262. številka. Ljubljana, v četrtek 15. novembra XVI. leto, 1883. Izhaja vsak dan iTe4«r, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrij sk o-ogerske dežele sa ose ieto lf j;ld., U pol leta 8 gld., za četrt leta 4 pld. Jeden moBec 1 gld. 40 kr. — Za jnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec l gld 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se' 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolir.or poStnina znaia Za oznanila plačuje ne od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat (mita. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana K.dinara hi&i .Gledališka stolna". D pravni fttv n naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vs»> administrativne stvari. Nemški „Schulverein". i Ker nam je nemški „Schulverein" jćl obetati, da bode odsehmal z novo taktiko brazdal po nadih razmerah, ondu zdi se nam umestno, će se zopet nekoliko pozorniše o/remo na to društvo in zlasti odgovorimo na vprašanje: Ali je nemški „Schulverein" prikladen in opravičen za avstrijske razmere sploh, za sedanje posebej? Ako se v naslednjem postavimo na Širše stališče, nego-li je narodno-sloven sko, storimo to tudi za tega delj, ker se nazorom glasil slovenskih prerado in pogostem očita, da so ozkosrčni, omejeni in pristranski. Pri tem pa hočemo biti vsaj toliko objektivni, kot so to konservativni nemško-avstrijski krogi, ki pripoznavajo imenitnost šolskega društva katerega koli bodi, a nemškemu „Scbulvereinu" vender-le odtezajo in odrekajo svojo pomoč. Dokler v Av.-triji nesmo imeli opraviti z nemškim „Scbulvereinom", pomenil nam je „Schulverein" — šolsko druStvo, društvo torej, ki mu je šolstvo prvi in jedini namen. Recimo — posito, non concesso —, da govorimo o šolskem društvu. Za šolo, nauk in omiko svojih podložnih skrbeti je državi. Ali država pustila je odprto privatnej delavnosti in unetosti široko polje tudi tukaj, da jej v lep«h teh naporih in težnjah državljani pomagajo, kadar ona vsega ne zmore, in popravljajo, kjff koli je potreba. Lepo in hvalevredno je, ne zamujati take sadunosne prilike, in zadovolj-nost s samim soboj, zavest notranje sreče ima za plačilo tisti, ki to, česar ima odveč, nesebično žrtvuje za namene plemenite, ali si pritrguje, da drugim daje v pomoč. Lehko se tudi zamislimo v srčno veselje tistega, ki izven svojega poklica dnevnega nevedne uči, zaspane budi, kateri svojo vednost in skušnjo obrača v prid in prosveto revnemu člove- štvu. Ako se pa taki plemeniti možje združijo, da z v kupno pomočjo še več koristijo, da celim občinam pomagajo poučevati in odgojevati otroke v tistej meri, kakor druge bogatejše občine; ako se zdru žijo, da cele narodnosti otmo pogina, jim rešijo jezik in svojstvo ter jim pokažejo vire omike; ako se združijo, da bi njih pomoč delovala, kjer koli bi bila potreba očitna in najbolj nujna, in naj bi tako objemala vse z isto dejansko ljubeznijo: tako društvo, ki bi na tak način poravnavalo nezakrivljene razločke in ustvarjalo pravično stanje, tako druStvo, prava sreča za državo, bi zaslužilo in uživblo hvalo in priznanje vsega izobraženega sveta. Ali nemški „Schulverein" zasluži glas takega Šolskega društva? Ali se giblje v mejah in deluje z onimi nameni, ki bi jih moralo imeti po naših mislih pravo šolsko društvo — v našem cesarstvu zlasti? Poudariti nam je tu, da smo članovi Avstrije, države, ki ima nalogo, vse svoje narode voditi po potu napredka in naravnega razvoja. Ta smoter skuša država tudi dosezati najbolj s šolami. Pri tem pa ima tudi pri nas vsak drž:;vljau priliko za šolo in prosveto Avstrijcev nabrati si neprecenljivih zaslug Storiti zamore to še v večjej meri v društvih in po društvih. Šolsko diuštvo po, ki hoče imeti svoj delokrog po vsej Avstriji, prikladno in avstrijsko je le tedaj in tako, če je njegovo delovanje umerjeno po nalogi, ki jo prepušča privatnej delavnosti državljanov avstrijska država, država ta, ki ima skrbeti za vse svoje narode in jezike tudi v šoli. Vsakdor pa ve\ da ima nemški „Schulverein" po Avstriji že sto glav in dve sto rok, in da bi bilo neuspešno in prazno delo, temu društvu pobijati pravico, po katerej sme imeti poddružnic kolikor hoče in kjer mu drago v deželah avstrijskih. Ali vsakdor pa tudi ve, da se glavam „Scbulvereina" niti sanjalo nikoli ni, da je njih društvo pravo av- strijsko, da izpričuje rclokupnost avstrijskih narodov in da topotanje avstrijskr-dr?avljunske nnloge. Nemški „Schulverein" stavil Bi je namen, katerega drži se dosledno in zvesto ves čas, in ta namen mu je: biti zgolj nemško šolsko društvo, podpirati le Nemce v šolah, in s šolami le nemštvo. „Schulverein" ni dal niti vinarja za slovensko solo, da bi duh podpiral v narodnem razvoji, brez katerega nam ni napredka in izobraženja, kateri pa se nam neusmiljeno ovira in zadržuje! Tako tudi Čehi, Rusini in druge narodnosti, katere bijejo boj za narodno šolo in druga pogoje kulturnega življenja, čisto nič ne ved6, da bi jim bilo kedaj kaj podpore došlo iz tega Šolskega društva, katero pač ima pravico, vserod in povsod podpirati šolstvo. Uprav za tega delj, ker je nemškega „Schulvereina" delovanje partikularuo, Avstrija pa v politiki svojih narodov p-rtikularizma ne pozna in ga nema poznati, uprav za tega delj nemški „Schulverein" v Avstriji ni opravičen, niti logično niti politično! Taeega