Uto UOL št. J7 LJrtlJasa, tore* 1*. Mmr|i HS7 Din dan popoldne, tzvzemsi nedelje to praznike. — inserati do 30 petit vrat a Dtn 2, do 100- vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Dtn i.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« ralja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25 — Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNIOTVO LJUBLJANA, K na fl jeva ulica ttev. 5. Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 tn 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c.f telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Nagel razvoj dogodkov v Španiji: V pričakovanju splošnega napada na Madrid Vladne čete se pripravljajo na najskrajnejšo obrambo, general Franco pa skuša obkoliti mesto in izsiliti odločilen spopad London, 16. febr o »Nevv** Chroniclet poroča, da bodo v kratkem izvr:cnc važne izpremembe v vrhovnem poveljstvu španskih vladnih čet. Predvsem bo moral min. predsednik Caballero odložiti resor vojnega ministra, obenem pa bodo i/inenjani tudi vojaški poveljniki ni vseh frontah. Splo šna je zahteva po uvedbi enotnega vrhovnega poveljstva Istočasno nai bi se izvr šila korenita reorganizacija republikanske vojske, i/, katere naj bi se odstranili vsi količkaj sumljivi elementi, takoj nato na naj bi se pričela nova ofenziva na vseh frontah. Kakor doznava \^eben odbor nianCfe&tat>to> i>n kratfeeni zborovanju prc^lozj! vlad- reso! ue i jo, v kateri zahteva, naj vsa oblaki pn*net*o, na vlado odredi splošna mobi-lizacva. avodo splošna v uja -k i .l«>lžnost in naglo pospe-šijo dela z* utrditev mesta, pri čemer naj se postopa po zakonu n obveznem delu. Nadalje naj se ustvari močna vojna industrija pod vladam nadzorstvom Poveljstvo nad vso vojsko na*j preide v ene ro'*e. vTa> • li naj -e prepusti kontrola nad razdejeva-njem orožja ljudem, k so v zaledja. Končno naj >e ustiMov: pomorska poJie; ja. Napredovanje nacionalistov Salamanca, 16. febr. Nacionalistične če-'t na vseo frontah napredujejo po naprej !oo".-tiom načrtu Utidelek generala Vareie i ics zavzel mesto Argar.do. k; leži 25 'in. južno-vzhod no od Madr da S ''em je prekinjen ve«* telefonski in brzojavni promet ud Madridom in Valencijo Napad na barcelonsko luko ISareelona, 16. febr. AA. V soboto ob 22. e uporniška ladja oddala vee" strelov n^ tukajšnje pristanišče. Skoda je precejšnja, čeprav ni definitivno ocenjena. Repoo-[jkirtiskf baterije so s j>omočjo močnih VOr fi< k to rje v /.sledile sovražno Unijo in jO pri-»"••de o1 -i evat? zarad' česar se jf* morala nafrlo uma Jeni ti. 30.000 italijanskih prostovoljcev Naraščajoče vznemirjenje v Parizu /»ariz, 16. febr. d. V Pariau .?o precej t zue inirjeni zaradi ne[>ovolinega razvoja poga~ .^anj v londonskem odboru za ne vmeša vame, predvsem pa. ker se brani Portugal" t*ka pr stati na mednarodno kontrolo na poitugalako-špaiieJii mej:, v čemer vidijo vpHv Italije in Nemčije, ki izigravata Portugalsko za svoje namene, kakor tudj zaradi neprestanega vmešavanja Ital'je, ki jasno dokazuje, da hočejo v K;nni podpirati državljansko vojno do konč.neua poraza valencij" ftke v!ade. Po informacijah »Populairac ni nobenega dvoma, da regrutiraju v Italiji prostovoljce za Francovo vojsko List ofx>zarja, da je moralo pred nekaj dnevj prštati pet italijanskih letal ma republikanski fronti v Aji-dahrziji. Eden izmed ujetih pilotov je izpovedal, da je bilo njemu in 30 tovarišem naročeno, naj se vkrcajo v Italiji za pol v Aoesimjo, na odprtem morju pa je parni k izpronieniJ smer ter odplu] namesto proL: Suezu v Španijo. Na drugi strani se opaža znatno pojema-nie nemške intervencije, kar tolmači Echo de Parts« v leni >m shi. da se Nemčija ne nameriva izpostav', t j nevarnosti splošne vor ne. Nasprotno povečuje Pali.ja svojo intervencijo ter sh nahaja po informacijah francoskih diplomatskih zastopnikov sedaj v Španiji že 30.000 tako zvan h italijanskih prostovoljcev. Kar sp tiče Portugalske, upajo v angleškem zunanjem uradu se vedno, da t>odo štrli njen odpor, če se pa to ne !>o |k>srečilo, se bo s tolikim trudom v Londonu zajK>četo delo izjalovilo, kar bi moglo imeti zelo nevarne posledice za m r, Gibraltar. 16. februarja, o. V soboto so italijanske vojne ladje izkrcale v M al agi nadaljnjih 2.000 vojakov, ki so jih takoj odpremili na bojišče ob vzhodni španski obali. Napad na angleške vojne ladje Francovo letalo bombardiralo dve angleški torpedo v ki GIBRALTAR, 16. febr. r. Angleške mornariške oblasti so bile obveščene, da jc bombno letalo včeraj na alžirski obali v bližini rta Tenezc napadlo ter vrglo šest bomb na angleška torpedna rušilca »Havock« in *Gipsy«, ki sta plula iz Gibraltarja v Malto, Bombe so padle v morje približno 100 m daleč od torpedovk. ne da bi povzročile škodo. Zdi se, da jc bilo letalo iz eskadrilc španskih nacionalistov. Protiletalski topovi obeh torpedovk so takoj pričeli streljati na letalo, ki jc izginilo proti Balearskim otokom. Poveljnik angleškega sredo/črnskega brodovja admiral sir Robert Baekhaus jc brezžično pooblastil angleškega konzula v Palmi, naj vloži pri španskih oblastih energičen protest proti temu letalskemu napadu Tudi angleški poslanik v Španiji, ki se nahaja trenotno v Tlcndavju. je med tem že dobil slična navodila od angleškega zunanjega ministrstva- naj vloži oster protest pri generalu Francu. Franco proti povratku Alfonza XIII. Natšpanski prestol hoče spraviti sorodnika Zite, princa Bourbon-Parma Pariz, 16. febr. d. Kakor poroča :->United Prose« iz verxxlo6.tof:Ti<^ra španskega vira. se je pričel general Franco v zadnjem ča-*u pograjat-- z vladami v Anglija. Italiji in NemeMi o vprašanju nove zasedbe Španskega prestola. Obenjetm je stopil v /.vezo «5 princem Ksav-erjem Bourbon-Parma. da bi zvedel, če bi bil pripravljen po končni zma-gj nacionalistov v Španiji prevzeti kralrevo kTono. Ako se r©£ vrše ta pogajanja, b\ pomenila, da strem, gen^ra,! Franco s-jcer po obnovitvi monarhije, da pa ne misfj na po-\-ratek bivšega kralja Alfonza aJi enega *z-med njegov, jh sinov. Princ Keaver Bourbon-Parma je brat bivše avstrijske cesarice Z> te ter ima francosko državljanstvo. Star je 47 let rn živi običajno v Parizu ali pa na svot:cm posestvu na Nizozemskem Cesta v Valencijo pretrgana .Madrid, 16. febr. g. Nacionalistične Gete so na jugu od Madrida po ljutih bojih na glavni cesti v Valencijo izsilile prehod preko reke Jarame ter zavzele z naskokom nasprotne postojanke vladnih čet. Sedaj popolnoma obvladajo cesto, ki vodi v Valencijo. Obkoljevanje Madrida se nadaljuje. Postojanke pri reki Jaram i so tvorile zadnjo oporo vladnih čet južno od Madrida. S fronte pri Malagi so odšle močne čete na madridsko fronto. General Franco je za sedaj opustil svoj načrt, da slovesno vkoraka v Malago. ker je sedaj njegova prisotnost pred Madridom važnejša. Med teia se čete generala De Liano v naglih pohodih približujejo Almcriji. Republikanske čete so bile povsod, kjer so se ! postavile v obrambo, pregažene oJ motoriziranih edinic nacionalistov. Nacionalisti so se Almeriji že približali na 30 km. španski parniki V Italiji zaplenjeni Bilbao, 16. febr. AA. Tiskovni urad ba-skjške vlado je objav 1 naslednjo noto; Zve/a naskokih delavcev je posla]* mednarodnemu Rdečemu križu ter vladam Francije. Anglije. Rueije ju Belgije brzojavke, v katerih j h obvešra, (ja eo ivka.e-re ladje, podrejene pri-laniStj obkšstj v Ivlbau zadržale flnliiai^ke oblasti v nekih rtalijanokh iukali /a ver dni, nato pa jsla!e v Cadiz. Mornarji J teh ladij <-o bil; proglašeni za ujetnike »n prepeljani v Sev Ho. Zveza i)a-k'ških delavcev protestira najenerg^neje prolj takemu postopanju. Hrvatski novinar ustreljen Zagreb, 16. febr. o. Po zasebnih vesteh je bil v Španiji nedavno ustreljen j u gosi o venski novinar Mirko Tvrdkovič. Pred vojno je bi1 dopisnik budimpeštanskih in berlinskih Isto v. med vojno pa je ustanovil v Zagrebu sSiids'awische Rundschau«. Po vojni je delal v uredni&tvih »Zagreber Tagblatta«, Jutarnjega lista«. Beograj- skega dnevnika« in »Vremena«. Nekaj | časa je bi: v Prag: sotrn^nik Prager Prese;;, v Parizu je bH ao&aj ča?a ured nik Pariser Ze;tung-. 1^35. je bil kot levičar iz.gn.an :z Španije. Napisa je več knjig, med njimi tudi o si bsko-hi". atskem vprašanju. Letalski napad na Por t Bou Parta, lo. febr- u. ^tii'1 leca španskih nacionalistov so da\; metala bombe na me; e^tece Pori Inni, ki je v neposredni bliž,.ni francoske meje. Odvrgla cO 12 bomb na raz- ne kraje mesta. l>ombe f-ruŠili- poslopje, v katerem r-u pro»iorj rdeče milice. Tudi kolodvor fc preo?] poškodovan, Skoraj v*e tračnice n skladiSca s<> poruse« i.a Zaplenjen ruski parttik Burj»o«» lb. lebiuiaz. Kakor poioea radijska postaja v Sevilli, so nacionalistične vojne laije v petek v b ižmi katalonske obale zaplenile ruski parnik Provedaj . ki je imel velik tovor orožja In municije za valeneijsko vlado. Sporazum v londonskem odbara Prepoved prostovoljcev stopi v veljavo 20. t* mednarodna kontrola pa 6. marca m«, London, lb. februarja, l. Po dvomesečnih pogajanjih je včeraj pozno zvečer naposled prišlo do sporazuma glede ne\m«'-savanja v španske zade>«. Anglija, Francija, Nemčija, Italija in Rusija so po daljš; rezpravi dokončno sprejel^ od pododbora sestavljene premoge glede nevinešivanja- V sedanjem lonucnsuem odboru zastopane države se v smislu teh predlogov obvezujejo da od s*-bote 20. lebrnarja dalje ne bodo več dopust.le s svojega ozemlja uobendi transportov piosK voljcev za Španijo. Kontrola španskih meja na morju in na kopnem naj bi po tem sporazumu »topila v veljavo 6. marca. Na snoenj: seji pocodbora je italijanski delegat umaknil vse prejšnje pridržke Italije. Edino pertu-galskj delegat še vedno vztraja prj svojem prvotnem stališču in odklanja uvedbo kontrole na portugalskem ozemlju. Ne g ede na to pa ho kontrola uvedena tudi na portugalski obali, če bo Portugalska vztrajala na svojem stališču. Do sporazuma je prišlo po odločnem nastopu Francije, ki je zagrozila, da se ho umaknila iz londonskega odbora in z vsem; sredstvj podprla madridsko vlado. Če se bodo druge države še nada'je vmešavale v španske zadeve. Danes se sestane plenarna seja londonskega odbora, na kateri bodo tj predlog; končno-veUavno odebren:. V francoskih krogih je ta sporazum izzval zadovoljstvo, ker upajo, da se bo sedaj odločila usoda državljanske vojt.e v Španiji samj Angleško delavstvo je nezadovoljno ker je delavska stranka bas sedaj nameravala spremeniti svojo politiko in odreči vlad; nadatjno podporo ter zahtevati, da Anglija odločno podpre madridsko vlado. Portugalski izgovori Lizbona, 16. febr. AA. Diario de Lisboa ptšo glede na kotnentarje inoaetaekega ]l~ f-lva 0 KtaLi'šeu. ki ga je zav/ela Poriugal-ska. v n»v;raliiostneni odboru nasproti kon-trt>]n:-n načrtom, da so docela netočne trditve. p*j katerji aletejinateko sabotira \ <>-načrt- za mirno tirelitev gpanekeai vpra-š;mja. Portugalska kc le protivi zahtevi, da bi en- na i^en^-ni Oiemlju izvrševalo ma.i-narodno nai>.