za vso državo. Z uporabljanjem enotnih davčnih stopenj za novi katastrski dohodek je dobila država možnost določati enotno davčno politiko za vso državo. Zato je prenehala potreba, da predpisujejo ljudske republike stopnje davka na dohodek iz kmetijstva. Ljudske republike in ljudski odbori bodo lahko na svojem področju usmerjali politiko obdavčevanja individualnih kmetov z določanjem stopnje občinske doklade. Plan davka na dohodek ‘iz kmetijstva za leto 1959 je bil izdelan na podlagi enotnih davčnih stopenj, ki se predlagajo in jih je sprejel Zvezni izvršni svet kot dokumentacijo ob sprejemu družbenega plana za leto 1959. Davek na dohodek iz kmetijstva se bo predpisoval po naslednjih stopnjah: od davčne osnove se plača davek nad do po stopnji 30.000 9 % 30.000 50.000 10 % 50.000 80.000 11 % 80.000 120.000 12% 120.000 160.000 14 % 160.000 200.000 16 % 200.000 250.000 18»% 250.000 300.000 20 % 300.000 400.000 22 % 400.000 500.000 24 % 500.000 600.000 27 % 600.000 700.000 30 % 700.000 800.000 35 % 800.000 40 % Za določanje davka na dohodek od samostojnih poklicev in ki se jim davek predpisuje po premoženja davčnih zavezancev, letni davčni “prijavi, so ostale iste davčne stopnje, ki so bile predpisane tudi za 1. 1958. Davek na dohodek od samostojnih poklicev in premoženja se bo razen v primerih za katere so s to odločbo določene drugačne davčne stopnje, ali davek v stalnem znesku, predpisoval po naslednjih stopnjah. od davčne osnove se plača na račun davka nad do 30.000 12% 30.000 50.000 3.600 + 17 % zneska 50.000 80.000 7.000 + 19 % zneska 80.000 120.000 12.000 4- 22 % zneska 160.000 200.000 31.900 + 35 % zneska 160.000 200.000 31.900 + 35 % zneska 200.000 250.000 45.900 4- 38 % zneska 250.000 300.000 64.900 + 42 % zneska 300.000 400.000 85.900 4- 46 % zneska 400.000 500.000 131.900 4- 50 % zneska 500.000 600.000 181.900 + 54 % zneska 600.000 700.000 235.900 4- 58 % zneska 700.000 800.000 293.900 4- 61 % zneska 800.000 900.000 354.900 -r 64 % zneska 900.000 1,000.000 418.900 4- 67 % zneska 1,000.000 485.900 4- 70 % zneska Davek na dohodek v stalnem znesku plačujejo nosači, žagarji, ulični prodajalci listov, srečk in drugih predmetov, čistilci obutve, ki delajo brez stalnega poslovnega prostora, obrtniki in druge osebe, ki opravljajo usluge brez stalnega poslovnega prostora, kakor tudi druge osebe, ki se bavijo s podobnimi posli in uporabljajo pretežno lastno telesno silo, ako ne opravljajo teh poslov v začasnem, oziroma dopolnilnem delovnem razmerju. Višino davka v stalnem znesku po kategorijah davčnih zavezancev določa okrajni ljudski odbor. Davčni zavezanci, ki plačujejo davek v stalnem znesku, ne plačajo davka na promet. Davek na dohodek v stalnem znesku, ki ga plačujejo osebe, socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja in osebe, ki si ustvarjajo dohodke izenačene z osebnimi dohodki iz delovnega razmerja, ne vpliva na njihove pravice na podlagi socialnega zavarovanja (pravica do otroškega dodatka in druge pravice). Davek na dohodek po stopnji od bruto dohodka se plačuje: od dobitkov pri stavah in drugih igrah na srečo po stopnji 15%; od prodaje srečk po zastopnikih Jugoslovanske loterije, kakor tudi od dohodkov državljanov pri prodaji srečk drugih prirediteljev mimo zastopnikov Jugoslovanske loterije po stopnji 12%; od dohodkov zavarovalnih poverjenikov Državnega zavarovalnega zavoda, ki s tem zavodom niso v delovnem razmerju po stopnji 15%; od provizij poslovnih agentov in poverjenikov založniških podjetij, ki jih dobivajo s prodajo knjig, časopisov in drugih publikacij teh podjetij, ako ti agenti in poverjeniki niso v delovnem razmerju z založniškim podjetjem po stopnji 15%, od provizij, ki jih te osebe dobe pri zbiranju oglasov za objavljanje kadar prenašajo drva ali drug material s tovornimi konji, osli in mezgi po gozdnih poteh, prekopih in jarkih, po stopnji 20%; od dohodkov zbiralcev odpadkov, kadar prodajajo odpadke gospodarskim organizacijam, s katerimi niso v delovnem razmerju, po stopnji 8%; od dohodka za delo po kosu v hiši delavcev, ki ga te osebe prejmejo od gospodarskih, družbenih in drugih organizacij, državnih organov in ustanov, civilnopravnih oseb, državljanov, ki morajo voditi poslovne knjige, s katerimi pa niso v delovnem razmerju, po stopnji 20%; od dohodkov potujočih zabavišč in prirejanja prireditev, po stopnji 20%"; od dohodkov, za katere se končno obračunava in plačuje davek na dohodek v odstotku od prometa ali bruto dohodka po določbah točke 4 te odločbe, se ne plačuje davek na promet razen na dohodke od potujočih zabavišč in prireditev. Pri izračunavanjih davka na dohodek potujočih zabavišč in uprizarjanja prireditev se davčna osnova zmanjša za ustrezni znesek davka na promet. Davek na dohodek, ki se končno obračunava in plačuje v odstotku od bruto dohodka po določbah točke 4 ne vpliva na pridobivanje in izgubo pravic, ki so odvisne od višine davka na dohodek. Davek na začasne dohodke in dohodke, ki niso bili obdavčeni v prejšnjih letih (člen 90 in 122 Uredbe o davku na dohodek) se plačuje po naslednjih stopnjah: od davčne osnove do 50.000 din do 100.000 din do 200.000 din do 300.000 din do 400.000 din do 600.000 din do 800.000 din do 1,000.000 din nad 1,000.000 din po stopnji 30% 35% 40% 45% 50% 55% 60% 65%' 70% Davek za uporabljanje tuje delovne sile se plačuje po stopnji 4 odst. za delavca za leto dni. Davek na dohodek po dejanski davčni osnovi ne more biti večji, kakor davek po najnižji davčni stopnji, uporabljeni za njeno naj višjo osnovo, povečano z razliko med dejansko davčno osnovo In najvišjo osnovo, za katero se uporablja nepo-srednonižjia davčna stopnja. Za davek, ki se plačuje z odtegljajem pri izplačilu dohodka (točka 4 te odločbe), se odločba uporablja od dneva oljenega uveljavljanja. V preostalih primerih se bo ta odločba uporabljala pri predpisovanju davka za leto 1959. Ta odločba bo začela veljati 8 dni po objavi v »Uradnem listu FLRJ«. Zvezni izvršni svet je tudi sprejel uredbo o izpremembi uredbe davka na promet (glede tobaka). UREDBA 0 POSEBNEM DODATKU ZA SANITARNE IN DEVIZNE INŠPEKTORJE TER USLUŽBENCE CARINSKIH ODDELKOV v knjigah, listih in drugih publikacijah založniških podjetij po stopnji 25%; od dohodkov transportnih in obalnih delavcev, kakor tudi od dohodkov drugih oseb, ki na-tovarjajo, iztovarjajo in prenašajo blago pretežno z uporabljanjem lastne telesne sile gospodarskim, družbenim in drugim organizacijam, državnim organom in ustanovam, ako niso v delovnem razmerju s temi organizacijami, organi in. ustanovami, ako ne plačujejo davka v stalnem (fiksnem) znesku, po stopnji 15%; od dohodkov prevozništva kot vzporedne delavnosti v kmetijstvu, ki ga ustvarijo državni organi in ustanove, ustanove s samostojnim finansiranjem, gospodarske zadružne in družbene organizacije ter zasebniki, ki morajo voditi poslovne knjige, po stopnji 30%; od dohodkov prevozništva kot stranske delavnosti v kmetijstvu ustvarjenega izključno od prevoza mleka na račun gospodarskih in zadružnih organizacij, po stopnji 10°/o; od dohodkov, ki jih dobivajo kmetijska gospodarstva od državnih organov in ustanov, ustanov s samostojnim finansiranjem, gospodarskih, zadružnih ali družbenih organizacij, Seja Filmskega sveta Triglav-lilma * Ljubljana, 28. 1. Na današnji seji Filmskega sveta Triglav-filma so udeleženci poslušali poročilo komisije za pregled poslovanja tega podjetja. V imenu komisije, ki jo je pooblastil izvršni svet LRS z željo, da se razčistijo nekateri očitki javnosti glede dela Tri-glav-filma v umetniškem in finančnem pogledu, je poročal njen predsednik Lev Modic. Po oceni dosedanjega dela je komisija predlagala več ukrepov za izboljšanje dela. Na današnji seji Zveznega izvršnega sveta je bilo sprejetih tudi več uredb o nagrajevanju javnih uslužbencev. Ti predpisi se bodo uporabljali od 1. februarja 1959 dalje. Po določbah uredbe o posebnem dodatku za sanitarne inšpektorje pripada glavnim sanitarnim inšpektorjem, vodjem inšpektoratov, sanitarnim in pomožnim inšpektorjem, vodjem odsekov, oziroma referentom za zadeve sanitarne inšpekcije, kakor tudi uslužbencem z medicinsko usposobljenostjo v organih uprave poleg osnovne in položajne plače poseben dodatek. Višino tega dodatka določa sekretariat za ljudsko zdravje pri Zveznem izvršnem svetu, oziroma republiški sveti za ljudsko zdravje v mejah od 15 do 30 odst. osnovne in položajne plače, odvisno od funkcije, težavnosti in pogojev dela. Uslužbencem z visoko medicinsko lUispbsoibljenosbjo. zaposlenim v organih uprave, pristojnih za zadeve ljudskega zdravja, kakor tudi v upravnih ustanovah, katerih delo spada v področje zdravstvene problematike, pripada prav tako poseben dodatek od 15 do 30 odst. osnovne in položajne plače, toda ,pod pogojem, da se naknadno usposobijo za delo pri organizacijskih zadevah. Z uvedbo tega dodatka se uslužbenci, na katere se nanašajo določbe teh predpisov, izenačujejo z zdravstvenimi uslužbenci v higijenskih ustanovah, v^katerih je že uveden poseben dodatek. . Uredba o posebnem dodatku za devizne inšpektorje določa ta dodatek v znesku do 6000 dinarjev na mesec. Poseben dodatek pripada deviznim inšpektorjem, ki so bili inšpektorji dve leti, v znesku 3000 dinarjev, nad dve do štiri leta 4000 din, nad 4 do 6 let 5000 din in riad 6 let 6000 din.' Deviznemu- inšpektorju, ki mora opraviti strokovni -izpit, pripada polovico posebnega dodatka, določenega z uredbo. Ta uredba bo omogočila deviznemu inšpektoratu, da bo lahko izpopolnil potrebno število inšpektorskih mest in dobil tudi kvalitetni kader za opravljanje čedalje bolj kočljivih nalog. Po uredbi o posebnem dodatku za uslužbence carinskih oddelkov in carinskih odsekov obmejnih carinam izven sedežev carinarnic se uvaja poseben dodatek do 6000 dinarjev na mesec. Ta dodatek pripada samo tistim, ki opravljajo iz-- ključno carinske posle. - Poudarjajo, da to službo opravljajo neprestano in največ na meji, v malih, krajih, kjer so težji življenjski pogoji. Zaradi takih okoliščin je nezasedenih precej delovnih mest in se stalno razgublja kvaliteten kader, ker odhajajo zaposleni v druge službe, kjer so pogoji ugodnejši. čanje posebnega dodatka za učno osebje določene specialnosti v strokovnih šolah, je določeno, da lahko republiški izvršni sveti določajo ta dodatek. Ta dodatek lahko znaša na mesec za učno osebje s fakultetno ali njej enako usposobljenostjo do 6000 dinarjev, za učno osebje z usposobljenostjo, ki jo dajejo višje strokovne šole do 5000 dinarjev in za učno osebje z usposobljenostjo, ki jo dajejo strokovne šole do 4000 dinarjev. Po odločbi o okvirih za določanje posebnega dodatka asistentom določene specialnosti na posameznih fakultetah, se lahko odredi ta dodatek v znesku do 5000 dinarjev. Predpise o določanju dodatka, njegovi višini za asistente določene specialnosti in drugo, izdajajo republiški izvršni sveti na podlagi mnenj univerzitetnih svetov. Spremembe v odborih in komisijah zveznega izvršnega sveta Beograd, 28. jan. (Tanjug) — Na današnji seji je Zvezni izvršni svet sprejel sklep o spremembah In sestavi nekaterih svojih odborov in komisij. Spremenjena je sestava administrativne komisije In je za predsednika imenovan član zveznega izvršnega sveta Vladimir Popovič, za člana pa Slobodan Penezič in Svetislav Stefanovič, prav tako člana zveznega izvršnega sveta. Vladimir Popovič je razrešen kot član komisije za pomilostitve In je na njegovo mesto Imenovan član zveznega izvršnega sveta Stevan Doronj-ski. Član zveznega Izvršnega sveta Sergej Kraigher je razrešen kot član odbora za prosveto, na njegovo mesto pa je Imenovan član zveznega Izvršnega sveta Hasan Brkič. Razrešen j« dosedanj l član odbora za perspektivni plan Mika Spil jak in na njegovo mesto imenovan sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Sekič. Razrešen je član odbora za socialno politiko In ljudsko zdravje Borislav Petrovič, prejšnji direktor zveznega zavoda za ljudsko zdravje, za člana odibora pa je Imenovan direktor zveznega zavoda .za ljudsko zdravje Vojislav Djh-kanovič. Prejšnji predsednik Stalne konference mest Dragutin Ko-sovac je razrešen kot član odbora za socialno politiko in ljudsko zdravje, za člana odbora pa je imenovan podpredsednik beograjskega ljudskega odbora Božidar Tomič. ODLOČBA 0 POSEBNIH DODATKIH ZA UČNO OSEBJE NA ŠOLAH IN FAKULTETAH Zvezni izvršni svet je sprejel na današnji seji tudi tri odločbe, po katerih se lahko določajo posebni dodatki za vzgojno in učno osebje v šolah in strokovnih šolah ter na. fakultetah. Po odločbi o okvirih za določanje posebnega dodatka za učno in vzgojno osebje v šolah in drugih ustanovah, za vzgajanje in izobraževanje, se lahko določa poseben dodatek v mesečnih zneskih in sicer za delo: 1. v krajih, kjer so pogoji za delo in življenje izrazito težki, do 5000 din, Kulturno življenje na vasi Sklepi zasedanja kultumo-prosvetnega sveta Jugoslavije BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug). Na zasedanju kulturno-prosvetnega sveta Jugoslavije, ki se je danes končalo, so vsestransko razpravljali o kulturnem življenju na 'v’®sl* “ Ugotovili so, da so bili v razvijanju raznih oblik kulturno« prosvetnega dela doseženi uspehi^ da pa je treba se mnogo napraviti za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev v ti* stem smislu, ki ga zahteva naša politika socialistične preobrazbe vasi. To naj bo glavna vsebina delovanja kulturno-prosvetnih organizacij, vštevši tudi borbo proti ^praznoverju konzervatizmu v pojmovanjih, pri čemer imajo tanko veliko vlogo radio, tisk in film. V razpravi so poudarili potrebo in sprejeli tudi sklep, da 'se mora posvetiti večja pozornost izobraževanju žene kot kmetijske proizvajalke in da se njeno izobraževanje na vasi ne sme izčrpavati izključno z raznimi gospodinjskimi tečaji. Zatiranje nepismenosti v širših razmerah, ki je bilo v zadnjem času zanemarjeno, je prav tako eden izmed sklepov, ki ga je sprejel kultumo-pro-svetni svet glede kulturnega dela na vasi. Pri tem so poudarili potrebo, naj se državljanom poleg osnovne pismenosti ___ postopno daje tudi etementar- Jo dom^ dobre posnetke iz naših no življenje, za populariziranje znanosti in tehnike ter za mednarodno sodelovanje. Fotoamaterji/ pozor! Slovenska izseljenska matica v Ljubljani že šest let izdaja svoji redni publikaciji, vsakoletni Slovenski izseljenski koledar In mesečno revijo »Rodno grudo*. Obe publikaciji, ki sta bogato ilustrirani. sta namenjeni našim izseljencem in imata naročnike po vsem svetu. Za revijo »Rodna gruda« potrebujemo mesečno lepe fotografije, predvsem iz krajev, kjer so doma naši izseljenci. Nasi rojaki sl žele čim več lepih pokrajinskih slik domačih krajev. Zato vabimo fotoamaterje, ki ima- no znanje o našem družbenem in gospodarskem življenju in podlaga za kasnejše strokovno izpopolnjevanje.. Na zasedanju so zavzeli stališče, da bi morali mnogo s tega področja opraviti v komunah samih, zaradi racionalnega uporabljanja sredstev in boljše razdelitve jkadrov, ki so koncentrirani na področju komune. Zlasti je treba pri tem razvijati in jkrepiti ljudske univerze z odseki na vasi in kulturno-propagandna središča za delo v občinah. V komunah bi bilo prav tako potrebno okrepiti tudi delavske univerze, kulturne ir) zadružne domove kot ustanove, ki direktno organizirajo in vskla-jaijo najrazličnejše delavnosti na področju izobraževanja in vzgajanja najširših plasti. Danes so sprejeli tudi delavni program sveta za leto 1959, ki določa analizo kulturnega življenja v komuni, organiziranje in vodstvo množičnega dela, odločnejšo akcijo za odpravo nepismenosti, pri čemer naj bi predvsem poskrbeli za mladino in delavce v industriji in gospodarstvu ter nepismeno prebivalstvo na tistih področjih, kjer Investirajo sredstva za modernizacijo kmetijstva. Program posveča pozornost tudi okrepitvi ljudskih in delavskih univerz ter izpopolnjevanju njihove oblike v,skladu s sodobnimi potrebami izobraževanja in druž-beno-političnega vzgajanja. Zaradi uresničenja