TRST, sreda 13. marca 1957 Leto XIII . Št. 62 (3597) dRSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638. 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. *, II. nad. — TELEFON SJ-108 IN 94-631 — Pottni predaj 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel. St.37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-0. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višme v Strini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravnj 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 21 d . Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba oiovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z-375 - izdata Založništvo tržaškega tiska D. zoz - Posvetovanja v Kairu in New Yorku v zvezi s položajem na področju Gaze General Burns zanikuje, da je bil v Gazi imenovan vojaški guverner Hammarskjoeld čaka na poročilo Buncheja - Obtožbe kairskega radia Favzi izjavlja, da se napetost umetno ustvarja - Izrael zopet grozi NEW YORK, 12. — Posvetovalni odbor za varnostne sile OZN se je danes popoldne ponovno sestal pod Predsedstvom glavnega tajnika Hammarskjoelda. To J* že drugi sestanek tega odbora v zadnjih 48 urah. Kakor je znano, so v tem odboru predstavniki Bra-®bje, Kanade, Cejlona, Kolumbije, Indije, Norveške in Pakistana. Njegova naloga je dajati nasvete glavnemu tajniku v vseh vprašanjih, 61 se nanašajo na varnost-ue sile OZN. Po prvem sestanku ni bilo objavljeno nobeno poročilo. Zvedelo, pa se je, da so brazilski, pakistanski in Norveški delegati zahtevali od hammarskjoelda, naj sporoči, *aJ namerava ukreniti v zve-s sporočilom, da je egip-oyska vlada napovedala, da misli prevzeti upravo na pod-r°cju Gaze. '-'lavni tajnik je priporočal Potrpljenje in je poudaril, da Pptrebuje prej še nadaljnje ^formacije, ki jih bo dobil P° razgovoru s svpjijm namestnikom Ralphom Bunche-Jem. Dopisnik belgijske agencije - Srednji vzhod javlja, da je ®ent.®urns v izjavi, ki jo izročil novinarjem, zanikal, da je bil polkovnik Engholm uradno imenovan za vojaškega guvernerja področja Gaze. V soboto je namreč neki vojaški predstavnik sporočil novinarjem, da je bil v Gazi imenovan guverner. Ta vest je povzročila protestne demonstracije prebivalstva in tudi protest egiptovske vlade pri glavnem tajniku OZN. Iz Jeruzalema pa javljajo, da je zunanja ministrica Gol-da Meir pozvala poslanika .v Washingtonu Ebana, naj prekine počitnice na Floridi in naj se takoj vrne v Washing-ton, i«da sledi razvoju položaja v Gazi, ki se slabša*. E-ban se bo verjetno sestal s predstavniki ameriškega državnega departmaja. Golda Meir je danes popoldne ločeno sprejela francoskega in ameriškega poslanika in se z njima razgovarjala o položaju na področju Gaze. Predsednik izraelske vlade Ben Gurion pa je za danes ponoči ali za jutri zjutraj sklical sejo vlade. V Kairu se je medtem namestnik glavnega tajnika Organizacije združenih narodov Bunche razgovarjal z egiptovskim ministrom za palestinske zadeve Goharjem. Minister za vojsko in poveljnik e-giptovskih sil gen. Amer je sprejel novega egiptovskega guvernerja za Gazo gen. La-tifa. Ravnatelj političnega kabineta predsednika Naserja A-li Sabrj pa se je razgovarjal z jugoslovanskim poslanikom in s sovjetskim odpravnikom poslov. Medtem javljajo, da se je jugoslovanska kombinirana četa v sestavu varnostnih sil OZN, ki je bila v soboto odpoklicana iz Gaze v El Ariš, včeraj pozno popoldne zopet vrnila v Gazo, kjer jo je tamkajšnje prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Enako stališče kakor jugoslovanska vlada zavzema glede naloge varnostnih sil OZN tudi finska vlada. Kakor poročajo iz Helsinkov, so sklenili, da bodo finske čete, ki so v Sarm El Seiku, umaknili, če bo E-gipt to zahteval. Finsko zunanje ministrstvo poudarja, da bodo finske čete ostale na e-giptovskem ozemlju, dokler bo egiptovska vlada na to pristala. Kar se tiče uprave na področju Gaze, ni še niič znanega. kdaj bo Egipt praktično prevzel to upravo. Ministrstvo za dobave je odredilo, naj se uvaža v Egipt ves pridelek svežega sadja v Gazi. Načelnik oboroženih sil gen. Amer pa je odredil, naj se takoj plačajo vsi zaostanki funkcionarjem tamkajšnje e-giptovske uprave. ((Egiptovska vlada je sklenila prevzeti upravo v Gazi, potem ko je zvedela za imperialistično zaroto, ki je i- danes Kot poročamo na drugi našega dnevnika, je “stal sinoči občinski odbor aške občine v manjšini, sprav bomo šele v prihodku dneh zvedeli ali bo JjUUal zaradi tega tudi for-lsfvo0 ostavko, že danes env trdim°. da je nje-lovt- °dstop neizogiben in ogicen, in sicer ne samo aradi tega, ker je komaj vr°.uro in pol pred glaso-anjem o tarifah, župan JLavV. da bo dal odbor stavko že v primeru, če ostal v manjšini pri s asovanju za spremembo j e7nega reda sinočnje se-> temveč predvsem zaradi sko ’ ker Je sedanja občin-a uprava v krizi že od rikva, ko je začela svoje z L ,er je razpolagala le skl tivn° večino v občin-tnv? svetu- Citatelji se gože sP°niinjajo, da je bilo nHkSam° rojstvo sedanjega hi tako težavno, da se kov^? niega moglo pričakati nič trdnega in stal-Sn*+\.zlasti ker je župan kar^i-J vztrajal pri svoji j^ndidaturi, kar je v veliki smu onemogočilo sestavo oudnejšega odbora. noč^ne bodo posledice si-nnci: ?a glasovanja? Mož-so naslednje: im^uoverjetnejša je možnih’ bosta Bartoli in njegov odbor ostala. ostavVeJ?v^?a moznost ~ Vran odbora z županom na v l?1110®0 bolj verjet-fekt s primeru bo pre-u1 imenoval komisarja, ki šest ljal občino največ lahic« mesecev, čeprav se kaže?o zgodi ~ kot nam kat p iv, Primeri krize v ne-Puhwi drugih občinah re-daljša8,"' da Prefekt pobih aradi izredno teht- Pocin.raz'08ov komisarjevo Po tian^e še za dvakrat PrimJ1 mesece. V vsakem Pretok pa ne bo smelo raztuc1 več kot eno leto do litev , novih občinskih vo-boij Za tržaško občino. Naj-do verjetno, da bo- tebibra enkrat do sep" ja sj/g ^ možnosti obsta-biem ~~ Pred imenova-rebllL.komisarja - še mo-Uiokricv 'boskus sestave de-ga oi^i 1anskega enobarvne-danih« ,?ga odbora s seskih ^ Političnim pokrajin-Panom mlkom KD kot žu-bi s •. Takšen odbor naj ba le “fnoma naslanjal Ziciio a na desno opo-rešitpv ,eprav je tudi ta banfarii J0 baje želel biordn U n}anj verjetna, bi ki g ?r^ala vsem onim, d°bl1eniv?°^0 isgnbe lani vrsti ko glasov ~ v prvi dipen(W«T na račun in-tošbiih ?.V’ ki na le-Več izvn^ vah ne bi bili lani. klJučeni kot so bili Prto^ vr.*t*mu pa ostaja od- hov nhlla,nje. ali bo tudi nyru da tjOOinski svet takšen, N« napravil sedem polarnih takšneo« omogočil sestavo "J ra, tj ga občiaskega odbo-Ulic. ,ne bo končal v slepi žejo kot sedanji. Kot ka-je g0P 'tične razmere, pa tista nha?’ ,da ^ trdna le bo na«f ? a uPrava, ki se ske stri^P 'a na levičar-Pa vsa v ’ Pe ne na vse, P°bieni *la njihov del, kar (Uti * bo mornlo vrv- giptovskega ozemlja,* je izjavil danes popoldne komentator kairskega radia. - »Kairska vlada, je nadaljeval komentator, je namreč zvedela, da je kanadski odred varnostnih sil OZN sklenil dogovore, veljavne za e-no leto, z nekaterimi dobavitelji področja Gaze. Neki član tega odreda pa si je tudi dovolil streljati na neko osebo, ki je razobesila egiptovsko zastavo na svoji hiši.* Dalje je komentator izjavil, da so na področju Gaze ustanovili začasno vlado brez pristanka Kaira: «Postalo je vedno bolj očitno, je pripomnil, da so se sile OZN pripravljale. da se dokončno u-stulijo na sestavnem delu e-gipitovskega ozemlja.* Poudaril je še, ča je tako ravnanje v nasprotju z dogovorom med egiptovsko vlado in Hammarskjoeldom o vlogi varnostnih sil QZN, kakor tudi v nasprotju z dogovori o premirju z Izraelom. Komentator je zaključil: »Egipt je sedaj odločen v kratkem času napraviti konec tej nezakonitosti in zahtevati od varnostnih sil OZN, naj se u-maknejo s področja Gaze kakor tudi z vsega Sinajskega polotoka.* Medtem je danes bil v Gazi svečan pogreb palestinskega delavca, ki je umrl zarači ran. ki jih je dobil med nedeljskimi demonstracijami pred poveljstvom glavnega štaba UNEF. Kakor že javljeno. poveljstvo UNEF poudarja. da čete OZN niso streljale na množico, kairski radio pa je že v nedeljo trdil, da je omenjeni delavec padel poč" streli nekega Kanadčana. Egiptovski poluradni list «A1 Gumhuria* piše danes v uvodniku, da «je treba obžalovat:, da so sile OZN prekoračile svoje naloge in da so streljale na mirne manifestante v Gazi, ki so zahtevali povratek egiptovske uprave*. List dodaja, da »nekatere imperialistične države hočejo uporabiti sile OZN za uresničenje svojih napadalnih političnih namenov in za zadovoljitev svojih imperialističnih ambicij* Drugi listi pa še dalje komentirajo Naserjeve izjave indijski reviji «Blitz», ki pred stavljajo «popoln program politike in smotrov Egipta*. Predstavnik izraelskega zu nanjega ministra pa je danes izjavil, da bi «morebitno priznanje egiptovskega guverner ja v Gazi ali pristanek na njegov prihod na področje pomenilo pc-vratek Egipčanov v Gazo*. Dodal je. da so se Iz' kairskega radia glede izraelske plovbe po Akabskem zalivu*. Zahtevala je od ameriške vlade »dodatna zagotovila*. Ben Gurion pa je poslal danes prebivalstvu mesta Eilat ob Akabskem zalivu poslanico, v kateri pravi, da bo Izrael »nadaljeval borbo proti poizkusom egiptovskega diktatorja, da oporeka izraelski pravici do svobodne plovbe po Akabskem zalivu*. Egiptovski zunanji minister Favzi, ki se je danes ob povratku iz New Yorka ustavil v Amsterdamu, je izjavil, da je imamer. glavne skupščine OZN, da se sile OZN razmestijo na obeh straneh demarkacijske črte*. Kar se tiče svobodne plovbe po Akabskem zalivu in Tiranski ožini, je Favzi izjavil, da so to egiptovske teritorialne vode. Zatem je Favzi ta sole ozna- čil sedanji položaj na Srednjem vzhodu: «Ce ga kdo ne bo brez potrebe komplicirai, se položaj ne bi smel obrniti na slabo. Potrebno je vprašanja obravnavati z objektivnostjo in hladnostjo.* «Po mojem mnenju, je nadaljeval minister, se je ozračje napetosti vsaj deloma ustvarilo umetno. Egipt bo napravil vse, da sodeluje z ostalim svetom, seveda če bo druga sporna stian pokazala enake namene.* Glede plovbe po Sueškem prekopu je Favzi izjavil, da bo Egipt skušal povečati mednarodni promet po prekopu ker bo od tega imel samo korist. BONN, 12. — Predsednik vlade je danes sporočil, da bo kancler Adenauer uradno ob- Podpis pogodbe o sovjetskih četah v Vzhodni Nemčij ii BERLIN, 12. — Sovjetski zunanji minister Gromiko in obrambni minister maršal Žu-kov sta danes prišla v vzhodni Berlin na čelu delegacije, ki je nocoj podpisala dogovor med Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo o bivanju sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji. Pogodbo o ((začasnem bivanju* sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji sta podpisala sovjetski zunanji minister Gromiko in vzhodnonemški zunanji minister Bolz. Kmalu zatem sta dokument podpisala še sovjetski obrambni minister Žukov in vzhodnonemški obrambni minister Stoph. Vsebina pogodbe bo objavljena jutri. Predstavnik vzhodnonemškega zunanjega ministrstva je izjavil, da je namen pogodbe preprečiti «napade proti njegovi državi in proti socialističnemu taboru*. Po podpisu pogodbe je načelnik tiskovnega urada vzhodnonemškega zunanjega ministrstva izjavil: «Do sedaj ni bilo mogoče skleniti nobenega sporazuma za zajamčenje varnosti evropskih držav, vštev-ši Nemčije. Zaradi tega je začasna razmestitev sovjetskih čet na ozemlju demokratične republike potrebna. Prepriča- Izjeva državnega departmaja ZDA ZDA podpirajo vlogo OZN in funkcijo varnostnih sil Richards odpotoval v Beirul - Pred pridružitvijo ZDA k bagdadskemu paktu? - Hammdrskjoeld povabljen v Jemen Danes izmenjava not o ukinitvi angleško jordanske pogodbe WASHINGTON, 12. — Predsednik Eisenhower se je sinoči dolgo razgovarjal po telefonu z državnim tajnikom Dullesom o položaju na področju Gaze. V četrtek zjutraj pa se bo Dulles razgovarjal o Srednjem vzhodu na seji sveta za varnost. Predstavnik ameriškega dn žavnega departmaja Lincoln White je danes na tiskovni konferenci na vprašanje nekega novinarja, kakšno stališče bodo zavzele ZDA ob egiptovski napovedi, da misli prevzeti upravo na pocročju Gaze. odgovoril, da državni departma upa, da bodo vsi prizadeti sodelovali z OZN pri napo-rih, da se na tem področju ustvari mir in da se duhovi pomirijo. ((Ameriška vlada, je dodal, zelo od blizu sleci razvoju na Srednjem vzhodu, kar se tiče področja Gaze in Sueškega prekopa. Ameriška vlada je stalno in odločno podpirala vlo- ni smo, da danes podpisani iskal Iran in njegov obisk bo j sporazum utrjuje suverenost j go OZN v teh vprašanjih, trajal od 27. marca do 2. aprila. I demokratične republike.