po vsej državi razširjenega, a pristransko delujočega šolskega društva ne bi s tfga »tališča mogli pripoznavati in zngovarjati celo v mirnih časih ne, ko narodna ideja ni bila še srčna kri v narodih, ko boj za-njo ni bila sveta in potrebna služba. Kako-li pa bodemo sodili, če se je nemški „Schulverein" porodil in vzredil v srditem narodnostnem boji, in če v času viharnem ne gleda samo, kako bi nenemške, gotovo pa avstr jske narodnosti preziral in jim ničesar ne koristil, nego jih celo skuša napadati, jim utegne škodovati? .... Ali o tem v članku prihodnjem. Danilo. Ruski nazori. (Dalje.) „Iles strašno! drugi narodi smejo braniti samega sebe, in vse sočuvstvuie ž njimi; a ko gre LISTEK. Dubrovski. (Povest A. S. Puškina, poslovenil J. P.) Deveto poglavje. (Dalje.) — Tako je, vaša prevzvišenost, oglasi se je predsednik okrožnega sodišča: jaz imam v žepu popis Vladimira Dubrovskega. V njem je povedano, da je tri in dvajset let Btar. nA," rekel je Kirila Petrovič, „dobro, prebe rite ga nam, a mi bomo poslušali; dobro je, če bomo vedeli, kakšen je, če nam morda pride pred oči, tako 8e ne bo odtegnil." . Predsednik je izvlekel iz žepa jako zaupan list papirja, ponosno ga razgrnil in začel čitati s pojočim glasom: „Opis Dubrovskega, sestavljen po izpovedbi njegovih poslov: On je 24 let star, srednje postave, čistega obraza, brado si brije, oči ima rujave, lase rumenkaste, nos raven. Posebnih znamenj se ni zvedelo nobenih." „In samo to!" rekel jo Kirila Petrovič. — Samo to, odgovoril je predsednik, rganu-joč list. nJaz vam čestitam, gospod predseduik. To je pa pravi popis! Po tem popisu boste težko našli Dubrovskega. Toliko jih je srednje velikosti, rumenih las, ravnega nosu in rujavih očij ! Stavim, da boš cele tri ure govoril z Dubrovskim, pa se še spomnil ne boš, s kom te je Bog vkup pripeljal. Reči se mora, prebrisane glave ste uradniki." Predsednik je skromno utaknil svoj papir v Žep in molče se je lotil gosi z zeljem ; v tem bo sluge že nekolikokrat obšli goste, nalivajoč kozarce Nekaj steklenic kavkaSkega vina je že bilo odma-šenih in popito za šampanjec: obrazi so se začeli rudečiti, razgovor bil je vedno glasnejši, gostejši in Veselejši. „Nikdar ne bomo več," nadaljeval je Kirila Petrovih, „imeli takega soduijskega predsednika, kakor je bii pokojni Taras Aleksejevič ! Ta ni bil nikakffen glupe-, nikak-Vn kričač. Le škoda je, da je zgorel, njemu1 ne bi ušel uoben človek cele roparske družbe. Vse do eadnjega bil bi polovil, tudi sam Dubrovski ne M se mu odtegnil. Taras Aleksejevič N bi bil vzel od njega denar, pa tud i njega ne bi bil izpustil. Taka je bila pokojnikova navada. Nič ne pomaga; vidi se, da se bom moral jaz lotiti te stvari in podati se na razbojnike s svojimi domačimi ljudmi. Najprej izberem dvajset ljudij in očistil bom tatinski gozd; ti ljudje neso boječi, nobeden se sam ne boji medveda in tudi prod razbojniki ne bodo bežali. — Ali je zdiav vaš medved, milosti)i vi gospod Kirila Petrovič? vprašal je Anton Pafnutjifi, domislivši se pri teh besedah svojega kosmatega znanca in nekih burk, kateiih žrtva bil je skoraj on. „Miša je mrtev," odgovoril je Kirila Petrovič: „ u m 11 je slavne smrti od sovražnikove roke. Tukaj je njegov zmagovalec!" Kirila Petrovič pokuzal je na učitelja, Francoza. „On Be je maščeval za tvojo . . . dovoli reči ... saj se spominjaš?" — Kako bi se ne spominjal? rekel je Anton Pafnutjič, praskajoč se, prav dobro se še spominjam. Torej umrl je Miša, — škola gaje, za Doga, da ga je škoda! Kak burkež je bil, kako modra zver! Takega medvela kmalu ne najdeš. Pa Čemu ga je ubil musjć? za Slovane, stopijo vei na stran zatiralcev ! Poglejmo v zgodovino. Ali je mari kdo kaj očital Nizoa m cem, ko so se spuntali proti Filipu II ? Ali je kdo zameril tem nemškim in angleškim vitezom, ki so šli kakor prostovoljci svojim bratom po veri in krvi na pomoč proti njihovemu zakonitemu vladarju? Ali man ni vsa Evropa rokoploskala Grkom, ki so se uprli svojim zakonitim vladarjem, in občudovala njih junaštvo? Zaktj bi se to, kar je bilo dovoljeno Nizozemcem in Grkom, Slovanom štelo v greh? Pravce do življenja ne morejo vzeti narodu nikaki papirnati dogovori, dokler se narod ne raz-narodi. Nekateri slovanski neprijatelji očitajo nam, zakaj se meša Rusija v tuje zadeve, ker je to proti formalnemu merodajnemu pravu. Naj trpe naAi bratje , po veri iu krvi, naj jih zatirajo in potujčujejo. kaj je nam to man, saj še domačih zadev ne moremo ; urediti: kursi padajo, borsa je nezadovoljna. Take bankirske modrosti ne razume ruski narod. Kar se tiče tega, ali se smemo potegovati za naše brate po krvi, živeče zunaj naše države, moramo reči, da je to vprašanje jako zamotano m ga ne more rešiti nobeno formalno pravo. Življenje narodov se ne ravna po takih formalnostih, še manj pa po finančnem mišljenji. Strani zgodovine neso strani kake bankirske knjige, na njih je mnogo spisov iu količin, katerih ne pozna dvojuo knjigovodstvo, ki to daleč presegajo. Taka so vprašanja o narodnej časti, o sočuvstvu k sorodnim narodom. Zgodovina zapada pozna mnogo takih primerov. Srednjeveška Evropa, še polna vere, ni mogla trpeti, da bi bil grob Gospodov v inahomedauskih rokah, iu pošiljala je najboljše sinove, da ga otrao iz nevernih rok. In uikdo ni obsojeval za to križarjev, če tudi je Jeruzalem