programa sveta, ki je razmeroma obsežen, so ustanovili štiri stalne komisije: za izobraževanje odraslih, za amatersko kulturno-umetniško delo, za estetsko vzgajanje in kultumo-zabav- Krajev in iz naSe današnje dejavnosti, da nam Jih pošljejo za ob-javo. V poštev pridejo (poiltrajmslcl posnetki Iz vseh področij Slovenije, iz večjih krajev, kakor tudi iz najmanjših vasic, nadalje nove gradnje tovarn, Šol, zadružnih, ao-mov itd., posnetki z dela naših kmetijskih zadrug, s proslav občinskih praznikov, odkritij spomenikov NOB itd. Obenem vabimo sorodnike, ki imajo svojce na tujem, naj zanje naroče revijo »Rodno grudo« in »Slovenski izseljenski koledar«, ali pa nam pošljejo njihove naslove, da jim brezobvezno pošljemo nekaj številk na ogled. V »Rodni grudi« bomo radi objavili naročnikom tudi fotografije rojstne hiSe in svojcev z njihovimi pozdravi. Vse objavljene fotoposnetke, kakor tudi poslane komentarje k fotografijam bomo seveda honorirali. Prispevke pošiljajte ali pri-nesite osebno na. naslovi Sloveli* ska izseljenska matica (za tfcrednl-Štvo Rodne grude, Ljubljana, can* kar jeva l-II. 20 ton težka skala na Soški cesti NOVA GORICA, 28. jan. Davi okrog šeste ure se Je na Dolgi njivi za ovinkom na cesti utrgala okrog 20 ton težka skala in drugo vscdiine, ki so skoraj povsem zaprle glavno Soško cesto, vzrok pripisujejo nenadni odjugi, ki je nastala zatem, ko se je zjasnilo. Kmalu zatem, ko se je na cesti utrgal plaz, je Izza ovinka privozil osebni avto. last cementarne »Anhovo«, ki ga je vozil Severin Mavrič. S seboj je imel tudi svojega 8-letnega sinčka Marjana. Ko Je zagledal kakih 30 metrov pred seboj veliko skalo, je močno zavrl, pri čemer Je avto zavil na levo, tako da je zadel v manjšo skalo na cesti. Nezgoda Je bila brez hudih posledic, saj je škode na vozilu le kakih 50.000 dinarjev, sinček Marjan pa j« dobil lažje poškod-be. VREME Napoved za četrtek: v zahodnih krajih Slovenije pretežno jasno, v jugovzhodnih pretežno oblačno, v ostalih krajih pa zmerno oblačno vreme. Temperatura ponoči do —2, v Primorju okoli 2, najvišje dnevne do 6, v Primorju do 10 stopinj Celzije- 2. v šolah (oddelkih) in drugih ustanovah za vzgajanje in izobraževanje gluhonemih, slepih, vzgojno zanemarjenih, duševno zaostalih, logopatskih, tuberkuloznih in trahomskih otrok ter mladine, do 4000 din, 3. v vadnicah (oddelkih) v katerih se učenci pripravljajo za učiteljski ali vzgojni poklic do 3000 din, 4. v eksperimentalnih šolah in oddelkih do 3000 dinarjev, 5. v šolah z večjim številom otrok (učencev), z več razredi v enem oddelku itd. do 5000 dinarjev. Z odločbo o okvirih za dolo- V torek zvečer je bilo v zbornični dvorani Univerze veliko spominsko zborovanje študentov ob obletnici tako imenovanih »svetosavskih« demonstracij proti diktaturi — 27. januarja 1932. Demonstracije je organižarala Komunistična partija. — To zborovanje je bilo prvo v okviru proslav 40. obletnice SKOJ v Sloveniji, udeležila pa sta se ga tudi podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Jože Vilfan in član izvršnega sveta Milko G o r š 1 č. Govoril je član izvršnega komiteja CK ZKS Boris Ziherl, ki je obudil spomine na takratne dogodke in poudaril, da je veliko viogo v boju proti šestojanuarski diktaturi odigrala tudi študentska mladina, ne samo v Ljubljani, pač pa tudi v Zagrebu in Beogradu, in da so slovenski šudentje naleteli v boju proti okrnjevanju slovenske univerze na podporo in solidarnost vseh študentov Jugoslavije Uredba o izvajanju nacionalizacije hiš in stavbnih zemljišč Uredba o Izvajanju nacionalizacije hiš in stavbnih zemljišč vsebuje tudi posebne določbe, ki omogočajo oceno zakonitosti in pravilnosti odločbe komisije za nacionalizacijo. S temi določbami je predvsem osvetljena vloga, ki jo imajo pri ugotavljanju zakonitosti višje komisije za nacionalizacijo in njihovi predsedniki oziroma javni tožilec ali javni pravobranilec. Po uredbi mora okrajna komisija za nacionaliacijo poslati brez odlašanja svoje odločbe o določitvi predmetov nacionalizacije komisiji za nacionalizacijo pri izvrinam svatu avto-nOMete nete om. imabik aa jkac lonalizaci j o pri republiškem ftnmšnem svetil. Komisija za Racionalizacijo pri občinskem ljudskem odboru je prav tako dolžna poslati komisiji za nacionalizacijo pri okrajnem ljudskem odboru tudi svoje odločbe o določitvi predmetov nacionalizacije, proti kateri ni bila vložena pritožba. Predsednik komisije za nacionalizacijo pri zveznem izvršnem svetu ima pravico predložiti na lastno pobudo ali na vlogo strank ali drugih zainteresiranih oseb v obravnavanje sleherno zadevo, ki jo je meritorno rešila katerakoli druga komisija za nacionalizacijo. Na zahtevo zveznega javnega tožilca ali zveznega javnega pravobranilca pa je predsednik omenjena komisije za ■a^MaDaaclj* predlo- žiti take zadeve v obravnavanje na seji komisije! Enako velja tudi za predsednike drugih komisij za nacionalizacijo glede zadev, o katerih so meritorno odločale nižje komisije za nacionalizacijo. Po oceni zakonitosti in pravilnosti meritorne odločbe o določitvi predmetov nacionalizacije izda komisija za nacionalizacijo svojo odločbo, s katero lahko razveljavi ali spremen) prejšnjo odločbo. Odločbo se pošlje strankam in drugim zainteresiranim osebam, kj so vložile pritožbo, oziroma javnemu pravobranilcu ali javnemu tožilcu, če je to zahteval. Ce pa predsednik komisije, ki ji je bila poslana pritožba, ugotovi, da ni povoda za obravnavanje zadeve na komisiji, ali Se komisija meni, da ni povoda za razveljavljenje ali spremembo meritorne odločitve, ne bo izdana nobena odločba, temveč Do predsednik komisije obvestil o tem tistega, ki je vložil pritožbo oz. zahtevo. Proti odločbi komisije za na-cinalizacijo, s katero je bila razveljavljena ali spremenjena odločba komisije za nacionalizacijo je možna pritožba, in sicer proti odločbi komisije za nacionalizacijo pri okrajnem ljudskem odboru na komisijo za nacionalizacijo pri izvršnem svetu avtonomne enote oziroma na komisijo za nacionalizacijo pri' republiškem izvršnem, svetu. Pritoži se lahko stranka ali druga zainteresirana oseba, ki je zahtevala, da pride zadeva v obravnavanje, oziroma javni pravobranilec ali javni tožilec, na čigar zahtevo je prišla zadeva v obravnavanje. Upravni spor proti odločbi , izdani na pritožbo, ni možen. Uredba določa nadalje še postopek pri določitvi nacionalizacije stavbnih zemljišč, dor pušča prejšnjemu lastniku možnost, da zahteva od komisij za nacionalizacijo pri občinskem ljudskem odboru, da se izvzamejo od nacionalizacije in pu- ste v lasti hiše in posebni deli hiš, ki so po zakonu izvzeti od nacionalizacije ter ostanejo v lasti prejšnjih lastnikov, ln navaja postopek za določitev odškodnine za nacionalizirane nepremičnine. Odločbo o določitvi nacionalizacije stavbnih zemljišč oz. zemljišč, ki so nacionalizirana skupaj s hišo. izda pristojni organ za finančne posle pri upravi občinskega ljudskega odbora. S to odločbo pa ne more hiti zajeto zemljišče, ki ni v mejah ožjega stavbnega področja, določenega z odlokom okrajnega ljudskega odbora in potrjenega po republiškem izvršnem svetu. Ko izda omenjeni organ za finančne posle skupno odločbo o določitvi nacionalizacije, objavi z razglasom na tabli občinskega ljudskega odbora in na drug krajevno običajen način, da je takšna odločba izdana. Vsaka stranka in druga zainteresirana oseba lahko prebere to odločbo v pisarni občinskega ljudskega odbora. V tridesetih dneh od dneva razglasa lahko vloži vsaka prizadeta stranka in druga zainterisirana oseba pritožbo proti tej odločbi na organ, ki je odločbo izdal. Pritožba ne odgodl Izvršitve odločbe, vendar pa je možno sprožiti upravni spor proti odločbi, ki je bila izdana na pritožbo. Odločbo o določitvi nacionalizacije stavbnih zemljišč se pošlje pristojnemu okrajnemu sodišču, da se vpiše družbena lastninska pravica na zemljišča, označena v odločbi. Zemljišč, za katere se ugotovi, da ne sodijo v ožje stavbno področje, se ne vpiše v odločbo, ki jo Izda okrajno sodišče. Tudi zoper to odločbo se lahko vloži pritožba. Zahtevo, da se izvzamejo od nacionalizacije in puste v lasti hiše in posebni deli hiš, ki so po zakonu izvzeti od nacionalizacije, lahko vloži prejšnji lastnik v ugovoru proti zahtevi za določitev predmetov nacionalizacije, lahko pa tudi pozneje, vendar najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je prejel zahtevo po določitvi predmetov nacionalizacije. Zahtevo se vloži pri komisiji za nacionalizacijo pri občinskem ljudskem odboru, ki je izdal odločbo na zahtevo za določitev predmetov nacionalizacije. Ta komisija izda o zahtevi tudi odločbo, ki bo služila za podlago za vpis lastninske pravice na hišah in posebnih delih hiš, ki so izvzete od nacionalizacije. Postopek za določitev odškodnine za nacionalizirane nepremičnine se opravi po službeni dolžnosti na podlagi pravnomočnosti odločbe komisije za nacionalizacijo o določitvi nacionaliziranih hiš in delov hiš ter odločbe o izvzetju hiš ali delov hiš od nacionalizacije, oziroma po pravnomočnosti odločbe o določitvi nacionalizacije stavbnih zemljišč. Po opravljenem postopku izda pristojni organ za finančne posle odločbo o odškodnini, proti kateri ni možna pritožba niti upravni spor, pač pa lahko zahtevata prejšnji lastnik in občina na področju katere nepremičnina stoji, da določi odttodotao sediMe. O zahtevi za določitev odškodnina odloča pristojno okrajno sodišča. Zoper odločbo tega sodišča P* je možna pritožba na okrožna sodišče. St a — januarja 1950 ! SLOVENSKI POROČEVALEC / efr. 3- t Florentinske marginalije Proces v Firenzah proti »Beneški Seti« se nadaljuje. Kožno je, da sodišče ni znalo s pridom uporabiti meseca — od prekinitve do obnovitve procesa — kajti sicer bi javni tožilec na podlagi avtentičnih dokumentov, jugoslovanskih in italijanskih, kaj lahko ugotovil, da gre za oborožene akcije vojaške formacije, ki je bila samo delček vseevropske an-tihitlerjevske koalicije, torej za akcije, ki so dale tudi svoj obolus k rojstvu pokapitulacij-ske Italije. Priložnosti je bilo torej več ko dovolj — nudilo jo je tudi zaslišanje obtožencev — da se ugotovi, da gre za vojaška in politična dejanja, ne pa za početje »k zločinom nagnjene skupine ljudi«, kakor trdi obtožnica, ki po uvodnem gcmoru javnega tožilca ne upošteva osnovne okoliščine, namreč da se je dogajanje, ki ga navaja, odvijalo v časovnem in krajevnem okviru, t. j. sredi najhujše protinacistične in protifašistične borbe, in na področju, kjer so se elementi italijanske suverenosti — vojska, oblast, sodstvo itd. — razblinili kot milni mehurček, suverenost pa je tudi formalno-pravno prevzel osebni Hitlerjev pooblaščenec dr. Rainer, gaulaiter operativnega področja »Jadransko Primorje«. Če jasna in nedvoumna postavitev obtožnice v ta časovni in krajevni okvir ni zadostovala za umaknitev obtožbe v smislu člena 16. mirovne pogodbe, potem je več kot upravičen dvom v iskrenost javnega tožilca, ki je pred božičem svečano izjavil, da mu ne gre za maščevanje, marveč za ugotovitev objektivne resnice, in da- bo sam prvi zahteval uveljavitev 16. člena-, če se bo iz-kazalo, da pride v poštev. Da se o tem prepriča, je bilo dovolj priložnosti!. Še več! Vsiljuje se vtis, da ne gre toliko za maščevanje, marveč za načrtno protijugoslovansko demonstracijo, ki lahko občutno poslabša mnogo obetajoči razvoj jug oslov ansko-italijanskih odnosov, ki so — naj bo to komu všeč ali ne — v razburkani in pretirano nervozni Evropi primer dobrih odnosov med dvema državama, ki nimata samo popolnoma različnega družbenega in političnega sistema, marveč imata za seboj tudi izredno nesrečno preteklost. Tistim, ki zatrjujejo, da je proces pač samogib-no delovanje aparata italijanske justice, ki ga z ozirom na neodvisnost sodišča ni moč zaustaviti, bi bilo moč odgovoriti z naslednjo mislijo: ko je italijanski parlament ratificiral mirovno pogodbo, je sprejel tudi obveznost, da juridične n-orme v italijanskem zakono-dajstvu ne bodo v nasprotju z določili mirovne pogodbe in torej tudi ne z 16. členom te pogodbe, ki nedvoumno določa, da Italija ne bo preganjala svojih državljanov, ki so med vojno, vse do podpisa mirovne pogodbe delovali za »skupno stvar zaveznikov«. Nadaljevanje procesa kljub temu, da je na dlani, da sodi v »-okvir 16. člena« odkriva torej namen, da se v primeru Jugoslavije odpre okrog tega člena lingvistična disputa o tem, kaj je »skupna zavezniška stvar«. Nekateri krogi v Italiji so na tako zastavljeno vprašanje že dali svojo verzijo odgovora: v primeru partizanov Julijske krajine ni moč govoriti o zavezniški »stvari«, marveč o »sebičnih interesih ene same države«. Ne glede na široko koncepcijo svetovne antifašistične borbe, po kateri so interesi enega zaveznika interesi vseh zaveznikov in obratno, je moč ovreči tako interpretacijo tudi s primeri iz same italijanske prakse. Badoglijeva vlada je n. pr. dala nalog vsem četam, ki jih je kapitulacija Italije presenetila na ozemljih, ki so jih okupirali, naj sodelujejo z lokalnimi partizani, »ki se borijo tudi za svobodo Italije«. Še očitnejši pa je »primer Treves«, t. j. primer odporniškega leaderja iz Val d'Aosta, ki je partizansko gibanje te pokrajine povezal s francoskim, ter je prav do podpisa mirovne pogodbe deloval za priključitev Val d’ Aosta Franciji. Obtožba o izdaji države je bila ustavljena, javni tožilec iz Genove, ki je zahteval umaknitev obtožbe v smislu člena 16. mirovne pogodbe, pa je dobil l. 1949 od pravosodnega ministrstva javno priznanje ...! Tudi italijanska praksa torej nudi ustrezen precedens, ki bi mogel ob minimalni dobri volji in upoštevanju realnih koristi obeh držav služiti za vzorec, kako presekati umetno ustvarjeni gordijski vzel, ki je nastal v popolnoma drugačnem ozračju medsebojnih odnosom. M. Š. Odmev krize v Trstu OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA TRST, 28. jan. Kot po vseh italijanskih mestih, tako ima o gospodarskem položaju Tr-tudi v Trstu velik odmev padec Fanfanijeve vlade in pa sta pa je trgovinska zbornica izid socialističnega kongresa v Neaplju. Prvo je zavzelo objavila statistične podatke za stališče tržaško pokrajinsko vodstvo socialdemokratske pretekli mesec december. Iz stranke, ki je objavilo resolucijo, v kateri ugotavlja, da teh podatkov sledi, da se bo je zmaga Nennijeve avtonomistične struje omogočila obno- povečala brezposelnost in šte-vo pogajanj za združitev obeh socialističnih strank ter da vilo meničnih protestov. Po se vodstvo strinja z voditeljema leve struje v PSDI Zaga- drugi strani pa se je dvignil rijem in Matteottijem, ki bosta jutri na zasedanju CK PSDI dotok turistov. Indeks življenj-zahtevala verjetno ustanovitev odbora za pogajanja o zdru- skih stroškov se je znizal za J 0,4 % v primerjavi z'novem- brom, dvignil pa se je za 0,2 Glede vladne krize poudarja V izjavah obeh se naštevajo odstotka v primerjavi s pred-resolucija, da je vzrok v no- vsi tisti ukrepi, ki jih je Fan- lanskim decembrom. Podatki tranjih nasprotjih znotraj kr- fanijeva vlada napravila v vsebujejo dokončno številko o ščanske deisnkracije, ter da je škodo tržaškega mesta zlasti lanskem pristaniškem prometu, dolžnost socialističnega giba- glede tržaškega gospodarstva, ki je znašal 4,444.762 ton, kar n ja okrepitev demokracije, ki Zato zahtevata obe izjavi ime- je 7. To sklada pa bo šlo v te namene ka porasta petletnega perspek-Lani je bilo V zadnjem času razpravljajo na Gorenjskem največ o pred-logu družbenega na-črla za le- tos. O predlogu so razpravljali in še razpravljajo posamezni sveti OLO, predsedniki občin, občinski ljudski odbori, politične organizacije in drugi. Letošnji družbeni načrt os ta- ja v okviru smernic petletnega perspektivnega načrta razvoja Gorenjske, hkrati pa 'temelji tudi na lanskih dosežkih m uresničitvah. Predlog kaže, da bo na Gorenjskem še nadalje rasla proizvodnja, prav tako pa tudi narodni dohodek. Med značilnostmi predloga družbenega načrta pa velja omeniti predvideno veliko povečanje investicijskih sredstev. Naložbe bodo porasle gospodarske naložbe v glavnem normalno izrabljali, ostajajo iz leta v leto neizrabljene negospodarske naložbe. Torej je pomembnejše vpražanje, kako negospodarske naložbe povsem izrabiti šele drugotnega pomena pa je večanje teh sredstev. S tem pa zadenemo še na eno značilnost predloga načrta. Gorenjsko gradbeništvo ne zmore nalog. Delovne sile iml dovolj, (že toliko, kolikor bi je moralo imeti po načrtu šele leta 1961), glede mehanizacije pa je za 16°/o pod jugoslovanskim povprečjem. Razumljivo je, da so zato zmogljivosti gorenjskega gradbeništva nezado-ljive. Po vsem tem bj pričakovali, da bo šlo kar največ naložb za opremo gradbeništva. Iz okrajnega investicijskega tivnega načrta. Lani je ostvarjenih 19%> vseh naložb, ki jih načrt predvideva za vse petletno obdobje. Letos pa kaže da bodo ostvarili kar 24% naložb petletnega obdobja. V prihodnjih letih bodo morale zato investicije naraščati manj kot letos, če bodo hotele ostati v okviru določb petletnega na-črta. Druga zanimivost v načrtu letošnjih investicij na Qorenj-s skem je razlika med povečanjem gospodarskih in negospodarskih investicij. Čeprav tezi naša splošna družbeno-ekonom-ska politika k večanju predvsem negospodarskih naložb, je v predlogu načrta predvideno, da bodo letos na Gorenja skem porasle negospodarske naložbe za okoli 37°/o, nove gospodarske naložbe pa kar za okoli 55% (računano brez nesorazmerje kaže, da se Go- je 101 milijonov, kar je komaj renjci še vedno premalo zavze- ^ dober odstotek več kot lani. majo za ureditev našega po- rpa mala številka je mnoge pre- glavitnega življenjskega pro- senetila. V resnici pa bo dobilo blema — za stanovanjsko gra— gradbeništvo mnogo več (sko— Kljub temu so podjetja — zlasti industrijska — predvidela in predlagala občutno povečanje števila zaposlenih. Predlog družbenega načrta sicer zahteva, da ostane število zaposlenih v industriji na isti ravni, kot je bilo ob koncu lanskega leta. Toda spričo zahtev podjetij In spričo velikih naložb je kaj dvomljivo, če bo ta zahteva uresničena. 