* I zlasti pa funkcije varnostnih ■iiiiiiiiiiiiiiniiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinniii iiittiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiniimiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiimiiiimiiMitiiiiiiimiiiiiniiiiiiti Ali se bo Malu godi premislil? Matteotti poudarja nestalnost vlade Glasovanje o zaupnici v zvezi s Tognijem odloženo za 24 ur - Pastore vztraja pri spreminjevalnih predlogih za agrarne pogodbe ob podpori Fanfanija (Od naseka dopisnika) RIM, 12. — V poslanski zbornici je bilo danes poslancem prebrano poročilo Segnija, datirano 2. marca, o imenovanju Tognija za ministra državnih udeležb. Debata o tem imenovanju pa bo prej v senatu, kjer je pa vse skupaj preloženo za 24. ur. Socialisti so imeli danes sestanek obeh parlamentarnih skupin in sklenili so, kako bodo nastopali. Na vsak način se bodo izrekli proti imenovanju Tognija, ker smatrajo to imenovanje tudi za spremembo sedanje vladne skupine glede njenega socialnega programa. Senatna skupina ne bo predložila svojega protipred-loga, če bo večina predložila predlog za odobritev tega imenovanja. Kar pa zadeva poslansko skupino, je bilo sklenjeno, da se predloži resolucija, če ne bi te pobude sprejel kdo drug. Sklenili so tudi. da se bodo protivili eventualnim odložitvam debate o predlogu za reformo agrarnih pogodb. In prav to je tisti problem, ki postaja za vlado vedno bolj usoden. Danes dopoldne se je tajnik nja, da se Egipčani ne bodo več vrnili na to področje*. Iz raelski tisk ustvarja z alarmantnim pisanjem novo napetost, ki naj bi upravičila morebitne nove izraelske napade. Golda Meir je ameriškemu poslaniku izrekla »zaskrbljenost svoje vlade zaradi polo- ____ žaja na področju Gaze*. Pou- mela namen dokončno ločiti t darila je tudi »zaskrbljenost področje Gaze od ostalega e-1 izraelske vlade zaradi groženj iiiiiiiiiiiiiimiiiMiiimmmHHmHHmmmmmiiimiiiMmmiiiiiiiiiiiMmiiiiitiniiHmtiiHiiiH Raziskovalec Byrd umrl Bil je med najbolj znanimi polarnimi raziskovalci in je prvi preletel oba tečaja PLI Malagodi razgovarjal s raelcr u“maknil?' iz““Ga“ze" mVd i Predsednikom d emokristj an- drugim i,a podlagi »domneva-!8^ Poslanske skupine Buc- BOSTON, 12. — Včeraj je Bostonu umrl admiral Richard E. Byrd, ki je prvi preletel Severni in Južni tečaj. Znameniti raziskovalec, ki je nedavno zaključil svojo peto ekspedicijo na Antarktiki, je imel 68 let. Umrl je zaradi srčne kapi. Prav zaradi srčne napake je moral ostati v Bostonu in se odpovedati polarni ekspediciji ter udeležbi pri operacijah za mednarodno geo-fizično leto. Byrd je preletel Severni tečaj leta 1926, dve leti pozneje pa Južni tečaj. Znan je bil po vsem svetu kot eden najdrznejših letalcev in raziskovalcev. Odkril je več kot tri milijone kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je do tedaj bilo še neraziskano. S svojim dvanajstim letom je sam začel prvo pot okoli sveta. Začel je obiskovati ameriško pomorsko šolo v Anna-polisu, toda zaradi neke nesreče je moral študije prekiniti. \ Med obema svetovnima vojnama je postal pravi legendarni junak letalstva in velikih raziskovanj s svojimi poleti nad Severnim in Južnim tečajem in s poletom čez Atlantik brez pristanka. Byrd je napravil sedem polarnih omogočil sestavo I ekspedicij, od katerih dve v ' _ severne polarne kraje, pet pa na Antarktiko. Med svojo ekspedicijo na Antarktiko v letu 1955-56 je znova preletel ta ozemlja do Južnega tečaja. Ob povratku je zahtevaj, naj bi ZDA postavile svoje pravice nad Antarktiko, ki jo je on raziskal. Prepričan je namreč bil, da vsebuje to ozemlje pod debelo plastjo ledu velika rudarska bogastva v * nam-.j- ii ~ veuaa ruuarsKa Dogasiva. Closlpi politiko Byrd je bil tudi pravi pio- J* n-ir znanstvene meteorologije. Nekoč je bil j>et mesecev v nekem observatoriju kakih sto kilometrov od meteorološke postaje, ki je najbližja Antarktiki, da tam prouči vremenske mene. Tu se je zastrupil s plinom, ni pa hotel p>o radiu vprašati za pomoč, ker ni hotel, da bi drugi tvegali življenje zanj. V teku svoje kariere nnu je okoli dvestokrat zmrznil nos. Na obrazu pa je imel številne ln globoke znake razpoklin. Byrd je bil imenovan za admirala s svojim 41. letom in je postal najmlajši general ameriških oboroženih sil. Odlikovan je bil s častno legijo, s križem ameriške mornarice in s častno medaljo, ki mu jo Je podelil parlament. Med drugo svetovno vojno je imel posebne naloge na Pacifiku in v Evropi. Poročil se je leta 1915 in je imel štiri otroke. Stanoval je 36 let v isti hiši v Bostonu/ kjer je sinoči umrl. Podtajnik za obrambo ZDA Robertson je izjavil, da pomeni Byrdova smrt hudo izgubo za ZDA. Dodal je, da je bil Byrd »velik mornariški častnik, velik patriot in velik Američan. V celoti je posvet-il svoje življenje znanstvenim raziskovanjem in proučevanjem polarnih krajev kar je na tem področju razširilo ameriški ugled po vsem svetu*. Predsednik Eisenhower pa je podpisal izjavo, v kateri izreka globoko obžalovanje nad smrtjo admirala Byr-da. V izjavi pravi Eisenhower, da je Byrd »res med velikimi raziskovalci vseh časov*. »Zgubil sem starega in dragega prijatelja. Bil je odločen in pogumen raziskovalec, prav-i služabnik svoje dežele*. ciarellii Duccijem. Liberalci vztrajajo pri tem. da se v vladnem kompromisnem predlogu za agrarne pogodbe ne sme nič spremeniti. Maiagoci je novinarjem dejal, da se njegova stranka ne odmakne od te svoje smeri niti za centimeter. In če se bo položaj poslabšal, tedaj bo odgovornost padla pač n* tiste stranke ,ki so pripomogle, da tak položaj nastane. Pri tem je tudi imenoval sklepe vodstva PSDI »zahrbtne* ter dodal, da Saragatova pojasnila ne morejo biti zadostna za po-mirjenje v sedanjem razvoju položaja. Stališče Malagodija je bilo potrjeno tudi v nekem članku v »Tribuna*, ki zelo ostro napada tiste, ki se zavzemajo za revizijo načrta o agrarnih pogodbah. Demokristjanski sindikalist Pastore pa je dejal, da čakajo na »premislek* liberalcev, da bo mo-goče doseči kak sporazum. Obenem je rekel da ni mogoče dopustiti, da bi v dobi, preden bo stopil novi zakon o agrarnih pogodbah v veljavo, veljal vsak tip odpovedi. To bi dovoljevalo poljedelcem celo vrsto represalij in maščevanja. Zaradi trdovratnosti liberalcev se večinska stranka nahaja v neprijetnem položaju, ko se bo morala končno le odločiti v izbiri, kar bo lahko razplamtelo vladno krizo, ki sedaj že toliko časa tli pod pepelom. O tem položaju sta danes razpravljali demokristjanski parlamentarni skupini. Vendar niso nič kaj posebnega sklenili, pač pa se priča kuje z zanimanjem sestanek vodstva stranke, ki bo najbrž v soboto. Na tem sestanku se bo moralo odločiti, po kateri poti naj krene večinska stranka Doslej je namreč nihala med Segnijevim previdnim računanjem na določene možnosti, po katerem bi bili možni majhni popravki vladnega predloga, in pa med nepopustljivo Pastorejevo obrambo spreminjevalnih predlogov, ki jih je predložila CISL. Ce se bo KD odločila za Pastorejevo tezo tedaj bodo morali liberalci povzročiti vladno krizo ali pa se pripraviti na «premislek». Zdi se namreč, da ni bilo povsem slučajno, ko je Pastore omenil to možnost. Verjetno ie namreč dobil iz tajništva KD kake obljube za podporo. To je tem bolj verjetno, ker sta doslej tako Fanfam kot uradno glasilo stranke ves čas podpirala Pastorejeve spreminja-valne predloge. da bo prišlo do sestankov predstavnikov treh vladnih strank. Za take sestanke ni mnogo ne Fanfaniju ne Mala-godiju. Socialdemokrati pa vztrajajo v svojih zahtevah po takih sestankih. Govori se celo o neki pismeni poslanici, kar sicer socialdemokrati zanikajo, vendar pa pričakujejo, da jih bo predsednik vlade povabil na odkritosrčen razgovor ne samo o agrarnih pogodbah temveč tudi o kolektivnih delovnih pogodbah, pokojninah in drugih ukrepih, ki jih je socialdemokratska stranka zahtevala. V nečem je vendar možno, da se vladne stranke sporazumejo glede a-grarnih pogodb: da se zadevna debata odloži na 26. marec. Preden so danes v poslanski zbornici prebrali sporočilo o imenovanju Tognija, je bilo sporočeno, da je Macrelli u-maknil svojo ostavko na mesto podpredsednika poslanske zbornice. Počastili so spomin poslanca Selvaggija in senatorja Contija. To so storili tudi v senatu, kjer so pote® razpravljati o zakonskem načrtu o ukrepih za zemljiško reformo in za melioracijo nizkih predelov v Padski delti. V jutrišnji številki «Euro-pea» bo intervju Matteottija, v katerem pravi tajnik PSDI, da obstajajo še vedno razlogi za nestalnost vlade, in to zaradi nasprotij o agrarnih pogodbah. Potem opravičuje preklic svoje ostavke, češ da bo lahko samo kongres odločil o zapletenem vprašanju, ali naj PSDI sodeluje v vladi ali ne. Glede socialistične združitve pa ponavlja zahtevo, da se PSI priključi načelom, ki vodijo delovanje vseh zahodnih socialističnih strank. Izraža tudi prepričanje, da kljub velikemu napredku italijanskih socialistov le še ne obstajajo vsi neot|iodni pogoji za enotnost. A. P. Izjava M. Pijadc novinarjem v Londonu LONDON, 12. — Jugoslovanska parlamentarna delegacija je bila danes gost na kosilu združenja tujega tiska. Predsednik Zvezne skupščine FLRJ Moša Pipade je med kosilom govoril o osnovnih načelih jugoslovanske zunanje politike in o aktivni miroljubni koeksistenci. Poudaril je, da zahteva miroljubna koeksistenca razvijanje aktivnost: vseh držav in narodov, da bi se doseglo mednarodno politično, gospodarsko in kultur no sodelovanje. Moša Pijade je nato izjavil, da se v današnjem položaju gleda na koeksistenco z blokovskega stališča, pri čemer se pozablja. da je miroljubna koeksistenca nastala kot platformi mednarodnega sodelovanja na pobudo izvenblokovsikih držav, ki ■ se nc.čejo priključiti blokom. Pijade je poudaril, da politika aktivne koeksistence že po svoji definiciji nasprotuje blokovskim koncepcijam. Zato blok, ki sprejme politiko koeksistence, vnaša v svojo politiko eiemente protislovij. Blokovski interesi so često v nasprotju z načeli koeksistence. Poudaril je dalje, da je Jugoslavija zvesta politiki aktivne koeksistence in da je zato dosledno proti blokom, ter je dodal, da so prav zadnji dogodki, k: so poslabšali mednarodne odnose, pokazali pravo vrednost politike koeksistence. Zatem je Pijade izjavil, da misli Jugoslavija sodelovati vsemi državami ter da ne želi izboljšati odnose z eno državo, zato da bi jih poslabšala z drugo. V interesu splošne- ga mednarodnega položaja je, da se poglobi sodelovanje med državami članicami raznih blokov in da se začnejo reševati tista vprašanja, ki so dozorela za rešitev. V zvezi z notranjim razvojem Jugoslavije je Pijade izjavil, da je osnova jugoslovanskega družbenega sistema samouprava v gospodarstvu, občinah m krajih, popolnoma potrdila svojo vrednost, in je dodal, da je izgradnja socialistične demokracije v Jugoslaviji dolgotrajen proces, ki se razvija logično in naravno, kajti ustvarjeni so takšni družbeni odnosi, da sami gibljejo razvoj v določeni smeri. Po kosiiu je Pijade odgovarjal na številna vprašanja novinarjev o jugoslovanski zunanji in notranji politiki in o mednarodnem položaju. sil OZN za vzpostavitev miru.