-otju z njeno Boverenostjo in dostojanstvom. Državljanska vojnfl v BOSednj državi med dvema taboroma, izmed katerih predstavija eden red dntu*i pa nered, danes nikogar vee ne more postni ravnodušnega. Triunif kcmiiiKstičniilj načel v sosedni Španiji bi pomenil ne 'e "^»l1^* nevamosl v.x Por i ■uu'alsko, nefro tnd.; za njeno znnanjo varnfNSt. Odkrita borba med cerkvijo in državo v Nemčiji Oster govor kardinala Faulhaberja BERLIN, 16. febr. r. V nedeljo je imel v cerkvi sv. Mihaela v Berlinu kardinal Faulhaber pridigo, ki je zbudi la ogromno pozornost in ki jo splošno tolmačijo za pričetek odkritega boja med cerkvijo in državo. Kardinal Faulhaber je v svoji pridigi ostro protestiral proti kršit\'i konkordata s strani nemške \lade. Med dugim je izjavil, da vlada pleni škofovske pastirske tiste, zapira katoliške šole, aretira duhovnike, pleni imetje cerk\e, preganja redovnice in prepoveduje učile}'jem. da bi sodelovali pri cerkvenih procesijah. a celo najvišji predstavniki katoliške cerkve so izpostavljeni zasr.iehovanju. Govoril jc o \eliki nevarnosti, ki bi nastala, če bi prišlo do razdora med cerkvijo in državo in do ukinitve že podpisanega konkordata, ki ne predstavlja nikakc vsiljene pogodbe. To bi pokopalo vsako zaupanje pri drugih narodih v nemško besedo in nemški podpis. Z napetostjo pričakuje vsa jav nost sedaj, kako bodo narodni socialisti reagirali nda ta go\or najvišjega predstavnika katoliške cekve v Sem-čiji. Koncesija Italiji Londi;a. lo. febr- u. Dau*y <-.\i po^ rcla / Žieneve, da abestofild ce«?ar H nie-gova de'egacija ne bosla vec pripuštena na prihodnje zasedanje sveta D rušiva narodov 7. niot-vjc jo. d i je itnliii n:^ 1 Um detiniivuo za«=-edla v^e abesi-nako ozemlje m da nimalo togu VLi- zastoi.i::. I.nndon-k. krogi c-mat a o to /a koncc£*|o Italiji, ki je v leni pr Bierv pripra\ - na »opeS aklivno sodelos vmj v Ženevi Sestanek japonskega rrarlantciifa Tokio. \ii februarja hr, 1 q daljšem od s mom se je danes prvi«*- po sestavi nove \»ade sestal japonski parianaent. Predsednik via :o. general Hajiii je ot\-oril sejo z daljšim ekspozejem, v katerem je po-seJ^no pođertal potrebo reorganizacije dr-žune otirazpbe, c.a bi bila sposobna očuvati monarhijo in braniti interese Japonske. S tega vidika je tudi zagovarjal po-veeane iz<;atke za vojsko in mornarico. Glede oono.šajev z drugimi državami je izjavil Hajaši da bo vlada delala za še večjo poglobitev odnosa je v z Mandžurijo. Japonska stremi tudi po zboljšanju odnosa jev s Kitajsko in Rusijo. Japonska si želi tesno sodelovanje s Kitajsko, da bi si učvrstila položaj in zagotovila mir na Daljnem vzhodu. Tudi z Rusijo želi nova vlpda poravnati vse spore in doseči lojalno sodelovanje. Plaz zasul 6 smučarjev Turim Iti- februarja A A. Pr; tiresa ! Latrineta je plaz zasul šest smučarjev*. Vsi I so mrtvi. šahovsko presenečenje BEOGRAD. 16. febr. e. V nedeljo se je v Beogradu vršila semifinalna tekma za državno šahovsko prvenstvo med Beograjskim in Novosadskim šahovskim klubom. Beograd so pred"stavlja!i Tomovič, Tot, Vukovič, Petrovič, Savić. JuriŠič. Izvekov in Pavlovič. Novi Sad pa Brdder, Raj kovic, Kulžinski, Popovič, Grubusin, dr. IHč. Csanyi m Schwab. Rezultat je bil pravo presenečenje. Dočim so lani Beograjčani gladko zmagali s 5 m pol — 2 in pol, je letošnji rezultat 3:2 za Novi Sad, 3 partije pa bodo še ocenjene po savezu. Najprej je Schwab (N) premagal Pavloviča, vendar je Petrovič (B) stanje izenačil z zmago nad Popovičem. Nato je še Savič (B) premagal Gribušina. Od Novosadčanov so zmagali še Rajkovič proti ToUi in Ilić proti Jurišiču. V nedokončanih partijah ima Tomovič izglede na zmago proti Brdderju, ostali partiji Vukovie (B) ; Kulžinski in Izvekov (B) : Csanvi bosta najbrž remis in bo končno stanje 4:4. Glede na boljši uspeh Beograjčanov na prvih deskah je pričakovati, da se bodo plasirali v finale z Ljubljanskim sanovekkn klubom. p o Ulični oKsv\nik Naloga razumništva X cluuku ur. .Nikole Stojaiioviea v »Ju-go^lnven*ki Po^ti« čitamo: Mi miio vmi boljši, kakor m / o drugem iutolunu. \ a»i deli naseda naroda imajo dobrih strani. Toda ako bi povdarjali saiuo dobi« strani naroda, bi ga \ otiili v x>\ ini/em in neplodnost. .Med gla\ne dolžnosti inteligence spada, da je popolntuaa inkrena iu».>jMoti s\ojeiuu narodu m da po potrebi popravlja ludi iijego\e pogreške. .Napake ua^se su po raznih pokrajiuab različne. Pri Srbiii aa primer jt" treba mnogo bolj po\darjati potrebo a\toritet»-, discipline in naVrln. g dela, kakor pri Hrvatih in Slo-, eneih, ki so /aradi drugačnega zgodovinskega ra/. \oja pridobili več izkušenj. Srb-ki inieli genei je treba povedati, da je bilo dovolj poeivanja in da je treba rim prej i/čistiti svoje vrste. \ sem Srbom je tret»a pove dati, da se morajo požuriti se ust\aijanj'iii materijalne kulturi- in i!a morajo lw»lj upoštevati (»osebnosti drugih jugoslo venskih Urajev. Treba je *»po/.oriti I Jeo g 11«la oh-stojajo poleg pravic tudi ilo!/nosti [ne stoliee- SrlK»ni izven Srbije jc treba povedati, da so bili že dovolj t iu^.i samo gle dalei in kritiki. Slično ali drugače ni povedo Hrvati in Slo vene i svojim naj bi i ž njim. To se mnogo higlje in uspešneje pove v ožjem rodbinskem krogu. Tako se mnogo laglje pove tudi resnica, mi katere mora misliti vsak Jtigosloven. da s«« Jugo-sla\ ija. država s 15 milijoni prebivalcev, ne ustvarja vsak dan, da je ona sreča, ki je po stoletnih borbah doletela sedanje naše pokolenje, ki pa nima pravice, da bi se s to srečo lahkomiselno igralo . . . Med nami se je uveljavilo mnogo nejiigo*lovcii skib elementov. Polagoma nastaja rneata naše Jugoslavije — Jugoslavija d. d. Ali naj še nadalje čakamo? Ali bi bila ta neaktivnost jugoslavenska nacionalna pridobitev, ali je liolje iskati dobro, dokler n* pride boljše in najboljše ?a Ta slovanska misel pa naj ne bo obnova romantičnega luesijaniznia iz časov slovanskega preporoda. Ona mora bili pameten in realen činitelj celokupnega našega nacionalnega značaja. Treba je pričeti že pri mladini naših srednjih šol. Ideja kulturnega spoja slovanstva mora prepojiti ves nas srednješolski pouk«. O nacionalnih cerhvah Novosadski »Dan«, ki je 1. feoruarja prešel v roke JKZ, piše: »Ako danes i/ j u gos I o venske perspektive presojamo ulo go cerkva v prošlosti, se nam vedno bolj zdi, da se narodi orijentira jo k nacionalnim cerkvam. Kar je sv. Sava izvršil pri nas Srbih in Bolgarih pred sedemsto leti, to danes posnemajo v Nemčiji. Popolnoma gotovo .je, da bo nacionamo-sociali stični pokret v Nemčiji na koncu koncev ustvaril nemško narodno cerkev. Samo nacionalne cerkve so v stanju, da dajejo pravo zaščito narodu, narodnemu jeziku in narodnim tradicijam, samo nacionalne cerkve so v stanju, da dajejo narodu roko tolažbe in pravo zaščito v težkih časih«. „ Agrarna misel" V Beogradu so osnovali novo gospodarsko organizacijo, ki so ji dali ime »Agrarna misao«. Predsednik tega društva je generalni ravnatelj postne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič, Preteklo nedeljo je »Agrarna misao« priredila sestanek v Vln-kovcih, ki se ga je udeležilo tudi več dr. Mačkovih prtstašev. O nalogah in ciljih »Agrarne misli« je obširno govoril dr. Nedeljkovič. Nato se je oglasil za besedo v imenu »Gospodarske Sloge«, ki je, kakor znano, sestav ni del hrvatskega narodnega pokrela, dr. Sremee, ki je primerjal, naloge in namene »Gospodarske sloge« z onimi »Agrarne misli« in ugotovil možnoat skupnega delovanja obeh organizacij na korist vasi in kmeta. Po daljši debati je predsednik »Agrarne misli« dr. Nedeljkovič ponudil »Gospodarski slogi« sodelovanje na podlagi vzajemnega spoštovanja, priznavanja in ravnopravnosti. Snežni plaz zasul celo vas TOKIO. 16. febr. z. V bližini mosta Mn rioca se je pripetila včeraj popoldne nena vadna nesreča. Z 2.000 m visoke gore 1 vate se je utrgala lavina, ki je z neznansko rta gHco zdrvela v dolino. Lavina je predstav 1 jala celo goro »nega m je zasula 20 hiš na podnožju gore ležeče vasi. Po dosedanjih vesteh je nesreča zahtevala 48 smrtnih žrtev. Ker je med zasutimi poslopji tudi osnovna šola. se boje, da so med žrtvami po večini otroci. Podrobnosti še niso znane. Cnrih. 16. februarja. Beograd 10.—, Pariz 20.425. London 21.475, Nevv York 438.75. Bruselj 73.975, MIlan 23.08 Amsterdam 239.50, Berlin 176.40, Dunaj 78 10 —81.70, Praga 15.30, Varšava 38,—, Bu- »SCOVENSKI NAROD«, torek, A februarja 1«7. Drngf dan zasedanja banskega es dopoldne ]e tanki svtt obravnaval proračnn oddelka Štev. 37 Wtzbtjaaa, 16, februarja Za overovaterja na drugI seji banskega sveta dravske banovine je ban Imenoval svetnika dr. Grobo in Ivana Majermča. Po ugotovitvi sklepčnosti je poročal načelnik g*, ini. Podgornlk o kmetijskem gospodarstvu v preteklem proračunskem letu. MOČNO OVIRAM NAPREDEK KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Zaradi nizkih cen pridelkov, slabe organizacije trgov, pomanjkanja denarja in kre dita ter zaradi toče in peronospore se kmetijsko gospodarstvo v preteklem proračunskem letu ni moglo ugodno razvijati. Banska uprava je posvečala posebno pažnjo pridelovanju in nabavi dobrega semenskega blaga in vzreji in preskrbi dobre plemenske živine. Za omogočenje sistematičnega kmetijskega pouka je kupila posestvo pri Begunjah, kjer bo ustanovila gorenjsko kmetijsko Sok>. spopolnila je kmetijsko šolo v Rakicanu. povečala posestvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru in je prispevala za zgradbo kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani. KMETIJSKA IZOBRAZBA Pri prirejanju strokovnih tečajev se je ban. uprava naslonila na stanovske in pro svetne organizacije na deželi. Poleg ban. kmetijsko-gospodarskih šol na Mali Loki in v S veČini skrbi za izobrazbo kmečkega ženstva že 6 zasebnih krae-tijsko-gospodinjskih šol, kjer je absolvi-ralo 124 gojenk. Prirejajo se po deželi trimesečni kmetijsko-gospodinjski tečaji. Takih je bilo 24. Na novo je ban. uprava osnovala 32 kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol. Vseh skupaj je sedaj 327. Delovalo je pa samo 109 Sol, to so imele 2.778 učencev in učenk. Učnih moči je na teh šolah delovalo 176. šole so krepile tudi kmečko zavest. Kmetijskih in gospodinjskih razstav je bilo 42. Za strokovno izobrazbo učiteljstva sta bila dva tečaja: na ban. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki ga je obiskovalo 27 učiteljev, in strokovni gospodinjski tečaj v Mariboru za učiteljice, ki jo je obiskovalo 31 učiteljic. ZAVODI IN USTANOVE Kmetijska šola v Rakičanu pri Murski Soboti je dobila novo internatsko poslopje, šturmovo posestvo v Poljčah. ki ga je ban. uprava kupila, bo preurejen v gorenjsko kmetijsko šolo. Posestvo mariborske vinarske in sadjarske šole je bilo razširjeno z nakupom posestva Racerdvora. Stavba nove kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani je že pod streho. Za razvoj konjereje v Sloveniji važna je premestitev banovinske žrebčarne s Sela pri Ljubljani na Ponovile pri Litiji. Ministrstvo za kmetijstvo je prevzelo na svoj proračun tudi mlekarsko šolo v škofji Loki. kateri je s tem zagotovljen obstoj. Pri pospeševanju poljedelsva je ban. uprava skušala priskrbeti predvsem dobro semensko blago. Oddelek je skušal razširiti nad kmetovalci prvovrstno seme žitnih vrst in krompir. V krajih, ki so bili prizadeti od toče, je ban. uprava razdelila zastonj ali po znižani ceni semenski krompir (1 218 q) in pšenico (1.196 q» ter rž (436 q). Po znižani ceni se je razdelilo 5390 kg travnega semena in 21.500 kg umetnih gnojil. Pri živinoreji se je glavno pospeševalno delo nanašj lo na selekcijo, za izboljšanje svinjereje jc ban. uprava nabavila 200 plemenskih merjaščkov. Za pospeševanje perutninarstva je razdelila po znižani ceni 17.050 jajc, 591 petelinov in 310 jarki.