2700 milijonov dinarjev naložb v industrijo bo nujno zahtevalo novo delovno silo (pa naj bo to prav ali ne), ta nova delovna sila pa bo spet zahtevala nova stanovanja. Spričo tega je — da se povrnemo k t prejšnj im ugotovitvam — • res nujno, da gradbeništvo urejamo na račun gospodarskih naložb, stanovanjsko graditev Pa pospešimo z vsemi sredstvi. A. Čebulj i n Pogled na tovarno »Iskra« v Kranju. (Foto: Dušan Skerlep) ditev. Na Gorenjskem pa je v zvezi s tem posebno pereč še nek problem. Medtem ko so doslej Revija otroške obleke v Skoplju Posebna komisija strokovnjakov pripravlja ob sodelova- ^ ^ fe. Je stanovanjska n_JU «wIPV graditev trpela zaradi zaosta- raj še enkrat toliko). Dobilo pa bo sredstva, iz negospodarskih naložb za stanovanjsko graditev (menda predvsem za to, da bodo le-ta dokončno v načrtovanem obsegu izkoriščena). Investiranje v gradbeništvo iz stanovanjskega sklada je pravilno, toda na Gorenjskem spričo velikanskih gospodarskih investicij morda neumest- Vsako sekundo, minuto, uro. H B vo revijo otroških oblek v Skoplju. Na tej reviji bodo pokazali nad 60 raznih razmeroma poceni, toda okusnih in modemih zimskih in poletnih modelov, raznih oblek za deake in deklice. D. M. lostj gorenjskega gradbeništva? Eden pomembnih problemov, o katerem razpravljajo ob sprejemanju načrta in ki je hkrati neposredno povezan z našim gospodarskim investiranjem, je zaposlovanje nove delovne sile. Hlariborske livarne f ovešanfe izvoza — Koristna uporaba odpadkov — Široka koprodukcija s drugimi podjatji — Letos podvojen plan proizvodnje armatur Mariborska livarna se je razvila iz manjšega obrata v moderno veliko podjetje, ki ima zaposlenih okrog tisoč ljudi m ustvari letno 3,5 milijarde dinarjev brurtoiprodukta. Podjetje st je razvijalo z lastnimi sredstvi ip celoma z manjšimi krsditi za manjše rekonstrukcije, ki so se visoko obrestovali. Delovni kolektiv je precej sredstev za prosto razpolaganje in iz presežkov plač vlagal v razširitev podjetja, v gradnjo stanovanjskih objektov ia za nakup počitniškega doma v Novem. Z začetkom obratovanja valjarne bakrovih zlitin v Sevojnem je Mariborski livarni odpadla precejšnja proizvodnja vlečene medenine. Zato je podjetje hitro preusmerilo svojo proizvodnjo na izdelke, za katere so se najbolj zanimali na domačem in tujem trgu. Med te izdelke spadajo armature vseh vrst, industrijske cevi ter tis-njen.ci barvnih kovin za potrebe kovinsko-predelovalne industrije. V ta namen je podjetje s pomočjo Elektrostrojnega kluba livarne izdelalo in usposobilo več specialnih strojev in naprav, za katere bi morali dati visoka devizna sredstva. Te naprave so bile v glavnem stroji za tisnjen in brizgan liv, stroji za izdelavo gibljivih cevi in cevi za sejalne stroje, rebraste cevi za prednapeti beton, pešl-cevi za potrebe elektroindustrije in specialne cevi za potrebe avtomobilske in motorne industrije. '[ grupi armatur je podjetje prešlo z zastareltega načina proizvodnje oziroma livanja sestavnih delov v pesek na moderen naičin livanja, to je na tisnjeni in kokilni liv. Prav tako so modernizirali strugamo, brusilni-co, galvanizacijo in montažo ter postali konkurenčni na tržišču. Glede na potrebe po deviznih sredstvih za nabavo specialnih okrog strojev in naprav se je podjetje povezalo z Jugobanko ter prosilo za potrebna devizna sredstva. Pri tem so se zavezali, da bodo z izvozom svojih izdelkov ustvarili v najkrajšem času ustrezna devizna sredstva za povračilo kredita. Podjetje je tako dobilo kompletne naprave za predelavo žlindre in odpadkov barvnih kovin, ki so jih doslej izvažali po sorazmerno nizki ceni. S temi napravami bo .podjetje lahko predelalo odpadke in žlindro iz vse države. Na ta način, pridobljene kovine bodo predelali v višokokonjainkturne armatur« ln dosegli, za okrog petkrat višji devizni učinek kot doslej z izvozom teh odpadkov. Treba je poudariti, da je pedjetje v zadnjem letu za proizvodnjo 3700 ton bakrovih in aluminijevih zlitin uporabilo skupno le nekaj nad 400 ton n.ovih kovin, ostalo pa so izdelali iz odpadkov. Zaradi velikih trenutnih in perspektivnih potreb ,po armaturah, industrijskih ceveh in nekaterih drugih artiklih na domačem in tujem trru je podjet- je začelo izdelovati investicijski program rekonstrukcije podjetja, ki predvideva med drugim gradnjo novega objekta za razširitev že omenjene proizvodnje. Stroški za izvedbo tega programa bi bili poplačani že v prvem letu razširjene proizvodnje. Plan izvoza je Mariborska livarna v letu 1958 presegla za 35 odstotkov. Armaturo in vlečeno medenino so izvažali v Severno Ameriko, Argentino, Urugvaj, Paragvaj, Poljsko, Madžarsko, Sirijo in Libanon. Letos je zaninamje za izvoz še naraslo ter se zanimajo za izdelke podjetja v Severni Ameriki, Maroku, Tunisu in nekaterih drugih državah. Potrebe po izdelkih podjetja so 'letos tako velike, da so proizvodne kapacitete pri armaturah samo za izvoz premajhne. Zato se je Mariborska livarna dogovorila za čim širšo koprodukcijo s Tovarno poljedeljskih strojev Maribor, podjetjem »Nikrom« v Mariboru ir, »Partizanom« v Titovem Užicu. Prav tako se razgovarjajo z upravo mariborskih zaporov, da bi v njihovih delavnicah izdelovali določene sestavne dele za armature. Takšna koprodukcija je podjetju omogočila, da je letos v svojem planu predvidelo podvojeno proizvodnjo armatur. Mariborska livarna razpolaga tudi z moderno opremljenim laboratorijem in dobro usposobljenim vp^-nrrt TVT. T^. Na uri,- veliki ali majhni, na stenski sili na tisti na železniški postaji, napravi sekundni kazalec krog, velik kazalec pa 6e premakne samo zn minuto. In medtem ko opiše veliki kazalec cel krog, se mali kazalec premakne samo za uro. Oba kazalca se morata dvakrat na dan pokriti na dvanajsti številki, da pustita za seboj dan in noč. In tako naprej. Iz dneva v dan. Pa vendar minuta včeraj, danes in jutri ni ista. Tudi sekunda ne. In prav tako ne ura in ne dan... Vsak pregib sekundnega kazalca na naši uri spremlja namreč nekaj kilogramov premoga, morda celo ton v rudniku, kilovati električne energije, desetine prevoženih potnikov. In medtem ko obide cel krog, imamo nekaj parov novih čevljev, na metre blaga in platna. V urah in dneh imamo nove radijske sprejemnike, traktorje, kamione, avtomobile... Zato minuta v lanskem letu ni enaka letošnji in še manj tisti ob letu, ali leto dni kasneje. Proizvodnja v tovarnah in na njivah se zelo hitro povečuje, saj je vsako leto več naših tovarn, rudnikov in proizvodov. Na poljih je pšenično klasje polnejše in koruzni storži so bogatejši. Da bi lahko izmerili težino vsake sekunde, minute, ure in dneva včeraj in danes, nam mora pomagati matematik. Leta pa je že izračunal, da je v 24 urah 86.400 sekund. Številko je treba povečati še z dnevom. V 86.400 delu dneva pa naši delovni ljudje proizvedejo mnogo bogastva. Danes precej več kakor kdaj pred vojno. Medtem ko je bilo pred vojno proizvedenih na primer samo 40 kilovatnih ur električne energije vsako sekundo, je danes proizvedenih 210 kilovatov. Namesto 174 kilogramov črnega premoga v rudnikih, jamah in na dnevnih kopih, se danes nakoplje 575 kilogramov. Pred vojno naši topilničarji niso mogli uliti v sekundi niti kilograma jekla in železa, danes dajo v sekundi 57 kg jeklenih odlitkov. Ce bi naštevali predmete, ki jih v velikih količinah proizvajamo v vsaki sekundi, bi jih bilo toliko, da za proizvodnjo v minuti, uri ali v dnevu ne bi bilo dovolj prostora. Zato bo- mo proizvodnjo v sekundi pregledali še v kemični industriji, ki je eden izmed važnih čini-teljev za povečanje standarda. Do vojne je bila pri nas skoraj nerazvita. Omejevala se je le na proizvodnjo nekaterih predmetov, kot so na primer soda, žveplena kislina in še nekateri drugi. Danes imamo velike tovarne, ki proizvajajo vse mogoče izdelke, od žveplene kisline do viskoze in polivinila. Tovarne v naši državi proizvajajo danes vsako sekundo 4 kg žveplene kisline in prav toliko superfosfata, kar je izredno pomembno za mnoge industrijske veje in za kmetijstvo. Minuta je zelo kratko časovno razdobje, za naše kmetijstvo pa precej dolgo, saj so potrebne cele kompozicije vlaikov, da bi natovorili vse tisto, kar je v tako kratkem časovnem razdobju pridelanega. Tudi minute kakor sekunde so danes dragocenejše in dražje kakor pred vojno oziroma celo pred nekaj leti, ker takrat naša država še ni bila tisto kar je danes. V minuti natkejo naši stroji na primer 50 m volnenih tkanin in 373 m bombažnih tkanin. Pred vojno so stkali na primer samo 23 m volnenih in 200 m bombažnih tkanin. Namesto 40 parov nogavic dobimo zdaj v minuti 61 parov, namesto 5 parov usnjene obutve pa dobimo danes 12 parov. Ni odveč povedati nekaj besed o proizvodnji, ki je pred vojno ni bilo oziroma je bila zelo majhna. Do vojne nismo imeli nikakšne proizvodnje ro- talsko gumo, 31 velo-gum in garnituro pohištva. A danes? Iz naših to vam prihaja tona gradbenih strojev, pol tone to papirja. Polpismena država strojev za obdelavo kovin, dve je zelo malo prebirala časopi- toni svinčenih kablov, šest ton se in še manj knjige. Danes, kar pa še ni zadosti, pa proizvedejo naše tovarne 45 kg ro-topapirja v minuti. Vprašali boste, kaj potem proizvede naša industrija šele v eni uri. Prav gotovo precej. V tem spisku bi našli na deset tisoč predmetov. Njihovo količino pa bi lahko merili samo s tonami, kilometri, kvadratnimi in dolžinskimi. Zato za sta-tističarje to delo ni bilo lahko. Moral bi uporabiti računske stroje, da bi lahko vse to izračunal. Zato smo vzeli za primer samo tiste izdelke, ki so najbolj značilni. Statistika beleži: pred vojno nismo imeli avtomobilske industrije, industrije motorjev, traktorjev, radijskih sprejemnikov, krogličnih ležajev itd. in še marsičesa drugega, kar danes množično in serijsko proizvajamo. Danes izdelamo v eni uri 24 radijskih sprejemnikov, 2 telefona, tri kroglične ležaje. Pred vojno smo v eni železnih konstrukcij, 16 kosov avtomobilskih gum, 78 velo-gum in 12 garnitur pohištva. V enem dnevu je proizvedenega ... S spiska, ki ga nam je ponudila statistika smo izbrali samo tiste predmete, ki nas najbolj zanimajo. Proizvedemo 13 traktorjev, 10 kamionov, dva avtobusa, 10 avtomobilov, 36 motociklov in 237 koles. Približno petnajst let nazaj o vsem tem ni bilo sledu, saj je bila Jugoslavija polkolonialna in zaostala država. Proizvajali smo samo tisto, kar ni konkuriralo tujim kapitalistom, ki so na račun cenene delovne sile vlagali milijarde. Številke, dobljene s tako ra-čtinico, so ogromne. Dovolj zgovorno pripovedujejo o dosežkih jugoslovanskih delovnih ljudi v desetih letih industrializacije, polne številnih in težkih zaprek in težav. Gledana skozi sekunde, minute in ure uri izdelali kilogram strojev za pripovedujejo ta prizadevanja obdelavo kovin, deset kilogramov strojev za gradbeništvo, 5 kg termičnih aparatov, 17 kg železnih in kovinskih konstrukcij, avtomobilsko ali le- ne samo o delovem poletu in samopremagovanju ljudi, temveč tudi o prehodu države iz zaostale v napredno. Ivan Stojiljkovič Najmlajši med najboljši Zlata kolajna za tovarno volnenih tkanin »Bača« v Podbrdu Med nagrajenci na sejmu »Moda 1959« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila nagrajena tudi tovarna volnenih tkanin »Bača« v Podbrdu. Ta tovarna je vsekakor najmlajša tekstilna tovarna v Sloveniji, saj je pričela obratovati komaj pred tremi leti, v prostorih nekdanjih italijanskih vojašnic, ki so jih v ta namen preuredili. Njihov uspeh je toliko pomembnejši, če upoštevamo, da so si tako visoko priznanje priborili s svojo pridnostjo in skrbjo za dobro in kakovostno Gotovo ste že videli otroka, ki za določen čas nosi v ustih poseben aparat. Ta otrok bo-luje na nepravilno izraslem zobovju, aparat pa mu je potreben, da mu zobe uravnava in mu pomaga do njihove normalne rasti. Zobna in čeljustna ortopedi; ja, ali kot ji strokovnjaki pravijo ortodontija, je posebna' panoga v zobozdravstvu, ki ima velik pomen tudi za siploš-no zdravstvo, predvsem pa še za preventivo. Z ortodontskimi ZDRAVSTVENI PODLISTEK Perspektive čeljustne ortopedije Ortodontski aparat pomeni za sodobni čas to, kar je v preteklosti veljal — recimo ovsen kruh. Naši predniki so ovsen kruh uživali zato, da so S takimi oblikami dela je oddelek za zobno in čeljustno ortopedijo že začel v tistih predelih, kjer je zobozdravstvena služba najbolj pomanjkljiva. Za ustanavljanje orto-dontskih centrov je mnogo razumevanja tako pri okrajnih oblastnih organih kakor tudi pri zavodih za socialno zavarovanje, saj se s tem uveljavlja načelo zdravsrfevene službe — čimbolj približati zdravnika bolniku. Doslej je 2 nji,m orcoT^čovsli zobno j_____ v Sloveniji mladine, ki bolu- in ugotovitve so kliniki naka- lobo_ To * OT>ravlja orto- obstajal tak center le na sto- posegi ne uravnavajo le ne- je na patološko izraslem zo- zale, v katero smer mora ukre- donteki aparat nošenje katere- matološki kliniki, kamor so normalno izraslo zobovje, tem- bovju. S pregledi se je začelo pati, da bi ortodontsko zdrav- pospeši slinjenje kar redči starši pripeljali-prizadete otro-več se hkrati preprečujejo tudi 1. 1949. 2e takrat je bilo ugo- Ijenje zajelo čimveč prizade- L ’tn- vo+Hni ke na lastno pobudo ali po 7r>Hn2 CfrrlniKo ir-* -l /~\ rln rvrktvaKn ? V» A * M r<<-> s-v-4-41., rm.1nrvinr(n zobna gniloba in paradentoza. To pa obvaruje človeka pred prebavnimi motnjami in raznimi obolenji prebavnih organov. To pa zaijamčeno preprečuje gnitje zob in glede na to tudi žariščna obolenja. Narava je kateri pač stvari že uravnala tako. močno tovljeno, da je potrebnih orto- tih otrok. Tisti otroci, ki tih dcntskega zdravljenja okrog na kliniki zdravijo, so le malo- 30.000 otrok. Pregledani so bili številni, ker klinika nima pro- otroci na podeželju, v indu- štora, pa tudi za to panogo strijskih strediščih in v me- zobozdravstva, še ni dovolj Čeprav ima čeljustna orto- stih. Veliko število čeljustnih strokovnega kadra. Ortodont- .A? £e začeti s prebavo v pedija zelo važen preventiven okvar je pokazalo, da je to ze- sko zdravljenje pa zahteva ra- us^1- , € E>a j® Y D) pomen, te stroke pred vojno lo pereč, ne samo medicinski, zen določenih posegov tudi robe’ >e marsikaj narobe tudi temveč tudi družbeni problem, zdravstveno-vzgojnih metod s prebavo. Uravnano zobovje Oi^ontija ki ,^ kot ze reče- V zadnjih letih so sledili si- dela. Otroka je treba naučiti ^ motnje preprečuje. » , p stemaitični pregledi .