* White pa ni hotel odgovoriti, ko so ga vprašali, ali ima p.o mnenju ZDA Egipt pravico prevzeti upravo na področju Gaze, ki mu je bila dodeljena z dogovorom o premirju leta 1949. V ameriških pristojnih krogih zatrjujejo, da je ti a na podlagi resolucije OZN od 2. februarja vprašanje uprave Gaze rešiti v okviru pogajanj med glavnim tajnikom OZN, Egiptom in Izraelom. Medtem pa v določenih a-meriških krogih zopet začenjajo propagando proti Egiptu in Siriji, češ da ti dve državi še dalje do-bivata orožje «iz komunističnih držav*, kar nasprotuje resoluciji OZN. ki prepoveduje sleherno pošiljanje orožja na področje sovražnosti na Srednjem vzhodu. Danes pa je iz Wasbingto-na odpotoval v Beirut načelnik ameriškega poslanstva James Richarcs, ki ima nalogo obrazložiti vladam Srednjega vzhoda «Eisenhowerje-vo doktrino*. Medtem je ameriški poslanik v Pakistanu danes izjavil, da se bodo ZDA formalno pridružile bagdadskemu paktu v primernem trenutku. To je ameriški poslanik izjavil na zadevna vprašanja novinarjev. V New Yorku pa je predstavnik Jemena v OZN imel razgovor z glavnim tajnikom Hammarskjoeldom in ga povabil, naj pride v Jemen, da tam prouči položaj, ki je nastal zaradi spora z Anglijo. Hammarskjoeld si je pridržal dati pozneje odgovor in je poudaril, da je sedaj zelo zaposlen. Jemenski predstavnik je novinarjem izjavil, da je Hammarskjoeldu sporočil, da se položaj na tamkajšnjem področju slabša. V Foreign Officeu se je izvedelo, da si bodo jutri v Ammanu izmenjali note, s katerimi se razveljavlja angleško - jordanska zavezniška pogodba iz leta 1948. V šestih mesecih bodo morale angleške čete zapustiti Jordanijo. Med pogajanji so sklenili tudi sporazum o likvidaciji angleških naprav, zalog in materiala v Jordaniji. Del materiala bodo Angleži odpeljali, ostanek pa bo kupila Jordanija. Velika Britanija bo takoj prekinila plačevanje prispevka deset milijonov šter-lingov letno za vzdrževanje jordanske vojske. Sedaj ima Velika Britanija v Jordaniji moderno vojaško oporišče v Mafraku in vojaško oporišče v Akabi. Popovič pri Pincauju PARIZ, 12. — Na poti iz Belgije v Jugoslavijo je Koča Popovič, ki se je ustavil v Parizu, danes obiskal francoskega zunanjega ministra Pineau-ja. Spremljal ga je jugoslo^ vanski veleposlanik dr. Aleš Bebler «»------- Volitve v Indiji NOVI DELHI, 12. — Predsednik indijske vlade Nehru si je že zagotovil ponovno izvolitev v okrožju Abdalah, kjer je do sedaj že dobil nad 150.000 glasov. Kongresna 6tranka, kateri pripada Nehru, ima pri dosedanjem štetju glasov v vsej državi ogromno večino. Po zadnjih podatkih, ki se nanašajo na 71 od 500 sedežev, je kongresna stranka že dobila 54 sedežev, socialisti 6, neodvisni 9, komunisti 2. Podpisan sporazum za snemanje filma o sarajevskem atentatu SARAJEVO, 12. — Nocoj je bil v Sarajevu med zastopniki »Bosna film* in italijanskim filmskim režiserjem Al-dom Ver;anom in producen tom , Giuseppom Fatticotti-jem podpisan sporazum o snemanju cinemascope filma o sarajevskem atentatu 1914 leta. Snemanje filma se bo pričelo konec junija, premiera pa bo verjetno ie novembra. Knjigo filmanja bodo napisali italijanski filmski delavec Mondiani in sarajevski književnik Beša Selimovič s sodelovanjem režiserja Verga- ■iiimiiiiiiiiiiiiniiiiimiiimiiiliiiniimiiiiitimiuiiiiiiimmiiiiiiiiiiiitiiiiititiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiitimiinilimiimitiiiiiiiiniiiiliMliliii Kakšno je pra «uporov» v Namerno napihovanje v tujini, da bi ustvarili izgovo. re za intervencijo proti ^komunistični nevarnosti» imiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHMiHtHiiiiiiiiiiiiiiiiiitimniiiiiiitMmitiiiimtiiiiiiiimiiiiiiiiiimititmitii Debata v grškem pa ATENE, 12. — V grškem I ni kamen pri iskanju rešitve parlamentu je med debato o problema. Obenem je poveli- ciprskem vprašanju zunanji čeval tradicionalne vezi med minister Averov v odgovoru ” ’ I »-*>-— u-j opozicijskemu voditelju libe- ralcu Papandreu podrobno poročal o delovanju vlade, ki se je zavzemala za pravico samoodločbe Ciprčanov. O predlogih indijskega delegata Krišne Menona, ki so bili v OZN soglasno odobreni, je A-verov dejal, da je s to rešitvijo Grčija dosegla, da je bilo vprašanje Cipra postavljeno pred svetovno javno mnenje in si zagotovila aktivno zanimanje OZN za zadovoljivo rešitev tega problema. Dosegla je tudi, da se je ugotovila nujnost, da se zajamči na Cipru ozračje miru in »voboce besede, kar pomeni osvoboditev nadškofa Makariosa, ki je edina kom- petentna osebnost za nadaljevanje pogajanj, in konec britanskih zatiralnih ukrepov ter ukinitev koncentracijskih taborišč na otoku ter izključitev tristranskih razgovorov med Grčijo, Turčijo in Veliko izrazil Britanijo. Averov je upanje, da se bo Velika Britanija kmalu prepričala, da Vedno manj pa je verjetno, * predstavlja Makarios temelj- grškim in anglešlkiim ljud stvom ter jx>udaril, da so mnoge britanske osebnosti odkrito na strani ciprskega ljudstva. Kar zadeva Turčijo, je Averov dejal, da Grčija popolnoma spoštuje celotnost m neodvisnost Turčije in si odkritosrčno želi prijateljstvo te države pod pogojem, da dokaže dolžno razumevanje glede Cipra. Na koncu je minister prosil za sodelovanje vseh političnih strank pri nadaljnjem razvoju ciprskega vprašanja vse do dne, ko bo ugodeno željam ljudstva tega otoka. S Cipra pa prihaja vest. da je guverner Harding odredil, da bo 19-ietni Evagoras Poli-karides, ki je bil v februarju obsojen na smrt, justificiran konec tega tedna. Palikarides bo prvi ciprski Grk, ki bo usmrčen po uveljavljenju novih ukrepov, po katerih se lahko kaznuje s smrtjo tisti, pri komer se je našlo orožje. Obenem s Palikaridesom bo usmrčen Grk Naimaris, ki je obsojen na smrt zaradi umora iz nepolitičnih razlogov. DJAKARTA, 12. — Vojaški poveljnik na indonezijskem otoku Borneo polk. Hasan Basry je sinoči sporočil ustanovitev ((revolucionarnega sveta*, ki ima nalogo prevzeti u-pravo treh pokrajin otoka. Neposredna uprava osrednje vlade se sedaj izvaja samo na otoku Javi, ki pa šteje sam 60 milijonov Indonezijcev, katerih je skupaj 85 milijonov. Gibanje upora vojaških poveljnikov proti osrednji vladi, ki se je začelo lanskega decembra na Sumatri, se je razširilo pred desetimi dnevi na ves ta otok, včeraj pa tudi na Borneo. Kaišor zatrjujejo vojaški poveljniki, je vzrok tega gibanja reakcija proti temu kar imenujejo «javacentnzem» t. i. proti vodilni vlogi otoka Jave, predvsem pa proti razdelitvi dohodkov na razne pokrajine. Nekateri pa so v zadnjem času tudi postavili zahteve proti udeležbi komunistične stranke v osrednji vladi. Vse te uporabe so razne a-gencije } rukazovale izredno dramatično. Objektivni opazovalci pa poudarjajo, da ne gre za noben narodni upor. Zato ni naključje, da prihajajo vesti o teh uporih prav s področij, ki so redko naseljena. Na Sumatri je n. pr. okrog deset milijonov prebilavcev, na Celebesu in drugih otokih vzhodne Indonezije pa drugih deset milijonov. Kakor rečeno, pa živi na Javi sami 60 milijonov Indonezijcev, katerih je skupaj 85 milijonov. To je najbolj razvit otok in na tem otoiku je povsem mirno. Značilno je tudi, da so vsi ti «državni udari* potekli brez prelivanja krvi. Nobeden od uporniških poveljnikov pa ni napadel piedsednika Sukarna ki je tudi vrhovni poveljnik indonezijske vojske. Vsi poudarjajo vdanost predsedniku in izjavljajo, da se ne nameravajo povsem ločiti od osrednje vlade. Zato piedsednilc Sukamo hladnokrvno nadaljuje izvajanje svojih načrtov. Uporniški poveljniki zatrjujejo, da zahtevajo večjo samoupravo in večji delež od dohodkov za krajevni razvoj. Pri tem je važno, da so na ((uporniških* področjih osredotočene plantaže kavčuka, naftna polja in druga naravna bogastva. S Sumatre odvažajo n. pr. velike ameriške družbe nafto na dolarsko področje. Dolarji ne prihajajo več centralni vladi, pač pa neposredno lastnikom izvirov. Isto velja tudi za kavčuk, riž, sladkor, čaj, kavo, tobak, palmovo olje, cink in dri^ge dragocene proizvode. Uporni poveljniki sleparijo tako, da dobivajo vse carinske dohodke. Sedanja politična kriza je predvsem posledica hude kolonialne dediščine. Indonezijski voditelji so pripravljeni reorganizirati centralistični sistem upravljanja ter dati raz-stresenim in oddaijemm otokom večje politične in gospodarske Dravice. To je ena glavnih nalog v načrtih predsednika Sukarna. Številne stranke, zlasti verske, so se uprle načrtu predsednika Sukarna za preobrazbo temeljne kolonialne strukture Indonezije. Nedvomno bo še veliko težav, zlasti zaradi odpora, ki ga najbolj podpihujejo iz tujine proti temu, da bi komunistična stranka bila enakopravna z drugimi strankami. Z napihovanjem teh uporov m protikomunistično gonjo je očitna težnja po vmešavanju v notranje zadeve Indonezije in po tem, da bi _ jo iztrgali iz kroga tistih držav, ki mnogo prispevajo k utrditvi miru. ... Dullesove izjave proti Kitajski CANBERRA. 12. — Na današnji seji konference gEATO je ameriški državni tajnik Dulles izjavil, da temelji a-meriška politika do Kitajske na sledečih treh načelih: priznavanje Cangkajškove vlade, nepriznavanje LR Kitajske in nasprotovanje sprejemu LR Kitajske v OZN. Dulles je dejal, da bi priznanje LR Kitajske samo «povečalo in spodbujalo vplive, ki so sovražni ZDA in njihovim zaveznikom ter spravilo v nevarnost države, katerih neodvisnost je povezana z mirom in varnostjo ZDA*. O vzrokih, zaradi katerih ZDA nasprotujejo sprejemu Kitajske v OZN. je Dulles izjavil, da se je pekinška vlada borila proti Zrdruiemm narodom na Koreji, da je sprožila vojno v Indokini. da se je s silo polastila Tibeta in se ni hotela odpovedati vojni kot orodju svoje politike co Formoze. Britanski funkcionarji na konferenci so poudarili, da Dullesova izjava kaže različno stališče ZDA in Velike Britanije do načela priznanja neke države. Za britansko politiko priznanje neke vlade ne pomeni nujno odobritev njene politike. Dva od osmih »lanov SEATO (Velika Britanija in Pakistan) priznavata pekinško vlado. (Ostali člani so; Francija, Filipini, ZDA. Nova Zelandija, Avstralija in Tailandija). Predstavnik francoske delegacije je izjavil, da bo diskusija o Dullesovi izjavi verjetno potekala na hodnikih, ne pa na sejah sveta. Dodal je. da je mnenja, da je Dulles podal to izjavo zaradi govoric v nekaterih azijskih državah, da postaja ameriško stališče do pekinške vlade manj nepopustljivo. Francoski predstavnik je dejal, da Francija ne priznava LR Kitajske, «ker se ji zdi bolj važna solidarnost z njenimi zavezniki*. Kakor javljajo, se je proti priznanju LR Kitajske izrekel tudi filipinski delegat. Delegati so sklenili danes imenovati glavnega tajnika in njegovega pomočnika te organizacije. ki bosta imela nalogo voditi delovanje organizaoije. Petrolej DAMASK, 12. — Predstavnik družbe «Iraq Petroleum Company» je sporočil, da je nafta, ki jo črpajo iz Kirkuka po naftovodih, ki so bili nedavno popravljeni, začela danes popoldne pritekati v Ba-nias. Dejai je, da bodo nafto pošiljali iz Baniasa, se preden bodo končali natovorjenje 24 petrolejskih ladij, ki so v tem sirskem pristanišču. Računajo, da bodo vse petrolejske ladje družbe, ki so v Baniasu, lahko natovorili v dvajsetih dneh. RIM, 12. — Predsednik Gio-vanni Gronchi je danes sprejel na Kvirinalu irskega predsednika Seana OtCeallaigha. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10,9, najnižja 5,4, zračni tlak 1024,6, vlaga 62 odst., temperatura morja 8,3. Vreme danes: Pretežno jasno vreme z delnimi pooblačitvami. 'Temper, se bo nekoliko dvignila. F Vrža§ki L d lite vnik u. marca ipj« Danes, SREDA, 13. marca Kozina, Zinka sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 18.08. Dolžina dneva 11.45. Luna vzide ob 15.10 in zatone ob 4.21. Jutri, ČETRTEK, 14. marca Matilda, Nevenka Občinski odbor je ostal v pri predlogu zvišanja tarif manjšim Acegata Glasovalo za: 25 (KD, PSDI In PRI) uroti pa 31 (NSZ. KP. UP-PSI, MEH, MSI. PL1 in PNM) svetovalcev Pričakuje so tonnalna ostavka občinskega odbora In župana, Imenovanje komisarja in nato razpis novih volitev Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so opozicijski svetovalci, ki so v večini, zavrnili predlog odbora za zvišanje tarif uslug podjetja Acegat. Proti odborovemu predlogu je glasovalo 31 svetovalcev, in sicer svetovalci Neodvisne socialistične zveze, KP, PSI, UP, MEN, MSI, PNM in PLI; za zvišanje tarif je glasovalo 25 svetovalcev, in sicer: KD, PSDI in PRI; glasovanja pa sta se vzdržala svetovalka Gruber-Ben-cova in demokristjanski svetovalec in sindikalist dr. Novelli, ki je izjavil, da kot sindikalist ne more glasovati za zvišanje tarif. S tem glasovanjem je bil občinski odbor postav- ljen v manjšino in se pričakuje, da bo v prihodnjih dneh podal formalno ostavko, saj so tako izjavili že predvčerajšnjim predstavniki odborovih strank. To pomeni, da bo v tem primeru občinski svet razpuščen, imenovan komisar in da bodo morale biti razpisane nove volitve najkasneje v šestih mesecih. O krizi občinskega sveta glede zvišanja Aeegatovih tarif je bilo govora že v preteklih dneh. Po ponedeljkovem sestanka predstavnikov skupin v občinskem svetu, na katerem so razpravljali o o-menjenih tarifah, je bilo razvidno. da bo občinski odbor pri tem vprašanju ostal v manjšini, saj so vsi opozicijski predstavniki izjavili, da ne bodo odobrili zvišanja tarif, Odborove stranke pa so zagrozile z odstopom. Po sinočnjem glasovanju pa ne o-srtaja črugega, ah odstop občinskega odbora in razpustitev občinskega sveta, kar pomeni nove volitve, ali pa, da občinski odbor ostane in pristane na prefekturnega komisarja za potrditev predloga o povišanih tarifah in da nadaljuje upravljati občino ob stalni nevarnosti, da bo ostal v manjšini pri vsakem važnejšem vprašanju. Po sinočnjih izjavah predstavnikov odborovih strank pa lahko sklepamo, da bo odbor podal ostavko in da bočo morali razpisati nove občinske volitve. Ze ob začetku seje je bilo razvidno, da se bo razvila huda bitka med odborom in opozicijo. Komunisti so predložili resolucijo, v kateri so zahtevali, naj se zaradi težavnega gospodarskega položaja še nadalje obdržijo politične cene Aeegatovih uslug in so zato predlagali, naj vlada krije celoten primanjkljaj podjetja Acegata in naj poskrbi, ča bodo izplačali u-službencem vse, kar zahtevajo. Svetovalka Gruber-Beneova pa je v imenu celotne leve demokratične opozicije predlagala spremembo dnevnega reda, tako da se razprava o predlogu za zvišanje tarif od-ložii, dokler ne bo nova u-pravna komisija podala občinskemu svetu poročilo o stanju v Acegatu. Zaradi tega je predlagala, naj se namesto vprašanja zvišanja tarif obravnava vprašanje imenovanja nove upravne komisije ocibor ne more sprejeti tega predloga. Vodja demokristja.n-ske skupine pa je poudaril, da ni mogoče več zavlačevati zvišanja tarif in da je treba zato čimprej glasovati o zadevnem vprašanju. 