-. Sistematično se je začela pospeševati ovčjereja. Konjereja je posvetila več pozornosti. Pričela se je izvajati selekcija konj. V čebelarstvu se skuša povoljno rešiti pereče vprašanje ureditve ajdovih pašišč. V mlekarstvu Je ban. uprava delovala na izboljšanje proizvodnje in povećanju kon-zuma mleka in mlečnih izdelkov. Gnojišč je doslej urejenih približno 4 tisoč 600. kar je še vedno zelo majhen procent, ker je v banovini 75.000 gnojišč. 1S8 kmetovalcev je dobilo prispevke za gmojnične črpalke. Vinarstvo je bilo občutno prizadeto od toče in peronospore. Lanski pridelek gaiaSa komaj eno tretjino normalnega pridelka. Ban. uprava je organzirala ali podprla raz ne vinarske in sadjarske tečaje. Glavno delo za pospeševanje sadjarstva se je vršilo potom kmetijskih organizacij, z nakazovanjem prispevkov za dela. ki so jih organizacije izvršile po navodilih javnih stro kovnih organov. ZADRUŽNIŠTVO Zadružništvu je ban. uprava nudila svojo pomoč, v kolikor so bila sredstva na razpolago. Za revizijo zadrug, ki so posebno v sedanjem času velike važnosti, je bilo odobreno 52.000 Din Sreski kmetijski odbori so se morali zaradi občutno skrčenih denarnih sredstev tudi v 1. 1936. omejiti na najbolj nujne in važne kmetijske pospeševalne akcije. K PREDLOGU NOVEGA PRORAČUNA Posebno pažnjo bo ban. uprava posvetila izpopolnitvi kmetijskega šolstva. Pred videna je ustanovitev semenogojske postaje za krompir, ustanovljen je bil poseben semenski fond. Za pospeševanje kmetijstva je določenih 60.000 Din. Nova je postavka za tloznanska (pedološka) raziska-vanja. V dravski banovini je zamlja pedološko še popolnoma neraziskana. Plemenski biki se bodo kupovali samo doma na domačih plemenskih sejmih, zaradi izboljšanja svinjereje se bo uvedlo pravo rodovniško knjigovodstvo. Pri perut ninarstvu se bo povečalo število rejskih središč. Ustanovile se bodo konjerejske selekcijske organizacije. Pri bodočem sistematičnem pospeševanju ovčjereje bo dala temelj jezersko-solčavska ovca. Mlečna proizvodnja je cenjena na 240 milijonov litrov. Program bodočega leta je urediti mlečni trg in dvigniti ceno mleku. Na Štajerskem Se niso vode razdeljene v ribarske okraje. To se bo izvedlo zdaj V celoti. Važna je postavka za ureditev gnojiSč. Vinogradov je v banovini 24.770 ha. Več kanor polovica je starih nasadov, tako da je obnova zelo potrebna. TrsnJčar- stvu se bo posvečala zaradi tega posebna pozornost. Glede zadružništva velja, da so v Sloveniji zadruge v krizi bolj zaradi kri-se madružne misli kakor radi gospodarskih razmer. POROČILO VETERINARSKEGA ODSEKA VI*ji veterinarski svetnik dr. Kovač je poročal o poslovanju veterinarskega odseka. V dravski banovini je bilo 30 državnih veterinarjev, občin. 11, ban. 9 in zaseb. 14. Državni so se bavi'.i z zatiranjem živalskih kužnih bolezni in s kontrolo. Svinjska kuga se je pojavila v 410 dvorcih, svinjska rdečica v 592, vranični prisad v 12, sttstsrvec v 5, perutninska kolera v 9, kuga čebeine zalege v 28 dvorcih. Zaradi po gina živali po kužnih boleznih je utrpe-o gospodarstvo banovine nad 2,000.000 Din škode. GO/J>AKSKI ODSEK Inspektor ing. Sivic je poročal o stanju in razvoju poslov gozdarskega odseka v preteklem proračunskem letu. V programu za novo proračunsko leto je banovina zagotovila prejemke podšumarjev v izpraznjenih mestih v Murski Soboti, Prc-valjah in v Radovljici. Neza-edena ostanejo podšumar.=ka mesta v Mariboru desni breg. v Konjicah, v Šmarju pri Jelšah in v Novem mestu. Ministrstvo za gozdove in rudnike je izjavilo, da ne more izaej stvovati povečanje državnih kreditov za gozdarstvo. Banovina mora poskrbeti za vsa sredstva. V novem proračunu je mogla določiti sredstva samo za najpotrebnejše izdatke za pospeševanje gozdarstva. Mnogo več bi mogla storiti, če bi njej osta le gozdne globe iz dravske banovine, ki se stekajo v centralni fond za pogozdovanje Krediti v banovinskem proračunu zadostu jejo ie za naba'0 brezplačnih sadik in za »dečji dan , ne pa za izdatne denarne pod pore, zu katere prosijo po ujmah prizadeti. Primeren znesek je določan za pogozdovanje Flaborodnih zemljišč. Nadejati se je pa, da bo centralni fond za pogozdovanje dal primeren kredit na razpolago. Za vzdrževanje gozdarske šole v Mariboru do leča državni proračun kritje v^eh izdatkov okrog 140 C00 Din. UREJA N JE H l DO l B NIKO V O stanju in razvoju odseka za urejanje hudournikov je poročal ing šuancar. V programu hudoun;.šk:h del za leto 1937-38 so postavke za vzdrževanje in izpopolnjevanje hudourniških zgradb v znesku 300.000 lMn, študijski kredit 350000 Din kredit za nadaljevanje začetnih del in nova dela 270.000 Dir in kredit za nujna hu-dournska dela ob poplavah Nov je kredit za nabavo in popravilo imtrumentov itd. v znesku 10.000 Din. Kredit: so glede na tekoči proračun povišani le za neznatnih o'\ o. V bodočem programu se ne bo banđka uprava omejila zgo'.j na nadaljevanje že začetih zgradb, temveč bo začela tudi z novimi deli. Ozirala se bo najprej na Gorenjske, kjer je največ hudournikov, v gornjegrajskem srezu pa bo izvrševala hudourniška dela v nezmanjšanem tempu naprej. Treba bo v i-tem obsegu nadaljevati delo pri hudournikih ISke, GradaSCice in Podipščice ter drugih, ki so važni za melioracijo Ljubljanskega bar ja. Večjo pozornost bo posvetila pogozdovanju goličav, usadov, plazov in primernemu ravnanju in gospodarjenju prebivalstva hudourniškem ozemlju. Pogozdovalna akcija ?e bo razširila predvsem na kamniški srez. x AGRARNE OPERACIJE Poslovno poročilo komisije za agrarne operacije v Ljubljani je prečital komisar g. Tokom. V ekspozeju k novemu proračunu za svoje področje je povdarjaL da so se začele množiti prošnje za urejevanje vžit-kov In uprave na skupnih zemljiščih in /a urejevanje zamotanih pašnih in drugih pravic po lastninskih gozdovih. Površina teh zemljišč zavzema v naši banovini približno CP četrt kulturne zemlje, in je zaradi fcegl temelj našega pašništva in tudi naše živinoreje. V bodočem proračunskem letu je previđeno nadaljevanje teh del v Hohinju. Vsa pažnja sc bo polagala na izvedbo skupnih melioracijskih naprav. Predvidena je dograditev začetih melioracijskih naprav na skupnih pašnikih in planinah, tako planšar- ski stan na Mošenjskl planini« vodna preskr-!\i Poijski planini in v šetarovu, sirarne na planinah Barcča dolina, Velopolje, Jezero. Bitenjska planina. Kl-ek, Javornik, gonjsl^a pot na Konjsko dolino ter osuševalna dela na zložbenih ozemljih župeca vas Račja-vas Boršt, Zlatoličje in Turniška vas. Vodopreskrbne naprave naj bi se pričele graditi v vaseh Rajhenaui Oneg, Brezovica. Vi mol, Blato in Dol pri Trebnjem, na planinah Gorelck in Klck. ter v raznih drugih krajih ovčari je, planšarski stanovi, planinski hlevi, in dogonske poti NadaHc-valo se bo s komasacijskimi deli na zemljiščih vasi Cerklje-Črešnjica. Zasap v krškem srezu. ter na Krškem polju in erno-meljskem okraju. Po teh poročilih je ban odredil odboj, po katerem se je začela razprava o proračunu in poročilu kmetijskega oddelka, ki ob zaključku uredništva še traja. Z včerajšnjega zasedanja Načelnik splošnega oddelka banske uprave dr. Pfeifer je iilemeJj:;l Postavke lega proračunskega poglavja splošnega proraruna Osebn; izdatki znaSajo 28-4 milijona IHa, dočini so znašali v prejšnjem proračunu 26.5 milijona l>m. Po proračunu je dolodanjii skupaj 4*21 mest napram 375 v tekočem proračunu. Povišanje števila uslužbencev je potrebno zaradi vedno naraščajočih poslov. Načelnik je poda.! za tem tudi pregled podpis ranja brezposelni h intelektualcev jz bednost neca sklada. 0 elektrifikaciji banovine je poročal inž. Rueh. Glavna dela so bila izvršena lani na Dolenjskem. 7 a izvedbo celotnega elektrif:t». V banovini ie bilo lani 958 električnih central 'n zna^n pogonska sila VK&i central skupaj 160000 k- Po odmoru se ie nadaljevala sej« po pol» dne ob pol 17. Na vrsto je pr&o proračun-« sko poglavje upravnega oddelka banske uprave ia je podal j>orocUo načelu;k dr. Hu? bad. Mino borbe proti delomranostj in brez-]K*elnosti je načelnik podrobnejše poročal i> i'zved**tiih Prek<«nasacijah občin ter o po» kojninskem skjadu za občinske ualuflbenee, ki znaša seda 'itr>.000 Din. V banovini zeio narašča kriminaliteta in s\> varnostne oblasti lani intervenirale v 21.712 primerih zločinov ter prestopkov. Na kriminaliteto zelo vpliva alkoholizem. Sledio je poroculoo delavskih mezdnih gL bSJ&fj&t, kjer ie bilo omenjeno, da so deiav; sko gibanje skušali izrabiti v svoje namene tudi neodgovorni faktorji. Stavkovno gibanje se je končalo za delavstvo lani ugodno in je imelo koncem preteklega leta okrog i»2 t>oč delavcev svoie odnoSaje napram podjetjem urejene 3 kolektivnimi Pogodbami' O proračunu upravnega oddelka je govori lo Y2 članov banskega »vela« i>. s. supoik Tratnik je pobvaTl bana. iia poti pira cerkve, ki jih vernik deloma zaradi verske udarnosti in Šo več zarad; revščine sumi ne mo^ rejo podpirati v sadostaj meri. lzraz:l je željo naj bj se v novj proračun vstavili za cerkve še večji kred|li. Banski svetnik dr. Sabo-th>" je govoril o štrajku v tekstilnih tovar; nah v Kranu In trdil, da stavka ni imela gospodarskega, temveč polri tirni značaj. Oblast, da je imela prav. ker ie opast !a po-!rpežIjivo>: m nastopila / VSO odločnejšo. Banski svetnik dekan Anžič je zahteval spremembo Pravilnim o obč nekih trošarin nah. Nadaljnji govornik dr. Vidic iz Kamnika pa večjo samoupravo in povišanje plač državnim nameščencem. Dr. Vidic je dejal glede porasla kriminalnosti, da je tega zla v prvi vrsti kriv prejšnji režim, češ da je ljudi demoralizirah Dr. Adlešič pa je trdil, da je glavni vzrok naraščanja kriminalitete v alkoholizmu. B. S. Majersič je v svojem govora |xi<||,i,-.,! mnenfe dr. Šaboihvm if.ede stavk v Kranju in drugod. K debati so se priglasili še b. s. dr. Leskovar in nekateri drugi, nakar sta ban dr. Natlačen in načelnik i dr. Hubad podala k debati še nekaj svojih pojasnil. Pred $0 leti je pogorelo gledališče Ljubljana, 16. februarja V noći 16. in 17. februarja 1. 1887 je pogorelo stanovsko gledališče v Ljublj?ni na Kongresnem trgu, kjer stoji zdaj poslopje Filharmonije. Za 50-letnico tega požara, ki je razgibal Ljubljano, da je starim meščanom še zdaj v živem spominu, nam je poslal eden najstarejših ljubljanskih gasilcev, Anton Pritekelj. ki je tedaj gasil s tovariši zdaj še živimi: Iv. Permetom (82 let), Fr. Medičem (81), in Iv. Toma-žičem (86), dopis. V stanovskem gledališču so vprizarjali menjaje se slovenske in nemške igie. UsckI ni večer 16. februarja 1. 