šolskih negovati zobe, mu posredovati Nove naloge, ki jib ie kli- bozdravstvu, pa zahteva ra-otrok. Strokovnjaki so ugoto- pomen nošenja ortodontskega nika spričo množičnih prime- zen fakultetne izobrazbe u vili, da ima od 3200 pregleda- aparata, mu pojasniti, kako r°v čeljustnih okvar pri mladi- triletno specializacijo, nih šolskih otrok 55,7°/o nepra- mora z njim ravnati in ga di- n^> osvojila so predvsem usta- napotilu splošnega zdravnika. Druge izbire ni bilo. Marsi-kraj je od Ljubljane oddaljen, podeželski zobni zdravnik pa ortodontske pompči ni mogel nuditi, ker ni imel za to potrebne izobrazbe skoraij niso poznali. Z njo sta se ukvarjala le dva zobozdravnika, ki sta uravnavala nepravilno izraslo zobovje otrokom redkih izbrancev. Sele po vojni, kmalu potem, ko je bila ustanovljena stomatološka klinilka, se ie na pobudo prof. dr. Jožeta Ranta, začela uveljavljati zobna in čeljustna ortopedija in je tako to zelo mlada panoga v zo-bozdrav- gtvii. / —__—______w -________________ t_________ ______ Da bi na kliniki začeli vanju hrane, okvare pa tudi preglede. Nedvomno je, da ta- in stalnega zobovja, bo omogo- stov, da bo imel vsak okraj po z učinkovitim ortcdontskim kazijo obraz, zaradi česar otrok ko ravnanje ne more imeti čilo črmprej zajeziti narašča- enega ortodonta, ki bo lahko zdravljenjem, je bilo najprej treba dobiti vpogled, koliko ie vilni položaj ene a.li druge če- sciplinirati. da hodi med zdrav- navijanje ortodontskih cent- , , ljusti in da ie od teh nujno Ijenjem redno na preglede. r°v na terenu. Vzporedno s .. i potrebnih ortodontskega zdrav- Isto velja za starše, med kate- tem se na kliniki vzgajajo tu- P °Sa zobo dravstva im ljenja 40°/o. . rimi niso redki tisti, ki pod- di kadri, ki bodo te centre vo- potreben kader, vztrajno skrbi Zaradi raznih okvar na če- cegjujeio ortodontsko zdrav- dili.- L*e tako delo, ki mu je neutrudni profesor Jože Rant. ljustih, otrokovi zobje ne mo- ljenje in ne pripeljejo otroka pridružena še fluorizacija in ki mu bo prav gotovo uspelo rejo normalno delovati pri už.i- med zdravljenjem redno na sprotno zdravljenje mlečnega vzgojiti vsaj toliko speciali- prav gotovo tudi duševno trpi. učinkovitega uspeha in otro- čeljustne okvare pri mla- uspešn0 vodil zaupan mu or- Vsa dosedanja proučevanja ku starši s tem le škodujejo. dini. todontski center. E. K. volneno blago z domačo delovno silo, z ženami in dekleti iz Baške grape. Tovarna namreč danes zaposluje že 183 ljudi, — v pretežni večini žensko delovno silo. Seveda gre dokaj zaslug tudi požrtvovalnemu in neutrudnemu direktorju tovarne Mirku Juhu in njegovim strokovnim sodelavcem. Mladi tekstilci iz Baške grape so postali tako vredni zaupanja naše skupnosti, ki jim je izročila obrat v upravljanje. Danes je namreč po njihovih tkaninah tako povpraševanje, da nikakor ne morejo ustreči željam vseh naročnikov. Na trg dajejo take vzorce blaga, po Katerih je na j večje povpraševanje. Mesečno Izdelajo povprečno 10.500 do 11.000 metrov blaga, od tega približno 80% finih sodobnih kamgarnov za moške obleke, ostalo pa volnene tkanine iz mikane volne. Letos računajo dvigniti proizvodnjo za nadaljnih 34% s postopno rekonstrukcijo. Tako bodo svojo proizvodnjo čimbolj prilagodili povpraševanju in še bolj zbolJSali pestrost vzorcev in kakovost blaga, ki je že sedaj visoko cenjeno. V ta namen bodo postopno zamenjali vse stare stroje z najmodernejšimi V okviru tega so že v minulem letu dobilj 4 sodobne uvožene in 4 enako- vredne domače statve. Sedaj teče v tovarni 19 statev. Končno sem sl ogledal tudi tkailnico In blago, ki ga na strojih proizvajajo mlade žene in dekleta. Izbira vzorcev je kar precejšnja in človek bi se res težko odločil katero blago bi si izbral. Ko bo tkalnica sodobno urejena, nameravajo rekonstruirati še predilnico. Ta tovarna bj bila nedvomno tudi dober odjemalec volne, kot osnovne surovine za volnene tkanine. Morda bi kazalo v pasivnih področjih Tolminske organizirati ovčerejske farme pri kmetijskih zadrugah ln proučiti vse možnosti rentabilnosti ovčereje. Na Bovškem si sicer prizadevajo ovčerejo izboljšati. Tamkajšnja domača ovca da namreč približno le 60, največ do 80 dkg volne slabe kakovosti ln so jo obdržali zgolj zaradi visoke mlečnosti — 100 do 160 litrov mleka letno, iz katerega izdelujejo znani bovški sir in skuto. Bovška zadruga si sicer prizadeva, da bi s križanjem in selekcijo domače ovce s solčavsko in merimo ovco dosegla tip nove domače ovce, ki naj bi se odlikovala po molznostj in hkrati po boljši volni ali Pa vrsto ovce, ki naj bi imela mnogo kakovostne volne, čeprav manj mleka, če bi tako pokazal račun. —Jp Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij v Tovarni »ZLATOROG« v Mariboru razpisuje mesto DAMSKEGA FRIZERJA-MOJSTRA za demonstriranje specialnih preparatov za nego las. . Pogoji: moški z večletno strokovno prakso in znanjem nemškega jezika. Plača po sporazumu. — Nastop 1. marca ali po dogovoru. Mesto stalnega bivališča je lakko tudi izren Maribora. Ponudbe z življenjepisom pošljite na upravo podjetja do 15. februarja. St. SE — 29. JANUARJA 1958 / SLOVENSKI POROČEVALEC / 3tr. 5 i *___________________—----------- — Slikarska razstava .. v Trbovljah V veliki avli Delavskega doma v Trbovljah razstavlja svoja dela akademski slikar Janez Knez, doma z Dobovca nad. Trbovljami. Njegovih 46 razstavljenih slik v različnih tehnikah vzbuja v človeku umetniško doživetje. Nekatere bolj navdušujejo njegova realistična dela — zlasti »Speči sinček« in »Avtoportret s tušem« — druge pa slike, nastale pozneje tn že precej daleč od realizma. Odlično delo, ki mu po mnenju ljudi, poklicanih, da sodijo umetniške - slikarske stvaritve, dela vso čast, je »Večnost«. Za vsa dela pa je značilno umetnikovo nemirno iskanje lastnega vsebinskega izraza in izreden okus za kompozicijo barv. Razstavo so priredili v okviru HI. študentskega festivala. Predavanje o nacionalizaciji stanovanj Terenski odbor SZDL. za. Mililo-SHSev teren je priredil v torek množični članski sestanek, na katerem je republiški poslanec dr. Heli Modic obravnaval zvezni in republiški družbeni načrt za 1959 ter novi zakon o nacionalizaciji stanovanj in zemljišč. Predavatelj jo obširno obrazložil bistvene smernice obeh družbenik načrtov In glavna določila zakona o naci-a&a£lzaci& Kamera pripravljena za snemanje operacije. Vse potrebne televizijske naprave so izdelali v televizijskem laboratoriju Industrije za elektrozveze v Ljubljani. (Foto. Vlast ja) Prvi televizijski zdravstveni pouk HOKEJ NA LEDU — KAK NAPREJ Jesenice in Ljubljana spet za točke V torek bi morala biti na Jesenicah prvenstvena tekma zvezne hokejske lige med Zagrebom in Tašmajdanom. Srečanje pa je bilo v zadnjem trenutku odpovedano in preloženo na krajši termin. V prijateljski tekmi se je Tašmajdan pomeril z B ekipo Jesenic in izgubil srečanje 4:8 (2:1, 1:5, 1:2). V ekipi Tašmajdana je torej tokrat znova nastopil bivši igra- lec Partizana Rertaud, ki mu je upravni odbor Hokejske zveze Jugoslavije po dveh letih na njegovo prošnjo oprostil kazen. V nadaljevanju državnega hokejskega prvenstva je v središču zanimanja povratna tekma med Jesenicami in Ljubljano, ki bi morala biti v Ljubljani. Seveda pa je vprašanje, če bo v soboto v Ljubljani led. Za zdaj kaže, da bo in. se bosta oba veli- POSLOVANJE PA TAKO... lavi teh priznanj, ki Jih delajo že skoraj dve leti . .. LJUBLJANA, 28. Jan. V predavalnici klinike za ginekologijo in porodništvo so slušatelji višjih letnikov ljubljanske medicinske fakultete danes prvič prisostvovali predavanju s pomočjo televizijskega sprejemnika. Po televiziji jim je bila posredovana porodna operacija — carski rez. Potek operacije je razlagal predavatelj prof. dr. Fran Novak, operiral je asistent dr. Lenart s sodelavci anastezistko dr. Slibarjevo, pediatrinjo dr. Sernečevo in ostalimi člani zdravstvene ekipe. — Operseijo so snemali Vlastja Simončič, Stojan Fiajs in Rudi Omota. Posredovanje znanja bodočim zdravnikom po televiziji prva v Jugoslaviji uvedla medicinska fakulteta v Ljubljani. V razgovoru z novinarji po predavanju, je profesor dr. Fran Novak dejal, da je dal pobudo za televizijski pouk na kliniki kolektiv televizijskega laboratorija industrije za elek-fcrozveze v Ljubljani. Da bi bila ta pomembna in hvalevredna zamisel tudi uresničena, je vzpodbujalo več razlogov. Med temi je bilo nedvomno zelo važen razlog ta, da ženam in ma- teram prisotnost študentov ob raznih porodniških in ginekoloških posegih ni bila prijetne, zaradi česar so nemalokrat ugovarjale. Drugi nič manj važen razlog pa ta, da je pri operacijskih posegih v ginekologiji in porodništvu nujna popolna izolacije, pred raznovrstnimi okužbami, saj sta komaj rojen otrok in porodnica tako občutljiva organizma, da ima zanju kakršnakoli okužba lahko da-lekosežne posledice. In to je bilo osnovno vodilo, ki je napotilo medicinsko fakulteto, da se je odločila naj bi televizijski pouk najprej uvedli na ginekološko-porodniški kliniki. Jasno je, da so bila za to potrebna velika finančna sredstva, ki so jih z razumevanjem prispevali Svet za prosveto LRS, Dekanat medicinske fakultete, Uprava kliničnih bolnišnic in drugi. 2e pripravljena finančna sredstva in pa zagotovilo, ki so ga dali strokovnjaki televizijskega laboratorija, da bo tehnična izvedba mogoča, so lanskega marca začeli zamisel uresničevati. Tehnične priprave, pri katerih so dali na j večji delež fotograf medicinske fakultete Vlastja Si- SREČANJE DVEH KOLEKTIVOV Srečanje med kolektivi so vedno želena, prijetna sprememba. Imajo še druge vrline: ljudje si marsikaj povedo o svoji vsakdanjosti. izmenjajo izkušnje, napletejo nove načrte. Tako je pred Občinstvo je sprejelo izvajanja s frenctičnim aplavzom In tako potrdilo, da je dobro razumelo vse nadrobnosti, ki imajo ob takem večeru satire in humorja posebno veljavo. Odmora ni bilo — gle- Izmed vseh kolektivov. Njegovi Slani so tudi tisti, ki ob vseh vmesnih potrebah takoj darujejo kri. Kot bi tako nadaljevali tradicijo »Litostroja«, ki je pred leti, ob hudi srčni operaciji, ki je prinesla našemu mestu izreden ugled, izdelal potrebne instrumente skoraj čez noč! Na sliki so nastopajoči izvajalci. mončič ter Stojan Flajs in Rudi Omota z drugimi člani televizijskega laboratorija, so brezhibno potekale. Brezhiben je bil tudi današnji prvi televizijski prenos carskega reza, ki ga je v zelo kratkem času uspešno opravil ginekolog-kirurg dr. Lenart s sodelavci. Medtem, ko so v operacijski sobi porodnišnice pomagali novemu državljanu na svet, so študentje v predavalnici nemoteno sledili vsem posegom pri operaciji. Obraza operiranke ni bilo videti, kajti snema se le tisto operacijsko področje, ki je za študente medicinsko potrebno. Ko je predajal gineko-log-kirurgkrepkega, črnolasega fantička v roke babici, se je zaslišalo v predavalnici zdravo, kričavo vekanje. Bil je to otrok 45-letne matere, ki je prvič v življenju rodila. In prav zaradi tega je bil carski rez potreben. S televizijskim poukom so zadovoljni vsi —■ matere in žene, ki jim ne bo več treba trepetati pred predavalnico in pred prisotnostjo študentov v porodniški sobi", študenti, ki so povedali, da je to najbolj nazoren način posredovanja pouka, s čimer bodo pridobili več, kot pa so prej; zadovoljni pa so tudi zdravniki. E. K. Atletska zveza Jugoslavije je že leta 1957 odlikovala več starih atletskih delavcev, ki sodelujejo v atletskih vrstah 20. 30 in 40 let, z bronastimi, srebrnimi in zlatimi plaketami. Toda čeprav smo danes že v letu 1959, odlikovanci teh priznanj doslej še niso dobili. Nekateri odlikovanci so se že obrnili na naše uredništvo, zato smo se pozanimali na AZS. kako je s temi priznanji. Na AZS so nam povedali, da so že večkrat urgirali v Beogradu, vendar so ^ ^ ______, vsakokrat dobili odgovor, da di- itčhT&o ležali*v''skladišču na tleh, V našem listu smo že poročali o težavah smučarjev Enotnosti, ki so jih konec lanskega leta »delo-žirali« najprej v drvarnico podjetja Tobak, potem pa v skladišče istega podjetja v Domžalah. Ko so pred kratkim funkcionarji Enotnosti prišli v Domžale, so presenečeni ostrmeli: smučarski rekviziti — palice, zastavice, copati plcume še niso izdelane. Res nerazumljiva natančnost ori izde- SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI Dve zmagi SZ V nadaljevanju svetovnega košarkarskega prvenstva v Santiagu de Chile je reprezentanca Sovjetske zveze zabeležila dve zmagi. — Najprej je v evropskem derbyju premagala Bolgarijo 78:58 (35:18). nato pa še Cile 75:49 (35:28). Dvakrat je bila v teh dneh poražena reprezentanca Formoze. Najprej je izgubila tekmo z ZDA 69:85 (32:33). nato pa še proti Portoricu 85:87 (34:42). Na lestvici vodi sedaj Sovjetska zveza z 8 točkami iz štirih tekem. Nadaljnji vrstni red: ZDA 6 (3), Cile 6 (4), Brazilija 5 (3), Bolgarija 5 (4), Portorico 5 (4) in Formoza 4 (4). V Valpa-raisu pa so že zaključili tolažilni turnir, na katerem so se reprezentance borile za 8. do 13. mesrto. Končni vrstni red je naslednji: 8. Filipini, 8. Urugvaj, 10. Argentina. 11. ZAR. 12. Kanada in 13. Mehika. ki je bilo vse pokrito z vodo. Po Izjavah funkcionarjev Enotnosti so mnogi rekviziti povsem uničeni in neuporabni. Res nerazumljivo, da osemkratni državni prvak v smučanju še adnes ne more dobiti zase vsaj skromen kotiček. In nerazumljivo je tudi, da se ni našel nihče, ki bi »deložirane« rekvizite shranil vsaj toliko skrbno, da jih ne bi uničila voda ... ka tekmeca skoraj gotovo pomerila pod Cekinovim gradom. Spet evropski šahovski šampiona!? Beograd, 28. Jan. Za drugi evropski ekipni šampionat v šahu se Je doslej prijavilo 14 ekip. Letos in prihodnje leto bodo igrali predtekmovanja, finale pa bo leta 1981. Neposredni vstop v finale imata Sovjetska zveza in Jugoslavija, med finalisti pa bodo tudi 4 najuspešnejše ekipe iz polfinala. Predsednik FIDE je predlagal, da bi bile polfinalne skupine sestavljene takole; I. Španija, Francija, Švica, rr. Zahodna Nemčija, Finska, Norveška, Švedska, Ut. Vzhodna Nemčija, Avstrija. Poljska CSR, TV. Bolgarija Madžarska, Romunija. Ta razdelitev pa seveda še ni dokončna, ker morajo Španija. Finska. Norveška in Švica še dokončno potrditi svojo udeležbo na tem tekmovanju. Evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu preloženo Zaradi slabih vremenskih razmer je bilo evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu, ki bi moralo biti io soboto in nedeljo na , Bledu, preloženo na soboto 8. in nedeljo 9. februarja 1959. Kolikor bodo tedaj vremenske razmere ugodne, bo tekmovanje na Bledu, sicer pa bo vsekakor na Jesenicah. Smučarsku prvenstvo LRS v alpskih disciplinah Smučarska zveza Slovenije obvešča vse osnovne organizacije in tekmovalce, da bo republiško prvenstvo v alpskih disciplinah za člane in članice 31. t. m. in 1. fe-• Prvi dan bo na sporedu velesla-bruarja v Ravnah na Koroškem lom za člane In članice, drugi dan pa bo slalom za člane in_ članice. Prvenstva se lahko udeležijo tekmovalci vseh razredov, ln sicer v veleslalomu. K tekmovanju za slalom bo pripuščeno prvih 40 tekmovalcev na osnovi rezultatov veleslaloma. Ostala republiška prvenstva — republiško prvenstvo v alpskih disciplinah za mladince in mladin-ke ter republiško prvenstvo v kla- Z LETNE SKUPŠČINE OKRAJNE KEGLJAŠKE ZVEZE KRANJ VEČ POZORNOSTI BORBENIM IGRAM Pred kratkim so zborovali v Kranju kegljači, ki so združeni v OKZ Kranj. Ta športna organizacija je ena izmed najmočnejših na Gorenjskem. V njej je včlanjenih skoraj tisoč kegljačev in 7 klubov. Med temi pa Je vsekakor še premalo