pripadal po formalnein pravu že čez 400 let Maho-medanom Ali m tri ni Ljudovit XIV. podpiral katoliških Ircev, l i so se sjmnta.i proti njih zakonitim auglešk m vladarjem? Na^i neprijatelji imajo tedaj dvojuo mero; to kar je dovoljeno drugod, pri njih ne velja za Rusijo, katerej je tnalo manjkalo, da jej neso objavili vojne, ko kvj je potegnila za Slovane, in katero so prisilili, da je morala drago plačati, da je smela končati |>ravičuo in sveto delo. Naši sovražniki bodo še vedno zavirali uresničenje naše zgodovinske naloge, |>n zavrli je ue bodo, zato je nam porok beseda ruskega G&TJA iu čuvstvo ruskega naroda. Nas vprašujejo, čemu tako ljubimo te Slovane? Zakaj pa vsak ljubi svojo domovino? Ćlo veku, ki je zgubil to čuvstvo, nikakor ne razjasniš ; vse se mu bo zdelo smešno in neumno, vedno bode povpraševal: kaj je meni Srb ali Bolgar? Kaj ,;e meni zato, da govori skoraj kakor mi in moli, kakor mi, ter zdihuje pod tuiim igom ? On je meni tuj po mišljeuji in vnanjosti. Nekateri naši nasprotniki so še tako predrzni, da pravijo: čemu se potegujete za Slovane v dru Kirila Petrovič začel je t velikim veseljem pripovedovati junaška dela svojega Francoza, kajti imel je srečno sposobnost, bahati se z vsem, kar ga je okroževalo. Gostje so pazljivo poslušali povest o Mišioej smrti in strmeč pogledovali Deforgea, ka teri je ne sluteč, da se razgovor suče o njego ve j hrabrosti, mirno sedel na svojem mestu in delal nravstvene opazke svojemu gojencu. Obed, ki je trajai do treh popoludne, se je končal; gospodar je položil prtič na mizo in vii so ustali in odšli v salon, kjer jih je čakala kava, kvarte in nadaljevanje pira, tako slavno začetega v obeduici. Deseto poglavje. Okoli sedmih zvečer hoteli so nekateri gostje oditi, pa gospodar, razvnet od punša, ukazal je zapreti vrata in objavil je, da ne pusti nikogar z dvora do jutra. Zagrmela je godba, duri v sobano 80 se odprle in ples Be je začel. Gospodar in njegovi najboljši prijatelji sedeli so v kotu, praznili kozarce m radovali se veselja mladine. Starke so kvartale. Bogatirjev bilo je manj nego dam, kakor je to povsod, kjer ne stoji kaka ulauska brigada; vsi moški, godni za ples, bili so pobrani. Učitelj gih državah, saj so slovanski kmetje v Turčiji bogatejši kakor naši beloruski, avstrijski Slovani pa uživajo vse parlamentarne dobrote; pustite jih tedaj v mitu, saj se ne pritožujejo čez njih položaj! Pa ko bi želeli kake spremembe, bilo bi to proti njih koristim in bilo bi nesjiametno. Takih besedij Rus ne razume .... Pri razlaganji političnih sistemov moramo staviti v vsej abstraktnosti principe, na katerih so osnovani. V teoriji izključuje vsak princip drugega, njemu nasprotujočega; v praktičnem življenji je pa taka brezpogojna nedoslednost nemogoča; treba je večkrat kaj odjenjati, spustiti se v kompromise. To velja tudi za princip narodnosti. V dejanji se ta princ p brezpogojno uresničiti ne da. V prejšnjih časih se še zmenili neso zanj; v devetnajstem stoletji pa zavzemlje tako mesto, kakeršuo mu gre, sedaj priznavajo njegovo važnost celo njegovi nasprotniki; sicer bode njega značenje vedno rastlo, pa ponoviti moramo, da se sedaj ne more naglo uresničiti, /lasti v onih deželah ue, kjer začenja narod zgubljati svoje posebnosti, in tam, kjer je narod do neke stopinje zadovoljen s pogoji, v katere gaje postavila zgodovina. Taka je naša izpoved, iu mislimo, da nepristranski ljudje nas ne bodo dolžili razrušiln h teorij, ki se sedaj prijemljejo Evrope Ko bi naše politične teorije zahtevale, da naj Rusija prisvoji vse slovanske zemlje, ko bi namen panslavizma bila organizacija Slovan^tva, kakeršno je dala Prusija Nemštvu, tedaj se ve, da bi lahko videli v njem sovražnika miru; a nade Slovanstva so mnogo skromneje in miroljubnejše! Kake so j>a v istini naše želje in pričakovanja glede Slovanov v drugih državah? Mi pričakujemo samo, da bi povsod uživali Slovani jednake pravice z gospolujočim narodom, da ne bi jih potujčevali da bi jim bila dana možnost samostojnega razvoja, zlasti, da bi Slovani uživali pravico imeti svoje šole, brez zaprek izpovedovati svojo vero in urejevati svo|e razmere, kakor je zanje najbolje; z jedno besedo, da bi zanje tudi veljalo lepo pravilo: leben und leben lassen. Ko bi se to zgodilo, ne bi Rusija imela nika-kega povoda niti želje, aktivno potegovati se za svoje slovanske brate, a ti — ne bi imeli povoda obračati se k njej za pomoč. (Konoc prih.) Politični razgled. ^ofraiij** «Iežele. V L j u b 1 i a n ; 15. novembra. Včeraj ste se obe delegaciji zaključili. Avstrijska je imela ob 11. uri zadnjo sejo, oger-ska pa dve, jedno zjutraj, v katerej so se vsi sklepi v tretjem čitanji vzprejeli, drugo pa ob 5. popoludne, v katerej so se potrjeni sklepi promul-girali. — V avstrijskej seji je grof Falkenhayn poročal, da so se potom nuncij poravnale vse diference, ogerska delegacija je namreč pristopila k sklepom avstrijske. Na to se je vzajemni budget vzprejel v tretjem branji. Delegaciji volili ste za I 1884. redne potrebščine 106,975.447 gl., izredne pa 8,141.375 gld ; torej vkup 115,116.822 gld. V pokritje te potrebščine se bodo porabili v prvi vrsti carinski preostanki leta 1884. s 17,063.070 gld.; ostane še potrebščine 98,053.752 gld. Ako se odvzameta 2 odstotka za ogerski državni zaklad, ostane še 96,092 676 gld. 