1887 so igrali nemško opereto Fatiniea. Goreti je začelo po predstavi. Prostovoljni gasilci pod vodstvom Doberleta so bili kmalu na svojem mestu, toda imeli so zelo težko delo. Bilo je zelo mr.lo ter je bila zamrznjena Ljubljanica. Gisilci so prebili led, da oo prišli do vode. a voda je zmrzovala v ceveh. Ob tej priliki se stari požrtvovalni gasilec spominja še drugih velikih nesreč, ko so naši gasilci pomagali bližnjemu. Najtežje delo so imeli nedvomno ob priliki ljubljanskega potresa. Gasilci in reševalci so reševali v mrzli noči napol gole ljudi izpod razvalin. Mestna policija in prostovoljna požarna braniba sta imeli nočne straže po več mesecev po potresu, da so preprečili požare in rope. V živem spominu ie gasilcem tudi požar na glavnen kolodvoru L 1918. ko se je užgal vagon nafte. Ko so gasilci gasili, je nafta eksplodirala in življenje sta izgubila prostovoljna gasilca žaiž^i in Leveč. Uspeh umetniškega plesa Ljubljana, 15. februarja. \ rsta plesnih prireditev, ki vsako sezono ra/gibljejo siee>r s.si&j>ain<». odrev^enolo Ljubljano, se je letos pomnožila za atrakcijo prvega reda, kakršne je na^i družba že dolgo pogrevala. Nedavno se je osnoval Klub neodvisnih, v katerem se jc zbrala peščica mladih slikarjev in kiparjev in iz svoje srede izbrala za predsednika akad. kiparja Nikolaja Pirnata. V dežel I. ki ji — mimo nekaterih redkih i/jem — manjka mecenov in v kateri ima javnost za duhovne /adeve prav malo konkretnega smisla, je umetnikom samim prepuščena skrb /a i/polnitev v znanju in izkustvu, brez katerih si pri ustvar-jajočem človeku ne moremo misliti razvoja in prospeha. Da se dokopljemo do sredstev, ki so potrebna za takšne reči. so naši mladi likovniki prišli na idejo, da bi presenetili Ljubljano s skrbno pripravljenim plesom, ki naj bi bil družabni in umetniški dogodek obenem. S trdim, intenzivnim delom, v katero so položili mnogo dni, pa tudi v ateljeju prečutih noči. so kaminsko dvorano opremili z dekoracijami, kakSn-'h še nismo videli na nobenem plesu, in so tako plesišče za en večer mimogrede spremenili v nekakšno improvizirano ra/stavo, na kateri so sodelujoči slikarji in kiparji napol za šalo. napol zares pokazali občinstvu, kaj vse /moreta njihov čopič in dleto. Posebnega občudovanja je bila deležna obsežna skulptura, ki je predstavljala znamenitega viteza iz Manče na konju in njegovo senco Saneha Pansa, a v španskem slogu so bile tudi vse ostale dekoracije, tako da je njih enotnost mnogo pripomogla do vedrega, toplega občutja, ki je prevevalo vso prireditev. Plesa se je udeležila vsa izbrana ljubljanska družba, tako da ga po pravici lahko označimo za najelitnejši večer te sezone. V enako častnem številu je bila med gosti zastopana politika kakor gospodarstvo, umetnost in znanost. Mnogo zasluge za celotni uspeh gre sodelujočim umetnikom gg. Petrovčiču- Žopevčcvi. Urošu Prevoršku. Bravn»carjevi. Gallati, plesni aranžman pa I je bil v veščih rokah mojstra Jenka. Ples. ki je bil hkratu revija najlepših modernih Dolga in polna trpljenja je bila pot do sreče, pot, ki jo je hodila mlada violinistka GaJl! Njen pestri sivljenjski roman opisuje prekrasni film HELEN ki Je mnogo lepši od nepozabne »Regine* ! — »Sence preteklosti«. LUI8E ULL1ICH GUSTAV DIESSL Pride v kino Slogo! toalet, je ves čas v največjo radost udeležencev spremljal Odeon-jass. Prireditev je brez dvoma mnogo pripomogla k zbliža-nju med ustvarjajočimi umetniki in kupu-jočim občinstvom i/pričala pa je tudi. da so naši likovniki važen sestavni del družbe, ki bi brez njih polnega življenja v resnici ne mogla živeti. Za moralni in gmotni uspeh gre dobršen kos hvale ge. Nadi Pirnatovi. ki jc z veliko požrtvovalnostjo vodiia vse priprave. Nase gledališče DR A M A Torek 16.; Zaprlo. Sreda 17.: Simfonija 1937. Red B. Četrtek 18.: Kvadratura kroga. hV-u-ičev;i komedija >l>rt ki je žela M ItMing h jujjosloven6kih odrih te.kom najkrajšega čar*a veliko UtsPeLh upr.zoritev, Ih> prt« hodnjei premiera v drami. Izvretna naodbe vIo«j obeta učinkovito preoVtavo. Nastopili !h*Io: nasa odlična konika gg- Oesai !n Da-« ;,e>. l>renovec, Jerman. Grogorin m dame: Mira Danilova. Bakarieva. Mileva Boltarjes va. Polonca iuvanova. tiabreloiccva, Nablo-rka in Levarieva. KežUrer Brstko Kreft. O P t R A Torek ll>.; Nav-hanka. Red A. Sreda 17.; Paletu: večer. Ked Sreda. Četrtek is.: Iloffmannove pripovedke- Red r> Petek 19.: Zaprto. Sobota 20.*; Pikova dama. Prem era. Premier ski abonma« Pri koiiiemorativni predstavi /a Pušk ; o\o stoletnico, ki se vršj / izvedbo aa novo Študirane ^ P kove dame i P- 1. Čajkovskega v solx>:o v operi Ik> o pesaHeu i»ovor>l drama* tnrg ii. Josip Vulmar. V P-kovi damic, katera je kootumno in ?('enako na novo oprem« Ijena, sodelujejo ijtre: Kogojeva, <>inJH.koPo- va. Ribičeva, Golobova, Španova lef LrL.T.: liaTcee, Janko, Pr»mož.č, Kojaeo. Pclr.ovčič, Bnrger. Dirigent g- -\ntoa !¥efta£. Režiser l>r<>r. <\^;» deat. In^cenarijo je oskrbo] ara. E. Franzi Iz Kranja Občni zbor planincev Trbovlje, 15 .februarja. V soboto zvečer so v FortejOvi gostilni na Vodah zborovali naši planinci. Dočim so bili ob6ni zbori naših planincev v preteklih letih dokaj burni, je vladala letos na zboru vzorna, disciplina in solidarnost. Vodil ga. je dolgoletni zaslužni predsednik iiaše planinske podružnice, g. Ante Beg. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da vidi na zboru zopet stare veterane p ajiiiiske misli, ki ?e je od vsega početka njihovega delovanja v Zasavju tako mogočno razvijala. Zadnji dve leti so to u?p sno delo neka malenkostna nese-i.la.sja sicer nekoliko motila, toda mogočna planinska ideja je vre to premaga a in danes je zopet vzpostavljeno staro zaupanje in prejšnje planinsko tovarištvo, ki je rodilo tohko lepih uspehov. Kljub težavam gospodarske krizet ki jih čuti tudi naše planinarstvo, sme naša planinska postojanka z zadovoljstvom zreti nazaj v pretekio poslovno dobo, ker zanimanje za naše lepe planine od ieta do leta narašča., kar je pae v veliki meri pripisati delu planinskih organizacij. Tajniško poročilo je poda', g. Kostanj-šek Danilo. Opozoril je članstvo, da se mnogi sicer vneti planinci ne zavedajo v dovoljni meri svojih dolžnosti, ko trgajo planinsko floro, uničnijejo markacije, zlasti pa z nedostojnim vedenjem v domovih in naravi kvarijo lepoto in onečaščajo svetost planinske prirode. Ne moremo takih dejanj pripisovati toliko domačinom kolikor ljudem, ki prihajajo iz drugih krajev v nase planine ne zato, da se naužijejo planinskih krasot in ziravja, marveč zato, da kale v planinah mir in v domovih počitek onim, ki so prišli na planine zato. da bi se odtegnili vsakdanjemu hrupu v dolinah. Blagajniško poročilo je podal g. Flev-Cak Jote. Blagajni, iskaauje za-iovoljive dohodke, kar je pae dokaz, da je odbor lani kljub vsem težavam vendarle z uspe- hom vršil svoje naloge. Prav tako zadovoljivo je poročilo gospoderja g. Močivnikarja, ki je vzorno vodil gospodarstvo doma in ostalega premične};;, m nt;;: rr."A nega premoŽenja podružnice. Va±no je orne niti, da se je izkazala nova vodna >eaalj ka, lei Orpa studenčnieo v dom na Mrzli eo za izredno koristno, saj *?tane podru? nico črpanje 1 litra vode v rez- rva r komaj i paro. Sledili sta poročili smučarskega, in foto od-eka. V imenu prvega jc poročal g. ;nž. Malovrh, ki pa je moral tg< >v.U, da eo letošnje snežne razmere pod vsako "kritiko, zato tudi ni mogel podati posebnega poročila o delu odseka. Foir o desk pod vodstvom g. Vizjaka pa se je živahno ud J stvoval ter je napravil ne broj krasnih f^ tografij. k: jih ima padaj planina*! dom na Mrzliei. Pri volitvah je bila dosežena popolna soglasnost ter so MU izvoljeni za predsed nika g. Beg Ante. podpred^cd. g. Hauck Jože. za tajnika g, Keotanjsok Danilo. ■• gajnikem g. Ple\čar Jože, t oJbov pa gg. ing. Malovrh, Visjajk, Eladej, Oetis , R° ž\m, Močivnikar. češčut. Ko« in DaCgSf ml. za Hrastnik pa gg. Durmnler in ma Ulrieh. Izvoljen: so bili torej večinoma stan preiskujem planinci katerih zajlu£"a je. da se je panin^ska idxja v Zasavju \ iak mer: razmahnila, zlasti pa. da je danes: zgrajen in skoraj popolnoma plačan BJ0 deren planinski dom na Mrzlici, ki j« v ponos ne le riidarskim revirjem, marveč planincem vsega Zasavja. — Letošnja sezona na gledališkem odru Narodni.« čitalnice M jv plfCela nekoliko krsiio. Zadnje ledne j»a kažejo aasj (lil •-tami tolikšno delavnost, da smemo apra-vireno od rijii mnogo pričakovat . K<>' priho Inši preiui-ero pripravi :ajo za mp«Io Boo|ja*Đo i'^ro »Vstok«. To \'7.ro4^a* je aktaaina rVi C'«nka:j'-v;li -lilapv/.b smo la-ko dob^i «bu-go r<.»-iio delo, ki ii<> mdcvotjiJo ne mmm inrele-kruaieteaavol rud, ua.^r-j >it»j*'. 0poaawjaeao Kranjčane na preaaioro. ki >e vrši v sredo 17. t. m. ob j*>1 0. svoeer.#e ]x*ei««'j |»a nkolifinf) na reprč*zo v i-e-le-lj4) 21. t. m. ob eetrtj uri popoklne. — Občni zl>or JS bo jutri 1?. fc'»r. OO pol devettfa v dvorani boteiaS»tare poster. Na dnevnem re- šeirK». \'s; ei:>n J> se opozarjajo. d\:i se Občnega ibon s::runin udoleže. KOLEDAK Dam' : Torek, id. feoroarje toaiotioam Julija DANAŠNJE PRIREDITVE; Kin-> Watira: ?.t*nt-ki raj. Kino Ideal« Puetolostffrie Banvssmts * š^ linija Kino Slo«a: Sl.'-pa |K>tui.ka Kino l nion: KearoiaflEl l> del. 1'rirotio^lovno društvo; prodav« 1 < dr, h dora M;kita o iloli»o^ti oVvroikogvi atvl^eoiJa ob IN \ mineraloški predavaknii*., uii.vit/i Jugoslavenski Tourjiif k|ut>: ol>«m zbor oi« Mfr] Predavanje unU. proi. dr. loK»arja.: >> gs in pomen sadromi ^ va v narodne,n spodarstvij ob 'Jt> v dvonauu Trj 1J, Nada Komotar. \ v-c Tržaška eesto« Vremensko poročilo ]nt ^auju /. 'lin- 16 2. Ob 7 a«| 'iu -Uaieoe: —š>. a-110 mirno 4«> prsič;. Pl'e if -a; —6. j;iAuo, mirno. "i0 pršiea. miii in srednja efcaikalniea ki AaaMeae ■porabijh Peč, Poteiiojok: -o. asm*, mirno. 15 pr-via na ."»() |K>l!a4rt Krogjaka ?wt: — ja.>no. m «mo priee 6suik.i|»*m epoaabee Erjjavoeva kooa n.( \>>»k-u; —ld, jn*n-' :i rno, prš^č mV-ouo. 110 sne<7«. pršič.. To kljuka: - 8. j:is;.o. lo pvšrić.i aa 70 r>o milini. S pršita n* 13 podmms. Dani 11 Komini: - 8, ja^io. aa l7r podlage P"*1 -Vogel: —l(i peaV ni i rno. n trd pod -Jo prsten, .samiika idealna. Poni na Kofo ' —7, j^sno. wver. iui pt+Hncr r»r-ip«-lika INaiiM.n. —jm^no. oa Oo riodVa^ pj šio. Polževo: —3, barometer *<* dvijri. ja« no. 7 ocenjene.-a s.nec.<. 7a t^mu. > m:nn agedtav fJosijvse: —? .r's^*. 7> pr • 1 ■> 9Q podleam. Iz Trbovelj — > lom V" nedeljo zjutraj je b *o v Ion. -ljc«o v gostilno ge. JuJk.« Ba.jde v Urho. - •:-evi lok: ter ukradeno iz omare za okrog 600 Din in veCja nm<*žina cirm ret. Tat je iakoristi. čas, ko mmamol <*^-Šli k jutranji nvaši ter je vlom'I v at^.ni> vanje od zadaj, ukradei denar, stgOrstS ifl kljue od kletnih vrat. i-vjer si je oćividiK* hotel ptlffOMitl poaneje .