predvsem ženske mla- SEJA UPRAVNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE OLO LJUBLJANA Vse leto ali štiri mesece? Pred prehodom od celoletnega na strnjeni 4-mesečni pouk na ljubljanski vajeniški šoli kratkim obiskala kolektiv »Litostroja« skupina izvajalcev, članov amaterskih sekcij Vojaške bolnišnice in »Sol3kega sanitetnega centra« v Ljubljani, in priredila večer veselih skečev pa humornih bes«av. Na zaključnem turnirju naj-starejših je zmagal Jazvič. pri mlajših pa Je bil najboljši Kafta-nič (oba Opatija). Ljubljanska nogometna repre-sentanca bo gostovala konec februarja to v začetku marca v Somboru in Beogradu. V mednarodni tekmi košarkaric ie Ljubljana porazila Jesenice 69:54 (44:28). ZNK »Ljubljana« obvešča vse člane to prijatelje, da bo redni etni občni zbor kluba v petek, io. t. m. ob 18. uri v bančnih prostorih Direkcije železnic Ljubija, na ulica Moše Pijade 39. Vabljeni prijatelji in simpatizerji klubal -odbor Danes ob 15. url bo na pomožnem igrišču Odreda ob Vodovodni S 1 H Orugokategornik Bogdan Finž-»ar je v Ljubljani sinoči od-gral handicap-match z repre-:entanco mladih igralcev grafitov in zmagal z rezultatom 5:1 Dotrpela je naša nepozabna sestra in predobra teta MICI LAKNER upokojenka Pogreb pokojnice bo v petek, 30. januarja 1959 ob 16. uri iz hUte žalosti na pokopališče na KoV-mi Žalujoče družine: Lakner, Zupan, Vujisič in Cižman. Kokrica pri Kranju, 28. januarja 1959. cesti prijateljska nogometna tekma za trening med Krimom to Odredom. DOGODKI PO SVETU Nogometna reprezentanca Boga-rije je v Bombaju zmagala proti Zahodni Indij) 4:3. Hokejski igralci beograjsitega Partizana so na gostovanju v Sofiji dobili tekmo proti Lokomotivi 6:1 drugi dan pa so vodili proti ekipi Cerveno zname 4:2. ko j« bila tekraa 6 minut’ pred koncem prekinjena. Bolgari so namreč dosegli v tem trenutku tretji gol, vendar ne pravilno Bolgarski sodnik je gol priznal. Jugoslovanski pa ne, in ker se nista raoila zediniti, tekme niso nadaljevali. Na mednarodnem atletskem tekmovanju v rtvorarr. ki je bilo v Kielu, je 21-letni evropski orvak v metu krogle Rowe (Anglija) dosegel rezultat 18.12 in s tem postavil novo najboljšo znamko v Evropi. Drugi je bil Italijan Meeoni s 17,98. Hokejska reprezentanca ZDA je v zadnjem nastopu pred odhodom v Evropo izgubila proti kanadski ekipi Waterloo Dutchmen 1:7 V Bukarešti sodelujejo ženske rokometne reprezentance Budimpešte, Kobenhavna. Zagreba to Bukarešte na slavnostnem turnir-1u v počastitev 500-letnice Bukarešte. V Parizu so določili datume četrtfinalnih srečanj za pokal evropskih nogometnih prvakov Madridski Real in VVienersportklub igrata 4. marca na Dunaju in 18. marca v Madridu. Young Boys Iz Berna ln vzhodnonemška ekipa Wiesmuth se bosta sestala 11 'n 24 marca, belgijski Liege tn frah-coski Reims 4 in 18 februarja, Atlettco Madrid tn Schalke 04 pa bosta igrala 4. in 18. marca. Na vostovanju on Franclji je nVeea prvaka Beogmaa .iguu,»a v Val-lensiennu 59:61 Odbojkarji zagrebške Lokomotive so se gostovanju pa Nemčiji premagali v Hamburgu •oma«o univerzitetno moštvo 3:0. L KOLEDAR Četrtek. 29. januarja: Frančišek. * NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Samsko ali družinski) stanovanje tre tj a_nagrada Ljubljana, Mestni dom v mesecu maju na razpolago. Pro- dm se podeli pod šifro »Matjaž Sobota, 31. ob 20: Br. Nušič: »Go- šnje s življenjepisom spreje R druženje knjigovodij LRS ena minict.ric^«. Vf»seloiera. IZ- CIO OBVESTTLO spa ministrica«, ven. KMETIJSKO POSESTVO Zadobrova Ljubljana-Folje, zaposli takoj honorarno moč (lahko je ' upokojenec) za pomožna dela v administraciji in knjigovodstvu BOLNIKOVEM DOMU OD 20,—7* Nedelja, l. febr. ob 15: J- Spicar: _ — - . . »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven. Ob 17: J. Spicar: »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava Izven. Ob 19.30: Bisson-Carrč, »Maškarada«, veseloigra. Večerna predstava. Izven. V soboto, 31. januarja ob 20. uri bo predvidoma zadnja večerna URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom CENTER: Dr. Kajzelj Mirko, Miklošičeva 21. tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel. številka. Zdravstveni dom MOSTE: Z D Moste. Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUONIiC RAZPIS Unravni odbor Gostinskega pod- Zavod za izobraževanje v delav-•ietia hotel Zlatorog v Bohinju skem in družbenem uprav- razpisuia mesto Uanju je izdal brošure o tarif- za dobo 4 mesecev. 1699-1 RAČUNOVODJE ZA TAKOJ, potrebujemo kvalificirano natakarico, blagajničarko in pomožno sobarico. Naslov v ogl. odd. 472-1 tel. 23-282. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. Z d ravstveni dem SISKA: Dr. Gombač Nevenka, Černetova 31. tel. 22-331. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Pogoj• srednješolska izobrazba čunu za pomoč delavskim svetom in vsaj 5-letna praiksa v knjigo- pri pripravi in obravnavanju teh vodstvu v gostinstvu Nastop sluz- vprašanj. be takoj ali Po dogovoru Plača Cena brošure bo okrog 50 din in po tarifnem pravilniku in dogovo- j0 gimprej naročite, ker je tiska- ru. Stanovanje na razpolago. Fi na v nizki nakladi, smene prošnje pošljite upravnemu Naročila pošiljajte na naslov: odboru podjetja. Zavod za izobraževanje v delav- RAZPIS skem in družbenem upravljanju Komisija za uslužbenske zadeve Poljanska 28. Ljubljana. Dinarja popoldne Dos ta ave po- nurtcirp?a odbora Po- poldanski uprizoritvi pravljične Občinskega ».ljudskega odbora NA TNZ LJUBLJANA SO igre »Pogumni Tonček« in sicer stojna razpisuje SLEDEČA NAJDENA KOLESA: nem pravilniku in zaključnem ra- STEKLENINO in porcelan po zni- Dr. Velikonja Tine, Rudnik 80, uprizoritev Nušičeve veseloigre »Gospa ministra«, v nedeljo, 1. februarja popoldne bosta dve po- žanih cenah prodamo. HOTEL »TURIST«. ■ 184?:4 BAKRENO ŽICO. novo, dimenzije 6 10, 16 in 25 mm premera, večje količine, ugodno proda Realitet-na agencija, Maribor, Partizanska C. 24, tel. 28-13. 182S-4 KMETIJSKA ZADRUGA PREM prodaja: tri j er znamke Zmaj, avtogenski aparat s priborom, poljsko kovačnico in električno črpalko. Cena po dogovoru. Ponudbe pošljite na Kmetijsko zadrugo PREM. 473-4 ob 15. in 17. uri. Zvečer ob 19.30 t uoravnika Lekarne v Pivki. Moško kolo, Partizan, tov. štev. baGER-ZliCAR znamke »Skoda« rva hn up^prna unri 7J~> vi zabav- iiicaiAj u-ial a. v x ,________ An 170/7; hertm. mnJlčn Trni rv —____: x_imr.noi+ot'1 i r*F» pa bo večerna uprizoritev zabavne veseloigre »Maškarada«. Ker 3e KT-Han t avrl^pva za predstave veliko zanimanje in r. Naglas Marjan Lavriceva * predstave raznrodane. D-. --- _— . . 5-a. tel. 31-236. — V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom VIC: Dr Jagodič Boris, Rožna dolina C. xv-l a, tel. 22-437. Od sobote ker so vse predstave razprodane, kupite vstopnice že v predprodaji. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Pneoii^ farmacevt s prakso v le- 47-17275, črne barve; moško kolo, karnfški' službi. Marcon. tov. štev. 12448, zelene Nastop službe takoj oziroma po barve; moško kolo. Strump, tov. stev. 8966. drap barve; moško kolo. Družinsko stanovanje zagotovi j e- Partizan, tov. štev. 47-1808, črne uruzmsKo barve; moško kolo, »Rog-Standard« 1948, goseničar, kapaciteta žlice 0.50 m3, z Diesel motorjem 52 KS, z žlico od sebe, brezhiben, ugodno proda: Realitetna agencija Maribor, Partizanska c. 24. 1827-4 CV-1 a, tel. 22-451. ura SOLIUte iv, . i 1 u u « 1, t ... - I. 1959 dalje bo v ZD Vič Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 vložite do 15. i- iiR>9. n v novi stavbi barve; moško kolo, »kog-arauuaru« Irti * -4 Prošnie s krajšim življenjepisom štev. 01697, črne barve; moško ko- KNJIGOVODKINJA s 12-letno m z navedbo zadnjih zaposlitev lo 01yma, tov. štev. 01187. rdeče prakso, popolnoma samostojna, lil z nav n _ R harvp: mnšlrn hnln neznane znam-. ti„4Kn PArndhF 24. ____ popoldanska dežurna služba samo v ambulanti Mirje, le za nujne primere od 14. —18. ure. V odsotnost; zdravnika kličite tel. 20-438. Dne 26. t. m. je dosegel čast c t tor j a zgodovinskih znanosti prof. Vasih j Melik. Čestitajo študentje. K poroki, ki sta jo sklenila VI- v,u,u,av c. c S T AN KA a b s o 1 v e rUk af arm a- 1(>—12 ure na upravi Resljeva c. 36 ec v is,v e fakultete v Zagrebu in . -prfplipi in nol ure nred RAZPIS Občinski ljudski odbor Šoštanj razpisuje mesto ravnatelja »Muzeja slovenskih premogovnikov«' v Velenju. Pogoji so — fakulteta ali Četrtek, 29. jan. ob 17. uri: Fr. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Petek, 30. jan. ob 17- uri: O. Wil-de: »Srečni princ«. Sobota, 31. jan. ob 17. uri: J. Kai-nar »Zlatolaska«. Ob 20.30: J. Kainar: »Zlatolaska«. Za odrasle. Nedelja, 1. febr. ob 11 in 15: Dr. Jan Malik: »2ogica Marogica«. Prodaja vstopnic vsak dan od barve; moško kolo, neznane znam-, ke. tov. štev. 178, črne barve; moško kolo, neznane znamke, tov. štev. K-001434, črne barve: moško kolo, neznane znamke, tov. štev. 5321. črne barve: moško kolo, neznane znamke, tov. štev. 6651, črne barve; moško kolo, neznane popolna srednja šola. Stanovanje znamke; {ov štev. 10201,’sive bar je zagotovljeno. c ve; moško kolo, neznane znamke. Pravilno kolkovane prošnje s tov stev. xo533, črne barve; moško prepisom diplome vložite pn Ob- kolo neznane znamke, tov. štev. činskem ljudskem odboru So- - - ..... R '' A Kožin m univerzi (razen nedelje) in pol ure pred tP S- pričetkom predstave pri gledališki tetni asistent iste fakultete, čestitajo kolegi in prijateljice. Marica Ponikvar iz Ljubljane je poklonila za slepe 1.000 din v po-č. .-titev spomina svoje tete pok. blagajni. — Rezervacije na telef. 32-020 (od 10—12 ure). RAZPIS Kmetijska zadruga z. o. j. Dolenji Logatec, razpisuje mesto poslovodje kmetijskega posestva. Ročne lutke Resljeva c. 36 A: cizije Kopač. Okrajni odbor Nedelja, 1. febr. ob 17. uri: N. Sl-Zveze slepih Ljubljana se za dar mončič: »Zmešnjava«, is reno zahvaljuje. Prodaja vstopnic vsak dan od Okrajni odbor Zveze slepih Slo- io—12 ure (razen nedelje) na uprava uje Ljubljana, se v imenu sle- Vi Resljeva c. 36 in pol ure pred p h ' članov iskreno zahvaljuje pričetkom predstave pri gledališki stv°- za gradbene in ko- vsem neimenovanim, ki so daro- blagajni. Rezervacije na tel. 32-020 2- JI ?’ f ® ■ (od 10-12 ure). ^ roferentaza prijavno službo, SLOVENSKO NARODNO 4- pisarniško moč. GLEDALIŠČE V MARIBORU Pogoji: v. ii v korist slepih, namesto Cvetin na grob pok. Julke Staričeve. Združenje šoferjev in avtomeha-nikov podr. Ljubljana, Metelkova ulica je poklonilo v korist slepih prispevek v znesku 5.000 din, n mesto venca na grob pok. so-tovariša Slavka Butinarja. Okrajni odbor Zveze slepih Slovenije Ljubljana, se v imenu svo-i h članov za dar najtopleje zahvaljuje. Društvo visokošolskih profesor-j c v in znanstvenih delavcev v Ljubljani, vabi svoje člane na r. dni letni občni zbor, ki bo da-res dne 29. januarja, ob 16- uri v čitalnici Ekonomske fakultete, G egorčičeva ul. 27-1. II. FESTIVALNA REDUTA — T TTNI KARNEVALSKI PLES bo v SOBOTO, 7. februarja v FESTI- \LNI DVORANI. Rezervacija miz od 29. I. do 3. TI- (med 8. in 11. v:o) po telefonu 30-124. V nede-!'o. 8. februarja, ob 15. uri bo » TROSKA MAŠKERADA« in ob 1«) uri »NEDELJSKI PLES Z MASKAMI«. Igrajo »7 DIXIES«. Obiščite na Poljanski gimnaziji r-zstavo ptic pevk. ki bo odprta le še do nedelje zvečer. Ce imate srečno roko. boste lahko za 10 din dobili kanarčka ali papigico. Mladinski odsek PD Ljubljana -matica organizira izlet na VELIKO J L ANIN O 31. I. 1958 — povratek l II. 1958. informacije v pisarni. Mladinci-ke izkoristite čas počitnic in pridružite se nam! Za pustno sobo 7. in pustni_ torek 10. 2. 1959 priredi Partizan 7'ržič v svoj; dvorani pustno ra-ianje. Z igranjem in petjem Vas ho zabaval Goričanov kvintet iz Tržiča. Rezervacije sprejemamo. Vablj eni. KIOSK V ORMOŽU spet posluje V njem lahko kupite: © »Slovenski poročevalec« © »Tedensko tribuno« »Tovariša« © in druge liste E-11725. črne barve; moško kolo, neznane znamke, tov. štev. 39229, črne barve; moško kolo, neznane znamke, tov. štev. 49675. črne barve; moško kolo. neznane znamke, tov. štev. R-54068. črne barve; moško kolo, neznane znamke, tov. štev. 57977. črne barve: moško kolo, neznane znamke. tov. štev. Komisija za uslužbenske zadeve 70812, zelene barve; moško kolo. Občinskega ljudskega odbora «led neznane znamke, tov. stev. 7o93l, črne barve; moško kolo, neznane znamke: tov. štev. 92400, črne barve. NA TNZ MARIBOR SO SLEDEČA NAJDENA KOLESA Zensko kolo, brez znamke, tov. štev. 1220019; moško kolo, neznane znamke, tov. štev. 15432; moško kolo. neznane znamke, tov. štev. RAZPIS razpisuj e naslednja mesta: 1. šefa — referenta za gozdar- ..... a) za delovno mesto pod 1 in 2 395297; moško kolo, brez znamke Četrtek, 29. januarja ob 19.30: wu- visoka izobrazba z najmanj 5-let- in brez številke, črne barve, zelo liams; »Mačka na vroči pločevi- — - ----------1— -u t — -t,—~ . mnsvA trni/-« r«n- nasti strehi«. Red B. Sedeži tudi v prodaji. Ob 19.30: Puccini: »Tosca«. Gostovanje na Ravnah. Petek, 30. janus’ a: Zaprto. Sobota, 31. janu a ob 19.30: Verdi: »Trav; ata zven in za premierski abonm.. ,...................................... ^ h , ^rua rj a° = +,7 znanjem strojepisja. Verdi; »Aida«. Red B. Sedeži tudi v prodaji. PREDAVANIH Slovensko kemijsko društvo. ____ sekcija za biokemijo obvešča, da arja 1S59. bo predaval tov. ing. K. Andrec o temi; Uporaba markiranih spojin v biokemiji. Predavanje bo v no prakso ali srednja izobrazba z slabo ohranjen; moško kolo, ne- 10-letno prakso; znane znamke, tov. štev. 2823, čr- b) za delovno mesto pod 3 sred-' ne barve; moško kolo, neznane nja izobrazba s 5-letno prakso v znamke, tov. štev. D-7591. rdeče upravni oziroma pisarniški služ- barve; žensko kolo znamke Victo-bi ali nižjo izobrazbo z 10-letno ria, tov. štev. 647051; moško kolo, prakso; neznane znamke, tov. štev. MM- c) za delovno mesto pod 4 niž- 12063, črne barve; moško kolo, ja izobrazba z 2-letno prakso in znamke Extra. tov. štev 214495; ' ' moško kolo. neznane znamke, tov. Pravilno kolkovanim prošnjam štev. 206430, črne barve; moško ko-priložite izčrpen življenjepis z na- io, znamke Erika, tov. štev. 117220 vedbo dosedanjih služb in prepis al; 117226; moško kolo, znamke diplome, oziroma zadnjega šolske- Extra, tov. štev. 140880; moško koga spričevala. lo. Junior-Erika. tov. štev. 219056, Rok za prijavo je do 10. febru- moško kolo, brez znamke, tov. R štev. D-16442; žensko kolo, brez znamke, tov. štev. 15582; moško ko- RAZPIS Upravni odbor lekarne Polje v petek, dne 30. januarja t l. ob L;jubijam-p0iju razpisuje mesto 19.30 uri v predavalnici Kemičnega inštituta »Borisa Kidriča«, Ljubljana. Hajdrihova 19. Po predavanju bo razgovor o programu dela sekcije. Vljudno vabljeni vsi zainteresirani. FARMACEVTA in FARM. TEHNIKA Pogoj: položen strokovni izpit. Plača po uredbi in plačnem pravilniku. Nastop takoj ali po dogovoru. Prošnje vložite na Upravni od- Odbor Društva zobozdravstvenih bor lekarne Polje — Ljubljana -delavcev Slovenije, obvešča svoje Polje. R člane, dodatno k objavi v SP od 27. t. m., da bo v soboto. 31. t. m. RAZPIS v predavalnici Fatološko-anatom- podjetje »Brodoprojekt« Rijeka skega Inštituta predaval tudi dr. ul Rade Končar 17 potrebuje na-Milan Jež o temi: »Čimmanj trav- siecjnje uslužbence: me v otroškem zobozdravstvu«. R jjaCELNIKA STROJNEGA Ostali program ostane neizpreme- ODDELKA njen. p Z. SEFA RAČUNOVODSTVA Društvo otroških negovalk LRS 3. PLANERJA IN ANALITIKA, vabi vse članice na predavanje 29. Natečaja se lahko udeleže kan-t. m. ob 20. uri v predavalnici didati. ki izpolnjujejo naslednje otroške klinike. Predava doc. dr. pogoje: Matajc: »Novotvorbe v otroški do- pod 1. — ladijsko-strojni ali bi«. strojni inženirji z najmanj 8-letno lo znamke Rog, tov. štev. 10036; moško kolo. 