96 kr. Od tega odpade na Cisli-tvanijo 70%, to je 67.264.878 gl. 87 kr., na oger-sko polovico pa 28 827 803 gld. 9 kr. Ogerski državni zaklad ima torej prihodnja leto za vzajemni budget dati 30,788.878 gld. 13 kr., za okupacijski kredit pa 2,259.858 gld.; torej vkup znesek 88,048.736 gld. 13 kr. — Z običajnimi zahvalami, ministra Kalnokv ja v imenu cesarjevem vsej delegaciji, predsednika C za r t o r y s k e g a odzdravom Nj. veličanstvu, grofa Coroniniia zahvalo predsedniku, in predsednika celemu zboru, se je potem potrdi zapisnik te seje in se zasedanje zaključilo. V pouedeliek priredili ste na Dunaj I pro-testantovska občina iu evangelski vseučiliška fakulteta komers v spomin Luthrov, j)ri katerem so se godile protiavstrijske demonstracije. Udeležili so se te slavnosti razen osnovateljev znani l»rvaki fakcijozne stranke, nemškega nschul vereina" ter židovsko časnikarstvo in dijaštvo. Vsa slavnost je imela Uitra-uemški značaj, vsakovrstni „krepki izrazi*' so doneli raz črno rudečo-zlato okrašeni govorniški oder, in ko je profesor Seberenvi naposled spomiiial se velikodušnega našega vladarja, zaščitnika vseh veroizpovedanj, čegar blagodumosti se je zahvaliti, da se je smela osnovati ta Lutbrova svečanost, vzprejelo je židovsko dijaštvo njegove besede s sikanjem, iu ko je končal s hoch klici na avstrijsko domovino, so mu tudi odzdravili s sikanjem in žvižgom. Z navdušenjem pa so rjuli in ploskali pri pesnih „DIe Wacbt am Rhein" in „Deutschland iiber Alles'1. Hrvatsko vprašanje še zdaj ni rešeno. Fzm. baron Fran Filipovič je vzlic svojej visokej starosti in slabemu zdravju obljubil s posebnimi pogoji prevzeti bansko dostojanstvo in ž njim spojene trudapolne posle, ako bi ogerska vlada ne bila v stanu najti ugodne osebe za to mesto. Ti pogoji, ki so se tudi pismeno formulovali, zahtevajo, da se imajo banu z ozirom na njegovo odgovornost saboru vselej naznaniti smeri vsake nov*- vladine naredbe, in sicer tudi v onih slučajih, kateri so po nagodbi neposredno odkazani področju og-tske vlade. S tem naj bi se jirišlo v okom jednakim dogodkom, kakor so bili dri je čase s hrvatskimi «rbi. Drugi pogoji pa zadevajo zaklad in upravo Krajiških gozdov. Ogerska vlada je vzela te pogoje na znanje ter se dogovorila, da bode prej skuhala poiskati primernega bana; ako se ji to ne posreči, potem prevzame Filipovičeve pogoje. — „Pozor" pravi o tej zadevi, da se je zdaj baron Molilnary vzel v po-štev. Rečeni list poudarja neprilike, katere ima zdaj Ogerska s hrvatskimi razmerami in katere utegnejo še naraščeti; Ogerska da bode imela ž njimi več preglavic nego Hrvatska. Ako se misli, da bode Ogerska s Hrvatsko kmalu pri kraji, bodi si s Filipovi m ali brez njega, pa „Pozoru naglasa, da bi bila Ilrv.tska v kratkem pri kraji z banom, kakerš-nega bi jim namenila ogerska oholost. Vsled zadnjih poročil iz srbske prestolnice so pri Zajčarji zupodeni ustaši se zbrali na potu se je najbolj odlikoval: vse gospodičine so ga izbirale in našle, da zna jako spretno plesati valček. Nekolikokrat se je vrtil z Marijo Kirilovno in go-spodičine gledale so irouičuo za njima. Nazadnje je okrog polunoči utrujeu gospodar prekratil ples in ukazal je prinesti večerjo, sam se je pa spat odpravil. Nenavzočuost Kirile Petroviča dala je društvu več svobode in živosti; bogatirji so se predrznili usesti se poleg dam, dekleta so se smijala in šepetal* s svojimi sosedi, dame so se glasno razgovar jale čez mizo. Možki so pili, prepirali se in hoho tali; z jedno besedo: ta večerja je bila jako vesela in zapustila je mnogo prijetnih spominov. Jeden sam človek se ni udeleževal tega veselja« Auton Pafnutjič sedel je mračen in molčeč na qvo-! jem mestu, jedel je razmišljen, in kazal seje, jakp nemirnega. Pripovedi o razbojnikih so vznemirile* njegovo domišljijo. Videli bomo kmalu«, da.,ijnej dovolj uzroka bati se. j,,,, , Auton Pafnutjič, kličeč I loga uj. pričo, da je rudeča pusica prazna, ni lagal iu n\, grešil; rudeča pušica bila je res prazna; nekdaj 0g njej shranjeni bankovci preselili so se v usnjati Jej:, katerega je nosil na prsih pod srajco. Prisiljen prenočevati v tu-jej hiši, bal se je, da ne bi mu odkazali postelje v kakej samotnej sobi, kamor bi mogli priti tatje; iskal je z očmi zanesljivega tovariša, in zbral si je nazadnje Deforgea. Njegova vuanjost, nenavadna moč, še bolj pa hrabrost, katero je pokazal pri snidenji z medvedom, o katerem Anton Pafnutjič še misliti ni mogel brez trepetanja, odločile so njegov izbor. Ko so ustali izza mize, začel se je kašljajoč Anton Pafuutjič vi teti okoli mladega Fraucoza, in naposled se je obrnil k njemu z izjavo. „IIm! hm! ali ne bi mogel prenočiti v vašej sobi, musje, ali je vam prav? ..." — Que desire monsieur? vprašal je Deforge^ prijazno priklonivši se. „oh škoda! da se ti, musje, še nesi naučil ruščine. Že ve, mua vu kuše, ali me razumeš ?tt — Monsieur, vous n'avez qu'a ordioner, odgovoril je Deforge. Anton Pafnutjič, jako zadovoljen s svojim znanjem francoskega jezika, začel se je brž odpravljati spti t. Gosti so se začeli razhajati, in vsak je odšel v sobo, njemu odločeno; a Anton Pafnutjič šel jez proti Knjaževcu ter posedli to mesto, odvzeli štiri tope in ustanovili provizorno vlado z radikalnim poslancem Stanojevičem načelu. Kraljeva vojska pa jih je po dveurnem boji pri Vratarnici