še pijače, ter ne opaženo pobegnil. Orožni št vo je takoj dlo preiskavo in je storicu že na ^'ledu. Značilno je. da je tat hotel vlomiti že v eni preteklih noči, pa ga je pn kdo. ki je prišel po cesti mimo b 1 '*h-s' niča hiae je slišala ropoa« vendar ■ :►• p i sov a. a temu posebnega pomena. s» 1 aJBttmJ je opazila stopinje mo od 7-adnje strani hifte ob potoku proti < esti in tedarf se je iponsBfim, da bi to BtOgnil biti v'omilec. Ker je bil taltrat pregnan, se je pa -sedaj vrnil. Orožni^tvo je marl -vo na dehi, da stori ca izsledi in pripelje zaslužan i kazni. —Redukcije na IK»briu Podjetji Dukič je zaradi ski*ćenega obratovanja odrx>veda lo delo s 15. t. m. okrug 160 delavcem. Verjetno je, da se bo na je*»en delo eopet pospešilo in utegnejo biti reduciranci zop^t sprejeti, toda tež?tto bo preko poletja, ko bodo padli občini in javni do brode In ost. v breme, želeti je, da bi se našla ia započela kaka večja javna dela, kjer bi bilo mo. goee te delavce, ki ;o mnogi družinski ocvtje z otroci, preko pole-tja BOpoaUti, na jesen se bo pa mogoče vendarie zbo! jša'o. Izreki — Zdaj so taki časi, da je naiholic molčati. * Zdaj se že zavedamo, da je roj.sfro *amSLOVENSKI NAROD*, torek, 16, februarja 1937. Stran 3 DNEVNE VESTI — Naše ieleznice t letu 1936. Po statističnih podatkih generalne direkcije so prevozile naše žeJznice lani 43,911-215 potnikov, predlanskim pa 36,863.606 ali za 16.40% manj- V prvem razredu «se je vozilo lani 7348 Potnikov, v drugem 631.041, v tretjem -J9.54S-669. Vštew pa niso potnaka, k\ so po? tovaJi z voznimj l^tki kupljenimi pri PutnU ku. Blaga eo prevozile lani naie železnice 16-834-560 ton predlanskim pa 16,345.849 ton. — Zračni promet na progi Zagreb—Sušak Split—Dubrovnik- Češkoslovaška družba za zračni promet bo letos orgamizirala zračni promet na progi Praga—Zagreb—Sušak— Split—Dubrovnik, tako da se bo letalo i>o potrebi spuščalo tudi na Rabu in Korčuli. V ta namen je družba naročila še dve veliki umiibiji. vsako lertaJo ima dva motorja jn lo sedežev. Promet na tej Progi naj bi se pricei ie 1. maja. Peč pa Split tud; letos ne dobi zračne zveze s svojim zaledjem. Aeroput je sjcer kupil štiri nova letala in lotos dobimo nekaj novih mračnih zvez, tos da Split ne dobi nobene 'n sicer zato ne, ker se> nima lotališoa. — Uspeh našega klparj* i« arhitekta. Za spomonik kralju Petim in kralju Aleksandru v Skopi ju ie bil razpisan natečaj- V odboru za oceno idejnih osnuLkov je bil tudi VSO* ucd-Ški profesor za umehnostno zgodovino dr Fran Mesesnel. Odbor je prejel sedem i*snutkov in prve nagrade ni priznal nobenemu. Tretjo nagrado v znesku 10-000 Din ie dobil osnutek kiparja Borisa Kalina r. arhitekta Vinka Glanza. NO* LOGA Danes poslednjič ! Vesela in zabavna komedija SLEPA POTNIKA V glavni vlogi Pat in Patachon, naj-zabavnejša komika, ki izvabljata občinstvu veselje in smeh do solz ATI CA DANES POSLiEDNJIC razkošna filmska opereta ŽENSKI RAJ Hortense Rakyt Svetislav Petrovič, Leo Slezak TEl. 22tl UNION PREMIERA klasičnega dela po romanu Viktorja Hugoja »NESREČNIKI« I. del (Les Miserables) V glavni vlogi najboljši sodobni filmski dramatik HARRY BAUR — Kadiofonska oddajna postaja je zaključila nagradno žrebanje, ki ga je raz- V.i za J000 noviii radijski naročnikov, ki so se prijavili po 15. oktobru 1936. Nagradno žrebanje bo pred mikrofonom v soboto 20. t. m. ob 19.50 uri. K žrebanju bo povabljenih tudi ne^aj novih radijskih naročnikov iz Ljubljane. Maks Kiirbos nastopa v Moiite Carlu. Zagrebška primabalerina Mia Corak nasto pa zadnje čase v Monte Carlu z našim plesalcem Maksom Kurbosom. Zdaj sta pa dobila ponudbo celoletno gostovanje v Buenos Airesu. kamor odpotujeta čez nekaj mesecev. Šahovski klubi pod kompetenco prosvetnega ministrstva. Doslej so bili Šahovski klnjbi |kv1 kompotenoo notranjega mi-i strstva, v bodoče bodo pa spadali rod. k itpetonco prosvetnega ministrstva. Stike •!iž:iv!iim.; oblastvi botlo imeli lahko od-> samo potom poltcifskft in sresklh oblasti. Pia in Pfno Mlakar v Zagrebu, ll^k-tor glasbene akademije v Zagrebu Fran je iif-iv;ir! novo umetnino - balet »Sredovječna ljubav«, ki so ca z velikim • -' . \ : i/.4»»Hi že i- < 'urjhu. kjer sta »topita naša znane plesalca Pia. in Pino ' kkar V kratkem prispeta Mlakarji v /.airrrb. kjer ostaneta de^j časa jn nastopala bosta v novem baleta. Ni res. V torek 19 januarja smo med dnevnimi vestmi poročali o dveh lažnih akviziter jih ljubljanske za'ožbe Hram. no je bilo, da hodi Ferdinand P. po deželi in uganja na račun lahkovernih ljudi razne sleparije, se izdaja za akviziter-ja ;.n ma podlagi ponarejene štampiljke izvablja od ljudi naročnino ali denar za inserate. P. Ferdinand pa ni nikoli uganjal sleparij na račun lahkovernih ljudi, kaj šele. da bi bil na podlagi ponarejene stampiljke izvabljal od ljudi naročnino ali denar za inserate. Za dejanja drugih sto-::Vev pa on ne odgovarja. D^lo dobe. Javna borza dela v Ljubljani sprejme takoj Žagarja za montažo, mehanika strojnika za Skoplje. krojača za Bosno, klobučarja keramičnega mojstra, želenostrugarja, tkalskega mojstra za svilo, pekovskega pomočnika, natakar.=kega vajenca, kovača za parno kladivo. — Vlagateljem bivše Poštne hranilnice na Dunaju, (ilede na not-eo v »Slov. Xaro-»tri- z dne 18. t. m. o naslovu društva za zaščito interesov viagateldev bivše avstrijske Poštne branaUMOe s sedežem v Ljub-i;ai;i objavij.imo. da je sedež društva v l..iui« a:si -'.jaška nI. 30 in &e istoiam sprejemajo i;«vp prjive dnevno od 8. do 12 ure. otl 14. do 17. pa v Ljubljani. Blei-we*sova c. 17 M. Krofe). V .splošnem pa veljajo Ie za tiste vlagatelje, tj eo pravo-^ Sasgo sv. ie terjatve prijavili pr,- poštnih" uradih. Sjeer pa društvo skruirno prejme vso tozadevno korespondenco, ker je glavni pošti znano, kje ima svoj sedež- * Zanimivo 8dnevno potovanje po Italiji o«l 2o. do 28. februarja v R-jra, Xeapelj, Vezuv, Ponipeje. Capri in Benetke. Poui-je «»e z brzo vlakom; 20. fc m. odhod ob 17.02 \7. L/u hl jar. o g prihodom ob 830 zjutraj v Rim 21.. 22.. 23. t. m. o-led znamenitosti večnega mesta Rima. Po Rimu bo fcudj krožno potovanje z avtobus-om: 24. t. m. odhod ob 7-20 \7. Rima s prihodom ob 10.13 v Neapel: 24.. 25.. 26. t, m. ogled Neapla. otoka Capri. Pompejev in izlet na Vezuv 27. t. m. odhod iz Neapla ob 7.35 s prihodom v Benetke 18.15 — 28- t. m. ofrled Benetk in zvečer ob I7.20 odhod prof-j Ljubrjan: s priliodom o+» 2-i. Cena vožnje 7. vso oskrbo in vodstvom, Stalf« janskim vizumom in raznkni taksami v III razredu 1850 Din, v H, razredu 1960 3>inl Pomislite, za tako malo denarja toliko novega sveta videti je zares izredna prilika. Okom, hotel Sion. Ljubljana,, telefon 26—45 — Tovarna »Tivar« odpovedala vsem delavcem. Stavka v tovarni Ti var v Varaždinu >e nadaljuje. Uprava tovarne je odpovedala vsem delavcem ki danes pm )P izplačala mezde ter začela sprejeniatj no-Ve delavce Oblasti pritiskajo na lastništvo; da bi sprejelo nazaj odpuščene delavce. — Vreme- Vremenska napoved pravi, da bo jasno, hladno, stalno vreme Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 8. v Mariboru 6. v Zagrebu 4. v Beogradu. Sarajeva in Skoplju 3, v Ljubljani 2.8. Davi je kazai baronie>tetr v Ljubljani 770.1. temperatura je znašala — 4.4. — (udna smrt starega obrtnika. V' nede* ljo popoldne je doletela tragična smrt 70-letnega obrtnika Jakoba Rozmana v Kopriv^ nioi. Bd je v Bregih pri svojih prijateljih in vračal se je p% železniškem tiru- Kar se je zgrudil in nesreča je hotela, da je bas iistj hip pri vozil iz Koprivnice proti Bregom vicinalnj vlak. Strojevodja je že ustavljal vlak, ko se je Rozman prevalil s tira. Stro* jevodja je mislil, da ni več nevarnosti, da bi ga povozil in tako ni ustavil vlaka- Z enega vagona pa je visel železen kavelj, ki je Rozmana udaril po sencu tako močno, da je obležal mrtev. — V smrt, ker se sin ni hotel poročiti z vdovo.. Na otoku Olibu v Severni Da»-nmeiji si je končal živ!, en je 83Jetoj Jakob Lokaš. Svojemu sinu je bil do4oe.il za it-no neko vdovo, kj pa sinu nj bila všeč in je ni maral. To je starca tako potrlo. da je skočil v morje in si ob pečinah razbil glavo. Mož je UiJ zelo |enuiia\ji — Lastniki naj se javijo. Sre&ko sodišče v Sevnici hranj v svoji shrambi različni predmete neznanih lastnikov in sicer: 8 velike železne past;. 8 žepnin' nožev, BStt-!et,*». 4 kuhinjske n<»že. 2 sesalki za kolo. več dlet. različen kuliinjsk; priber« več ključev, usnja to žensko torbico ter 2 denarnici, par rjavih moških čevljev, dolge moške Si've hlače, kos sivega v veliki magistratu! dvoraiu predsednik ljubljanske mestne občine g dr. Ad!eš;č svečano izročil go«pe.j Ktimelj Jcželi zlato kolajno za civilne zasluge, s katero .k> je t. drugimi materami v I)ol>rud/| padli'h vojn-ih dobrovolJOeVW©d odlikoval naš kralj Peter TI. Naša ^iolžno-t jo, da se svečanosti odlikovanja polnoste-QO udeležimo in tako počastimo vse matere naših pađJofa vojnih tovarišev. Sreska organjzacijii vojnih dobrovoljcev v Ljublju-\\\. —I j Pošta na Dolenjski cesti brez nabiralnika. Poštni naluralnik na Dolenjski cesti se je-poikvarJ \*\ zdaj ga bodo baje te-me1jito popravili. Zato moramo potrpet«, in labko upamo, da bo nabiralnik res temeljito popravljen, saj ga popravljajo že tri dn|. Med tem so ljudje nosil-i p:sm.i v postni urad. ko ie pač bfl o^lprt. Uradnica je lahko upravičeno godmjaJa. da s JC morala nalagati ikd:ir zadovoljni, čeprav ne smej » godrnjati —lj Dr. Fedor Mikič, šef biometričnega zavoda v Zagrebu bo predaval o temi •Dolgost čioveškega življenja., iz vidrka stalnega izboljšanja človeških razmer in napredka higiene s posebnim ozirom na našo državo. Predavanje se bo vršilo pod okriljem Prirodoslovnega društva drevi ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta univerze. Vstopnina 4 Din, za dijake 2 Din. —lj Maša zadušnica za ing- Milanom Šu-kljetom. Jutri o3> 7. zjutraj bo v frančiškanski cerkvi maša sađnŠnica za blago-pofcojnjm glavnian tagnikom Zveze i nd n stri j-cev g ing. M'đanom šukljetoan. —!j Na avtobusni progi Ljubljana — Kamnik — Gornji grad — Ljubno bo dne 16. februarja 1937 zopet v posta vi jen redni avtobusni promet. —lj Pianist Ruda Firkiiš*iy je bi,l že v ^\voj IV. koncert 8. marca v veliki dvoran.; ITni-ona z dirigentom Rhcr»e Batonom. —lj Tatovi povsod. V stanovanje Viktorja IIaderWea ne je vtihotapil pred dnevi drsen ta/t, ki so mu bjle raaeacre najbrž duhro znane, in odnesel zlato dvokrovno uro z z-lato ver;ž;^o. 1 bri.ljanlen prstan s S kamni 2 m dolgo ovtatao, zJato verižico z navavliuiivj členki, zlato zapeslno uro. zlat medaljo^TČe-k ter še dva prstana z vdelanimi kamni, v skupni vrednosti 70O0D;n. Iz stanovanjih Macana Dougama na Domobranski cesti je ukradel ne-kdo fotoaparat znamike >VoifillandoT«. vreden 1000 Din. Te dni je bilo od nesenega jz sobe Katarine Goreoc na Bregu 16. za 400 Din perila. Tudj po suhj svinjini segajo tatovi. PpM dnevi jo je nekdo poiskal v shrambi Viktorja Kušarja na ZaJoški cesti 136. v Mostah ter je odnesel za 350 Din. Iz skladišču v Kolodvorsk-, ulici pa je neki brez-poselnež uikradel Alojziju Vodnika za 200 Dj.n sirovih krtač ter žebtjev. —lj Poskusen samomor in še dva poškodovanca. Snoej so bili reševalci pozvani v Frankopansko ulico 27 v Šiški kjer si je v samomoril-nem namenu prerekal žile na levi rofc'i 4Wetni prekupčevalec z Živino, Nino K. Obupanea so prepeljali v boHiico. kjer so