2e pri glasovanju te resolucije so odborove stranke postavile vprašanje zaupnice. Resolucija je bila zavrnjena s 26 glasovi proti 16. ker so se komunisti vzdržali glasovanja. Po glasovanju resolucije Bencove pa je prof. Gridelli prečrtal odborov predlog o zvišanju tarif. Odbor predlaga zvišanje cene električnega toka za domačo uporabo za 2 liri za kilovat, 40-odstotno zvišanje cene vode, zvišanje prevoznih tarif za 5 lir na navadni listek in 25-0 d stot no zvišanje vseh abonmajev razen tedenskega abonmaja za delavce. To povišanje naj bi stopilo v veljavo 1. aprila. Obenem pa je odbor predlagal, naj bi s 1, januarjem 1958 povišali ce no navadnega tramvajskega listka na 30 lir. Nato se je začela razprava. Opozicijski svetovalci so zavrnili zvišanje tarif. Izjavili so, da se v sedanjem gospodarskem položaju mesta ne more sprejeti povišanje, ki bi najbolj prizadelo delavske množice. Dr. Jože Dekleva je podal naslednjo glasovalno izjavo v imenu neodvisnih socialistov: sNaše stališče glede povišanja tarif za usluge ACEGAT smo obrazložili že v naši glasovalni izjavi 5. februarja v zvezi s proračunom ACEGAT. Tedaj smo izjavili, da nasprotujemo kakršnemu koli povišanju teh tarif. Na tem stališču smo tudi danes, ker se razlogi, ki so nam narekovali tedanjo odklonitev poviškov, vse do danes niso iz-premenili. Gospodarski položaj se iz dneva v dan slabša. Število brezposelnih se nenehno veča. Višajo se tudi cene osnovnih življenjskih potrebščin, višajo se najemnine, takse in davki, p\a(e delavcev in tistih, ki imajo odmerjene dohodke, pa so ostale ie vedno enake. Vse to dokazuje, da je stanje tako, da 80 odstotkov prebivalstva zaradi finančnih razmer ne bi preneslo nadaljnje obremenitve, vsaj do takrat, dokler se njihova kupna moč ne bo popravila. Vlada je ob upoštevanju zelo resnih gospodarskih razmer prebivalstva obljubila, da bo sprejela izredne ukrepe, ki bodo žaju tržaškega gospodarstva. Toda tega vlada ni še storila. Zato je povišanje tarif nemogoče. Medtem pa mora vlada prispevati s svojimi sredstvi za kritje primanjkljaja ACEGAT tako kot je to delala do sedaj upoštevajoč posebni položaj tržaškega gospodarstva. Ta izredni ukrep upravičuje tudi dejstvo, da je proračun našega področja, kot zagotavljajo, aktiven za nekaj milijard lir. Iz teh razlogov ne bova glasovala za zvišanje tarif A-CEGATn. zahtev Aeegatovih uslužben- 2upan, odborniki in svetovalci odborovih strank pa so vztrajali na zvišanju tarif, češ da je treba nuditi bodoči upravni komisiji Acegata denarna sredstva za upravljanje podjetja. Obenem pa so trdili, da bo tudi vprašanje cev laže rešeno, če bo občinski svet sprejel zvišanje tarif. Vsi ti njihovi argumenti niso prepričali opozicijskih svetovalcev, ki so odločno zavrnili vsako povišanje Acegato-vih tarif v sedanjem hudem gospodarskem položaju mesta. Stavka delavcev v podjetju SALDA Včeraj so delavci v podjetju SALDA stavkali od 12. ure dalje. Stavko je napovedala samo FIOM, toda pridružila se ji je tudi večina delavcev včlanjenih v Delavski zbornici CISL, čeprav ni hotela ta sindikalna organizacija pod- pogajanja {lede Del. zadrug Na uradu za delo bi bil mo. ral biti včeraj sestanek predstavnikov ravnateljstva Delavskih zadrug in sindikatov, na katerem naj bi razpravljali o nerešenih vprašanjih v podjetju. Podjetje pa je zahtevalo, naj se sestanek odloži. To je povzročilo med u-službenci veliko nezadovoljstvo. Volitve v Aquili Včeraj je bil v Aquili prvi dan volitev novega tovarniškega odbora. Volilo je že 80 odst. preti stavke. Protestna akcija i uradnikov in 58 odst. delavcev, v podjetju se bo nadaljevala. I Volitve se končajo jutri Zaključni podatki o conskem obračunu za leto 1954 V nedeljo v Ljudskem domu Uspela skupna proslava praznika 8. marca v Križu Na proslavi sla sodelovali prosvetni društvi «-.1. Sirk» in tVesna» Kakor smo ie na kratko I la le, c a sta bila močno vi-poročali, so tudi v Križu 1 njena. Tržaško ozemlje ne predstavlja za Italijo finančnega bremena Predvidevajo, da se bodo v tekočem finančnem letu dohodki povečali za 1 milijardo, izdatki pa znižali za 4 milijarde lir V zadnjem mesečnem bilte- žašiki davkoplačevalci vplača- nu vladnega generalnega ko- li tri milijarde lir več kot je 2upan je takoj izjavil, da odgovarjali posebnemu polo- misariata za meseca novem-ber-december so objavljeni med drugim tudi zaključni podatki o obračunu cone za leto 1954. To so istočasno tudi zadnji počatki o avtonomnem tržaškem conskem proračunu. saj je od takrat avtonomija tržaških financ kaj kmalu prenehala in je bil že pol leta kasneje ukinjen avtonomni proračun dohodlkov, kaj kmalu pa se tudi ni več govorilo o posebnem proračunu izdatkov, ki naj bi ga u-pravljal vladni komisariat, temveč so vključili izdatke posameznih oddelkov v okvir proračunov za te oddelke odgovornih ministrstev. S temi spremembami se je tudi končalo razdobje, ko so odgovorni upravni organi vsaj v grobih potezah obvestili javnost, kako so porabili javna sredstva in vlada popoln molk o tem vprašanju ter le tu in tam prodro na dan kake zanimive številke. V zadnji številki revije «Trieste» so tako navedeni podatki o proračunu za finančno leto 1,955-56, po katerem je Trst vplačal v državno blagajno 35 milijard raznih davščin in taks. medtem ko je iz državne blagajne prejel za svoje potrebe 32 milijard lir (kjer so vključena tudi sredstva za kritje občinskih in pokrajinskega proračuna). V lanskem finančnem letu Tržaško ozemlje torej ni predstavljalo za italijanske državne finance bremena, temveč so prav obratno tr- •iifitmtiittHiiinitiitiMmmiiiiiiiiiiitimiiiiimmmiimmiiiimmiiMiitiiimtiiiiMtiMimiiiiiiiiniiiimimiitniiiiiiiiiiiiiiiiiitifimiitiiiniiiiiiiiif Druga plat zvona o plačali pri Acegatu Delavci vseh mestnih podjetij uživajo boljše mezdne pogoje Odgovor obeh sindikatov na poročilo upravne komisije, ki ga je objavil desničarski tisk Po devetih dneh stavke u-službencev Acegata še ni nobenega znaka, da se bo spor kmalu rešil. Včeraj je desničarski tisk objavil dolgo poročilo upravne komisije Acegata, v katerem zavrača u-pravičenost delavskih zahtev. Oba sindikata Acegata sta na poročilo upravne komisije takoj odgovorila z obširnim lastnim poročilom, ki ga objavljamo v izvlečku. V uvodu pravi poročilo, da spor v Acegatu. ki traja že skoraj leto dni, ne izvira iz zahtev po zvišanju mezd in plač. Kljub temu navajata sind kata podatke o mesečnih prejemkih uslužbencev. Navadni težaki, snažilci itd. dobivajo 39.385 lir na mesec; specializirani težaki in pazniki 41.035 lir; sluge, kurirji, vratarji in telefonisti 41.208 lir; kvalificirani delavci, sprevodniki, šoferji avtoparka in pisarji 48.321 lir; načelniki proge 52.001 liro; specializirani delavci, vozači filobusov, tramvajev in avtobusov, kuharji 52.572 lir; lekturisti, izterjevalci itd. 52216 lir; tehnični asistenti, uradniki srednje kategorije, pomožni knjigovodje, risarji itd. 52.796 lir; tehniki, knjigovodje, vodje delavnic itd. 63.416 lir; glavni tehniki, glavni knjigovodje, pomočniki inženirjev in razni načelniki 68,461 lir. Gre za začetne plače, od katerih pa še niso odtrgane razne dajatve, ki jih predpisuje zakon. Enake plače dobivajo uslužbenci v malih mestih, kot so Aosta, Verba-nia. Bočen, Cremona, Livorno, Massa Carrara, Novara. Pisa. Pavia in Sondrio. Pri tem pa lahko dobe uslužbenci v omenjenih mestih s periodičnimi poviški do 70 odst. višjo plačo od začetne, medtem k° se uslužbencem Acegata plača ne more zvišati več kot za 62 odst. kar pa se zelo redko cogaja. Gre za zumeti, zakaj ne bi veljali tudi za Trst. Kar se tiče doklade za menzo, dobivajo u-službenci Acegata tudi od 600 do 1000 lir manj kot v drugih mestih. Razen tega jo dobivajo šele od 1. avgusta 1956. Nihče izmed članov upravne komisije pa ni povedal, da dobi prvih pet funkcionarjev podjetja plače, ki gredo cd 283.950 lir do 371.500 lir na mesec. Kar se tiče pokojnin, dobivajo uslužbenci tudi v drugih italijanskih mestih po 40 letih službovanja 90 odst. plače, v nekaterih podjetjih pa celo 100 odstotkov, tako da je pokojnina enaka zadnji plači. Kljub temu pa dobe ti uslužbenci odpravnino, ki znaša najmanj 16 tridesetin plače za vsako leto službe. Tako u-* vajo uslužbenci mestnega prevoznega podjetja v Mode-ni boljše mezdne in normativne pogoje kot uslužbenci Acegata. Razen tega dobivajo za prvih 15 let službe po pol meseca odpravnine za vsako leto službe in za nadaljnja leta službe po mesec dni za vsako leto. Uradniki pa dobivajo še mnogo več. Tudi pri Acegatu velja že več let odredba, po kateri dobivajo višji funkcionarji po mesec In pol odpravnine za vsako leto službe. Zakaj upravitelji tudi tega ne povedo, saj dobivajo tudi funkcionarji pokojnino. Glede dopustov ugotavlja poročilo, da dobivajo delavci v vseh občinskih podjetjih v Italiji daljše dopuste kot delavci Acegata, Kar se tiče mezdne izravnave, se zdi, da upravitelji Acegata menijo, da je prav. da delavci z več let službe dobivajo nižjo plačo od delavcev z manj let službe. To se ne dogaja v nobenem mestnem podjetju v Italiji. Kar se tiče četrte točke. to je mezdne pogodbe, se sklenila novo pogodbo ter da bodo za uslužbence Acegata veljali mezdni pogoji, ki jih določajo vsedržavne pogodbe za uslužbence električnih občinskih podjetij. Ta obveznost bo veljala tri leta, razen če je pogodbeni stranki ne prekličeta prej. Tega sporazuma pa ne moreta pogodbeni stranki preklicati, dokler se ne sklene normativna pogodba, Upravna komisija se te obveznosti ni držala, ker je preklicala mezdni sporazum, čeprav še ni bila sklenjena nova normativna pogodba in se morajo uslužbenci boriti zanjo. Uslužbenci Acegata lahko tudi dokažejo, da dobivajo občinski delavci enake kategorije večje plače. Toda tega nočejo poudarjati, ker želijo vsem delavcem in tudi občinskim čim boljše prejemke. Toda kot smo že v začetku dejali, ne gre za plače. U-pravna komisija govori o njih samo zato. da bi zmešala pojme, pri tem se sklicuje na tiste kategorije delavcev, ki so v Trstu po krivici najslabše plačane, samo da bi razbila sindikalno akcijo. Ta njihova namera se vidi tudi iz njihovega poziva na koncu poročila, kjer se o-bračajo na uslužbence, tako da bi jih nahujskali proti sindikalnim voditeljem. Na srečo pa je poročilo upravne komisije njen zadnji zdihljaj Trst prejel. Po podatkih iste ervije se bo v letošnjem finančnem letu položaj še občutno zaostril. Predvideva se namreč, da se bodo dohodki povečali za 1 milijardo lir, medtem ko bodo izcatke znižali kar za 4 milijarde lir na račun prihrankov, ki jih zahteva za-kaldno ministrstvo. Na ta način bo Trst plačal davkov in taks v vrednosti 36 milijard lir in prejel iz državne blagajne nazaj le 28 milijard lir ter bo torej znašal suficit kar 8 milijard lir. V tej zvezi so zelo značilni že zgoraj omenjeni podatki tržaškega conskega obračuna za leto 1954. Takrat so plačali tržaški davkoplačevalci skupno okrog 34 milijard lir davkov in taks, obračunski izdatki pa so cosegli okrog 35.5 milijarde lir in je torej znašal skupni deficit približno milijardo m pol lir, kar je plačala italijanska država. V zadnjih treh letih se je torej bistveno spremenil odnos med skupno vsoto denarja. katerega so Tržačani plačali v obliki davkov in taks in sredstvi, ki so jih v tej ali oni obliki dobili nazaj iz državnega proračuna. Ta dejstva bi bilo treba u-poštevati, kacar se tako mnogo govori o hudem deficitu občinskih uprav, pokrajinske uprave, občinskih podjetij, pomanjkanju denarja za javno koristna dela itd. Poleg tega je treba tudi u-poštevati. da se v zadnjih dveh letih tudi ta mnogo nižja in mnogo bolj pičla sredstva ne upravljajo več v Trstu in da je v zadnjem letu izginil tudi zadnji videz avtonomnega conskega proračuna, tako da praktično ni več nadzorstva javnega mnenja, kako in zakaj se je porabil javni denar. Rezultat je torej za Trst negativen, saj je izginila tudi čeprav pomanjkljiva oblika samouprave, ki je veljala do leta 1955 in je bil uveden strogi centralistični sistem, ki je nedvomno v vseh pogledih slabši. Izhod iz nastalega položaja je mogoč torej le v avtonomni deželni upravi, pri čemer je treba zaščititi interese Trsta, odnosno mu omogočiti široiko pokrajinsko avtonomijo. k;i mora veljati zlasti glede finančnih vprašan). Upoštevati ie namreč treba, da ima videmska pokrajina sicer res 000.000 prebivalcev, ventar pa da znaššjo njeni davčni dohodki le 22 milijard lir na leto in da bi Trst ne bil mnogo na boljšem ,č* bi o njegovih javnih financah odločal Videm namesto Rima. CGIL so dobili od 65 do 81 odst. vseh glasov. Zakon 703 prizade) tudi cvetličarje Proti trošarini na cvetlice Uvedba zakona 703 je močno razburila