'znamke Extra, tov. štev. 83490; moško kolo znamke RAD. tov. štev. 448177; moško kolo, znamke Rog, tov. štev. 05189; moško kolo, brez znamke, tov. štev. 1239869. Oškodovanci, ki predvidevajo, da so najdena kolesa njihova lastnina. naj si ogledajo kolesa na navedenih TNZ. Iz pisarne Drž. sekretariata za Notranje zadeve LRS MISI m VAS VAfii želi zamenjati službo. Ponudbe v ogl. odd. pod »V Ljubljani«. OBRTNO PODJETJE »Strojnik«, Murska Sobota, razpisuje mesto samostojnega vodovodnega inštalaterja. Pogoj: mojster vodovodne inštalacije alj pomočnik s 5-letno prakso. Plača po tar. pravilniku oz. dogovoru. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo • dosedanje zaposlitve sprejema UO do 1. U.. 1959. 411-1 PISARNIŠKO MOC z dobrim znanjem strojepisja za vodstvo administracije, sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na: »Gradbenik — Izola« — sektor Ljubljana. Luize Pesjakove ul. 1874-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k manjši družini iščem. — 'Nikič Slobodan. Savsko naselje, blok 15 1871-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno gospodinjskih del, sprejmem pod ugodnimi pogoji takoj ali s februarjem. Cankarjevo nabrežje 9. 1870-1 SKLADIŠČNEGA delavca, vajenega ekspedita, sprejmemo takoj. Zadružna hranilnica in posojilnica. Ljubljana, Miklošičeva 4-1. 1859-1 PISARNIŠKA USLUŽBENKA — starejša, s prakso, išče popoldansko zaposlitev. Ponudbe pod »Zanesljiva« v ogl. odd. 1873-2 BLAGO za večerno obleko, poročno obleko in plašč ter perlon garnituro (2 jopici) zaradi smrtnega slučaja, prodam. Ogled iz prijaznosti v salonu »Škabar«, Tavčarjeva 5. 1877-4 ZENSKO kolo »Blanchi«, dobro ohranjeno, prodam. — Naslov v ogl. odd. MANJŠO otroško stajico (vel. do 80x80 cm) kupim. Naslov v ogl. odd r3 K ARAJVIBOLIR AN AVTO z malo porabo kuriva povojne izdelave, kupim. Plačam takoj. Ponudbe pod »Plačam takoj« v ogl. odd. ^ 1878-5 DOBRO OHRANJEN AVTO. novejši model (Volkswagen. Fiat itd.), kupim. Ponudbe pod »Avto —gotovina« v ogl. odd. 1865-5 PARCELO za gojitev in prodajo povrtnine, oddam v najem. Polanc, Kopitarjeva 1. 1856-7 REFERENTA in pomožnega referenta v uvoznem oddelku, sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani. Zaželeno znanje nemškega jezika in obvladanje komercialnih poslov. Ponudbe v ogl. odd. pod »Uvoz«. 1792-1 TRGOVSKO POMOČNICO sprejmemo takoj ali pozneje. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite do 15. H. 1959 pod »Vestna« v ogl. odd. 1671-1 KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju Avtoobnova, Ljubljana. Bežigrad 11, razpisuje mesta za glavni obrat in obrat Šentvid 1 mesto strojnega tehnika, 1 mesto metalurga, 2 mesti za livarno, navadna delavca, 2 mesti kovinostrugarjev. Mesto strojnega tehnika je v glavnem obratu Bežigrad 11, ostala delovna mesta so v obratu Šentvid. 1394-1 KORESPONDENTKO z znanjem italijanskega jezika išče zunanjetrgovinsko podjetje v Ljubljani. Nastop službe možen takoj. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Italijanščina«. 1595-1 TRGOVSKO POMOČNICO sprejme Trg. podjetje »Hrana«, Ljubljana. Trg mlad. del. brigad 7. Plača in nastop po dogovoru. 1680-1 VZAMEM kakršno koli delo na dom. Imam kompresor in šivalni stroj. Ponudbe pod »Delo na domu« v ogl. odd. 1773-2 V PRANJE sprejmem delovne obleke m halje. Naslov v ogl. odd. 1767-2 ŠIVILJO. lahko nekvalificirano, mlajšo, z lastnim stanovanjem, sprejmem. Prednost ima invalidka. Cirman Ivana. Šentvid 29. Ljubi iana. 1797-2 PRAŠIČA za zakol prodam. Oven Mihael. Dobrova 40 pri Ljubljani. 1783-4 PRASlCA za zakol prodam. Sp. Hrušica 10. 1774-4 Šivalni stroj »Pfaff«, skoraj nov. pogrezljiv. prodam. Naslov v ogl .odd. 1769-4 MALO RABLJEN oogrezljiv ženski šivalni stroj znamke »Pfaff« prodam. Ogled od 9. do 12. ure. Naslov v ogl. odd. 1759-4 APARAT za polnjenje akumulatorjev prodam. Komenskega 34 USNJEN SUKNJIC in ženski nlsšč prodam. Pust. Kersnikova 7-1 1704-4 LESENO točilno mizo (pult) z za-steklenim naslonkom. primeren za gostilno in trgovino, prodamo. Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. odd. 187-4 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv m sesalec za prah. novo ali dobro ohranjeno, kupim. — Šušteršič Franc. Vrhnika 19. 1747-5 MOTOR za trokolo, pogon na verigo, takoj kupimo. »Tegrad«. Ljubljana, Šmartinska 10. 1788-5 VIOLINO, koncertno, ročna izdelava, zamenjam za blago, prenosni pisalni stroj ali drugo. Ponudbe pod »Vrednost 20.0C0« v ogl. odd. 1429-6 HIŠNI SVET hiše Celovška c. 42. oddaja v najem kletne prostore v skupni izmeri 247 kv. m. Fro KINO j KINOSPORED ZA ČETRTEK KIN o UNION: amer. kriminalni film »DAMA IZ S AN GAJA«. Režija- Orson Welles. Igrata Orson Welles in Rita Hayworth. Tednik; Svet, ki v njem živimo. — Predstave ob 15, 17, 19 m 21. Danes zadnjikrat! Ob 10 matineja ital. barv. cinemascope filma ».VJUDJE IN VOLKOVI«. KINO KOMUNA: franc, film — sOCka. mamica, moja zena IN JAZ«. Tednik F. N. 4. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO VIC: ital. barv. cinemasc. film »LJUDJE IN VOLKOVI«. — Režija: Giuseppe de Santis. — Igrajo: Silvana Mangano, Yves Montand in Pedro Armendariz. Tednik F. N. 4. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. KINO SLOGA: amer. barv. we- stern »RANČ PREKLETIH«. Režija: Fritz Lang. Igrajo Marlena Dietrich, Mel Ferrer in Arthur Kennedy. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. KINO SOČA: Jugoslovanska kinoteka predvaja angl. film »BEGUNEC«. Režija: Carol Reed — 1947. Igrajo James Mason, Robert Newton in Kathleen Ryan. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Samo danes. ___ KINO SISKA: domači film »TRI KORAKE V PRAZNO«. Režija: Voj a Nanovič. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat! Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 ure in od 14 ure dalje. MLADINSKI KINO »LM« Kotnikova 8: amer. film »BELI JOR-GOVAN«, ob 10 in 15. Zadnjikrat. Jutri bo na sporedu amer. film »SELINA«. TRIGLAV: amer. barv. cinema- scope film »VRNIL SE BOM V KANDARO«. V glavni vlogi; — Daniel Gelin in Bella Darvi. — Predstave: ob 16, 13 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat! »LITOSTROJ«: bolgarski film — »DVE ZMAGI«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. CRNUCE »SVOBODA«: ital. film »PONOČNJAK«, ob 19. 1758-4 VEVČE; ital. film »POVRATEK V ŽIVLJENJE«, ob 19. DOMŽALE: franc. barv. film — »NOČ IN MEGLA«, ob 18 in 20. KAMNIK »DOM«: ruski film »ŽERJAVI LETE«. DUPLICA: amer. film »BISTRE GLAVE« in »MODRI PAJČOLAN«. ob 19. BLED: angl. film »JOC1 LJUB- LJENA DEŽELA«, ob 20. NOVO MESTO »KRKA«: poljski film »ČLOVEK S PROGE«. KRANJ »STORZlC«: ob 14.30 — »SESTAVLJEN PROGRAM IV.« vstopnina 30 din. Ob 16, 13 in 20. amer. barv. cinemascope film »DOBRO JUTRO GOSPODIČNA DOVE«. KRANJ »SVOBODA«: angl. film »PREGANJAN DO SMRTI«. Ob 18 predfilm 2 risanki. KRVAVE C-CEKLJE; švedski film »ZARADI MOJE LJUBEZNI«. Ob 19. stor je suh, tla cementna, elek- NAKLO: premiera ital. filma »PO-trika in vodovod. Vprašajte _na TEPUH«, ob 19. naslov; Hišni svet — Celovška c. 42. 1780-8 ENOSOBNO komfortno stanovanje, zamenjam za garsonjero. Ponudbe v ogl. odd. pod -»Ta- koj«. STANOVANJE in hrano nudim STAREJŠI ZENSKI oddam 1755-9 ka- lurisl biro UUBIJAHA POSKUSITE SE VI NAJBOLJŠO KREMO! klinike. Vabljeni! — ladjedelniški inženirji z naj- Društvo za kulturno sodelovanje manj 8_-letno praksjh^od tega vsaj >• Jugoslavija Jour-fixe v petek, 30. t. m., ob 20 un v dvorani Društva književni- — ----- - - kov, Tomšičeva 12 - Predaval bo v ^“^^nomska faii Francija bo imelo delno v strojni stroki. na VESELO PUSTOVANJE V PORTOROŽU. V soboto, 7. februarja ob 15.00 odhod iz Ljubljane z udobnimi Po prihodu v hotelu »F- bava s plesom. Najboljše maske bo hotel nagradil (10.000, 5-000 in 3.000 din). V nedeljo, 8. februarja 7SSK Vse članice obveščamo da bo v prakso ali . , , ž^udobnimi"turističnimi avtobusi. nedeljo, 1. februarja ob 9. uri — strojni ali ladijsko - strojni prihodu v Portorož namestitev nudu širši sestanek društva otroških ne- tehniki z najmanj 20-letno prakso hotelu »Palače«, -večerja in za. govalk LRS v predavalnici otroške ali --...... pošteni in dobrosrčni ženski ah upokojenki za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu. Vse informacije dobite od 8—12. ure v tovarni kleja. Ljubljana, Smar-tinska cesta 50, od 12. ure dalje dobite naslov pri vratarju tovarne. . NUDIM HRANO in stanovanje za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Burgar. Trnovski pristan 14 1834-9 VISOKO ' NAGRADO in enosobno stanovanje nudim za trosobno komfortno stanovanje v centru. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl* 1890-9 NUDIM stanovanje, hrano, plačilo po dogovoru, za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah. Emonska 8-H, desno. 1889-9 SOBO prazno ali opremljeno proti nagradi iščem. — Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 1882-9 binet za protiuslugo — čuvanje otroka v času naše odsotnosti. Zglasite še vsak dan od 16. do 19. ure. : Zorž Milan. Erjavčeva 16. Ljubljana. 1762-9 POŠTENO DEKLE išče stanovanje. pomaga v gospodinjstvu — dela izmenoma. — Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 17M-9 PRI URADU za najdene predmete OLO Ljubljana-Siška, Zupančičeva 6, je shranjen kovček z večjo množino čokolade in dru gih živil, najden v vlaku Sežana —Ljubljana dne 22. 12. 1953. V kovčku je listek s pozdravi tete Cina Pieri. Lastnik naj se javi v 10 dneh po objavi, sicer bodo živila zaradi pokvarljivost; prodana. — Urad za najdene Predme- JESENICE »RADIO«:— angl. film »JAZ SEM KAMERA«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«; ital. barvni cinemasc. film »VOJNA IN MIR« II. del, ob 16, 18 in 20. MARIBOR »UNION«; angl. barv. cinemasc. film »GLOBOKO SINJE MORJE«, ob 15.30, 17.45 in 20 MARIBOR »PARTIZAN«: — meh. film »UPOR OBEšENCA«. ob 15.30. 17.45 in 20. MARIBOR »UDARNIK«: — ital. -franc, barvni film »PUSTOLOVŠČINE CASANOVE«, ob 15.30, 17.45 in 20. PTUJ »MESTNI KINO«: — amer. barv. cinemasc. film »PREKINJENE MELODIJE«, Ob 15.30, 17.30 in 19.30. M. SOBOTA: sovj. barv. film — »PAVLE KORCAGIN«. ob 17.30 in 20. KOPER »SOČA«; jugosl. cinemasc. film »ZEMLJA«. PIRAN: ital. barv. film »SCAM-POLLO«. te. 1793-10 direktor Francoskega Inštituta iz Zagreba g. R. Brechon o pisatelju ROGER MARTIN DU GARDU. — Vstop prost! Vabljeni člani in prijatelji društva. Posebej vabimo tudi vse rojake — povratnike iz me s tu. ^ Francije. .. . r. ——blh dan od rv.ou poVIdie« v »poštena« v o-gi. 000- kandidati vsaj nekaj casa pre i i prihodoIn 0b cca 20.00. Cena za ŠTUDENTKA 4. letnika učitelji- ” konstrukcijskem uradu prevoz prenočišče in oskrbo 2.380 n - -- • —------------------ din. Prijavite se takoj v posloval- najmanj 3-letno prakso ali — srednja ekonomska šola z najmanj 10-letno prakso, od tega najmanj 5 let na vodilnem delovnem Knjižico MED — HRANA IN ZDRAVILO dobite lahko tudi po pošti, če pošljete podjetju Medex, Ljubljana p. P- 13, naročilo in znamke za 30 din. Sole in druge organizacije za naročila nad 20 kom. imajo 20% popusta. Obvezno cepljenje psov proti pasji steklini za območje Ljub-ljana-Moste. bo za zamudnike v soboto dne 31. I. 1959. od 15. do 17. ure na dvorišču gostilne »Sedmi-ca« na Zaloški cesti v Ljubljani. SRBI VAS MED PRSTI NA NOGAH? Imate boleče razpoke? Vsega tega ni če uporabite preparat »NOGIS«, ki ga dobite v drogerijah in lekarnah. KONCERTI V Tržiču bo drevi koncert pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja. K V petek. 30. t. m., koncert za p pod 3 — srednja ekonomska šola z najmanj 5-letno prakso. Plača po tarifnem oravilniku. Pismene prošnje s kratkim opisom dosedanje zaposlitve se sprejemajo do 15. n. 1959. leta RAZPIS Upravni odbor poslovnega zdru- nici SAP-TURIST BIROJA v Ljubljani, Miklošičeva 17 (tel. 30-645), ker je število omejeno. MARIBOR Četrtek, 29. januarja. Dežurna lekarna. »Pri gradu«. — Partizanska c. 1. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Williams »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. Red B. šča išče sobo ali gre za sostano valko. V prostem času lahko inštruira (tudi angleščino). Naslov pustite pri vratarju tiskame^SR POŠTENI ZENSKI nudim sobo za popoldansko pomoč. — Mavzelj Igriška 14-IV. 1849'9 ŠTUDENT išče stanovanje za eno ali dve osebi, vseljivo v marcu, plača februar o. Plača; po predpisih o plačah javnih uslužbencev. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom vložite do 10. 2. 1959 pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana — Šiška. Zupančičeva 6. R OPERA Četrtek, 29. jan.; Zaprto. Petek. 30. jan. ob 15.30: Puccini: »La Boheme«. Abonma red Petek popoldanski. — (Preostale vstopnice v prodaji.) Sobota, 31. jan. ob 19.30: Čajkovski: »Evgenij Onjegin«. Premiera. (Vstopnice so že v prodaji.) Abonente reda F prosimo, da oprostijo odpoved predstave v to- SKEM rek, 27. t. m., ki je bila neizogib- razpisuje na zaradi bolezni v ansamblu in naslednja mesta: ostali poigoji po sporazumu. Prošnie z obširnim opisom dosedanje zaposlitve in z biografijo, __ pošljite na naslov Združenja-Beo- NATAKARICO — točajko, isce grad, Ivana Milutinoviča št. 10 v Restavracija Vevče- Stanovanje ... . ---------------in hrana v hiši_ 1782-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, — lahko začetnico, sprejmem. Ponudbe: Logar, Roška 31. Ljubljana. 1772-1 ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU, iščem za majhno rodbino odraslih. ki zna samostojno kuhati in opravljati druga gospodinjska dela, čista in redna, za takojšnji nastop. Plača po dogovoru._ Ponudbe pod »Kakor član družine« v ogl. odd. 1770-1 OFER.JA za iščemo. Nastop službe takoj. Ponudbe pod »Sovražnik alkohola« v ogl. odd. 1766-1 MLAJŠO administrativno moč s srednješolsko strokovno izobrazbo ali administrativno šolo, išče podjetje na Viču. Plača 13.000 din. Ponudbe pod »Nastop službe takoj« v ogl. odd. 1765-1 DVE PRIDNI gosp. pomočnici, iščeta kakršnokoli zaposlitev v državnem podjetju ali ustanovi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mirni sva«. » 1845-1 Franc, revolucije do tov. Sumi, vsebuje angleško strokovno knjigo. — Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne na naslov: »Organizator«. Ljubljana, Titova 33. 1862-10 RJAVO USNJENO TORBICO sem izgubila 26. t. m., ker so v njej očala, prosim poštenega najditelja, naj mi vrne. Predjamska 52, Rožna dolina. Denar ^Uhko 1776-1 xiSTI ki ml nudi posojilo 50.000 din ia 4 mesece, mu vrnem z visokimi obresti. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sigurna vrnitev« visokokvalificiranega išče »Za-družni servis. Koper. Plača po tarifnem pravilniku. Enos^I*° stanovanj e zagotovi j eno. 18---1 ODLIČEN »Mercedes« 170/V—1949 nujno prodam. Ogled 31. jarr 1959 od 8. do 12. ure. Naslov^SP Celje. . . . UHAN! 18. t. m. sem izgubi.a zla-starinski uhan od Miklošičeve ceste preko Marsovega trga m Kolodvorske ulice. Poštenega najditelja naprošam, da ga vrne proti odškodnini v ogl odd. 1800-10 1808-4 KLAVIR po nizki ceni prodam. Peternelj. Radovljica. Linhartov trg 24. 1815-4 V TRSTU, v veletrgovini »Al Mer-cato«, via Carducci 43 (20 metrov od avtobusne postaje, nasproti pokrite tržnice), vam nudijo izredno bogato izbiro gnoškega in ženskega blaga iz najboljših domačih in angleških tovarn; razne vrste platna za rjuhe v vseh merah, razne vrste žameta, svile volnenih in bombažnih izdel. kov — vse po najnižjih, v Trstu obstoječih cenah! Torej: kadar pridete v Trst, obiščite veletrgovino »Al Mereato«, via Carducci 43. — s tem odrezkom vam priznamo poseben popust. 279-4 V TRSTU, v veletrgovini »Felice«, via Carducci 41, nasproti pokrite tržnice, so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst, dežni plašči za moške in ženske, hlače iz žameta ter že izdelane cele obleke in posamezni jopiči, vse po najnižjih, v Trstu obstoječih cenah. Nadalje obveščamo, da smo ravnokar prejeli 10.000 montgo-mery plaščev za dečke, ki so v prodaji za vsakega kupca po reklamni ceni. to je 4000 Lit za komad. Torej pomnite, v veletrgovini »Felice« v Trstu dobite bunde po 2000 Lit. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust. 45-4 Upravni odbor ZAHVALE Vsem, ki so ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne, drage žene in mame MARIJE JANČAR roj. MOSTAR počastili njen spomin in jo spre- _ --- mili na njeno zadnjo pot, iskrena ŠOFERJA za tovorni avto tajvi, hvala. Posebno zahvalo smo dolž- =** Po. ni sosedom, prijateljem, znancem, sindikalni podružnici ObLO Lj.-Moste in kolektivu Intertrade za PODPISANI Djordjevič Dragoljub izjavljam, da nisem plačnik _dol-gov katere bi napravila zena. Dj orje vič Brigita, roj. Surk, stanujoča v Ljubljani. Cesta dveh 1858-11 cesarjev 223. ŠTUDENTKA arhitekture, mirna, resna, išče opremljeno sobo — SDrejme vse pogoje. Ponudbe pod »Lastna posteljnina« v ogl. - - 1836-9 odd. stavbni stroki in darovane vence_ in čvetje. Žalujoči mož Franc, hči Vera in sin Lado. OBJAVE OPOZORILO VSEM PEVSKIM ZBOROM Izšla je kantata Radovana Gob- RAZPIS BOLNICA ZA DUŠEVNE BOLEZNI BEGUNJE NA GORENJ- ca »Svobodna zemlja« za moške gospodinjsko POMOČNICO — ali mešane zbore. Kantata je po- jš£emo javite se od 15. ure na-sebno primerna za proslave v tem re, ilirska l-III. 1839-1 letu. Spremljava je možna tudi s GOSPODINJSKO POMOČNICO k klavirjem. Dobi se v trgovini z . ^rem osebam iščem. Stopar, Tr- je bila lahko sporočena samo še po radiu. Prodane neabonirane vstopnice ostanejo v veljavi za prihodnjo »La Boheme«, ko bo za red F. predvidoma prihodnji teden. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, 29. jan. ob 20: E. de Filip-do »O te prikazni«. Abonma Ko-£5bttva A. Vstopnice so tudi v . |ae«aji. 1. medicinskega laboranta. 2. administratorja. 3. šefa kuhinje. Pod 1., dovršena ustrezna šola in strokovni izpit. Pod 2.. popolna srednješolska izobrazba, zaželena bolnišnična praksa. poznavanje personalnih zadev. Pod 3., visokokvalificiran ali kvalificiran kuhar (-ca) s prakso v družbeni prehrani. Nastop službe lahko 1. 3. 1959 ali po dogovoru. LRS igiuzikalijami in pri avtorju. Združenje knjigovodij Ljubljana objavlja. izid natečaja Žirija, ki je bila določena za odobritev osnutka« članske legiti- žaška cesta 24, Ljubljana. 1838-1 HOTEL Grrjski dvor v Radovljici, zaroslj takoj kvalificirano natakarico. Stanovanje preskrbljeno Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe na uuumnev uo*.«.««.«-..™ —o--- Upravo hotela- 475-1 macije Združenja knjigovodij LRS KMETIJSKA ZADRUGA VELE-- .. , —, ---------_.- v «r i ,, službo kmetij- je ugotovila, da noben osnutek ni v celoti odgovarjal razpisu Zaradi tega se: prva nagrada ne podeli, druga nagrada v znesku 6.000 din se podeli pod šifro »Besa«, s tem, da je tudi odkupljena avtorska pravica. NJE, sprejme skega tehnika z vsaj 2-letno prakso v hmeljarstvu in sadjarstvu: trgovskega pomočnika veščega odkupa kmetijskih pridelkov in prodaje reprodukcijskega materiala. Plača po dogovoru. 4T1-1 MLAD GRADBENI INŽENIR vljuden, resen, išče opremljeno sobo. Plača največ. Ponudbe pod »Ves dan odsoten« v ogl. odd 1835-9 ŠTUDENTKA išče opremljeno sobo v Ljubljani. Plača zelo dobro Weixl. Maribor. Principova št 2. 1831-9 DVA PEČARJA za vse vrste zu-nanlih del. sprejrpe takoj pečarstvo »Kamin«. Ježica. Mala vas 50. MLAJŠI MOŠKI, verziran v vseh pisarniških delih, s perfektnim znaniem stroiepisa. srtovenske. hrvaške in delno angleške korespondence. želi popoldansko honorarno zaposlitev Ponudbe pod »505« v ovl. odd. 1798-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO. pridno in pošteno k 4-članskl družini, spreimem takoj. — Cirman Tvana. Šentvid 28 L1uhl a-n.a. M9«-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo nekai kuhe. sorejmem — Ponudbe nod »Stalna zapo«1""«'. v ozl. odd. 1786-1 TRGOVSKEGA POMOCNTKA že-leznvnarske str-oke in delavca za trgovino snreime Komisiia 7.3 QlclpT>arilp in oflnnvodovpTiio d“-lovnih rarmeril nri nodle+^n »Onremotehna«. L1nbl1ana. Kidričeva 3. Pismene ali osebne ponudile sprejema Komisija. 1791-1 Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila po dolgi bolezni žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta MARIJA ROME roj. ZUPINSlC Pogreb naše zlate mame bo v petek, 30. januarja 1959, ob 10. uri v Stari vasi pri Grosuplju. Žalujoči: mož Anton, sinova Filip, Jože; hčerke Slava, Albina, Mara, Ana, Pavla in ostalo sorodstvo. Stara vas, Kranj, Brusnice, Grosuplje, Škofljica, 28. januarja 1959. Delovni kolektiv in sindikalna podružnica podjetja »Pleskarstvo«, Kebetova 6, Ljubljana, sporočata žalostno vest, da je nenadoma umrl naš dolgoletni član kolektiva Janez Bizovičar pleskarski pomočnik Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, 30. januarja 1959 ob 15.30 na pokopališče v Dravljah. — Vestnega in dobrega tovariša bomo ohranili v nepozabnem spominu. Kolektiv podjetja »PLESKARSTVO«, Kebetova ulica 6 — Ljubljana. St. 29 — 29. J AKTUARJA 19S9 / SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 9 ''9s^ KUPITE SREČKE ‘ KOHJENISKE ZVEZE JUGOSLAVIJE J Premije: 800.000.-, I 700.000.-, 600.000.-, II 500.000.-, 400.000.-, I 4fiH9T_ 300.000.-. 200.000.-, '! . . | 100.000.-, i. I. d. j _________Srečke prodaiajo:______________s_________________ ZASTOPNIKI JUGOSLOVANSKE LOTERIJE IN PRODAJALCI TOBUHfijj ŽREBANJE NEPREKLICNO 4-11-1959 OB 16. URI. V LJUBLJANI -FESTIVALNA DVORANA, TITOVA 52. USTOP PROSTI 7. m. 1959 V ZAGREBU DRUGO ŽREBANJE NAGRAD Vsak zavitek PRILEPSKIH CIGARET — Vardar, Opatija, Morava, Zeta, Ibar in Drava ima nalepljeno številko. Shranite številke, ker boste lahko postali dobitnik lepih nagrad. NAGRADE: spalnica »Sar« - Skoplje, moped TMZ, kolo »Partizan« — Subotica, kolo »Rog«, »Expressc lonci in aluminijaste posode »Pretiš« — Sarajevo, radioaparati, sesalci za prah, električni likalnik^ in kuhalniki, porcelanski servisi tovarne porcelana Titov Veles, dežni plašč »Orokonfekcije« in mnogo drugih nagrad. STANDARDNA KVALITETA -PRILEPSKE CIGARETE TUTUNOV KOMBINAT PRILEP INDUSTRIJSKO PODJETJE V LJUBLJANI sprejme: ANALITIKA z višjo strokovno Izobrazbo In daljšo prakso na tem ali podobnih delovnih mestih, VODJO TEHNIČNE PISARNE s srednjo strokovno Izobrazbo in ustrezno prakso ter z znanjem enega tujega jezika, TEHNIČNEGA RISARJA, USLUŽBENKO za vodenje evidence embalaže In »a strojepisje v komercialnem oddelku. — Pogoj: ustrezna šolska in strok, izobrazba, SROJEPISKO po možnosti z znanjem stenografije in znanjem enega tujega jezika, PREDDELAVCA — izučenega pleskarja, PLESKARJA, NAVADNE DELAVCE za proizvodnjo in druga dela. Možen takojšnji nastop službe. Naslov v ogL odd. 856 Komisija za sprejem in odpust delavnega razmerja pri DS Tovarne gumijevih izdelkov »S A V A«, Kranj razpisuje naslednja mesta: PRAVNIKA Pogoj za sprejem: pravna fakulteta in nekaj let prakse. Družinsko stanovanje na razpolago ob koncu t. 1. REFERENTA ZA TARIFE Popolna srednja šola in 5 let prakse ali nepopolna srednja šola in 10 let prakse. SOCIALNEGA DELAVCA VODJE IZPLAČILNEGA ODDELKA Popolna srednja šola. BOLNIČARKE Bolničarska šola, po možnosti usposobljena tudi za laboratorij v Obratni ambulanti. MEDICINSKE SESTRE Šole za medicinske sestre, lahko_ je tudi slusate-ljica šole, katero smo pripravljeni štipendirati. Prošnje pošljite najkasneje do 10. februarja 1959 na Kadrovski oddelek podjetja. Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Sladkogorski tovarni kartona in papirja Sladki vrh, pošta Šentilj r Slovenskih goricah razpisuje naslednja mesta: šefa pogona Pogoji: strojni inženir z najmanj S-letno prakso, družinsko stanovanje preskrbljeno, samsko na razpolago. Plača po dogovoru. analitika Pogoji: ekonomska srednja šola z najmanj 5 let prakse kot analitik ali v obratnem knjigovodstvu. Družinsko stanovanje na razpolago. Plača po tarifnem pravilniku« vodje žične postaje Šentilj Pogoji: visokokvalificiran trgovski uslužbenec * daljšo prakso na vodilnem mestu v trgovini. Stanovanje preskrbljeno v jeseni 1959. leta, Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na naslov podjetja. Sporočamo vsem znancem, da je umrla LUCIJA DEŽMAN osebna upokojenka Pegreb rhragfl pokojnice bo v četrtek, 29. jan. 1959 ob 18. uri, iz Andrejeve mrliške vežice na 2alah. 2aJujo£i: brat France, nečaki in nečakinje Ljubljana, 27. jan. 1959. Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« Ljubljana, Tomšičeva 1-3 • sprejme takoj več DELAVCEV ZA PRIUC1-TEV V ROČNEGA IN STROJNEGA STAVCA Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje s podatki o loeedanjem službovanju In šolski Izobrazbi sprejema sekretariat podjetja. Sele, ko boste »poznali kakovosti tega sprejemnika, boste uvideli, da je 58 Vaš nenadomestljivi prijatelj TELEKOMUNIKACIJE, Ljubljana DIN 39.950- Avtobueao podjetje »TRANSTURIST« Škofja Loka »prejme s takojšnjim nastopom večje število AVTOBUSNIH SPREVODNIKOV Interesenti naj se osebno zglasijo v tajništvu podjetja. »TRANSTURIST« Škofja Loka 457 Knjižite s črnilom! POLNILNIKE S PERESOM ZA KOPIRANJE izdeluje po 1200 in 1800 dinarjev P E N K A L A, ZAGREB, Preradovičeva 27 261-23 sasas? STOJ HE ZAVRZI PRAŠIČA OPERI, Imaš" mami 32S9SS KRANJSKO GRADBENO PODJETJE V KRANJU razpisuje mesto za: 2 gradbena tehnika z najmanj petletno prakso in pooblastilom. Plača po tarifnem pravilniku ostalo po dogovoru, jave sprejema Uprava podjetja. _ Pri- Komisija za sprejem in odpuščanje delavcev pri podjetju »M0T0M0NTA2A« Novo mesto razpisuje mesto: vodje pogonskega knjigovodstva Pogoj: srednja ekonomska šola z večletno prakao na delovnem mestu vodje pogonskega ali finačnega knjigovodstva. — Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Družinsko stanovanje zagotovljeno. — Plača po tarifnem pravilniku. 860-18 UPRAVNI ODBOR Generalne direkcije jugoslovanskih železnic komisija za ustanavljanje In ukinitev delovnega razmerja razpisuje NATEČAJ za sprejem v službo dfrekciip- več inženirjev strojne stroke več inženirjev elektro stroke (šibki in |aki tok) več inženirjev gradbene stroke Pogoji: 1. Dokončana ustrezna fakulteta 2. Plača po predpisih o javnih uslužbencih 3. Preskrba stanovanja po sporazumu 4. Kandidati morajo pridobiti potrebno prakso, po sporazumu. a študentov ki bodo leta 1959 in 1960 dokonCall Studii na eni izmed fakuHet zgoraj omenjenih strok. Pogoji po sporazumu. Kandidati naj dostavijo prošnjo s kratkimi biografskimi po* datki In opišejo dosedanjo zaposlitev. Prošnje vložite pri komisiji, za ustanavljanje in ukinitev delovnega razmerja pri Generalni direkciji jugoslovanskih železnic, najkasneje do 15. marca 1959. d 8 328-16 Republiški organizacijski odbor za pripravo razstave »Družina in gospodinjstvo 1960« išče SEKRETARJA za samostojno opravljanje organizacijskih in komercialnih poslov v zvezi s pripravo razstave. Prijave sprejema Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva c. 4/11. Plača se določi po pravilniku Centralnega zavoda. ZAHVALA Ob težki izgubi naše predrage mame JOŽEFE ROBLEK roj. ZDEŠAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, jo spremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje in vence ter nam pismeno ali ustno Izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo tov. dr. Andreju Rožiču za požrtvovalni trud, sosedom za njihovo pomoč ob bolniški postelji in vsem, ki so nam ob teh težkih urah stali ob strani. Žalujoče družine: Roblek, Bertoncelj, Pečnik, Reškovič, Portel in Gorišek. Tržič, Kranj; Zagreb, Graz. Upravni odbor SGP »GORENJO«, Radovljica, razpisuje mesto komercialnega vodje — sekretarja jogoj: a) ekonomska srednja šola z dveletno prak--so v gospodarstvu, b)10-letna praksa na vodilnih mestih v gospodarstvu. Pismene ponudbe sprejemamo na upravi podjetja do 30. januarja 1959. 456 Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je po težki, kruti bolezni v 30. letu starosti za vedno zapustil dragi mož in ljubi očka, sin, brat, nečak in stric JOŠKO URŠIČ trgovski poslovodja v Koprivnici Pogreb nepozabnega moža in očka bo v četrtek, dne 29. jan. 1959, ob 10. uri na pokopališče Koprivnica. Žalujoči: žena Mina, z otroci Rajkom in Vladko, družine Kink, Uršič, Strel, Soln in ostalo sorodstvo. Pula, Lincoln, Lovrenc, Rožno, Senovo, Žiri, Veliki Kamen, Mali Kamen. Zapustila nas je v 94. letu starosti naša dobra, skrbna mama, babica, prababica JOŽEFA ROŽIC roj. KUMAR Pokopali smo jo 28. januarja 1959 v Sežani. Žalujoči: Milka poroč. Hren, hči; Stanko, sin in ostalo sorodstvo. Delovni kolektiv Splošnega mizarstva Dvor pri Žužemberku in sindikalna podružnica sporočata pretresljivo vest, da je nenadoma umrl naš dolgoletni delavec JANEZ FABJAN Pogreb pokojnika je bil 28. januarja 1959 ob 15. uri iz hiše žalosti Jama. Vestnega in požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v nepozabnem spo-nu. Dvor, 27. januarja 1959. Umrl nam je naš dragi mož, oče FRANC RADIČ železniški upokojenec Pogreb pokojnika bo v petek, 30. januarja 1959, ob 16. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Ana, hčerki Anica por. Jelčič, Nika por. Bočko, zeta, vnuka in vnukinji. Polje, Ljubljana, 28. januarja 1959. II !■ IRMI i lil II" IH IIlf Uprava cest OLO Ljubljana In sindikalna podružnica sporočata žalostno vest, da je dne 28. januarja 1959 nenadoma umrla Frida Močilar uslužbenka cestnega delovodstva v Trbovljah Vestno in požrtvovalno uslužbenko bomo ohranili v trajnem spominul Vsem sorodnikom In znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki mučni bolezni sinoči zapustil naš dragi mož in stric PETER ROSTAN upokojeneo Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 29. januarja 1959 ob 15. uri, iz pokopališke kapele v Novem mestu. Žalujoča žena Karlina in rodbine: Rostan. Pintar, Kogej, Venuci, Maselj, Južnič. Novo mesto, Cleveland, Mirna, Reka, Ljubljana — . 27. januarja 1959. Vsem, ki »o v tako velikem številu spremili našega nepozabnega, predobrega, zlatega očka FRANCA SODIMA na njegovo zadnjo pot, mu poklonili v slovo vence, šopke, poslovilne besede in so nam ustno ali pismeno izrazili ob težki izgubi sožalje, izrekamo iskreno zahvalo. STANKO SODIN v imenu sorodstva. Ljubečna pri Celju, 27. januarja 1959. TAKOJ ZA SVOJO ŽIVLJENJSKO DRUŽICO IN NASO LJUBO MAMO;-NAS JE ZAPUSTIL SE NAS OCE Adolf Cimerman POKOPALI SMO CA KRAJ NJE, DNE 28. JANUARJA 1959, OB 15. URI, NA POKOPALIŠČU V SLOVENJEM GRADCU. SIN IN HČERKI Z DRUŽINAMI NOVA SLIKANICA ] TIKI je imel mnogo prijateljev. Rad js imel prijateljico, opico Kiki, botro nao-čarko, slona Starca in druge pragozdne živali. Toda najbolj rad je imel zamorčka MSGiLMIifl Kako sta se seznanila, spri-jateljila, skupaj zabredla v težave in se skupaj rešila iz njih, vam bo začela v nedeljo pripovedovati naša nova slikanica. SAH 49. k. tuaxlee H. n. (Svenska Dagbladet« 1929 m _ M M m m &;ff JfH UP te & lig t/s-m m m m 0% MM* 8 b d c f g b Mat v 3 potezah Boli: Kb7, Tf4, La3, LM (4) Cmi: Kd6, e6, f5 (3) REŠITEV PROBLEMA ST. 47 1. Dd7! KRIŽANKA VODORAVNO: 1. zajios, 6. ko-miina prvina, imenovana po evropski državi, 8. vprašalnica, S. gornji del glave, 10. žuželka, 12. tuje moško ime, 13. oklopno vozilo. 15. nikalnica, 16. kovina, ki se dodaja zlitini za tiskarske črke, 18. glavno mesto Ukrajine. J 1 2 3 «i 5 & 7 5 £ 9 10 H 81 12 13 m 15 16 17 15 Velike goljufije NAVPIČNO: 1. gora v Julijskih Alpah krajše, 2. začetnici slovenskega epskega pesnika, 3. kratica za močno razstrelivo, 4. kis, 5. sovjetski pisatelj (Konstantin), 6. hrodovje. 7. država na Arabskem polotoku, 11. zahodni stari Slovani, 14. bat. 13. osebni zaimek. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. premoč, 7. re-miza, 8. jasa, 9. I(van) P(regelj), M. ata. 11. ime. 12. ki, 13. krik. 14 okoren, 16. babica. Pri nas izdelujemo umetna pljuča Elektrostrojniški klub pri mariborskem TAM in njegovi člani se ukvarjajo s konstrukcijo 121 izdelavo an-odela in prototipa umetnih pljuč za mariborsko bolr?,išnico. Tako člani kluba kot zdravniki bolnišnice čakajo, da bo model narejen in da bodo ugotovili, kako se bo izkazal v praksi. Med slavnim^ izdelovalci violin je bil najslavnejši Stradi-vari iz Cremone v Italiji. Violina, kj jo je izdelal Stradiva-ri, pomeni danes vrednost dvajsetih milijonov dinarjev! Na vsem svetu je največ 300 pravih Stradivarijevih violin, od tega 40 precej dobro ohranjenih In le 12 sposobnih za velike koncerte. Ob dvestoletnici Stradlvarija 1. 