premagala ter ujela vodji O b e d i ć a in popa Marinka, na kar se je Knjaževac udal. Skoro v i-t-in Času pa so v Aleksincu napadli ječo, osvobodili bivšega radikalnega poslanca Stanka P e tro v ič a ter si prisvojili oblastvo. Vlada je poslala tja redno vojsko z generalom Jovanovičem na čelu. — Uradni list pri-občuje kraljevi ukaz, s katerim se je izjemno stanje razširilo čez Knjaževaško okrožje in nekatere okraje v Aleksinaškem ic Negotinskem okrožji. Vsi zaprti elani radikalnega centralnega odbora doveli so se skozi Semendrijo v Paračin. — V „Pol. Corr.u priobČuje nek dopisnik svoj razgovor s prvim ministrom srbskim, N. Kri s ti čem. Ta mu je zatrjeval, da se nikakor ne misli ustava jednostransko odpraviti ter da vlada izjemno stanje ne bode dlje časa vzdržala, kakor bode neobhodno potrebno Vse doslej ukrenjeno da se giblje v okviru obstoječe ustave ter bode slednia obstala, dokler se ne premeni po Ntrogo zakonitem potu. It u h K i minister pl. Giers je po poročilu „Nordd. Allg. Zeitung" v Berolinu tolmačil najtoplejše prijazne izjave carjeve ter najmiroljubnejša zatrjevanja. Giers da je po izrecni želji carjevi potoval skozi Berolin ter obiskal kneza Bismarcka. Glede Bolgarije zahteva Rusija, da ostanejo njeni častniki v bolgarskej vojski; v ostalem se zadovoljuje z ukorom knezu Aleksandru. Potovanje nemškega prestolonaslednika v IVIadrld se je odložilo do sobote; kot uzrok temu se navaja, da se poprava parnika „Loreley', kateri bode cesarjeviča spremljal, še ni zgotovila. — lz Barcelone se je razširila vest, da bode ondu kajšnja fraucoska naselbina v zvezi s spanj skimi re publikanci demonstrovala proti nemškemu princu. Iz Madrida se pa ta vest zanikuje, kakor da bi bila le zato raznesena, da bi se ž njo škodovalo kabinetu Posada Herere. Že za časa Homburških manevrov je bil kralj Alfonzo nemškega cesarja povabil, da naj obišče španjsko jirestolnico, kar mu je bil cesar Viljem tudi obljubil. Ko se je poizvedelo, da je francosko-španjska zadeva poravnana, se je od nem ške strani v Madrid jioročalo, da bode cesarjevič rešil obljubo cesarjevo. — „Iberia" pravi, da mora biti cesarjevič v Španjskej tako vzprejet, kakor je bil kralj v Nemčiji. „Progresso" zatrjuje, da bode nemškemu prestolonasledniku priredjen jednak vzpre-jern, kakeršen je bil pripravljen princu Waleskemu, cesarju Brazilije in kralju portugalskemu. Francozi pa, jiravi omenjeni list, da ne smejo biti vznemirjeni radi tega obiska. Po novej voliluej postavi imajo v Belgiji zdaj tudi „izpite volilcev". Prej so imeli Bel gijanci samo volilce na podlagi cenzuaa. Nova volilna postava je sicer obdržala cenzus, razen tega pa je ustvarila celo vrsto volilcev na podlagi duševne zmožnosti in dovoljuje tistim kandidatom, kateri se nemajo z diplomi izkazati, da se dade izprašati, imajo-ii potrebne duševne zmožnosti, ki so propisane za evr še vanje volilne pravice. Dasiravno so bila vprašanja dotične komisije precej težavna, je vender izmej 70.000 kandidatov, ki so se podvrgli izpitu, nad 50.000 dobilo volilno pravico. Iz Carfegarrada se poizveda, da je amerikanski poslovodja izročil Porti spomenico, v kateri odločno zahteva kaznovati prouzročitelje napada na dva amerikanska misijonarja v Armeniji. Angleški poslanik lord Dufferin je z istega povoda predal Porti jednako glasečo se noto. Ob jednem je poslednji se pritožil zaradi napada na neko karavano prav blizu Erzeruma. Le ta slučaj ie vzbudil mnogo pozornosti posebno zato, ker so bile žrtve tega napada zgolj sami težaki, kateri so se s svojimi prihranjenimi novci vračali iz Cirjegagrada domov. V tem koraku uvidevajo diplomatični krogi početek obravnavaniu o armenskih reformah. Dopisi. Iz Hmarije pri Jelšah 13. novembra. [Izv. dop.] Graška „Tagespost" je zvohala, da je justični minister nekemu sodniku na spodnjem Štajerskem zaukazal izstopiti iz odbora oddelka „uem škega šulvereina". V fakcijoznih listih je za voljo tega veliki krik. Poglejmo si „neraški šulvereinu in njegovo postopanje pri luči, in vsaki, kdor resnico ljubi, bode priznal, da je „nemski šulverein" de facto, če tudi ne de jure politično društvo, in vsa javna zborovanja tega društva imajo odkriti kan, sedanjo večino državnega zbora podkopati, podreti sedanje ministerstvo. Ako justično ministerstvo hoče dokazov, naj prečita poročila teh zborovanj, kakor so obširno čitati v Celjski „Deutsche Wachtu in pa v Graškej „Tagesj)Osti", nt»j preudari, kdo so glavne osebeteh zborovanj, in prepričalo se bode, da so povsod jedne in taiste osebe glavni faiseurji tega društva, namreč doktori Glantschuigg, Neckermau, Stepisch-negg, Ausserer, Mihelitsch itd., da so to vse druge, le šolske osebe ne, da o vsem drugem govorijo, le o šoli ne. Denamja „Tagespost" piše: zur deutschen Bevvegung iu Untersteiermark: „Heute ftnd in Gams bei Marburg die Vorversammlung zur Griindung einer Ortsgruppe des deutschen Simulvereines dortselbst statt, und es bat damit jene Action, welche die Umgebung der Stadt Marburg den Pervaken eut-reissen will, ihren ersten Aultng genotnmeu". Dalje pravi: „Es vvelit ein friselier, krkftiger Geist in dieser Gegend und es ware evvig schade, vvollte man den Pervaken das Feld riiumen und vvarten, bis sie Marburg selbst ersturmen". Kje je tu šola? Ta članek je g. prof. Nagele pisal, on je najboljši interpre tator