gojitelje cvetlic na našem ozemlju, ker določa trošarino tudi na cvetlice. Zaradi tega šo predvsem zaskrbljeni cvetličarji na Proseku in Kontovelu. kjer se mnogi domačini ukvarjajo s to panogo vrtnarstva, pred dnevi so sestavili protestno resolucijo z 71 podpisi in so se obrnili za posredovanje na pokrajinskega svetovalca Marija Grbca, ki je zadevo nemudoma predložil pokrajinski kmetijski komisiji. Predsednik kmetijske pokrajinske komisije Corberi je nato dvakrat posredoval pri občinskem odborniku za finance Rinalčimi-ju, ki je zagotovil, da bodo to vprašanje uredili tako, da tukajšnji cvetličarji ne bodo glede tega prizadeti, podrobnosti sicer še niso znane, u-pati pa je. da bo domača produkcija oproščena omenjene trošarine. rnspevajte za Dijaško Malico imele žene skupno proslavo mednarodnega praznika žena, ki je nadvse lepo uspela, tako glede udeležbe številnega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano v Ljudskem domu, kot lepega in pestrega sporeda prireditve. V vasi so vsi zadovoljni zaradi tega uspeha, zlasti pa žene, in se še pogovarjajo o nedeljski proslavi. Zadovoljiv uspeh te skupne prireditve potrjuje upanje, da ji bodo sledile še druge, kar bo brez-dvomno prispevalo k utrditvi enotnosti med domačim prebivalstvom. Ze v petek 8. marca so zastopnice pripravljalnega odbora obiskale na domu 33 bolnih domačink, katerim so podarile šopek cvetja in sadje. Obenem pa so obiskale skupni grob padlih domačih partizanov na vaškem pokopališču in tam polotile šope rdečih nageljnov in mimoze. Članice pripravljalnega odbora, kakor druge vaščanke, so se vneto pripravljale na proslavo, ki je bila v nedeljo popoldne v Ljudskem domu. Pr; izvajanju kulturnega sporeaa sta sodelovati obe domači prosvetni društvi «A. Sirku in »Vesna*. Po otvoritvenih besedah m pozdravu Danile Žerjal je občinstvo z velikim odobravanjem poslušalo govor, ki ga je imela Silvija Bogateč. Sledil je kulturni spored. Nadja Laharnar je recitirala «Mam ici», Aleksander Košuta fiPismo očetu v tujimi), mali harmonikar Ljubo Košuta je zaigral dve pesmi, nakar je skupni pionirski pevski zbor zapel «Moj očka» ter «Bežimo, tecimo». Clant dramske skupine rO sA. Sirka so prikazali šaljivi prizor ePogodbaa, člani dramske skupine PD «Vesna» pa so prikazali «Burfco o jezičnem doktorju». Po končanem kulturnem sporedu je s primernimi besedami in pozdravom zaključita prireditev Marica Sonce. Nato so članice pripravljalnega odbora pogostile žene, ki so se udeležile proslave, s čajem in pecivom. Na prireditvi so prodajali ženski reviji «Naša žena* in »Noi donne*. Dvora- Po prijavi lastnika vozila 30-letnega Andrea Castra iz Ul. F. Severo, da sta mu ne, pridiprava s svojim vedenjem povzročila 990 lir šikode. so Radoicovicha in Garbassija prijavili sodišču, a so ju izpustili na začasno svobodo. — .«»---------------- Zakasnele posledice prometne nesreče na je bila nabito polna ob- ~rr * ........... činstva, žena, 'moških, odraslih in mladine Vandalsko početje dveh pijancev Pred nekaj dnevi ponoči so policijski agenti opazili v Ul-Valdirivo dva neznanca, ki sta sumljivo ogledovala motorno kolo ob pločniku. Vse je kazalo, da ga hočeta ukrasti, a ker se jima to ni posrečilo. je eden od njiju, in sicer 27-letni Giovamni Radoi-covich iz Ul. S. Servolo brcnil vozilo tako močno, da se je zvrnilo na tla. Seveda so oba aretirali, vendar se kasneje niti Radoicovich niti 37-letni Furio Garbassi z Lo-njerske ceste ni6ta spominjala ničesar in sta se skliceva- Včeraj dopoldne so morali sprejeti na II. kir. oedelku 49-letnega pleskarja Tullia Schiavona iz Ul. Tigor 30, ka teremu so zdravniki ugotovili številne zlome reber. Schia von, ki se je pripeljal v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, je izjavil, da se je okoli 2. ure ponoči nekega dne ob koncu preteklega meseca prevrnil s svojim motorjem v Tržiču, zaradi česar so ga še istega dne pridržali v tamkajšnji bolnišnici. 8. t m. pa so ga odslovili in ker so se mu pozneje pojavile hujše bolečine, mu ni preostalo drugega, kot da je poklical osebje Rdečega križa, ki ga je odpeljalo v bolnišnico Zdravniki so mnenja, da bo Schiavon okreval v 10 ali v najslabšem primeru v 12 čneh. uslužbencem Acegata Sindikat uslužbencev Acegata sporoča uslužbencem, ki potrebujejo med stavko zdravniško polnoč in ki nimajo u-rejene izkaznice INAM, naj gredo v urade INAM v Ul. Tarabocchia s službeno izkaznico Acegata ter naj obnovijo veljavnost izkaznice, da bodo lahko uživali zdravstveno pomoč. (MIT«! IM fO>' oCijua) Zadnja predstava Calindrijeve skupine Za slouo- je Calindrijeva skupina dala včeraj zvečer komedijo Graniera in Bon-nieresa «Hotel Paradiži. Zaradi pretirane ljubosumnosti mlade, komaj leto poročene žene ter zaradi starejše, nenavadno prizadevne gospe, ki poffiod vtika svoj nos frf moče vedno nekaj epopravlfati», »urejati* in »pomagati*, nastane v hotelskem hallu kopica zapletenih situacij. Vse to je dokaj zabavno, vendar pa je šele odlična Lina Vo-longhi, ki daje vsej stvari pravi tek in kratkočasnost. Ce ne bi bilo nje, potem bi se delce razlezlo v nepomembnosti. In v tem smislu je bilo tudi sodelovanje vseh o-stalih zelo dobro in uspešno. Enrica Corti, Giulia Lazzari-ni, Erriesto Calindri, Alberto Lionello, Guido Lazzari ni, Tullio Valli, Vincenzo de Toma, ter še Carlo Cataneo in Remo Baratti so napravili vse, kar se je iz šibskega delca dalo napraviti, da je odrsko zaživelo. rho SNG za Tržaško ozemlje V seboto 16. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj*, Vrdelska c. 7 premiera Zgodba za smeh dramatična farsa v treh dejanjih Spisal: ARMAND SALACROU Prevedla: DRAGA AHACICEVA Režiser: BALBINA BARANOVIC-BATTELINO, kot gost Scenograf: ing. arh. NIKO MATUL Gčrard Barbier - Jožko Lukeš, Ada, njegova žena - Zlata Rodoškova: Jean Deshayes, njegov prijatelj - Miha Baloh; Jules Donaldo - Josip Marotti. kot gost; Helena, njegova žena - Štefanija Drolčeva; Nicole, mlada ločenka - Tea Starčeva; Ahil, A-din ljubček - Silvij Kobal. Godi se o postu 1939 v Parizu, nato ob morski obali. Prvič v slovenščini! V nedeljo 17. marca 1957 ob 17. uri v dvorani na stadionu « P r v i maj* ponovitev Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 ter eno uro pred pričetkom PU blagajni dvorane. J ( LJUDSKA IMtOSVKTA ) IzvrSni odbor SPZ v Trstu 8® imel sejo 15. t. m. ob II. uti na sedežu. RADIO □ SREDA, 13. marca 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Ita-lijanske žene: «Sardinke»; 121° za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 JugoslovansK motvii; 13.30 Odlomki iz Belu-mjevih oper; 13.50 Orkester M»■ rek vveber; 17.30 Plesna čajanka, 18.00 Lalo: Španska simfonija z* violino in orkester; 18.30 Pisarn balončki; 18.40 Ameriški zbori, 19.00 Orkester Helmut ZarhariaS, 19.15 Radijska univerza: Pomenki o osebnosti; 19.30 Pestra glasba: 20.00 Šport: 20.05 Orkester Frank (Jhacksfield: 20.30 v°kaini kvintet Lisinski; 20.46 Bizet: Odlomki lz opere «Carmen»; 2U* Obletnica tedna; 21.15 Debussj-izgubljeni sin— kantata; 21-JJ Moszkowsky: Španski ples; 22.1» Operetna fantazija; 22.28 SklaO-be Skrjabina in Liszta; 22.51 M<> zart: Uivertimento v D-duru, 23 05 Samospevi Huga Wolfa. r R S T 1. ,, 18.45 Koncert tenorista Mari* Carlina: 21.00 Gaspare Souden-«L>onata», opera v 3 dej. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00i 7.Q0. 7.15. 13.30. 14.15. 15.00. 19.0«. 22 00 . , poročita v italijanščini: 6,3“' ( oledahSCa VERDI Danes nastopi igralska skupina De Lullo - Falk - Guar-niori - Valli s Testonijevim delom «Uspeh». ( KA/AA OBVESTILA ' MllllllllllimillHIItlllltlItHIIItllltItllllltllllIHMIIIIIIIIIIItlllllllllllimilllllllIttllllllllllllltntlinMIfIMIIIIIIIMIItllltflllltlllllllllllllllllllllllllllllllM Uspela policijska akcija na račun liholapcev mamil Stavka uslužbencev ustanov INPS in INAIL mezdne pogoje, ki veljajo za je sedanja upravna komisija Danes se prične štiridnevna stavka uslužbencev v zavarovalnih ustanovah INPS in INAIL ztiadi zahtev, o kate rili smo že obširneje pisali. Upokojenci pa bodo lahko kljub stavki dobili pokojnino. Zaradi tega se morajo oglasiti pri posebnih okencih v visokem pritličju poslopja u-rada za delo. S seboj morajo prinesti pokojninsko knjižico in osebno izkaznico. Pokojnino dobe ob določenih dnevih, urad pa je odprt vsak dan od 8.30 do 13. Namesto francoskih trgovcev je tihotapce dočakala policija Podpoveljnik turške ladje je ob aretaciji potegnil iz žepa samokres, s čimer pa si je le nakopal novo obtožbo Izvolitev saj ji ni uspelo da bi zvrnila na ramena tržaških dav- , , WS& 'ipravncža sveta v družbi nato občinski svet in uprav- na komisija znižala skoraj na polovico. Razen tega pa je odobrilo omenjeno poročilo u-pravne komisije samo 5 od njenih 7 članov Končno poudarja poročilo sindikatov, da bi lahko člani upravne komisije obrazložili svoje stališče na zadnji skupčini uslužbencev Acegata, česar pa niso storili: vzroki za to so pač vso državo in ni mogoče ra- 15. 12. 1963 obvezala, da bo razumljivi vsem. pristaniških delavcev Po volitvah voditeljev pristaniške družbe za prekladanje blaga na kopnem ao včeraj izvolili tudi upravni svet in nadzorni odbor. V upravni svet je b.lo izvoljenih 7 kandidatov CGIL in 1 neodvisen kandidat; v nadzorni odbor pa 3 kandidata CGIL in 1 neodvisen kandidat. Kandidati V zvezi z aretacijo tihotapcev surovega opija je tržaška kvestura sklicala včeraj popoldne tiskovno konferenco, kjer so preiskovalni organi obrazložili, kako so zajeli turške pomorščake, ki so mamilo vtihotapili v Trst. Po uvodnih besedah funkcionarja kvesture dr. Orlandi-ja, ku je pojasnil prisotnim novinarjem, da se je policijska organizacija v Trstu obogatila z novimi aparati za hitrejše ugotavljanje vrste mamil, je kvestor osebno obrazložil, da je treba zadnjo akcijo razdeliti praktično v dve občobji; v preliminarno in v operativno. V prvi fazi so preiskovalni organi, ki so že vedeli, da se nekateri pomorščaki tujih ladij ukvarjajo s tihotapstvom, stopili v stik z njim znanimi osebami in po dolgi preiskavi se jim je posrečilo ugotoviti, da bo opij prišel v Trst s turško ladjo «Sivas» Tako sta dva funkcionarja kvesture, in sicer komisar javne varnosti dr. Beneforti.in inšpektor civilne policije Rappo stopila v stik s 53-letnim Edipom H. Bayselingom in 24-letnim Babo Ahmedom Hamdijem, pri čemer sta se predstavila kot francoska trgoVca, ki bi bila pripravljena kupiti kakršnokoli količino opija. Sporazum ni bil težak, še posebno ker sta Turka popustila pri ceni in sta se zadovoljila za 20 kg z 1.200.000 lirami. Težje pa je bilo določiti mesto za predajo mamila: Tunka sta namreč hotela, da bi do predaje prišlo na odprtem morju pri valobranih, medtem ko sta domnevna trgovca želela to izvršiti na kopnem, sklicujoč se, da zaradi slabegn vremena in tudi nočne ure njima ne bi bilo lahko najti primeren čoln. To bi lahko tudi vzbudilo sum. Ko je bil prostor za predajo določen, sta Turka predlagala, da bi prišel na kopno le eden od njih, ku bi Se pre- pričal, da sta trgovca resnično prinesla s seboj denar. O stali bi se izkrcali kasneje Na ta predlog sta seveda ((trgovca* rade volje pristala. Toda še preden so Turki prišli na kopno v plovnem prekopu v žaveljskem industrijskem pristanišču, kakor je bilo sporazumno sklenjeno, je tržaški kvestor skupno z 10 funkcionarji in agenti obkolil mesto sestanka in čakal druge ure ponoči. Malo pred določeno uro so opazili dva Turka in ta dva so po kratki borbi prisilili k pameti, pa čeprav je eden od njiju, in sicer podpoveljnik ladje 30-letni Bulent Ozozan hotel potegniti, > pretvezo, da bi kadil. Iz Žepa samokres. Medtem ko so njega In Babo u-klenili, je 27-letni Kuk Mu-stafa. ki je bil še v čolnu, s katerim so prišli na mesto, hotel zbežati. Sioer »o poli-cijski organi imeli na morju pripravljena dva motorna čolna, da bi preprečili vsak beg, a nastop teh ni bil potreben: agenti s kopnega so ujeli tudi Kuika m ga odpeljali skupno z oatalima dvema na kvesturo. Manjkal pa je Bayseling. ki j» pravzaprav imel pri začetnem dogovoru glavno beseco. Tega pa so a-retirall okoli 2.30 v noči med četrtkom in petkom, ko je kvestor odredil preiskavo na parniku, ki ie bil vsidran pri pomolu čistilnice olja Aquila. Nadaljnja preiskava je ugotovila, da je Bulent dobil samokres pri nekem trgovcu iz Ul. Valdirivo. Sicer tihotapska skupina ni imela samo enega samokresa, temveč še dva, ki sta ju 26-letna Yasa-roglu Sayfettin in 30-letnl Oz-kan Kazim kupila pri omenjenem trgovcu, ki bo imel zaradi tega precejšnje sitnosti. Seveda sta pomorščaka 9. t.m. morala v zapor, kjer bosta ostala kot vsi drugi do razprave. Vse kaže, da je bila ta sku- pina pripravljena tihotapiti na debelo. Sicer je bilo prvič. da so pomorščaki pripeljali v Trst opij, ki je bil namenjen v Francijo, a po njihovih izjavah oziroma obljubah domnevnima francoskima trgovcema sodeč, bi lahko prodali skupno 200 kg opija, kar seveda ni malo. Za zadevo se zanima tudi Interpool. medtem ko bodo Turki ostali na razpolago tržaškim sodnim organom, ki jih bodo sodili ne le zaradi organizacije tihotapske skupine, temveč tudi zaracj tihotapstva opija. PLANINSKO-FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Pred fotografsko razstavo SPD planinskih In tržaških pokrajin skih motivov, pozivamo planin, ske fotoamaterje, člane SPDT ali simpatizerje, da pripravijo povečave izbranih slik v formatu 24x30 predložene na kartonu pod steklom. Sprejmejo se največ tri slike od udeleženca, naj kasneje do 15. marca v Ulici Roma 15-1. Izvršni odbor Slovenske gotpo. darsko-kultuine zveze v Trstu bo mel svojo sejo danes ob 20.30 na sedežu v Uh Roma"«.' OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. marca se je rodilo v Trstu 12 o'roK, umrlo je 5 oseb, porok je bilo 6. POROČILI SO SE: tehnični uradnik Franjo Mandič in uradnica Pierina Stemberger, mesar Angelo Sossi in gospodinja Ne-rina Ferluga, železničar Giuseppe Biloslavo in šivilja Giustina Visnovec, zobotehnik Marcello (Jattarini In blagajničarka Livia Carli, slikar Milan Vrabec in šivilja Natatia Lidia Luvin, kemik Paolo Pontonj in gospodinja Silvia Aiello. UMRLI SO: 62-1 etni Lulgi Sti-val, 77-letna Aida Favaron vd Mirhieletto, 59-Jetna Anna Stra-diot por. VVartbuechler, 67-letni Fugemo Moncalvo, 73-letna Viktorija Guiln por. Ouk, «»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) AU'Alatoarda, istrska cesta 7 de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unita 4; Pren. dini, Ul. 