1937 so priredili v Cremonl razstavo njegovih violin. Organizatorji razstave so povabili vse lastnike, naj jih razstavijo. Prišlo je nad 2000 violin s potrdili znanih antikvarjev, da so originali. Svet se je čudil. Ko so strokovnjaki ugotavljali starost in izvor, so priznali le 2 odstotka kot avtentične, ostale violine pa so zavrgli. Lastniki so bili Pri nakupu prevarani. L. 1949 so ob tri stoletnici Stradivarijeva rojstva obnovili razstavo in povabili v Cremono Giovannija Iviglio, ki je na glasu kot najboljši strokovnjak za stare violine. Iviglia se že vrsto let bori proti Imitacijam, ki jih prodajajo antikvarji kot originale. Njegov predlog, naj se osnuje register, v katerega bi vpisali samo avtentične violine, je razburil preprodajalce svetovnega imena: Hill and Sons v Londonu, Hanama v Stuttgartu In Henry Werro v Ziirichu, saj bi register zbil cene imitacijam. Iviglia je odprl biro za analizo, kjer so raziskali več sto prijavljenih Stradivarijevih vilolin in ugotovili le pet avtentičnih. Nekatere violine so bile res stare, vendar jih niso izdelali veliki mojstri; večina so bile novejše spretne imitacije. Pokazalo se j-e, da so ve- Pritisk 5 atmosfer Sovjetski znanstveniki so dosegli nov uspeh: ustvarili so umeten pritisk 5 miilijonov atmosfer. Dosedanji rekord na tem področju so lmelj Američani (500.000 atmosfer). Ti dosežki bodo omogočili odkriti zakone, ki vplivajo na pojave v zemeljski notranjosti, in rešiti vprašanje sestave našega planeta. Sovjetski znanstveniki so začeli s temi poskusi že pred 10 leti in pri tem uporabljali originalno metodo: povzročili so trčenje med dvema ploščama, ki sta se gibali z velike hitrostjo. Ob trčenju je prišlo do eksplozije. Dognali So tudi metode, s pomočjo katerih so ugotovili, kakšnega pomena je pritisk ln v kakšnem stanju so določene snovi tik pred trčenjem oziroma eksplozijo. Pri Zanimiva 3000-letnica Neki francoski muzej je priredil razstavo »3000 let nakita«. Ni res, kot trde nekatere teorije, da zlato primitivnim narodom ni nič pomenilo. Nekatera primitivna plemena s Filipinov, ki so komaij prišla v stik s civilizacijo, ljubosumno čuvajo zlate predmete. Ti so zanje simbol boga Lumavi-ka, ki daje Zemlji sončno luč. Zlato ni bilo samo okras in denarno sredstvo. Bilo je tudi obramba proti hudobnim duhovom in nesrečam. s Stradivarjevimi violinami liki antikvarji potrjevali drug drugemu dokumente o pristnosti. Iviglia jim je postal nevaren. Tožili so ga, da jim uničuje promet in izgubili proces. Zelo neprijeten je postal Iviglia švicarskemu antikvarju Werroju, ki je slovel kot nepogrešljiv strokovnjak za stare violine. Prodal je Stradi-varijevo violino Carlu Maech-lerju, trgovcu z muzlkalijaml v Z-iirichu. Iviglia je ugotovil, da je bil trgovec prevaran. Maech-ler je vložil tožbo in Werroja so aretirali. Drugi strokovnjaki pa so podali pozitivne ekspertize, nakar ao Werroja izpustili kot nedolžnega. Zdaj je tožil Werro in dolžil Iviglia, da ima Interese v trgovini e starimi violinami in da navija cene. Iviglia pa Je dobil krepko podporo v šefu znanstvenega oddelka kriminalistične policije v Ziirichu, profesorju Maxu Frei-Sulzerju. Njegove analize lakov, lepil, lesa in raziskovanja z ultravijoličasti-mi žarki in ultramikroskopi so dokončno pokopale Werroja. Tako so sodili staremu Wer-roju, uglednemu ln bogatemu antikvarju. Werro ni mogel dokazati kje so izdelane imitacije, ki jih je prodal kot originale. Proces je trajal več tednov ob sodelovanju številnih strokovnjakov. Werroju so naložili denarno kazen. Če pa mu dokončno dokažejo, da je vedel za falslfikate in jih kljub temu prodajal za fantastične cene kot originale, mu grozi zapor petih let. Pribodnji poklici zahodne mladine Za primerjavo s prizadevanji in prihodnjo usmeritvijo naše mladine naj navedemo nekaj izidov anket, ki so jih izvedli v zahodnih državah. V Dunker-quen (Belg). se je od 32 maturantov 15 odločilo za fiziko in kemijo. V Angersu (Francija) je izbralo od 102 učencev 42 fiziko, 38 kemijo ter biologijo. Nekje drugje se je od 126 osmošolcev 48 odločilo za fiziko, 44 za kemijo, 12 za biologijo, 16 za astronomijo. Pri vseh tistih, ki so se odločili za fiziko, gre v največ primerih za študij elektronike, nato pa sledi fotografija in kinematografija. Mnogi hočejo raziskovati raka in morske živali. Nekatere želje pa se ne bodo nikoli uresničile. Tako na primer hoče neki trinajstletni fantek že zdaj secirati ljudi, neki drugi pa se hoče ukvarjati z gorivi za rakete. Mehiške pijače Mehikanci so znani po najbolj nenavadnih alkoholnih pijačah. O njihovi narodni pijači tequili, ki jo dobe po destilaciji soka neke agave, je že marsikdo slišal. Mogli bi še našteti vrsto raznih čudnih pijač iz kave. oranž, ananasa in naposled neko žganje iz kaktusa. Hranijo ga v steklenicah, v katerih plava debel in velik črv... MORSKI LEOPARD STRAH ANTARKTIKE Morski leopard je velika vrsta tjulnja z lisastim kožuhom in ostrimi zobmi. Nagel je in tako okreten, da mu celo odlični plavalci-pingvini le redko uidejo. 2ivi izključno v antarktičnih morjih in je strah vseh živih bitij, razen zobate- ilijjonov teh poskusih so uporabljali narazličnejše snovi in Izmerili, da znaša ddnamlčna stislji-vost nekaterih metalov pod pritiskom od 400.000 do 4 milijone atmosfer. Kadar granata zadene ob železen oklep, je podan pritisk 400.000 atmosfer. S temi metodami so tudi povečali gostoto svinca za 2.26-krat in gostoto bizmuta za 2.28-krat (gre za elemente s precejšnjo atomsko maso). Pod vplivom visokih pritiskov prihaja tudi do neverjetno naglih sprememb v sestavj kristalov. Nekatere snovi, ki so sicer slabi prevodniki elektrike, se pod pritiskom spremene v prevodnike. ga kita, ki ga preganja in ga navadno tudi ujame. Kapitan Marais, šef francoske antarktične odprave, je tako poročal o tej zverini: Morskega leoparda je prvi opazil in ustrelil Lepine, član naše stalne antarktične postaje. To je bila velika • živalj dolga 3 m 40 cm. Nekaj dni pozneje sta imela Prevost in Lepine srečo in sta opazovala leoparda, kako lovi pingvina. Prestrašeni ptič se je skušal rešiti na ledeno ploščo, toda morski leopard ga je ujel in z njim izginil v morju. Cez nekaj mi- Kako bi se neki Mona Lisa smejala in ne samo smehljala, če bi vedela, da bodo še po 450 letih razpravljali strokovnjaki vsega sveta o njenem — smehljaju. Nekateri trdijo, da izraža nasmeh zvitost, hudobnost, zapeljivost, drugi pa, da je ljubezniv in nežen, eelo skrivnosten. Pesniki in skladatelji so opevali njen smehljaj. Pred kratkim pa je dr. Kenneth Keele, zdravnik na Yalski univerzi, postavil popolnoma novo teorijo. - Dr. Keele trdi, da se Mona Lisa smehlja kot vsaka žena, ki pričakuje otroka. To svojo trditev je podkrepil _ s temi argumenti: Mona Lisa sedi naslonjena na visoko hrbtno naslonjalo, obilnejša je, kot bi bilo pričakovati od 24-letne Florentinke, njena drža kaže na določeno neokretnost, tndi kroj obleke bi dal sklepati na to, da je v pričakovanju. Ozadje portreta prikazuje Stvarjenje, iz česar bi bilo sklepati, da je Da Vinci hotel tudi s simboličnim ozadjem poudariti prav Mona Lisino pričakovanje, ne pa njene lepote. V zvezi s temi trditvami dr. Keela so se vneli med strokovnjaki hudi prepiri. nut je izplaval s ptičem v gobcu in ga tako krepko stresal, da ga je dobesedno iztresel iz pernatega kožuha. Potem mu je odgriznil glavo in noge in ga pričel žreti. Hip pozneje je omahnil, zadet od krogle. Drugo srečanje bi bilo sko-co usodno za Prevosta. S svojim pomočnikom Lepinom je jemal probe planktona, ko se je mreža zataknila. Treba je bilo previdno vleči. Medtem se jima je izza ledene plošče približal morski leopard in radovedno opazoval njuno početje. Videti je bilo, da ga je jela prisotnost ljudi razburjati, ker je besno zarjovel in se pognal v napad. Znanstvena delavca sta bila brez orožja in sta bežala proti postaji, leopard pa z neverjetno spretnostjo za njima. K sreči sta kmalu dosegla postajo, leoparda pa je dežurni član ekspedicije ustrelil. Kuhanje brez toplote Neka zahodnonemška tvrdka j* prinesla letos na trg zanimivo novost: indukcijsko ognjišče. Znana nemška revija »Umscb.au in Wlssenschaft und Technik« poroča, da je grelna plošča obložena z rdečim plastičnim materialom, za katerega je znano, da ne prenaša visokih temperatur. V sredi stoji-na treh nogah •• navadna kozica ali druga posoda, v kateri je mogoče peči in kuhati, pri tem pa držati pod njo roke. Vročina nastaja s pomočjo magnetskega polja visokofrekvenčnega vala, ki povzroča v kovinasti posodi vrtinčaste tokove. Les, plastične mase in druge organske snovi se pri tem ne segrejajo. Praktično pa ta kuhaln.ik še ni uporaben, ker je kuhanje predrago.' Nadaljnji razvoj bo pokazal, če bodo prišla v prihodnosti v poštev induktivna ognjišča za gospodinjstva. Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« LJUBLJANA, Tomšičeva 1—3, sprejme: DVA S T R 0 J NI K fl ^ za priučitev v rotaciji, ENEGA STAVCA ali STROJNIKA za priučitev stereotipije. Nastop je možen takoj. — Prošnje pošljite na SEKRETARIAT PODJETJA. V VIDMU-KRŠKEM posluje podružnica »Slovenskega poročevalca« za stranke vsak dan od 10. do 14. ure, razen srede in četrtka. — Sprejema oglase, naročila za »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«;, »TEDENSKO TRIBUNO«, »TOVARIŠA« in nudi vse informacije. t Komisija za sklepanje in odpoved, delovnih razmerij »T0S«. Tovarne optičnih in sieldopihaških izdelkov LJUBLJANA, Metelkova 15 razpisuje naslednja prosta mesta: UPRAVA, METELKOVA UL. 15: Strojni inženir, lahko začetnik za konstrukcijo. Strojni tehnik s srednjo tehnično izobrazbo za konstrukcijo. Fizik, diplomiran za računski biro optike. Računarka s popolno srednjo šolo, za računski biro optike. Analitik z ekonomsko fakulteto. Terminar (terminska služba) za pripravo dela. Korespondentka s srednjo šolsko izobrazbo za komercialni oddelek. Administratorka, strojepiska za pripravo dela. OBRAT OPTIKA: Rezkalec, kvalificiran. Več strugarjev, kvalificiranih; Več ključavničarjev, kvalificiranih. OBRAT STEKLOPIHAŠTVO: Steklopihače, visokokvalificirane. OBRAT STEKLARNA - HERPELJE: Kalnpar, kvalificiran. Več steklarjev, visokokvalificiranih. Ključavničar, visokokvalificiran za vodjo mehanične delavnice. Administrativna moč, za personalne posle in socialno zavarovanje s srednjo šolsko izobrazbo ali daljšo prakso. Pismene in ustne ponudbe sprejemamo do 10. februarja 1959. UPRAVNI ODBOR Rudnika kaolina Crna pri Kamniku razpisuje mesto glavnega inženirja Pogoji za sprejem so naslednji: diploma rudarskega inženirja in 10 let prakse v rudnikih. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Družin, stanovanje zagotovljeno v novembru 19?" Prošnje z navedbo dosedanjega službovanja sp jema Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij RUDNIKA KAOLINA CRNA PRI KAMNIKU do 28. februarja 1959. 455 V*. Sledil je njenemu pogledu in zagledal Dicka Gordona, kako ga resno gleda. Pogled nanj in spoznanje, da ga opazujejo, sta ga poneumila. Planil je na noge in stekel k njegovi mizi. »Iščete mene?-« je glasno vprašal. -Sem vam potreben?« Dick je odkimal. »Prekleti policijski vohljač!-« je rohnel mladenič, bled od jeze. »Spustili ste za mano pse krvosledrdke! Kaj pa počnete vi pri tej tolpi, Johnson? Ste postali 2daj policist?-« »Toda, dragi Ray,« je zamrmral Johnson. »Dragi Ray!« se je rogal oni. »Saj mi zavidate, ubogi črv — zavidate, ker sem ušel pestem vašega krvoloka. Kar pa zadeva vas« — s prstom je požugal Dicku — »me boste poslej pustili na miru, razumete? Najdite si drug opravek, namesto da prenašate vesti moji sestri.« »Mislim, da bo bolje, če se vrnete k svojim prijateljem,« je rekel Dick hladno. »Se bolje pa bo, če greste domov in se naspite.« Vse to se je odigralo v odmoru med plesom, a sedaj je začel orkester znova igrati. Toda čeravno se pozornost natrpane klubske dvorane ni prav nič zmanjšala, sedaj Rayev visoki glas vsaj ni preglašal bobnov. Dick je iskal s pogledi pozornega Hagna. Vedel je, da bo ravnatelj ali kak drug klubski uslužbenec nemudoma posredoval. In res je uristopil natakar in odrinil mladega Raya. Vsi so bili tolikanj zaverovani v ta prizorček, ko se je razjarjeni mladenič spopadel s trdno silo, ki so jo pomenili natakarji, da ni nihče opazil tujca, ki je obstal med vrati in nekaj časa opazoval prizor, nato pa odrinil gledalce in stopil v sredino dvorane. Ob pogledu nanj se je Ray malodane streznil. Tršati sivolasi mož, oblečen v ponošeno obleko iz tweeda, je bil pravo nasprotje elegantno oblečeni množici. Stal je z rokami, prekrižanimi na hrbtu, z mrliško bledim in resnim obrazom in opazoval Raya, ki je povesil oči pred njegovim pogledom. »Rad bi govoril s tabo, Ray,« je rekel preprosto. Plesišče se je spraznilo. Orkester je prenehal igrati, kakor da je dirigent dobil znamenje, da nekaj ni v redu. Tako sta stala sama sredi dvorane. »Vrniva se v Horsham, fant.« »Ne grem,« je rekel Ray trmasto. »Ali ni z vami, gospod Gordon?« Dick je odkimal, a Ray Bennett je ob tem vmešavanju spet vzplamenel. »Da bi bil z njim!« je rekel zaničljivo. »Se naj mar družim s prihuljenim policistom?« »Pojdite z očetom, Ray,« je resno nasvetoval Johnson in za trenutek potrepljal mladeniča po rami. Ray se ga je otresel. »Ne ganem se od tod,« je rekel in glas mu je zvenel glasno in izzivalno. »Sem mar otrok, da ne bi smel ostati tukaj? Nobene pravice nimaš, da me prihajaš sem smešit.« Srepo je gledal očeta. »Vsa ta leta si. me tlačil, ne da bi mi dajal denar, ki bi ga moral dobivati. In kdo si, da se upaš zgražati, ker sem v spodobnem klubu in spodobno oblečen? Ali pa lahko trdiš to tudi o sebi? Pa če bi z mano tudi ne bilo vse v redu, mar misliš, da bi me potem lahko grajal? Zmerom mi očitaš samo —« »Pojdi z mano!« Glas Johna Bennetta je bila hripav. »Ostal bom!« je rekel Ray besno. »In v prihodnje me lahko pustiš pri miru. Do tega razdora bi slej ko prej tako moralo priti, zato je prav, da prekineva zdaj.« Stala sta si nasproti, oče in sin, in v trudnih očeh Johna Bennetta je ležala brezmejna žalost. »Saj si neumen, Ray. Morda nisem dovolj storil zate —«* »Morda,« je zamrmral sin. »Sam veš, zakaj ne. Sedaj pa pojdi!« Ko pa se je nato ozrl okrog sebe in zagledal zadrževane nasmeške gostov, ga je njegova ranjena ničemurnost privedla v blaznost. »Pojdiva,« je prosil John Bennett in prijel sina za roko. Ray se mu je besno iztrgal. V istem trenutku je udaril starega Bennetta v obraz in se opotekel. Nato pa je prišla iz kroga gostov, ki so se gnetli okrog njiju, Ella. Pri priči je doumela, kaj se je zgodilo. Elk je vstal s stola in se postavil fantu za hrbet, pripravljen posredovati, če bi znova vzdignil roko. Toda Ray Bennett je od strahu okamenel in ni mogel spregovoriti nobene besede. »Očka!« je šepnila dekle, bleda v obraz. John Bennett je sklonil glavo in se pustil odvesti. Dick Gordon jo je hotel spremiti, da jo potolaži, ker pa jima je sledil že Johnson, se je vrnil k svoji mizi. . Spet je začel igrati orkester. Lew Brady je odpeljal Raya nazaj k njegovi mizi, kjer je negibno obsedel, podpiraje si glavo, dokler ni Lola naročila novega vina. »Včasih je že tako,« je rekel Elk, »da sta zgubljeni sin in pitano tele tako podobna drug drugemu, da ju ni razlikovati.« Dick je molčal in s krvavečim srcem mislil na skrivnostnega moža iz Horshama. Zakaj v obrazu gospoda Bennetta je bil videl bolečino prekletega. 20 Johnson se ni vrnil. To je bilo detektivoma všeč, zakaj upala sta, da mu bo gospod Maitland sledil. Med prizorom med očetom in sinom je mirno sedel dalje, ne da bi posvečal dogajanju kakršno koli pozornost. Zdelo se je, da se ga v raztresenosti sploh ne zaveda. Kmalu potem, ko se je hrup v dvorani polegel, je starec vstal in se jel odpravljati. »Odhaja, ne da bi plačal,« je zašepetal Elk. Kljub njegovi pozabljivosti pa so priletnega milijonarja pospremili k vratom trije natakarji. Ko so mu prinesli površnik, cilinder in popotno palico, je zginil Dicku Gordonu izpred oči, še preden so se priklanjajoči se služabniki vzravnali.