mu rano zašili — in je zdaj že izven De varnosti. V bolnico so snoči prepeljali tudi prof. Venka Kalana k- jc tako nesrečno padel, *la Bj ie zlomil desno nogo. Alojzija Sodja. eno leto stani hčerka delavca i z Šmarja, na Dolenjskem, pa je doma padla b peč/ >n se hudo poškodovala na glavi ter si zlomila desno roko. Kupuj domače blago! Iz Celja —0 Ljubljanska drama bo uprizorila v petek H. t. m. ob 15 v Mestnem gled:»-lw6u v Celju kot mladinsko predstavo izven abonmaja Hamlkovo veselo pravljico ^Repoštevc, <>b 20. pa Somiriovo dramo >Atentat« za abonma. —c Letn; javn; nastop Sokolskega društva v Celju bo v nedeljo 23. maja. Nastop i>o združen z razvitjem decjega prapora, ki ga bodo zvezle članice. —c V celjski bolnici Je amrl v ponedeljek dopoldne mag. pharm. g. Hinko To-biš, ki je bil nad 13 let nameščen v kr. dvomi lekarni »Pri Mariji pomagaj« v Ce lju. Pokojni je bjt v Celju splošno priljubljen jn spoštovan- V nedeljo jo unvl v Celju v vjsoki starostj 83 let krojaški mojs-ter g. Ivan Taček. oda lastiuka kecat čne čistilnice g. Ivana Taoka in frizei^ske-ga mojstra g. Avgusta Tačka Istega dne je umrla v Cedju v starosti 42 let ga. Angela Podgorškov«, soproga uraInicii 53je:n/i delavec Flor-jan Zabaa iz Levce pri Celju. Pokojnim l>odi obranjen bla^r Bpomjn gMojt'ejn naše iskreno soža-Ije! —0 Redni občni zbor Savinjske podružnice SPD lv> v sredo 17- t m. ob 30 v re- sttaftaejji Navodaeeja dom;« v t*eVu. Vsi planinci vljudno vabljen"! Iz Maribora — V soboto bo premiera Ortnerjeve ljudske igTe 1 Cevi jar Anton . Delo v de-setili preprostili, a zelo učinkovitih sl«k.ih riše dramo čevljarja Antona Hjta od začetima njegove Ijnbeaaii do fotografove Ane fireko smrti če\ !j;u'i-ce ter duševnih mnk, povzux>oenih ]*) vest; do konca, očiščenj>. Sredi te resn.e vsebine je mnogo h umorni in komike, ki jo nosita zlasti šolski vodja in grobar Mihec. Režiser tega dela je Peter Malec. — Organizacija mariborskih šoferjev. Ze več mesecev obsioja v Mariboru posebna šoferska orga.nfzacija. fcj se bori za izboljšanje stanovskega položaja. Predsednik te organizacije je a^rulni stanovski borec in šofer Mestneiga avtobusnega podjetja g. Josip Pečečriik OafEaBfsaejja zelo lepo uspeva in šteje že samo v Mariboru oikol.' 50 šofen:ev. Sedaj 1xmIo organizirali še šoferje v Celju jn Ptuju ter ta*m ustanovil, po-ilružirnice. Cilj šoferske organizacije: je aeta-novitev zadruge šoferjev, ki bo upravljala ktsteo proda jnlpo bene ima in olja ž i vi in oMaoil ter splob vseh življenjskih po-tre-bšvfTL Vsa javnost s simpatijami za^'e-lo potrebne prostore. V tej zvez,: so |S-^^vil; tnid? elektr>;fikacJ.>o obmejnih krajev do Svečane. — Odobren kredit za regulacijo Mure. Finaričrc minister je ^e dni odobril za re-^-ulaci,io Mure kredit v znesku 000.000 dinarjev. Dela bo i^^TŠi-la banovina. — Prepovedano zborovanje« Preteklo nedeljo bi se moralo vršit; v prostorio Kmetijske 'drn/be v Mm'Iboru zborovanje članov omenjene druržibe. Zbralo se jo veliko število JxTmetov iz mariboa-ske oikoljce, toda poi:Cfl*);a je zborovanje prepovedala, ker bj se na tem zborovanju no smelo govoriti o razpustu Kmetijske družbe. — Zgodovinsko društvo v Mariboru je imek) prete odlič-ne m^iii-ilK^rske znanstvene akademiije prelat g. dr. Kova čio je podal obširno poročalo o plodonosnem delovanju v pretetklem letu poilrtMoneje or. — Po 23 letih iz ruskega ujetništva. Veantj se je presko Avstrijo pripeljal v Maribor 47letn; poljedeie-: Mato Beliko rodom iz Podgorja pri Zagrebu. S seboj je pripeljal svojo ženo itusinjo in 5 otrok v starost? od 2 do IS let. Belko je odsei 1914 leta s hrvatskim domobranskim polkom na fronto^ jn je bil v Bukovin«j od ruske vojska ujet. Nato je 23 let živel v Rusiji, Jsjor *c je tudi poročil. PninovedoA-al je o zelo štaben življenji! delavcev v Rusiji, kjer je dobjl za deseturno težko delo 300 gramov lenifcin in 5 kopejk. s čimer je morala ves dan živet; njegova sedemčlanska družina. Zato je Belko komaj čakal, da se vrne v domovj.no. — Račkc;a morilca so prijeli. Pred dnevi smo poročali o zverinskem roparskem umoru, >e bil izvršen v obmejni vasi Ratecb na avstrjskj strani. Umorjena je Wla 60leina trgovka Terezija. Lipp. "\rč-eraj se je oro^ikotm posrecTlo prijjetj mordea. Je to 251etn^ tihotapec Josep Uhl. ki se je zadnje mesece potiikal v obmejnih krajifa in se klati] tu«li t Mariboru. Arcitiranee taji, da bi bid on izvrši! \anor jn se nagovarja, da je b?! iisodnega dne v Maribom. Zato je prispel v Maribor avstrijsk,* no-lioijsk.; organ, kg skuša ovroni morilčev aliA^. Klasično remek-delo »lavnega Motorja Hugoja H A R R Y Film Nesrečniki Nesrečniki (LES MISERABLES) I. del v kinu ttalonu — premiera danes! II. del v kinu Matici — premiera jutri! A U R predstavlja bedno življenje bivfcega kaznjenca, katerega pretvori dobrota duhovnika v plemenitega človeka, tako da je pripravljen položiti za dobro stvar svojo svobodo in svojr življenje. Naši lovci so zborovali Na saočnjem občnem zboru SLD je bil spor z opozicijo poravnan Ljubljana, 16. febr. V prostorih kolodvorske restavracije sc je snoči vršila redna letna skupičina Slovenskega lovskega društva, za katero je vladalo med članstvom, sodeč po številni udeležbi, izredno zanimanje. Zbor je otvoril po 20 predsednik dr. Stanko Bevk. ki je izrekel zbranim tovarišem iskren lovski pozdrav. Posebej pa je pozdravil v imenu društva se navzoč nega predsednika Zveze lovskih društev dr. krejcija m predsednika Kinološkega saw-/a. ravnatelja Zupana, potem jc pa izrazil udanost najvišji pokroviteljici slovenskih lovcev Ni. Vel, kraljici Mariji-mat-jri s krepkim: Živela! Po zahvali merodajnim faktorjem ze podporo v snantenju povzdige lovstva jc prešel predsednik na tajniško poročilo dr. Ferdinanda Majarona. ki prikazuje delo v društvu. Društveno življenje se je v pretekli poslovni dobi gibalo v preizkušnji določil novega lovskega /akona. v stremljenju po strokovni izobrazbi članov in čim večjim medsebojnim stikom, v pod piranju vaj. pridobivanju gmotnih sredstev za »Zeleni križ« in fond za Lovski dom. pobijanju krivega lovstva in v izpolnjevanju drugih naloe;. ki jih predpisujejo društvena pravila. Novi lovski zakon je v obče dober in so lovci z njim zlasti pridobili na vplivu pri ureditvi lovskih vprašanj <»erja Viktorja. Te dni je obhajal sploftno znani arheolog notar g. Skraber Viktor 60-letnico v krogci svoje zakonske družice, prijateljev in tovarišev. Na predvečer se je vrSil v restavračiii Berlič prijateljski sestanek, katerega so se med drugim udeležili tudi mastni župan dr Remee. glm ravnatelj v pok dr. Konilianec za Muzejsko društvo, ravnatelj muzeja v Splitu dr Abramie, arhivar fr. prof. Baš iz Maribora, sodnik dr. Travner iz Maribora, univ. prof. dr. P^ria iz Izubijane, sreski načelnik dr. Vidic iz Ptnja, prof. Alič Iz Ptuja. Vsi so mu izrekli iskrene čestitke ter zahvalo za njegovo uspešno doleroletno delovanje na zgodovinskem polju. — Delovanje ptujskega Sokola. V soboto se je vrSil v zgornji dvorani Narodnega doma letni občni zbor Sokola, ki ga je vodil starosta brat dr. Šalamun. O delovanju našega Sokola je na3i javnosti malo znano. Iz poročil posameznih funkci-jonarjev izhaja, da je opravil ptujski Sokol lani ogromno delo. Razen javnih nastopov je Sokol priredil tudi več prosvetnih večerov in dramskih predstav. Tudi uspeh telovadbe je zelo zadovoljiv. Vrste ptujskega Sokola so se redčile in mnogi so upali, da bo to društvu škodovalo, dosegli pa so ravno nasprotni uspeh. Društvo šteje zuaj 440 članov in člnnie, izstopilo pa jih je. odnosno je bilo premeščenih vpo službeni potrebi 1 17 članov in 9 članic. V področje ptujskega Sokola spada tudi 9 Sokolsl-ih Čet. ki zelo pridno delujejo in štejejo 475 članov. Ves denarni promet je znašal lani Din 241.230.32; čist 1 premoženje ob koncu leta 1936 pa znaša Din 78.710.76. — Občni zbor je tudi sklenil zgraditi med petletko v Ptuju Sokolski dom in bo v to avrho sklican poseben izredni zbor. Vsa poročil funk< ijonarjev BO bila z OdjOOravanjeni sprejeta. Pri volitvah je bila izvoljena stara uprava z malenkostnimi spieiY»Qmbami; starosta 1o ostal br dr. Šalamun. — Hčerko je zabodel. Med 20-letno vi ničarsko hčerko Terezijo Fuks iz Sv. Urbana in njerim očetom je prišlo do prepira, ki je očeta tako razburil da je v jezi pograbil nož in ga zasadit svoji hčeri v hrbet. Težko poškodovano Terezijo so takoj prepeljali v ptujsko bolnico. — V cvetu mladosti je umrl 14-l*^tni dijak tukajšnje gimnazija Darko Pinoza. sin urarja in draguljarja. Pred dnevi Je tožil o bolečinah v glavi. Takoj poklicani zdravnik pa mladeniču ni mogel več po magati. Težki bolezni je moral podleči ter so ga v nedelje ob veliki udeležbi prebivalstva spremili k zadnjemu počitku. Pre ostalim naše sožalje! 3 3 JJJ3JJJ3 3 3 3 3 3 3 3 3 MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din 3.—» oeaeda 1 Dtn. davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede rmulih oglasov je treoa priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. KUPIM Soseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din - AVTO GUME stare, v vseh dimenzijah, kupujemo stalno po najvišji n cenah. Ivan Preše m. Kranj. 508 KUPIM Diesel tovorni avto 2—Storžki, malo rabljen. Simon \Verigs, Som bor. 521 ZADNJI ZVEZEK Ullatejnave svetovne zgodovine kupim. Ponudbe nod >Abditusc na opravo. "44 RAzno Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek S Din KLIŠEJE Makulaturu! papir proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljctbllaaa, KnaHjeva ulica štev. s Narodna tiskarna LJUBLJANA Stran '4 »8LOVBN8K1 NAROD«, tank. M. *etorearja m Stev. 37 Viharna skupščina kolesarjev To, kar smo dolgo sejali, Ljubljana, 16. februarja Vso minulo sezono smo sejali in sejali. Ker pa $e skoraj prj vseh setvah pojavi lju-lika jo je tudi v našo nečisti duh zavejal — pa ne da bi pri tem Sledil, temveč kar na debelo je šlo. Tako je bho vse skupaj do« kler na dozorelo in je napodil dan žetve, ki je bila v nedeljo kakor eo pač tudi tekme ko eeev in žanjie. Kosci so zavihali rokave, ti« to ie padalo vse vprek jn treba ga je b:lo le še povezati v snope, naložiti na voz in od peljati na skladišče k mlačvi- Tu pa je prišla zadrega. Ker eo namreč kosci razdeljeni v zadruge, sj ie vsaka želela, da ee voz zapelje v njeno skladišče, odko«W naj bi se ži5 to razdeljevalo lako eo s« slovenski kosci prizadevali, da bi tudi ooi enkrat bili dele/.; ni tega razdeljevanja, čemur pa eo ee koM.i druge bratske zadruge energično in 6|>oiita-no uPrli in tako voz zadržali na polju želve, de>. v zapovedih stoii Črno na belem; tvklas di^ce naj l>o v tem .r. tem določenem meslu. Od te zapovedi ne odstopimo, pa naj se zgo di karkoli. Kako s; neki drznete sprejemali nase vlogo razdeljevalea, ko tej nalogi še nšste dorasli; mj pa smo že od -foha*. S|»or je bil tako hud, da je moralo poe^eč; vmes oblast vo. k; je napravilo red e leni. da r.aj naložen voz ostane na polju žetve do nadaljnje oblastvene odredbe. Preidimo torei k delu! V eredo. H. t. m. je »Slov. Narode |x>d nas »lovom i Nezdravi pojavi v našem kolesarstvu*; priobčil