'ijzlano Vecellio 24. Spreten goljuf prevaral gostilničarja Ze prec dnevt smo piRali, da je tržaška kvestura izdala zaporni nalog proti Mariu Viaziju ali pizaiju 'n Turina, ki je sredi februarja prevaral lastnika restavracije «Ai gelsi*, 42-Ietnega Uga Toffoja iz Ul. del Toro za 87.000 lir. Mladenič je prišel v Trst februarja ter je zahajal na kosilo v restavracijo v Ul. Nor-dio, kjer je jedel kot kak bogataš in tudi dajal res nena vadno visoke napitnine. Po nekaj dneh so bili vsi prepričam, da imajo opravka s petičnim človekom in seveda priklonov ni manjkalo. 11. istega meseca pa je mladenič naprosil lastnika restavracije za majhno uslugo* hotel je razDečevania mamil nosesti' namre* Poslati denar nekim orožfa itd. pomenf, da S0T0(*nikom in ker ni hote, jih nekaj let zapora in milijonske denarne kazni ne bo mogel nihče rešiti. IZPRED SODIS<7A Oproščen šofer ker ni zakrivil nesreče Pred sodnika je moral včeraj 51-letni Gnovanni Poretti iz Ul. Gambini 47, katerega je policija obtožila, da je z neprevidno vožnjo z motornim trikolesom zakrivil prometno nezgodo in s tem tudi povzročil telesne poškodbe Giorgiu Toffulu, ki je moral ostati nad 40 dni pod nadzorstvom zdravnikov. Do nezgode je prišlo L februarja 1955 na Largo Pesta-lozzi. Poretti j« tedaj zavil s tovornikom i,z Istrske ulice v Largo Pestaloz/i in je prekrižal pot Toffulu, ki je privozil z lažjim motornim kolesom iz nasprotne strani. Med razpravo pa je prišel sodnik do zaključka, da do nezgodo ne bi prišlo, če ne bi Tofful voz.il s čezmerno hitrostjo. zaradi česar je Poret-tija oprostil s formulo, da ni zakrivil dejanja. Sodnik Locascio, tož. Pado-vani, zap. Zuccarello, obramba odv. Valastro, poslati bankovce v pismu, ga je naprosil, da bi mu izdal ček za 5000 lir, Ker je potegnil iz žepa 10.00()-lirski bankovec. mu je Toffolo ugodil prepričan, da mu bo tako odličen gost že naslednjega dne vrnil posojeno vsoto, vendar se je mož pošteno zmotil. Izvedel je namreč da je mladenič spremenil ček iz 5000 v 87.000 lir in z vsoto izginil brez sledu. Policija je mladeniča ki ga še niso izsledili, prijavila sod-filtji organom pod obtožbo prevare. Kap ga je zadela Nekaj minut po 16. uri so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice 67-letnega Giu-seppa Messino iz Ul. Locchi 6 kateremu je ob 14.30 med hojo po Trgu tra 1 Rivi nenadoma postalo slabo. Vsaka pomoč je bila možu zaman, ker je Izdihnil verjetno zaradi srčne kapi, «»—— Telex z Irsko Poštna uprava sporoča, da je služba TELEX razširjena tudi na Irsko. Nova služba je bila uvedena 11. marca m se je lahko poslužuje Rim, Milan, Trat, Genova ii in Tu- rin. 12 30. 19.45 23.00 . 500-6.15 Spored iz Ljubija"'' 6.15 Jutranja glasba; 7.00-73» Spored Iz Ljubljane; 7.15 GlasW za dobro jutro; 8.00 12.05 Spor« iz Ljubljane; 12.05 TV j je. Štirje operni glasovi; 13.45 Ritmi pevci od tu in tam; 14.10 melodije do melodije; 14.30 Ktv turno življenje na PrimorsKenj — Muzeji narodne osvoboditve na Primorskem; 14.40 Slovenske narodne pesmi iz Benečije Pp|5 ljubljanski komorni zbor; l"1” Zabavna glasba; 15.25 15 mlad; češke godbe; 1540-1600 Spor*0 iz Ljubljane; 16.00 Ritmi in pevke; 17.15 Priljubljene opera* melodije; 18.00-19.30 Spored Ljubljane; 19.30 Poje Pierre Fjjj' ta; 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Nočni simfonični koncert. SLOVENIJ A 327.1 m, 282,1 m, 212,4 m Poročila 00 5.00. 6.00. IJ” 13.00 15.00 17.00 19.00. 22.00 5.00 Pester glasbeni spore* 11.00 Pred mikrofonom so n85 priljubljeni narodni ansambli UJ solisti: 12.05 Opoldanski open” spored; 12.30 Minca Hribovje*; Za zboljšanje nesnosti kokoen 12.40 Hitri prsti; 13.15 Zabav"8 glasba; 13.30 V pesmi in P1**^ pa Jugoslaviji; 14.35 Naši P08'^ šalci čestitajo in pozdravlja)?' 15.40 Utrinki iz literature Schnabel: Sesti spev; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ®o petih; 17.30 Zabavna in pic??!! glasba na tekočem traku; Kulturni pregled; 18.15 Skla** in priredbe slovenskih avtorje); poje Mariborski komorni zbot; 18.30 Zunanje-politični feljtot” 1840 Iz svetovne zakladnice samospevov; 20.00 Umberto Giordano: ((Andre Chenier*, opera 4 dejanjih; 22.15 Jazz-cocktail, TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; I»r: Naš dom; 20.30 Vesti; 21.00 Car£ Goldoni: «Sior Todero Broiko- lon*, komedija v 3 dej. KINO Excelsior. 15.30: »Pariš Pala** Hotel*, C. Boyer, F. Arnoul I11 R. Russo. Eastmancoior. Fentce. 16.00: «piaza de Toro8*' Ljubezenska zgodba na vroč" tleh arene. D. Ortega, A, Bie?" venida, E. Vera. Technicol*; Nazlonaie, 15.30: «Zadnja ljubezni* z Marto Toren, A"1l deom Nazzarijem in R- ™ Lordovo, Ferraniacolor. ■ Filodrammatico. 16.00: (cOpoloa"-ski... strah*, j, Lewls, D. Marti" m L. Nelson -. Grattaclek). 16.00: »Zagonetna 1J£ bunka*, c. Cummings, M. M" * phy, R. Basehart, .« Supercinema. 16.00: «Ubogl, ,0° lepi* z Mariso Allasio. , Arcobaleno. 15.30: »Anastazij8) Fox, Cinemascope. Ingrid Ber» man, Yui Brynner in H*1' Hayes. . , Astra Rojan. 15.30: ((Dvoboj L Misisipiju*, L. Barker i"-,., Medina. Technicolor Colum® Capltol. 16.00: «Zene In volov'--<«Moglie e buoi...»), Federj Ranchi, Valter Chlarl, G Cervl, Nino Taranto. ^ CristaRo. 16.00: »Svit plame"u. na Vzhodu*, Deborah Alan Ladd, Charles Boyer Corinne Calvet. ,,k. Alabarda 15.30: «Moby DlcAj Gregory Pečk, O. vvetie«. Germi. lMa Ariston. 16.00: »Najbolj KOf"iL„ predstava na svetu*. Totč, -Brit.t In Franca Faldinl. Armonli. 15 00: »Lei»a Otero*. Felix, J. Bertbier. Technlc™ Sledi zabavni variete. h, Aurora. 14.30: »Bulll e Pu,r». Brando, J. Simons, F. Si"*1 Cinemascope, Technicolor. Garibaldi. Zaprto. a.,\. Ideale. 16.00: «5. eskadrlUJa n -canov*, Jack Havvkins i" rhael Denlson. . Im pero. 16.00: »Karnet maje Thompsona*, Martine Caro*- j Halla. 16.00: «Jesensko llstje»> C-avvford. —j», S. Marco. 16.00: »Nihče ni „ Pateiična ljubezenska zgodo* zadnje vojne. ,ue- Moderno. 16.00: «V vrtincu*; troscope. Technicolor. C. y8vl» V. Leigh, L. Hovvard In yl de HavlHand. ue ndvmuiiu. /v,,i""' Savona. 16.00: «Ce«ta», A G. Mašina in Richard vri- hart. Vlale. 10.00: ((Jekleni morski kovl*. W. Holden N. Ols®‘' Vitt. Venelo. 16.00: zemlja*, K Scott, D. M8 Technicolor. iju- Belvertere. 15.30: «Latlnski bnnci* Technicolor. R. talban 4n L. Turner. * Marconi. 16.00: »Plesala vo>'g,l teboj med zvezdami*, Malz, Paul Horbiger In A<* na Coven. «n- Masslmo. 10.00: «Prodana it, skau John Russell, C, " Jp, Novo cine, 16.00: »Crnl *P pa-Antonio Balpestre in l-ca dovanl. Odeon, 10.00: »Otok mašCev8'L,. Jorge Unstral in Elina ber. »v<- Radio. 16.00: «Moja sestra lina*, Janet Leigh in J-mon. SLIKE ki Jih je posnel M®1* Magajna nn raznih P sih tn na otroškem Janju v dvorani na *** dionu »Prvi maj*, n ogled v Tržaški knji*®r ni, Ul. sv. Frančiška 20. smo ermgoj še vedno traja, ilustrii odtegnil! ukinitev uprav-roljenih od stra- ((Voir-Conetre« in Francaise de Vo.va riza in avstrijski ter Retse Buero« Reich)) iz Gradca, Uprave drugih Zadeva Togn j Koliko Judov 1 je na vsem svetu? S celo vrsto posegov, ki so s* začeli v fašističnem razdobju, je italijanska država postala v vedno večji meri lastnik celih industrijskih Podjetij, ali pogosteje večjega ali manjšega dela njihovega kapitala. Naštevanje bi bilo predolgo. Naj omenimo le. da tzvzemši monopole in podpor-n* ustanove je moč udeležbo države z njenimi kapitali pri industrijski dejavnosti dežela oceniti na tretjino vseh Privatnih in javnih naložb, ki s* danes na tem področju vri« v Italiji. Zaradi splošne politične u-smenitve in ustrezne tehnike finančnih operacij, so v faši-*ti$nem razdobju te naložbe imele značaj državnega pri-*Pevka, raznim, večji del monopolističnim podjetjem, ali takim, ki so bila na tem, da taka postanejo, in ki so jih upravljale izključno močnej-gospodarske oligarhije po njihovih zasebnih skupinskih koristih. Kontrola, kii jo je zakon določal, je imela le formalno vrednost. V zvezi s tem *e pogosto govori o državnem kapitalizmu, ali o delni nacionalizaciji, toda mehanizem državne udeležbe je bil dejan-*ko le neka oblika izkoriščanj* države, to je javnih financ, od strani velikih zasebnih monopolov. In to je vprav nasprotno od tega, kar se zasleduje z naoionalizacijo, k' 1* 1* eden od instrumentov z* omejevanje vpliva zasebnih skupin, in ki skuša po nekaterih ključnih sektorjih vršiti, v interesu skupnosti, neko vodilno funkcijo v gospodarstvu dežele. Takoj po osvoboditvi so vse JiKfeke stranke postavile na satožno klop politiko, ki jo je asizem vodil tudi v obliki državne udeležbe v gospodarskih podjetjih in prikazale značaj privilegijev, ki so jih ovolili privatnikom na škodo javnih dohodkov. Tedaj so s* začele diskusije glede ne- ke nove usmeritve, ki bi jo . . - • uomcttivc, A , 0 treba dati celotni gospo-arski politiki vlade glede u-nf8?6 *red!>tva, ki ga javne aložbe predstavljajo, da se oseže polna zaposlitev, raz-°J gospodarsko zaostalih pod-°nij, industrijska krepitev *** in manjši disproporc ri t ^nhndki in potrošnjo. Te usije trajajo je vedno, in * žalost n,i prišlo še do no-ene bistvene spremembe v načaju in konkretni dejavno-t državnih udeležb. Le-te so n* razdrobljene, priložnošt-m zato le pomožnega zna-Seb* ' V glavnem v korist 'za-hj, n'n interesov zainteresirajo monopolističnih skupin. 0 raznih poteh je tem sku-t fain uspelo obdržati nedo-bol”Jen° sv°j° oblast nad naj-... J delikatnimi področji, ki ste ■ ho vzdržujejo iz sred-v javnih financ. Spomnimo “ Wb., kt i. Podjetja iri; mh svetov, JL *aP°slenih delavcev (te-me ustanov^ da bi naeio-l lz?c'ja mogla imeti demo-6 ,ICcn pomen); izključitev u ament* od neposredne Vrš 6 nad ustanovami, ki - e. javne naložbe. Medtem . javna udeležba v go-in°Kar*tVU Postala še večja loči* danes mogla postati od-kot n*aa značaja na sektorjih, *° kredit, promet, ener-ni t V'r*’ siderurgija, obsež-orji mehanične in ladje-lni3ke industrije. Hy *tanovitev novega ministr-*. to je organa, ki naj vzporeja državne posege, in p, .nai tm odgovoren pred tiv« mentom' v okviru kolek-n* odvornosti vlade, je v ,tr zmaga levičarskih hk. Splošna usmeritev vla-* novega ministrstva še ui j P® je odločilnega po-ie h*’ mogli presoditi, Vili ?mo * *° reformo napra-u korak naprej, da bi do-^ 1 neko novo politiko, ki lev:ZaSledoval» cilje, ki so jih n ,‘car,ke stranke večkrat aza*ei ali pa bo novo mi-zstvo. le neki birokratični pohtnj ki bo le zaviral javno „ ““o 'n služi', koristim mo- ralističnih skupin, ^imenovanje Tognija za mini-SB* Za državne udeležbe v go-rei arftvu ne predstavlja toni« lania rednega upravljati ’ amPak neko politično iz-Za v*Hkega pomena. Vprav Polim ,cga bil° celotno “tično ravnotežje Segnije- Post ide v Preteklih mesecih i Sv‘jeno na kocko v zvezi hovreri°’ ki nai io zastopa ci 0 ministrstvo. Republikanca n Soc,'a'demokrati so s te-je n*Pravili pogoj za svc-^ daduljnjg sodelovanje v se hli), Y*adni koaliciji. Repu-ln ,ai?01 so se °d nje odcepili z 'Javili. ‘j* je kompromis °' an,'tvu v Rimu. Imetnik *L v. 4. Nl^TH° FIGLIO - MATER-illu t INFANZ1A - Mensile N; ^j P*f f*m'8lie. - Gotovo je vsakdo že slišal o kači, ki je požrla sama sebe, in je pri tem upravičeno zmajal z glavo. Toda kar je nemogoče pri kači, je postalo možno pri letalih z nadzvočno