pravil „neinškega šulvereina". V Konjicah je naš c. kr. pristav GerČer o novi gruntni dači go voril in kmete proti našim poslancem (pervakom) hujskal. Ne samo, da šola z daco nema nič opraviti, je g. Gerčer na dve strani neresnico govoril, ker je trdil, da so slovenski poslanci krivi, da je v Konjiškem okraji sedaj gruntna daca večja; kajti prvič je vsleil postave o urejenji gruntne dace v Konjiškem okraji gruntnu daca manjša kakor je bila poprej, drugič na tej postavi, po katerej se je gruntna daca uredila, neso slovenski poslanci ničesar krivi, ker leta 1869, ko seje ta postava v državnem zboru sklenila, so Nemci v većini, naši poslanci pa v maujšiui bili. Gospoda Gerčerja se ve, to nič ne briga, če se proti poslancem le hujska, če se le ljudstvo vznemirja, in to je glavni uamen vseh teb pompoznih zborovanj. Pri nas v Šmariji je do te dobe, ko sta c. kr. pristava Gerčer in Rothschalel počela rogoviliti, lepa sloga mej prebivalstvom vladala. Še le ta dva faiseurja »nemškega šulvereiaa* sta vzaemirila ljudstvo, in prej ne bo miru, dokler se ta dva gospoda ne prestavita. Pretečeno nedeljo je pri zdorovanji „nemškega šulvereina" na Kiseli Vodi tudi Rogaški c. kr. pristav g. Gostischa poklic v sebi čutil, javno govoriti, in svoje opazovanje na spodnjem Štajerskem odkriti občinstvu. Ta gospod je namreč do prepričanja prišel, da je v Rogatskem okraji le dobro, če kmet nemški zna. Se ve, jeden mora znati, če sodnik ne zna, mora kmet znati, kmet je tu za voljo sodnika, in ne naopak, in po najnovejši višesodnijski razsodbi v Rogatci uoben sodnik ne zna slovenski; — tedaj kmetje hajd v šolo, nemški se učit! — Dunajska „Deutsche Zeutuog" očita justičnemu ministru, da je v krivici, če je zares zaukazal, da sodnik ne sme v odboru „uemškega šulvereina" biti, ker s tem objektiviteta, katere se pri sodniku iskati mora, nikakor ne trpi. Mi pa iz skušnje naopak trdimo in rečemo, da so naši sodniki vsled njihovega rogovilenja za „nemški šulverein" pri ljudstvu vso zaupanje zgubili Navedemo še jeden slučaj. V meseci avgustu 1. 1. je bilo zborovanje „nemškega Aulvereina" v Rogatci, in potem pijančevanje; na Slatini. Ta dan pa je bila pri prizivnem sodišči v Uelji obravnava mej nekim Slovencem in nekim uemško-liberalcem zavoljo razžaljen) a časti. Pri prvi sodniji je bil nemški liberalec za krivega sjiozuan, v Celji pa oproščeu. Ta emi-nento važna novost se je na vse strani brzojavila, iu tudi nemškim bratom na Slatino. Kaj se zgodi? Neki tam uavzočni sodnik iz okolice in ud „nemškega šulvereiuau je od samega veselja, da je pri sodnijski obravnavi Slovenec propal, sodček piva kupil, kateri so potem mej veselimi juhhe ti nepolitični in objektivni gospodje popili. S kakim srcem bo Slovenec pred takega sodnika stopil? Ako uradnik tudi ni za vlado, kar bi prav za prav biti moral, proti njej biti ne sme. Šinanjski in Rogatski sodniki pa so v jasnem protivji s sedanjo vlado in njenimi namerami, in tu ljudstvo moti. Domače stvari. — (Narodna Čitalnica Ljubljanska) uapravi v nedeljo dne 25. t. m. v čast iu spomin pokojnemu dr. Janezu vitezu B1 e i we is - T r s t e-n i š k e m u jirvo slavnostno besedo z jako srečuo in okusno sestavljenim sporedom, kateri priobčimo prihodnjič. Čitalnica Ljubljanska je v prvej vrsti poklicana, slaviti ime nepozabljivega rodoljuba, očeta slovenskega naroda. R tujki bil je častni član Čitalnice, katerej je predsedoval, odkar jo je osnoval koncem leta 18G1., do svoje prerane smrti. Č'tal-uični odbor marljivo pripravlja, da se bode Bleiwei- učiteljem v prizidek. Noč bila je temna. Deforge razsvetljeval je pot s svetilnico; Anton Pafnutjič šel je za njim dosti pogumno, in pritisnil je včasih z roko na skriti žep, da bi se prepričal, če so še denarji v njem. Prišedši v prizidek prižgal je učitelj luč in začela sta se slačiti; v tem je Anton Pafoutjič hodil po sobi, ogledujoč ključavnico in okna ter zraajajoč pri tem netolažiluem ogledovanji. Duri so se zapirale samo s pahom, okna neso imela križev. Skušal se je pritoževati Deforgeu, pa ujegovo znanje francoščine bilo je preveč omejeno za tako zložno ob-jasnenje. Francoz ga ni razumel, in Anton Pafnutjič bil je prisiljen opustiti svoje pritožbe. Postelji sti stali druga nasproti drugej; oba sta se ulegla in uči telj je ugasnil luč. „Purkua vu tuše\ purkua vu tuše?" zakričal je Anton Pafnutjič, napačno spregajoč ruski glagol tušiti po francoskih pravilih. „Jaz ne morem dormir v temi." Deforge ni razumel njegovega klica, in žele mu je lahko noč. „Prekleti Francoz!" godrnjal je Spicin, zavija joč se v odejo. Ali mu je bilo treba gasiti luč? Zanj je še slabši. Jaz ne morem spati brez luči. Musje, musje nadaljeval je: „že ve avek vu parlo !" Pa Francoz mu ni odgovarjal iu je kmalu zaspal. „Kako smrči ta nejevernik — mislil je Anton Pafuutjič — a meni še spanje na misel ne pride: lej, kako lahko bi zdaj prišli tatje skozi odprte duri ali prilezli skozi okno, tega vraga ne bi 8 toj>om prebudil. Musje! musje! Zlodej naj te pobere." Anton Pafnutjič je umolknil. Trudnost in vinski duhovi so polagoma premagali bojazljivost, začel je dremati in kmalu trdno zaspal. Na Čuden način se je prebudil. Čutil ie v spanji, da mu nekdo lahno sega za srajco. Anton Pafnutjič odprl je oči in pri bledej svetlobi jesen skega jutra zagledal je pred seboj Deforgea: Fran coz je v jednej roki držal žepni samokres, a z drugo je segal po priljubljenem žepu. Anton Pafnutjič se je prestrašil. „Kes kese, musje, keskeseV" reke je 8 tresočim glasom. „Tiho, molčite!" odgovoril je učitej v čistej ruSčini: „molčite! ali ste pa zgub Ijeni. Jaz sem — Dubrovski !M Jeduajsto poglavje. Zdaj poprosimo čitatelja za dovoljenje, pojasniti poslednje dogodke naše povesti s jirejšnjimi okoliščinami, katerih nesmo še utegnili povedati. Na postaji N. v hiši nadzornika, katerega smo že omenili, sedel je v kotu potnik z mirnim in potrpežljivim obrazom; moral je biti kak majhen meščan ali inozemec, to je človek, ki ni dosti veljal pri pošti. Njegov voz stal je na dvorišči čakajoč mazanja. V njem ležal je kovčeg, boren dokaz ne baš velikega premoženja. Potnik ni pil niti kave, niti čaja; gledal je neprestano v okno in žvižgal v veliko nezadovoljnost gospe nadzornice, sedeče za zastorom. „Da je Bog moral poslati tega žvižgalca," rekla je poluglasno, „oh, zmiraj žvižga; da bi počil ta prokleti tuiec !u — A kaj, rekel je nadzornik; ah je kaj hudega V naj žvižga. „Kaj hudega V" odgovorila je srdita soproga, nali ne veš, kaj to |>omenja?M — Kaj pomenja ? Da žvižganje prežene den*r. A Pahomovna! Pri nas naj žvižga ali ne, dennrja itak nemamo. (Dalje prih.) sova beseda pokojnemu dostojno in slovesno izvršila, osobito, ker bode letos dne 19. t. m. 75 letnica njegovega rojstva. — (ObCni zbor „Matice Slovenske") ne bode 19. t. m., kakor se je do zdaj mislilo, ampak Se le dne 5. decembra t. 1. — (Slavnostni odbor v Pragi) naprosil nas je brzojavno razglasiti, naj se gosti iz Sloven ske, ki so namenjeni v Prago, telegrafično prijavijo na „Češki klub" v Pragi, Ferdinandske ulice. — (Banket) o priliki otvorenja „Narodnega divadia" v Pragi bode v ponedeljek 19. t. m. popoludne ob 8. uri v veliki dvorani „Meštanske) be-sedy pražske". Kuver stane 5 gld. — (V „Wiener Zeitung",) v podlistku ocenjuje Franz Brentano drugo izdajo Miklošičevega nevelikega, a epohalnega dela „Subjectlose SiitzeM. Da je ocena dobra in jako laskava, razumeva se ob sebi. Okončevaje oceno izraža Brentano dve želji: Da bi ta druga, pomnožena in skrbno predelana izdaja, v katerej se zlasti s pravo dijalektično silo zavračajo ugovori inomislečib jezikoslovcev, našle toliko zanimanja, kolikor zahteva važnost vprašanja in izvrstna izpeljava. Duga želja pa slove blizu tako: V 20. dan novembra slave častilci veleza-zaslužnega jezikoslovca njegovo 7 o 1e t -nico. Po avstrijskih zakonih, ki imajo, kakor se meni in mnogim dozdeva, kaj dobrega pred očmi, a segajo predaleč, bi moral Miklošič ostaviti svojo stolico in vseučilišču preti uprav nenadomestljiva izguba. Naj bi se vender našlo sredstvo, da se vseučilišču Dunajskemu v tem za svojo starost še mladostno čilem možu ohrani najodličneji kinč! — (Umrl) je 13. t. m. po noči g. S inči ć, stolni dekan v Trstu, v G. dau t. m. pa rodoljub Josip Valenčič, posestnik in trgovec v Obrovem v Podgradskej občini. Naj v miru počivata I — (Shod volilcev) skliče g. Janko Kersnik v Mengeš, da poroča o svojem delovanji v zadnjem zasedanji deželnega zbora kranjskega. — (T. M. L. g. E u gen vitez Mtiller) vrnil se jo po daljšem dopustu zopet v Ljubljano in prevzel poveljništvo divizije. Dosedanji začasni namestnik g. general Weikhart pa je odšel v Celovec, da prevzame poveljništvo tamošnje brigade. — (Zaslugi priznanje.) Poročali smo zadnjič, kako je postni vlak onkraj Zaloga skočil iz tiru in da strojovodje tega dolgo opazili neso. Danes pa izvemo, da je Andrej Bizjak, telegrafni paznik v Ljubljani, (stanuje v Medijatovej hiši), ko je v isti dan šel popravliat brzojavno progo ter videl, da se je na vlaku nekaj pohabilo, tako dolgo vihtil klobuk v roki in dajal znamenja, da so ga na lokomotivi zapazili in ustavili vlak. Ker je g. Bizjak B tem brezdvojbeuo odvrnil večjo nesrečo, priporočamo ga v priznanje merodajnim krogom. — (Vabilo) častitim gg. udom odseka za konjerejo c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko v občni zbor v Ljubljani due 22. novembra 1883. 1. Zbirališče je v dvorani mestnega magistrata ob 3. uri popoludne. Dnevni red: 1. Ogovor prvosednika. 2. Poročilo odborovo. 3 Posamezni predlogi. 4. Volitev udov odbora. — (Živinski trg) bode odslej na novem, zato nakupljenem prostoru pred mestno klavnico. Živinski somenj prihodnji ponedeljek 19 t. m. v sv. Elizabete dan bode že ondukaj. Gostilničarji okoli dosedanjega prostora za živinski trg so seveda žalostni, kajti ii| b najboljša kupčija je šla rakom žvi žgat, nasproti pa so oni v obližji klavnice bolj dobre volje. — (P onu d bena ob ravnava.) Dne 26 t. m. ob 3. uri popoludne bo pri c. kr. poveljništvu pomorskega arzenala v Pulji ofertna obravnava o ponudbah, zadevajočih stvari, katere bodo leta 1884 potrebovali c. kr. pomorski arzenal, vodstvi stavbene in pomorstvene naprave. Potreboval se bo mecesnov, jelov in smrekov les, razne stvari iz lesa, barve, u su i e, olje, milo, metle, leseno oglje, stvari iz že- leza, jekla i. d. v. — Pole za ofeite se dobivajo v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani, katera daje tudi natančna razjasnila. — (Iz Zagreba) se poroča, rta je vsled deževja Sava izstopila čez bregove. Murtinska Ves pri Sisku in cesta je pod vodo. Nasip na levem brepu prodrla je voda deset