dolg članek nekega prijatelja kolesa rs1, va. v katerem ta omenja >|>ore med našimi podzvezamj .n zvezo, obenem pa evas ri s previdnostjo pri odločanju o vprašanju acveze same. KaŠ to &e je na nedeljskem občnem zl*>ru kole^ar^ke zveze pokazalo, da je previdnost res /elo potrebna, će se ho? ee da ne bo razvoj kolesarstva zadeval poleg težkor, ki so mu ze prirojene, še na nos ve ovire V Zagrebu obstoja med koledarskimi krogi že več le*! sem hud spor zarad; vodstva zveze. Opozicija, ki je imela vodstvo zveze v rokah vse do 1932 Jela _ :n delovanje te* ga vodstva v upoštevanju slovenskega kolesarstva kakor tudj tehnično izvajanje vseh pomembnejših kolesarskih ovi.r je staven* skm sj>ortn kom dovolj znano — je po svoj: odstopitvi ves ta čas na vse mogoče načme ovirala delovanje novega vodstva, ki si je vzelo /a načelo, da bo vse posle vodilo popolnoma nepristransko, obenem pa slrogo se držeč zvezinih pravil. Ne ozirajoč se ne na levo, ne na desno, je novoizvoljeno vodstvo vztrajalo vse do nedeljskega občnega zbora, ko te jc energični in neomajni predsednik g. Mihanovjc, po pomnoži Ivi ojozicije še s slovenskima podzvezauia. končno nasitil. Priboreč sebi in ostalim funkcionarjem po? polno in soglasno zaupn co vsega občnega zbora, je zaslužni mož podal svojo demisijo. Tud; ra/pusl mariborske n ljubljanske podzveze ie plod podzvez samih. V prvi, ki ima nesporno sposobne in delavoljne funkc o narje, je žal. dosti osebnih nasprotsteVi ki ■izvirajo ne le i/ samega sj>orta kol takega, iemveč ima tu prs-te vmes tudi nacionalna orientac ja posameznih športnikov, kar je ena moči) b ovir /\ uspešno delo na tem pod ročju. Drug pa manjkajo požrtvovalni jn delovni lud je !i zato je pri njej o|>aziti razen Površnost še brezbrižnost.. Vse delo je tu naloženo na par oseb. ki pa vsega ne zmore jo. Medeni ko se je v Mariboru za vse eventualne prekršbe pravHnikovih določil postos paJo po pravilniku, ie pravilnik pri nas v Ljubljan le malokdaj prise! v jostev in se je delalo kar na sl»j}«o. tudi če je bila pre-kršba bogve kako groba, samo da bo mir. Sedaj pa si predstavljajmo, kakšno stai;= šče je morala zveza zavzemat«, da bi b>la kos takemu delovanju svojih f>odrejenih organov ! ? Ko je zagrebška opozicija zvedela o razno* loženju tudj slovensk h podzvez napram zve? zi. se >e takoj popriiierla č>ni tesnejših stikov i njihov.mj predstavniki in okušala, vpošt-fs vajoč njih močno glasovalno pravico, jih pridobil za skupen nastop Pn izvolitvi nove ga vodstva zveze- Obljubljale so se razne ugodnost} za slovenske klube, omalovaževan lo vse dosedanje delovanje obstoječega vodstva ;td. itd- Tudi prlvaimo dopisovanje nI jzostalo in teden pred občnim zborom suk> imeli v Ljubljani celo de1, gata zagrebške opo zjcije. da bo ja lioli držalo. V soboto so se slovenski delegat ie octpra= vili v Zagreb na nedeljsko skupščino, na kolodvoru pa so bili žc sprejeti po opoziri jisk.h zastopnkih. \ abflo sem. vabilo tja, ugosti; tve. obljube, bratstvo — vsega }e bUo v izobilju, le da se na skupščini Pomete s tako »kompromitiranome delovanjem /vezinega vodstva. Zagrel>ška opozicijska kandidatna Ista ie bila že zdavnaj pripravljena, nakar sc je v zadnjem hipu še nekoliko skori^ira5 1 v nedeljo končno poželi is. Toda nekako proti sobotnemu večeru so se slovenskim delegatom začele odpirati oči, kar so pozneje spoznali tudi nrihovj gosti-* tel>i. Ker so se Slovenci zavedali svoje glas sovalne moči, so brž sestavili svojo iandi-* dat no listo, ki naj bj jo predložili na občnem zboru. Naslednje jutro so se že zarana zaceli zb>* rati delegati iz vseh krajev v skupščinskih prostorih. Po ugotovjlvi delegatskih poobla-s stil sc je pristopilo k dnevnemu redu. Naj« prej se je razpravljalo — ker je to namreč bilo v zvezi z glasovalno pravico — o kazni mariborskega •*Maratonac in o razpustu mariborske in Ljubljanske podzveze. Predsednik je utemeljitev zvezdnih odredb popolnoma dokazat, češ da po vseh mogočih neuspelih poskušnjah mirne likvidacije sporov ni bilo drugega izhoda, kol [»oslužiti se skrajdzvez, ki so ga predložili slo« venski delegat; s pomočjo zagrebške opozicije, je M z večino glasov sprejet, nakar se ie prešlo k drugim točkam. Predsednik Mihanović je izčrpno i*>jasaijes val vse delovanje kolesarske zveze v m.milem letu. Na dolgo in *\roko je točno jn ne* izpod bitno dokazal pravilno in nepristransko delovanje zveze pod njegovim vodstvom. Nekateri Opozicijski delegat j so od nestrp« nosti puhali in hodil; na /rak, drugi zopet protestirali protj doigoveznosti govora, češ da je to predavanje n da se s tem občni zbor samo zavlačuje. Mož pa se ni dal plašiti, ampak kar naprej prepričeval o neute* meljenoštj mišljenih nekorektnosti v delovas nju zveze. Sledilo je n;t!o dolgo in podrobno poročilo tajnika si Anton ca. dalje |>oroei!o tehničnega referenta g Sekalca in pa bla; gajniško porč.lo g Megle. V zaključnem svojem govoru ie predsednik llihanovic* še en* krat apeliral na bodoče novo vodstvo za uspešno delo in se zahvalil za zaupano mu funkcijo Na predlog o podelit\i zaupujce odstopajočemu vodstvu ni bilo med vsemi prisotnimi njtj enega, ki b- bil dvignil roko proti zaupn cj odstopa ločim . S tem je ii.lo petletno neumorno delo zve5 zinega vodstva končano. Predsedniško mesto za vodstvo oln-nega zbora ie prevzel najstarejši prsotn delegat, skoraj 801e*n-i starček g. Slezak Predsednik Mihanovič se obleče, vzame klobuk in odide. G. Slezak, ki je vse svoje življenje |)0sve-til edinole koledarskemu sportu je sicer z zadovoljstvom Prevzel mesto vodje občnega zbora, a ga je žalosten in globoko v srce ganjen tud; kmalu odložil, kajti tak sportski moment, kot ga je doživel tokrat mislim, je edin; v njegovem življenju. Kakor v pas nju razdraženih čebel je završalo ob točki volitev novega vodstva- Vse pomirljive besede častitljivega starčka niso nič zalegle; dokler ni na konec s solzami v očeh prepu-st 1 mesto predsedniku beograjske Podzveze, ki je s sel>oj prinesel nekaj prav lepih predlogov tiČoč:h se letošnjega delovanja naši h kolesarjev, med tem velike cestne dirke Sofija—Beograd, za katero mu je bila od Stranj bolgarske zveze [»overjena predpripra va iste. Ko ta gospod zavzame predsedniško mesto, udari s parkratnimi udarci močne roke po mizi. da so kar kozarci odskočili in uspelo mu je vsaj ne kol .ko pomiriti razgrete duhove. In kaj ie bilo"? Ko je zagrebška opozicija, t- j. ta opozicija, k; je slovenske delegate tako lepo Snubila, izvohala slovensko kandidatno Usto, je bil ogeuj v strehi. >Ali s4c neumni, kai se vam je zmešalo, zahrbtni izdajalci, podleži; kako si neki upate, da bi zvezo prenesli' v Slovenijo, ko niti podzvez ne morete v redu voditi! Pa še to poglejte-Saj tudi v pravilih fetoij takoj na prvj «trani zapisano, tla je sedež zveze v Zagrebu': Od slovenskih delegatov spet ugovori, češ, če v pravilih stoji, da je sedež zveze v Zagrebu, n kjer nc stoji, kje mora bitj sedež oseb, ki to zvezo sestavljajo... Spet od druge srtrani: >Pa li, budalo jedno, ali ne z*naš Čaat* k*ko stoj-; v pravilniku zapisano!« Drugi: >Poništ;te ovu kandidatni! !istu!ne 16. februarja 1862 se je vršila usta* novna skupščina prvega sokolakega društva >Praakega Sokola-.. Tej skupščini je prisostvovalo 75 bratov, ki so izvolili za prvega starosto Jjndricha Fugnerja in za prvega načelnika dr. Miroslava Tvrša. Skupščina je izvolila tudi prve njune sotrudnike, in sicer Tomaž« Černega. Ferdinanda Fjingerhut«« Napretka, dr- Edvarda Gregra, dr. Julij« Gregra. Jana Kryspj.ua. mi. Fr. Pisaroviča. prof. Rudolfa Skuherskega, Karla Štefka, dr. Rudolfa kneza Thurn Taxisa in prof. Ema-* nuela Tonnerja. Sam« svetla in čestita imes na prvih zidarjev bodočnosti sokolstva. Danes, ko se spominjamo tega znamenitega dne, nas pot naše sokolske zgodovine vo? d i nazaj do tja, kjer je prvj izvir sokolske misli. Ta misel se je »ztila \rt Tyr&eve duše. ki je doumela in pravilno ocenila položaj naroda in mu našla rešilno ix>t k sokolstivu. Kako velik duh je vodil Tvrsevo domoljubje jn njegovo slovansko zavest, ki eta dvignili tega izrednega moža na vodilno mesto vsega narodnega snovanja in gibanja, k; ga je sprožilo njegovo delo. >Praškj Sokol c je postal studenec, k4 ga je z orodjem m z moč* jo svoje duš ovn ost i izkopal Tyrš, da iz njega brez kraja m konca vsa po kol en ja zAje« majo vedmo osvežujoče napoje samostojnega mišljenja in vedno nove prilive konstruktivno učvnkujočih nK>či v narodnem življe* nju vseh Slovanov. Tvrševa genialnost obstoja v lam. da je smatral poedinca po njegovi telesni in po njegovj nravni strani kot sestavni in bistveni del narodove celote- Vsak naj služi s sokoletvom svojemu narodu »po glasu sxo* jega erca< — pravi Tyrš sam. Po glasu svojega srca. to je: kako to srce junaško utrip* lje v naporu obrambne moči in kako to srce globoko in iskreno čuti z usodo naroda, kj to srce njegovemu zdravju dodaja zdravo kri in kj k njegovi svobodn; ras*ti prispeva z rastjo gmotne in nravne moči, ki mu to srce razžarja in pregreva njegov notranji svet. Tudj mi Slovani na jugu Evrope, za TTr5 ševih časov razcepljen: v štjri veje. smo la-s koj začuli in razumel; plehet eokolskih krik ki so se razmahnila k prvemu poletu iz Praškega Sokola r.. to jc bil krik po živle* nju — tako močan in samosvoj, da se je I gonilo tudi nase srce in nas pozvalo k delu za narodno svobodno snovanje ;n g'banje. Danes so te štiri veje Povezane s t yrŠe5 vim naukom v snop Svetopolkovih palic. da-; nes moremo samo naprej. #ker smo v celoti slovanskega sokolstva sestavu; m bistveni del, kakor t>mo v >vojem narodu g!a-» i k poštenega, napornemu, požrtvovalnega dela. Hočemo, moramo naprej! Po nauku sokolakega v/gojstva se mora vsak poedinec približa'; narodu, da ga spo* zna in razume v vseli njegovih najn>r;b in težavah, v vseh njegovih radostnih in toži i h dneh. Sokolstvo mora služiti naroda, mu po* magati v njegovih tegobah na in>ta tvornega, zavestnega življenja [o mora / n.jaui živeti eno tn isto sedanjost, k; jo pre^navlia In pre oblikuje za temeljne pogoje iHKločnos-tj na* rodne celote. Ne od naroda m izven njega, nego k narodu in v globino njegove duše drže |>ota našega vzgajanja. >Odgojitj moramo pokolenje', pravi Tvrš, >ki ne bo samo te-lesno močno, ampak l>o ludi čvrste volje-ki se ne hvali samo s slavo svofjh prednikov, nego,je usposobljeno, da hod} za njihovim zgledom Iz prvih početkov "Praškega Sokola; t-e je v bratsk; zemlji razrasla sokolska organizacija, kj danes združuje v COS 780-1)00 pri pa d n »kov. Danes si samostojnosti narodne ga in držaji ena življenja v tej Tyršev: do; mov*ni ne moremo m-isl^ti brez sokolstva-Veselimo se tega jubileja toliko bol> ker liomo že Prihodnje teto v naš; domovin: imeli slrčmo svečanost, ko bo Ljubljanski" -Južni - - Sokol učakal svojo Joletnico. Bratskemu Praškemu Sokolu in vsemu Be- [ škoslovaškemu sokolstvu kPče jugoslovansko I sokolstvo Na /dar! Zdravo! Možgani se dajo operirati Iz razgovora s slavnim švedskim kirurgom prof. Her bertom Olivecrono V Stockholmu živi in deluje eden najslavnejših strokovnjakov za bolezni možganov