hitrostjo, kakor priča naslednji primer. Konec oktobra lani je pilot Tom Attridge vzletel z letališča v Long Islandu (ZDA) z reaktivnim letalom tipa «Grumman». Visoko v zraku (nad 4000 m' je usmeril letalo nekoliko poševno proti zemlji in povečal hitrost na 1400 kilometrov na uro, kar ustreza približno 1,1 macha. Pri tej hitrosti je izstrelil iz strojnice salvo kakih 70 izstrelkov. Nato je še za kakih 20 stopinj nagnil smer letala. Ze po prav kratkem letu v novi smeri pa je nekaj zadelo ščit proti vetru in ga razbilo. Pilot je bil prepričan, da je, kakor se to večkrat dogaja, zadela ob letalo kaka ptica. Zaradi varnosti je takoj usmeril letalo proti UtdUščni bazi, toda ni je dosegel. Ze prej je odpovedal motor in letalo je treščilo na tla en kilometer od baze. pilot si je zlomil nogo in tri rebra. Ko so pregledali letalo, so ugotovili, da ni zadela vanj kaka ptica, temveč da so ga zadeli trije 20-milimetrski izstrelki, ki jih je letalo samo izstrelilo: eden je prebil zaščitno steklo, drugi je zadel motor in tretji se Je zaril v letalski nos. Za srečo niso bi-lt izstrelki eksplozivni. Kako je bilo to mogoče? Izstrelek je zletel iz cevi s hitrostjo 1000 metrov na sekundo, njegova celotna hitrost (hitrost nasproti letalu in hitrost samega letala) je bila torej nekaj čez 1300 m/sen, Zaradi zračnega upora pa se je ta hitrost hitro zmanjšala in gravitacija je ukrivila tir Izstrelka proti zemlji. Ce bi letalo ohranilo prvotno smer, bi mirno preletelo čez izstrelke. Ker pa je ubralo za 20 stopinj bolj naklonjeno smer, so ga na nadaljnji poti zadeli lastni ,zstrelki. U ČERMELJ SUSMAR V NOVI NEMŠKI VOJSKI V Bonnu so aretirali vojaškega zdravnika dr. Johanna Schneiderja, ki je bil član sanitetnega štaba nove zahod-nonemike armade. Schneider naj bi izbiral kandidate za vojaške zdravnike in psihološko pregledal 600 novih oficirjev. Pa je prišlo na dan, da Schneider sploh ni zdravnik, da nima niti srednje šole in da je bil kot avstrijski državljan že prej večkrat zaprt zaradi sleparij. AVTO ZA H CENTOV Na rojstni dan nekdanjega ameriškega predsednika Wa-shingtona prodajajo vsako leto v mestu njegovega imena na dražbi »nekaj takega, česar nihče ne mara«. Letos so prodajali avtomobile znamke «Ford» po 28 dolarjev, znamke »Buick« po 40, navsezadnje pa so prodali avto znamke »Chevrolet« iz leta 1946 ra 99 centov. Razen tega je bil na dražbi tudi pisalni stroj, ki je dosegel ceno 98 centov. so se, pa čeprav redke, zavlekle pozno v noč ali tudi do zore. Ko je dobila večerja «višje obeležje«, ko »o bili namreč na večerji tudi povabljenci, je temu služila posebna soba, tako imenovani triclinium, ki je bila po navadi dvakrat toliko dolga kakor široka. Ta soba je dobila svoje ime triclinium po tridelnih posteljah ali ležiščih, na katerih so ležali in se gostili gostitelji in povabljenci. Stari Rimljani so polagali veliko važnost tem navadam in čeprav bi se nam zdelo zelo nerodno, je za nje ta način obedovanja, pomenil spoštovanje gostov in znak višjega socialnega položaja gostitelja. Gostitelja — mož in žena — sta jedla zleknjena na istem tricliniumu. Ob njegovem vznožju je bilo nekaj stolčkov, na katerih so seuel: otroci ali pa gostje, «katerim se je mudilo« Sicer pa so bolj cenjeni gosti prav tako ležali na tricliniumih. Razporeditev po teh ležiščih je bila vezana na ugled in odražala spoštovanje in ceno, ki jo je gostitelj kazal do gostov. Povabljenci so pred večerjo oblekli posebno obleko «synthesis», ki naj bi jih s svojo lahkoto ščitila pred veliko vročino zaradi obilne hrane in pijače. Ko se je večerja zavlekla pozno v noč, so gosti synthesis lahko večkrat zamenjali. To pa zaradi tega, ker so se pri uživanju najrazličnejših jedi in pijač močno popacali. Kolikšno važnost so Rimljani polagali tricli-niumotri, se vidi tudi iz da s* je povabljeni se ni hotel zlekniti nanj, no prekršil proti tedanjemu bontonu. Rimska miza je kvadratna ali pa ogrogla večerjo »o bila ležišča < nium) razporejena na treh straneh mize, medtem ko je bila ena stran prosta za serviranje. Na tridelnih ležiščih, ki so bila razporejena ob straneh mize, so bili prostori za posamezno osebo ločeni od sosednih prostorov t blazinami ter prekriti s prevleko. Gostitelj, v kolikor ni bil izredno vljuden, si je privoščil kar ves svoj triclinium in 1« redkokdaj dovolil gostu, da se je smel zlekn;ti na slabše ležišče njegovega triolinium«. Med obedom so stari Rimljani ležali na levem boku in se z levim komolcem opirali malo blazino. Pred začetkom večerje jim je suženj umil noge z odišavljeno vodo. gli so seveda sužnji, ki so med eno jedjo in drugo menjali na mizi prtičke. Je- dilni pribor ni poznal vilic, pač pa le nože in vrsto najrazličnejših žlic ter slonokoščene zobotrebce. Namesto vilic so starim Rimljanom služili prsti. Vsak gost pa je imel na razpolago še prtiček, da bi si pač preveč ne umazal obleke sinthesis in pa prevleke na tricliniumu. Ce pa mu prtiček ni zadoščal in je med obilno hrano pošteno popačal obleko in prevleko, se mu to ni štelo v zlo. Kaj pa so Rimljani jedli? Najprej je prišla na vrsto krepka predjed, za njo pa aperitiv iz vina in medu. Nato so sledile številne izbrane jedi in komaj pečeni kruhki. Pri takih pojedinah se je pilo le najboljše vino, vendar gostitelji niso z navdušenjem gledali onega gosta, ki bi vinu ne primešal tretjine vode. Poleti so pijače hladili s snegom, pozimi pa jih nalahko ogrevali. Proti koncu pojedine se je začela tako imenovana com-missatio, kar bi po domače lahko imenovali «nalivanje s sladkim vinom po navodilih gostitelja«. Seveda smo tu dali opis nekako srednje pojedine, ker nismo omenili niti skromnosti niti'pretiravanj. Plina j starejši pa nam pravi, da se vsi gostitelji niso tako obnašali do svojih gostov, pač pa da so skušali biti do gostov skopi. V začetku pojedine so baje dajali gostom dobre jedi in izvrstna vina, pozneje pa so kakovost jedi in pijač spremenili in postregli gostom tudi z najslabšim. Juvenal prav tako opisuje, kako so si posamezni gostitelji privoščili najboljše, dooim so gostom postregli z manj izbranimi jedili in pijačami. Ne bomo govorili o pojedinah, ki so se končale proti morala ni imela nikake besede. pač pa bomo omenili pozitivnejšo plat nekaterih pojedin, ki so gostom poleg izbranih vendar ne preobilnih jedi in pijač nudile tudi kulturni užitek, kajti kljub pogostim orgijam so številni plemenitejši Rimljani pripravili ob takih prilikah gostom tudi prijetne kulturne programe z recitacijami, petjem, baleti in kulturnimi razpravami in je zato pojedina hkrati nudila dovolj užitka tako čutom kot tudi duševnosti in bila pravo tudi duševno razvedrilo. Seveda velja gornji opis le za večerje in pojedine ((boljših« rimskih družin ali patri-cijev, kajti plebejci si kaj takega niso mogli privoščiti in zato že sami rimski klasiki pravijo, da je ((čednost Rima živela v predmestjih Rima. kjer je bila doma skromnost, discipliniranost in nov čut, čut bratstva«. V letu 1956 je bil zabeležen velik napredek na področju utrditve delavskih svetov in upravnih odborov, povečalo se je zanimanje delovnih ljudi za udeležbo v upravljanju. Število članov delavskih svetov se je od 157.294 v letu 1952 povečalo na 208.375. Dosedanja praksa in izkušnje v razvoju delavskih svetov o-pozarjajo na potrebo po izpopolnitvi zakona o upravljanju v gospodarskih podjetjih. Skupna komisija izvršnega sveta in zvezne skupščine pripravlja osnutek novega zakona o delavski samoupravi in volitvah v delavske svete in upravne odbore. Pravtako so dosedanje izkušnje in tendence, ki so se pojavile v delu gospodarskih zbornic, pokazale, da je neob-hodno potrebno z ustreznimi pravnimi normami določiti njihov položaj, pristojnost in značaj. Zvezni izvršni svet nadalje poudarja potrebo po povečanju pristojnosti občinskih ljudskih odborov, t. j. nujno potrebno po prenosu nekaterih kompetenc z okrajnih ljudskih odborov na občinske. Pokazalo se je, nadalje, da bi bilo koristno ln potrebno v občinah uvesti svete proizvajalcev, dalje razvijati vlogo zborov volivcev; odstraniti bi bilo treba še preostale administrativne odnose med ljudskimi odbori in organi delavske samouprave, točneje določiti položaj, vlogo, kompetenco mestnih svetov, povečati nadzorno funkcijo ljudskih odborov in onemogočiti vsak pojav birokratizma. Zvezni izvršni svet sodi, da se pri določanju pristojnosti mora upoštevati načelo, da je občina o-snovna ustanova samouprave v okraju, ki je samo skupnost občin. Da bi se to zagotovilo, je treba menjati nekatere zakonske predpise in družbeno gospodarski sistem nadalje razvijati v smeri razširitve in krepitve gospodarsko - pravne samostojnosti organizmov družbene samouprave, zlasti delavske samouprave, da bi oni v pravem smislu postali samostojne in samoupravno - družbene u-stanove. Zvezni Izvršni svet ugotavlja, da je nadaljnji družbeni in državni razvoj Jugoslavije, v končni liniji, odvisen od krepitve gospodarske osnove socialističnih odnosov. To pa zahteva ustrezno določitev položaja in vloge proizvajalcev in človeka v družbeni ureditvi, prvenstveno v razdelitvi presežka dela (bruto dobička). Izkušnje so pokazale, da je treba uvesti tak sistem razdelitve, ki bi spodbujal na povečanje produktivnosti. Vsa ta vprašanja pa je treba rešiti z novimi zakoni, oziroma s spremembami in dopolnitvami sedanjih zakonskih predpisov in s sistematično kodifikacijo tistih predpisov, ki jih je zvezni izvršni svet že sprejel na osnovi posebnih pooblastil zvezne skupščine. Potrebno je nadalje materialno in pravno utrditi status delavske samouprave, občin in ustanoviti samostojne pravne centre (neke vrste ustavna sodišča), ki bi neodvisno obravnavala vse akte, ki niso v skladu z ustavo, zakonskimi predpisi in avtonomnimi pravicami politič-no-teritorialnih enot, organizacij in ustanov. Zvezna skupščina bo v marčnem zasedanju razpravljala tudi o novem zakonskem osnutku o advokaturi. Pri izdelavi osnutka so se slišala razna mišljenja; od predloga,, da se popolnoma omeji svoboda advokature, pa do mišljenja, da je potrebno čimbolj omejiti vsako državno in družbeno vmešavanje v delo advokatov. Predloženi zakonski osnutek poudarja načelo individualne advokature, ki naj brani pravice državljanov in organizacij. Po jugoslovanski pravni teoriji advokat lahko najbolje brani družbene interese prav s tem, da brani z zakonom zajamčene pravice stranke, ki jo zastopa. Po sovjetskem pravnem sistemu, ki je v praksi tudi v vzhodno-evropskih državah, je advokatura kolektivna ustanova. Advokat Je član advokatske skupnosti, kateri odgovarja za svoje delo in od nje prejema plačo. Novi zakonski osnutek je zadržal klasično načelo advokature čeprav vsebuje elemente javne družbene službe. Advokatske zbornice bodo organizirane na načelih družbene samouprave. One bodo odločale o vseh vprašanjih advokatske organizacije 1n opravljale tudi tiste funkcije, ki v drugih državah spadajo v pristojnost državne uprave. Poleg tega bo zakon dal možnost ljudskim odborom, da odprejo posebne advokatske urade, v katerih bodo uradniki dajali pravno pomoč prvenstveno siromašnim interesentom. BOZO BOŽIC iiittiiiimimiiiiiimiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiitiiiiitmiiimiiimmimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitittmiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiit ZA VELIKO NOČ BO PORTOROŽ ŽE POLN INOZEMSKIH GOSTOV Zanimanje tujih turistov za Jugoslavijo se veča iz dneva v dan. V nekaterih mestih ■j(ižne Dalmacije pričakujejo prihod prvih letošnjih turistov že proti koncu tega meseca. Posebno zanimanje kažejo domači In tuji turisti za slovensko obalo. Uprave posameznih hotelov v Portorožu, Piranu, Fjesi, Kopru in Ankaranu so sklenile do danes že več ugodnih dogovorov z jutru in se po navadi spre-j raznimi evropskimi potniški-menile v prave orgije, kjer | mi agencijami. Zanimanje za biser severnega Jadrana, Portorož, je večje kakor kdaj koli do sedaj. Prvi letošnji turisti bodo dospeli v Portorož v začetku prihodnjega meseca. Tukajšnji hoteli so pripravljeni, da jih sprejmejo na vzoren način, kakor so to delali tudi do sedaj. Določene skupine tujih gostov so najavile svoj prihod v Portorož za velikonočne praznike. Posamezne skupine teh turistov se bodo zadržale pet, druge deset dni. Samo uprava hotela «Palace» v Portorožu je že prejela od vodečih evropskih potniških agencij rezervacijo za 600 turistov za veliko noč. no razširiti hotelsko kapaciteto, ki že ni več kos dosedanjim rezervacijam. V ta namen so obnovili nekatere bivše gostinske objekte na tem področju. Ljubitelji narave si bodo mogli urediti bivanje v taboriščih v Valdoltri, Ankaranu, Savudriji, pa tudi v malih weekend h1-šicah v Fjesi. Kakor javljajo s Kvarnerske obale so v O-patiji, Lovranu, Moščeniški Dragi in drugih letoviščnih krajih oddali že 