sežnjev na široko. Vsa Posavina je preplavljena. — (Razpisana je služba) učitelja na jednorazrednici pri sv. Gothardu. Plača 450 gld. na leto in stanovanje. Promje do 15. decembra t. 1. na okrajni šolski svet v Kamniku. Telegrama „Slovenskomu Narodu": Dunaj 15. novembra. „Wiener Zeitung" objavlja cesarjevo ročno pismo na grofa Taafte-a, s katerim se državni zbor skliče v 4. dan decembra. Beligrad 14. novembra. Uradni list opisuje izvor in razvoj puntarskega gibanja. Po tem spisu so v Aleksinac odposlani vojaki ustaše popolnem porazili, prisvojili si Aleksinac, napravili red ter zopet nastavili oblasti. Ustaši so se udali in izročili orožje. Po ustaših osvobojeni kaznjenec Stanko Petrovič javil se je sam sodni ji. Deli so ga v zapor. Tedaj je tudi v tem okraji zopet mir in red. dne 15. novembra t. I. (Izvtrrso tetegrafično poročilo., Papirna renta .......... Srebrna renta .... /lata renta ... ... . . 5°/0 marčna reuta......... Akcije narodne bank«* . . . Kreditne akti je...... London . Srebro ........ Napol. ,.......... U< kr. cekini . . . ... Nemške marko ... 4«/0 državne srečko iz 1. 1854 250 gld. Državno srećke iz 1. 1864. 100 gld. 4° 0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... n n n „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4l/370 sast. listi . Prior, oblig. Elizabetiae zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. 78 *ld. 70 79 40 9s 55 93 B 20 H40 m — 271 • 90 i 20 85 y 61 73 f 9 n 25 119 50 170 n 50 98 55 120 _ 25 86 n 50 85 it 05 104 _ 116 • _ 119 n 25 102 rt 80 104 n 75 172 jt — 19 n 25 104 n 25 214 B 20 hr. EJstulca urfMlnlMtvH. Gosp. „li. Fr. do P. v R.u Ministerstvo notranjih stvarij je z razpisom z dne 23. sept. 1848 št. 2778 (stanovom kranjskim na znanje dano z raz-glasilom z dne 29. septembra 1848 St. 241/P.) dovolilo: .. sidi der u r s p rii ngl i clion al ten Landesfarben woiss-b lan-roth zu bedienen." Da je temu tako, razvidi so tudi v po naučnem ministerstvu 1. 1878 izdanem „Tableanx des osterr. mittlcrcn Reichsvvappens, der Abzeichen der Land-und .Seemac^ t, so \vie der Liindervvappen", kjer je deželna barva belo raodro-rudeča. — Več pismeno, ko utegnemo. Pri Slonu i iz Berolina. Pri Rinil«. Tujci: dne 14. novembra. Himmclbauer z Dunaja. — llevmann — Dr. Roara iz Trsta. Rotzer z Dunaja. — Klein iz Prage. Mefeorologieiio poročilo. J iČafl°P.HMmrmne?rH «5 j rovanja mm< Temperatura Vetrovi Mo- tfobo ' krina v nun« 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735 48 mm. 735*06 mm. 73588 mm. + 0-6'C lil. svz. -I- 50°C lil. vzh. + 30°0 lil. vzh. tiGOmrn. d. jas. d. jas. dež. dežja. Čitalninka restavracija. ipaf T-u.tr! -v p e tele ~*J£bj KONCERT-SOAREJA priljubljene družbe Tirolskih pevcev L1JCKL. (736) Začetek ob 7. Usto p pr at. Štacuna z lepim stanovanjem na deželi, katera ima izvrstno lego za kupčijo, zraven farne cerkve in ob razpotji treh okrajnih cest ležeča, se ob novem leta v najem odda. Natančno se zve pri upravništvu tega liBta. (735—1) Odpretje kupčije. Udano podpisani naznanjam, da sem na tukajšnjem Kongresnem trgu št. 3 odprl svojo z delikatesami in Srednja temperatura + 2 9°, za 10° pod norroalom. prekajeno mesenino ter zflgotovljam, da bodem v stanu slav. p. n. občinstvu vsikdar ustreči s svežo in najboljšo robo ter v jako nizko ceno. Nadejajo se obi lih naročil s spoštovanjem 731-2) J. I^tOIliola. Vozni red c. kr. priv. južne železnice od I. junija 1883 naprej. X I lunaja v Trst. Postaje Jaderni vlak Dunaj...... Odhod Miirzzuschlag ... „ Gradec...... „ Maribor...... „ Celje....... „ Laški Trg..... n Rimske Toplice ... „ Zidani Most .... „ ..... Sata Postoj ina . , . . . „ Nabrcžina..... „ Trst....... Prihod I! . 6*15 zvečer i »O 2 „ 11*59 po noči 119 „ 243 3- 25 zjutraj 4 42 „ 4- 45 „ 6- 3 f, 7*44 810 „ Brzovlak 7-— zjutraj 10-27 „ 12*68 popol. 23 „ 51 „ 8 „ 20 „ 43 „ 6 zvečer 611 n 7-51 „ 9 34 „ 10- - Poštni vlak 9*— zvečer 2-10 po noči 6*10 zjutraj 8-20 1029 10-46 10-58 11*85 1 19 1*28 3 36 „ 5-18 6*23 zvečer dopol. popol. 1-30 5-27 9 30 11-41 1- 50 2- 6 2-17 2-48 4 27 5*45 7-52 10- 4 10-38 popol. n zvečer po noči zjutraj dopol. Mešani vlak 5.45 zjutraj 1040 dopol. 2-28 popol. 535 „ 558 „ 6-15 zvečer 6-47 „ 9-25 „ 9-55 „ 1*31 po noči 5- 14 zjutraj 6- 3 „ Osobni vlak 6*— zjutraj 6-22 „ 6-37 „ 6-58 „ 9*21 zj.Prih. lac Trsta, na I >iiii;i j. Postaje i . Jaderni vlak Brzovlak Trst....... Odhod Nrtbrežina..... ,, Posto j ina..... ,, i Prihod ,iJub,JanaOdhod Zidani Most .... „ Rimske Toplice ... „ Laški Trg..... „ Celje....... Maribor...... „ Gradec...... „ Miirzzuschlag.... ,, Dunaj...... Prihod 8*— zvečer f 8-42 „ i 1013 „ i 911 11*25 po noči 10*88 11*88 12-47 6-40 zjutraj 714 „ dopol. popol. 1- 28 po noči 2- 55 „ 4*22 zjutraj 6-30 „ 9-40 dopol. 1043 1234 1247 12-59 ;; 117 „ 217 „ 4-24 „ 6-52 zvečer 10— Poštni vlak 10- 5 10-55 1-42 3*31 3*39 5*31 b*43 5-54 614 h-30 1058 2 15 630 dopol. •i popol. zvečer po noči zjutraj 6*— zvečer 6*47 „ 922 „ 1110 „ 12 10 po noči 2*26 „ 2*39 „ 252 „ 315 „ 5*55 zjutraj 820 „ 11-46 dopol. 4* 3 popol. Mešani vlak Osobni vlak zvečer n po noči n zjutraj dopol. popol. 8*15 9*44 1*53 4*55 5-25 h-15 8*33 8-50 919 12 5 i 4*35 9*30 zv. Prih 5*45 popol. 811 zvečer 8*28 „ 8-43 „ 9 4zv.Prih. Izdate!) in odgovorni urednik M a k so A rini 6. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1*.