prof. Herbert Ollvecrona, Po vsem znanstvenem svetu slovi njegovo ime. V pogovoru z novinarji se je ta slavni učenjak dotaknil svojih izsledkov in uspehov na polju operacije možganov. Novinarji so ga najprej vprašali, kaj ga je napotilo, da se je začel zanimati za možgansko kirurgijo. Prof. Olivecrona je odgovoril: študijsko potovanje v Ameriko leta 1922 je pokazalo, kako visoko stopnjo je dosegla tam že takrat tehnika možganske kirurgije. Podobne metode sem hotel uvesti tudi v svoji domovini. Največje težave in ovire pri operaciji možganov so bile takrat še v ustavljanju krvi in v neprestani nevarnosti poškodbe možganov, šele ko so ubrali kirurgi na temelju izkušenj povsem nova in uspešna pota, so bile mogoče operacije možganov v večjem obsegu. Kakšne bolezni možganov **e leč i jo zdaj z operacijami? Tu gre v prvi vrsti za tvorbe, ki imajo lahko zelo neprijetne posledice, da izgubi človek dar govora ali vid, pa tudi smrt lahko nastopi. Dalje bi omenil neke vrste božjast, ne prirojeno, temveč pridobljeno po nesreći ali po drugih zunanjih vplivih. Tudi taka božjast se da odstraniti z operacijo možganov. Uspehi so pa zelo negotovi. Pač pa dosežemo zanesljive uspehe pri operaciji nevralgije, izvirajoče iz tridelnega živca, pri glavobolu, ki paralizira pogosto skoraj vse delovanje. Ali lahko že zdaj vidimo meje te nove metode, ali pa utegne možganska kirurgija prinesti še velika presenečenja? Kar se tiče operacije možganskih tvorb, je prišlo delo že do gotovega zaključka. Okrog 30 cr takih primerov je zaenkrat neozdravljivih in operirati se ne dajo. Zanesljivi uspehi so bili doseženi pri očesnih motnjah, nastalih zaradi povečanega pritiska v možganih. Tudi slepoto, nastalo po tvorbah ali novih žlezah, lahko odstranimo s pravočasno operacijo. Malo imamo pa še izkušenj glede lečenja duševnih bo- lezni potom možganskih operacij. Gotovo pa je, da se večina primerov psihoze tako ne da zdraviti. Pač se bo pa dala najbrž potom možganske kirurgije lečiti melanholija. Ali lahko izrežemo del možganov keea težkih posledic ? Odstranimo lahko desni ali levi čelni privesek, desni senčni privesek ali tilni privesek, ne da bi nastale vidne psihične motnje. Zaenkrat še niti od daleč ne poznamo vseh funkcij vsakega poedinega dela možganov. Zdi se pa, da so mnogi poedini deli med seboj v zvezi tako, da prevzame pri odstranitvi enega dela možganov drugi del avtomatično njegove funkcije. Ali so prišli kirurgi pri tem na kakšna zvezo med obliko lobanje in značajem? To je prastara teorija. V vsej svoji praksi pa nisem odkril ničesar, kar bi jo potrjevalo. Prej bi trdil nasprotno. Pristaši te teorije bi se morali zamisliti že nad okolnostjo, da lahko izrežemo ves desni senčni privesek, ne da bi nastala kakršnakoli izprememba v inteligenci ali zna čaju. Med drugim ne verujem v nobeno zvezo med obliko lobanje in značajem. Ali se da operativnim potom izpreme- niti človekov značaj ? Gotovo. Toda take operacije se bodo delale le. Če je treba odstraniti bolezensko motnjo, ki se lahko pokaže tudi v značaju. Gotovo poznate ljudi, o katerih bi lahko rekli, da imajo bolestno humoristično žilico. To je posledica tvorbe v možganih in če to tvorbo odstranimo, preneha tudi bolestno nagnenje k zbijanju šal. Morda se bo na polju možganske kirurgije pokazalo. Ja so tudi druge bolezenske izpre-membe značaja posledica motenj v možganih, ki se dajo operirati. Sem pa prepričan, da se nikoli ne bodo dali opera-I tivnim potom vstaviti v možgane novi pozitivni deli. Možganom ne moremo ničes dodajati, na drugi strani je pa tudi jasno, da pomeni tudi najmanjši izrezani del izgubo. Misel, da bi se dal z operacijo mo- žganov skonstruirati ^idealen človek , spada v poglavje gole fantazije. Kako pa presojate bodočnost možgansko kirurgije ? Ko so odprla temeljna dognanja o asepsi in narkozi pot resnično uspešni kirurgiji. so bili zdravniki tako zaposleni z vprašanji trebušne kirurgije in drugih operacij obetajočih nagel uspeh, da dolgo niso posvečali nobene pozornosti zelo komplu l-rani stroki možganske kirurgije. Zdaj se pa intenzivno pecamo tudi s to stroko. In dosedanje izkušnje nam kažejo, tla bo tudi možganska kirurgija izpolnila svojo nalogo v službi človeškega zdravja. Polkovnik žerjav »a zadnji poti Ljubljana, 16. februarja. Včeraj popoldne je spremila Ljubljana blagopokojnega polkovnika g. Alfonza Žerjava k večnemu počitku. Pred pokojniko. vo vilo na Mirju se je zbrala velika mno žica pokojnikovib prijiateljev, mane e v in ftestilcev. V rdeCean letalu je krožil nad Mir jem pokojnikov prijatelj šef letalskega centi* dr. Stane Rape in se iz zračnih višav poslavljal od svojega vojnega tova rlaa. Po pogrebnin obrodili je zaigrala vo ja^k;i uodba žalost in k o m krsto s pokojnikovimi zeniskimi ostanki so položili na lafeto, v katero je bilo vpreženih sedem konj. Pr d lafeto se je pomrka: z venci obložen voz, za katerim je stopal častnik, ki je noail na blazinici pokojnikovo voja ško odlikovanje. Za lafeto, ob kateri Je stopaJa časti: i s>traža osmih narednikov, so Šli pokojnikovi svojci in sorodniki, za njimi častniki ljubijansike garoizije z gemeTalom Popadi-čem ter rezervnimi in vpokojenimi čast ni ki. njim je pa sledila dolga vrsta pokoj h iko viri prijateljev in znancev, med njimi minister dr. Kramer. načelnik A. Rib. nikar, brvši pod ban dr. Ptrkmajer, dr. Bn; zigar. direktor Breznik, predsednik ZKI» prof. Jeran, predsednik Narodne galerij*1 dr. Fran Windischer, predsednik oblastnega odbora RK dr. Krejči, predse ini k Avto kluba A. Praprotnlk narodni poslanec Rai ko Turk, predsednik JNU glavni urednft Stanko Virant s člani uredništva, prer! sodnik Društva tiskarnarjev Hrovatin predsednik Legije korošfkih borcev polko nik Andrejka, generam- direktor TPD R. Skubec z direJktorjein dr V. Vrhiincem bivši prosvetni šef dr. Peetotnlk, zastop nik Gremija trgovcev veJetrgovec Verr bič, predsednik Vodnikove družbe R. Pu-stoslemšek, ravnatelj Narodne tiskarne Jeran z nameščene1 tiskarne itd. Na po kopališču je častna četa med sviranjem žalnega korala i salvo izkazala zadnjo asi pokojnemu polkovniku. Bodi mu lah ka zemlja! - - ffc-4f> Vreanc, poro iia. — 13; Cia«, spored, obvezi la. _ 13.16: Vse mogoče, kar kdo hoč*» (p4o les i*> ieijan). 14: Vreme, U>rza. — 18: Mladn>k:i ira: Nn kmečkem dvori^čo /vooni pri7x>r. naitinal n- Bfvsfc« izvajajo Slani M'l ajr, druž . režija' Ipi. — 18-4o. Zakonsko j.ravo III. (jf. tir. Kado Kušen>. it*: Sna, vreme, j>oroivUt. spor«-d, obve**lila. — 1°.30: Na«-- ura; /.godovi'trske »srliHke na rflb.n^ v Sloveniji (RadeH l*o**tal) lajaMj. — 19l50: l'vod \ prenos. — 20; Prenos / <4*ernea preatavanje (g. \. imcmar* v drugem; Caa, vreme poroči4a, spored. Konec ob 23. uri. + Seunmo bi bilo misliti, da hi Anglež i* v:\uprej o čem razmišljal. Georges Ohnet: 42 ZAVIDNIJA LJLIBEZE1V Roman Armand ni mogel več poslušati. Dal bi bil prednost najhujšim obdolžitvam pred to neznosno brezbrižnostjo. Planil je pokonci in jel hoditi ves razburjen po salonu. — Lucie, rotim vas, ne igrajte z menoj komedije! Lucie se je razvnela in zroč nanj z viška, kakor Še nikoli, je vzkliknila: — Komedijo? To je pa res čudno. Kdo je vam pa dovolil misliti, da igram z vami komedijo? — Ah, jezite se! — je povzel Armand znova besedo in oči so se mu radostno zaiskrile. — Končno blagoslovljena bodi ta ura! Ljubša mi je jeza, nego ta zvezani molk. Jezite se name, čutim in priznavam, da imate pavico jeziti se. Toda dovolite, da si medsebojno pojasniva: omogočite rai zagovarjati svojo stvar, opravičiti se, če bom mogel pridobiti si zopet vašo naklonjenost. Mislim, da sem vam izkazal dovolj udanosti, da bi lahko ravnali z menoj prizanesljive je ... Lucie mu je naglo posegla v besedo: — Toda dovolite ml povedati vam, da vas ne razumem. Menda se jezite zato, ker nimam za vas no- benih očitkov, ker ne čutim do vas nobene zlobe. To je res čudno. Kaj res hočete za vsako ceno veljati v mojih očeh za zločinca? Cemu? Pod kakšno pretvezo ? Mar zato, ker imate svojo ženo in ker mi niste nikoli tega omenili? Toda ko ste prišli k meni, ali je vas kdo vprašal, če ste oženjeni ali samec? Ali ste kršili kako pravilo, ali ste ravnali protizakonito? Kaj zato, če ste oženjeni ali samec? Za to, za kar sem vas potrebovala, je bilo to brez vsakega pomena in je tudi še zdaj. Žene niste imeli? Dobro. Imate jo? Še bolje. Mar ste mogli le v sanjah misliti, da se hočem omožiti z vami? — Nikakor ne, kaj ne? In niste se motiti. Jaz vam ne morem očitati, da vaši nameni niso bili pošteni. Od kod torej vaša občutljivost? Kaj pomeni to nenadno razburjenje? Nič ni izgubljeno, to mi lahko verjamete, niti zame, niti za vas. Tu je samo ena rodbina več in to je vse. Te besede so bile izgovorjene čudovito jasno in samozavestno. Glas, kretnje in izraz obraza, vse je izdajalo popolno naravnost in globok mir. Armand ni vedel, kaj bi si mislil o tem, da-H žene Lucie svojo brezbrižnost do take skrajnosti, da resnično čuti to, kar govori, aH pa se samo dela brezbrižno do vsega, da bi s tem naglasila, da nastop Armandove žene v njenih očeh nt mogd igrati nobene vloge. Pri tem čudnem dekletu ni bilo nič nemogočega. Kakor jo je. bil grof spoanal v šestih mesecih, nt bik> v nobenem njenem dejanju in nobeni besedi laži. Sklenila je bata otresti ^se vseh rodbinskih oaarov in družabnih pravil, aveti je hotela samo zaae in za tiste, ki jim je dovolila J dostop v svojo blazino, pozabljajoč na ostali svet. Zakaj bi ne bilo resno mišljeno, če je trdila, da ii je vseeno, ali je Armand oženjen ali ne? Vseh šest mesecev ni poznala Armandove žene, naenkrat se je pa ta pojavila. Lucie se ni prav nič čudu a. čeprav niti najmanj ni bila pripravljena na to. Nasprotno, ta nova sorodnica ji je bila takoj všeč, kar je tudi odkrito priznala. Zakaj bi vse to ne moglo biti resnično in kaj je dajalo grofu povod, da je dvomil o njeni iskrenosti? En povod je imel za to in čeprav malo upravičen, je bil vendar najimočnejši in najboljši, kar jih je mogeft imeti. To je bila njegova klijoča ljubezen do Lucie. Priznati, da je bila dobrosrčna, to je pomenilo prepričati se obenem, da je bil povsem brezbrižen. In v to pod nobenim pogojem ni hotel privoiktti. Njegova nenadna zagrenjen ost ni imela drugega vzroka razen peraznega spoznanja popolne hladnokrvnosti tiste, ki je o nji domneval, da bo vsa iz sebe. In vendar, zakaj ni bMo tako? To bi pomenilo, da mora biti njeno srce v sozvočju z Arman odločil za drugačno taktiko in delal se je| tako mirnega, kakor je bil videti doslej bojervit^ čeprav v resnici ni bil taik. — Oprostite, je dejal navidez vesel, — da sem sc smatral za večjega krivca, nego sam v resnici. Res je, da ste kazali od prvega najinega srečanja tak odpor napram svoji rodbini, da si nisem upal govoriti vam o najinih članih. Morda bi pa lahko napravi' izjemo pri svoji ženi. Cc bi vas bil prosil, da bi jo ooi?#c^i, ata bi storiSi to? Lucie se je zasmejala, rekoč: — To ni gotovo! Zi:ij. ko jo poznam, mi K4 prijetna, ne vem pa, da-1 i bi sodi1 a tako, 6e bi je ne poznala. — Torej vidite sami. — Tod-i izgubljeni čas sem h'