50 odstotkov razpoložljivih mest. Letos se je mislilo več tudi na zabavo turistov. Tako so v Opatiji zgradili poletno gledališče, v katerem bodo pri- Med ostalimi agencijami je i rejali razne koncerte in dru- zanimivo navesti imena tistih agencij, ki bodo poslale letos prvič v Portorož inozemske turiste: švicarska ((Popularis Tours« iz Basla, francoski in ((Generale ages» iz Pa «Klagenfur in «Kien hotelov v Slovenskem Primorju imajo tud) najavljen obisk nekaj stotin drugih turistov za veliko noč. Zaradi lažje in boljše namestitve turistov v letošnji sezoni je bilo potreb- VčeraJ »mo ostali na dolgu, ker nam prostor ni dopuščal, da di oDjavlli več slik z nedeljske proslave mednarodnega praznika žena v dvorani na stadionu »Prvi maj«. Tu objavljamo še (zgoraj) gojenke baletne šole SNG plesno skupino iz Brega in dolinski kvartet z duetom med izvajanjem svojih točk ‘ ge kulturne prireditve. Gledališče more sprejeti do 3000 gledalcev. Na Dubrovniških poletnih igrah, ki so že poznane v vsej Evropi, bo v letošnji tunstični sezoni gostoval tudi angleški igralec sir Lawren-ce Olivier s svojo ženo Vivien Leigh. Poleg tega slovitega umetniškega para bodo letos nastopili na tem festivalu tud: nekateri znani sov. umetniki. Da bi kontrola potnih dokumentov in prtljage turistov tekla hitreje, so na glavnih mednarodnih obmejnih blokih namestili več obmejnih in carinskih uslužbencev, ki govore več tujih jezikov. Po do sedaj sklenjenih dogovorih z inozemskimi potniškimi uradi in posamezniki, se pričakuje, da bo obisk tujih turistov letos znatno večji, kakor lansko leto, celo večji kot leta 1955, ki je bilo v tem pogledu rekordno. Največ turistov se pričakuje iz Avstrije, Nemčije, Švedske, Švice, Italije, Belgije, Danske in vzhodnoevropskih dežel. Najavljen je tudi obišk angleških in ameriških turistov katerih prihod v Jugoslavijo v turistične namene ja bil do sedaj zelo omejen. Lepo vreme, a zlasti tudi znatno znižane cene v gostinstvu je precej pripomoglo, da se letošnja turistična sezon« začenia prej kot v prejšnjih letih. Nadaljevanje razprave o avtonomiji na pokrajinski seji Posebni statut naj določi zgornjo mejo zemljiške posesti Svetovalec Poletto je tudi dejal, da mora statut določiti pravice slovenske manjšine Na sobotni seji pokrajinskega sveta je imel svetovalec Silvino Poletto (KP1) skoraj eno uro in pol dolg govor, v katerem je prikazal stališče stranke do deželne avtonomije, to se pravi do vprašanja, kateremu je bilo posvečena pokrajinska seja. Poletto je uvodoma omenil, Ja je prebral zakonski osnutek videmskih demokrištjanskih poslancev za avtonomijo, ki ga je podpisal tudi poslanec Baresi, in da je vsak korak v tej smeri koristen. Poletto predvideva, da bo zakon o avtonomni deželi o-dobren šele v začetku leta 1958, to se pravi pod novim parlamentom. Lahko se tudi zgodi, da se po sprejemu zakona Amodeo na seji komisije notranjega ministrstva, i-menuje deželna skupščina, ki bo v 150 dneh morala sestaviti prvi odtis deželnega statuta. Skupščina ne sme biti izvoljena po večinskem sistemu, kot so voljeni pokrajinski sveti. Svetovalec je dalje analiziral nekatere točke zakonskega osnutka Krščanske demokracije, po katerem naj bi pripadalo goriški pokrajini 10 od 55 ali celo 60 svetovalcev. Glede proste cone in krožnega sklada ne predvideva sporov, ker so za prosto cono že predložili parlamentu zakonski osnutek. Prav tako meni, da polemika okoli glavnega mesta ne koristi nikomur. Tudi Palermo ni v središču Sicilije, pa je vendarle glavno mesto dežele. Po njegovem mnenju naj bo središče dežele Trst, ki je trikrat večji kot Videm in ki ima važno vlogo v državi in zveze z inozemstvom. V Vidmu pa naj bi bili sedeži referentov za poljedelstvo, gozdarstvo in vode. Čeprav so bile nekatere dežele ustanovljene že pred leti, niso demokristjani upoštevali izkušenj pri upravljanju v drugih deželah. Statut ne bo imel vrednosti, če ne bo spremenil odnosov na podeželju, to je v Furlaniji, kjer še vedno vladajo fevdalni odnosi, ki dovoljujejo na eni strani veliko revščino, na drugi strani pa bogastvo zemljiške gospode. V statutu je treba tudi jasno povedati stališče do vprašanja vodne sile, ki jo sedaj izkoriščajo nekateri monopoli. Govornik je poudaril, naj se z ustanovitvijo dežele u-stanovi tudi pordenonska pokrajina, čemur se najbolj pro-tivijo Videmčani. Ko je govoril o avtonomističnih tradicijah v naših krajih, o dveh svetovnih vojnah in o posebni mentaliteti tukajšnjega prebivalstva je citiral Diega De Castra, ki je v nekem svojem delu zapisal, da bi se najbolj sposoben funkcionar, ki pozna državno zgodovino, moral učiti vse znova, če bi bil premeščen v naše kraje. Svetovalec Poletto je potem podrobneje razčlenil gledanje na vprašanje poljedelstva. S tem v zvezi je navedel tudi zanimive izkušnje s Sicilije, kjer je skupščina leta 1950 določila 200 ha za zgornjo mejo zemi, ‘ke posesti, ki so jo potem še bolj znižali. S tem so dali latifundizmu na Siciliji hud udarec. Tudi na Goriškem je velika zemljiška posest močno zakoreninjena. Od 20.000 ha obdelovalne zemlje jo imajo 14000 ha tisti, ki je ne obdelujejo. Številni veliki posest- niki na Goriškem imajo nad 1.100 ha, v videmski pokrajini pa še več, S statutom so na Siciliji u-vedli nove odnose v tamkajšnje poljedelstvo. S členom 44, ki govori o omejitvi zemljiške lastnine, so prišli do zemlje ljudje, ki bi se sicer izselili v tujino. V goriški pokrajini so številni koloni, ki imajo v najemu zemljo po fašističnih pogodbah, ki so slabše kot pogodbe, ki so bile sklenjene po letu 1922. Veliko takih primerov je med slovenskimi koloni v Brdih. V statutu naj se vsa ta vprašanja točno določijo. Glede vodne sile naj se posnemajo napredne kapitalistične države, kot je na primer Anglija, kjer je vlada vse vodovje in njih silo nacionalizirala. Na koncu se je dotaknil tudi vprašanja ureditve odnosov do slovenske manjšine, o katerih se razen v nekaj besedah v uvodu v osnutku statuta sploh ne govori. Govornik je poudaril, da se mora to vprašanje urediti v smislu De Castrove trditve v 2. odstavku njegove knjige, ki je izšla leta 1955, da se morajo v avtonomni deželi priznati enakosti pravic manjšine. Pritožba Bratuša na župana Nobenega Slovenca v komisiji za lokalne takse Svetovalec Rudi Bratuš je poslal županu dr. Bernardisu pritožbo zaradi popolnega i-gnoriranja naše manjšine, ki ni niti z enim svetovalcem zastopana v komisiji za lokalne finance, medtem ko je v njej večje število predstavnikov skrajne desnice. Pismo se glasi; Gospod župani Dolžan sem, da se v svojem imenu kot zastopnik slovenskih volivcev pritožim proti načinu volitev, s katerimi je bil o na zadnji seji občinskega sveta izvoljenih 20 svetovalcev v komisijo za občinske takse, pri katerih ni bil izvoljen niti en svetovalec slovenske manjšine. Na Vaše večkratno zatrjevanje, g. župan, da ni sloven-ska manjšina pri nobeni stvari prikrajšana, moram ugotoviti, da ne ustreza resnici. Nasprotno so bili v komisijo izvoljeni nekateri nam ne naklonjeni svetovalci. G. župan! Vedite, da se čutimo prizadeti in nezadovoljni s takim ravnanjem v škodo slovenske manjšine, ki je po sedanjih volitvah izgubila svoje tri predstavnike, ki so zastopali naše interese v prejšnji komisiji. Pišejo nam Spoštovani urednik! Ze po enem izmed zadnjih gostovanj Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta v goriški prosvetni dvorani sem vam hotel napisati pismo zaradi obnašanja nekaterih obiskovalcev gledaliških predstav. Po nedeljski predstavi SNG pa sem se dokončno od-loč'l da to pismo napišem, ker sem mnenja, da je molčanje koristno samo do nek« mere. Nekateri obiskovalci gledaliških predstav menijo, da je gledališka predstava zabava take vrste, kot jih gledajo na četrtkovih sejmih ali pa na Andrejevem sejmu. Zato prihajajo na te predstave z veliko zamudo, kar ne moti samo gledalcev, ki se obračajo k vratom, ampak tudi igralce, ki se ne morejo poglobiti. Med igro s šumom odvijajo bonbone in luščijo «pištače». K zadnjim predstavam prihajajo z otroki, ki sitnarijo in se sprehajajo po dvorani. Lahko bi naštel še celo vrsto primerov, ki kažejo nekulturen odnos do prireditev SNG. To naj za danes zadostuje. Obiskovalec gledaliških predstav DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 26, tel. 33-49. Včeraj tri hujle nesreče l " Smrten padec Števerjanca z balkona na dvorišče Dornik s Križišča je aradi poškodb umrl v bolnišnici Včeraj ob 18. uri je v goriški bolnišnici podlegel poškodbam 50-letni Josip Dornik s Križišča v Steverjanu. Dornik je zjutraj ob 9.30 odšel v gornje prostore, da bi se nekaj časa odpočil, toda preden je stopil v spalnico, se je za trenutek naslonil na ograjo lesenega balkona. To je bilo dovolj, da se je trhla ograja pod njegovo težo zlomila in Dornik je padel s 5-metrske višine na dvorišče, kjer je obležal. Domači so mu takoj priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto Zelenega križa, vendar, je bilo njegovo zdravstveno stanje tako slabo, da tudi zdravniki niso imeli velikega upanja, da bo ponesrečenec prestal poškodbe. Dornik si je pri padcu pretresel možgane, močno poškodoval hrbet in prejel še druge notranje poškodbe zaradi katerih je proti večeru podlegel. •illllllUHUllllllllllll III MIHI lllllllll IIIIIIIIIMHIIIIIIIHIII Hill IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIHIIII Ob gostovanju SNG iz Trsta Patrickova doživela topel sprejem Tudi z nedeljskim gostovanjem je Slovensko narodno gledališče potrdilo sloves dobrega gledališkega ansambla, ki svojih ljubiteljev ne more razočarati. Patrickova komedija »Vroča kri» je bila že zaradi časa v katerega je bila postavljena, to je v drugo svetovno vojno, sprejeta pri goriški publiki z zanimanjem. Mnogi gledalci so se ob dogajanju na odru spomnili preteklih dni, ki so jih preživeli kot vojaki na tem ali onem kraju sveta. Takrat, v tistih težkih časih, je za vse veliko pomenilo tovarištvo in prijateljstvo, ki so ga ustvarjale najrazličnejše situacije, v katerih so se naši ljudje našli z ramo ob rami z dru-gorodnimj in po običajih zelo različnimi ljudmi. Režiserka tov. Gabrijelčičeva se je potrudila, da je na oder postavila to Patrickovo komedijo, ki je med Anglosaksonci izzvala nemalo polemik, saj si je z nanizanjem karakterjev številnih podložnikov »velikega imperija« pisec privoščil marsikatero grenko bodisi na račun tega ali onega. Vsekakor je goriška publika, ki je na popoldanski predstavi popolnoma napolnila dvorano, pri večerni pa je bil njen odziv, zaradi skokov v Planici manjši, toplo nagradilo režiserko in igralce za uspelo prireditev. Največ aplavza je bil deležen osrednji igralec Stane Starešinič v vlogi zakrknjenega ii^ osamljenega Škota Lachieja, ki mu je končno v življenju dano »poznati tudi prijateljstvo in ljubezen, nič manj pa tudi ostali igralci posebno Silvij Kobal v vlogi ameriškega vbjaka, Guštin Turk in drugi ter Zlata Ro-doškova, ki je v vlogi sestre Margaret skušala dati igri tisto žensko toplino, ki ji je bila potrebna, da je publiki odlomek iz vojaškega življenja zaživel v polni luči. SESTANEK V DOBERDOBU Vodovodna črpalka se mora popravili V petek je bil v Doberdobu sestanek vaščanov, ki so se pomenili o številnih vprašanjih, ki se tičejo občine. Zato so na sestanek povabili tudi župana tov. Andreja Jarca. Največ pozornosti so udeleženci posvetili vodovodni črpalki, ki so jo ponovno popravili, tako da jih zopet preskrbljuje z vodo. Predvsem so izrazili željo, da bi se črpalka temeljito popravila, da ne bi na spomlad in poleti odpovedala, ko je največja suša. Zupan je obljubil, da jo bodo še v tem mesecu pregledali in jo temeljito popravili. S tem namenom je te dni prišel iz Gorice strokovnjak, ki si jo je ogledal. Nezadovoljstvo vaščanov zaradi nameščanja ljudi v delovnih centrih je prišlo do izraza tudi na seji. «Koloka-tor« namreč marsikdaj namesti ljudi, ki manj kot kdo drug potrebujejo zaslužek. Pri nameščanju naj se predvsem upoštevajo potrebe ljudi. 2upan jim je prikazal, kakšno je dejansko stanje z občinskimi financami, vendar pa je rekel, da bodo napravili vse, kar je v njihovih resničnih možnostih, da se u-resničijo zahteve vaščanov. Bliža se občni zbor hranilnice v Doberdobu V nedeljo 3. aprila bo redni letni občni zbor doberdob-ske hranilnice in posojilnice. Ob tej priliki bo tudi volitev odbora, ki se po zakonu obnovi vsako tretje leto. Sedaj že tretje leto predseduje tov. Gergolet. Na občnem zboru bodo pregledali delovanje te važne u-stanove, ki r nizkimi obrestnimi merami posoja denar vsakemu, ki ga potrebuje. Skoda le, da marsikateri vaščani nosijo svoje vloge v banke v Gorico, Tržič ter na pošto, namesto da bi ga vložili v domači hranilnici. Hranilnica deluje na področju vse doberdobske občine, toda v Jamljah in v Dolu se njena aktivnost ne pozna. V o-menjenih vaseh bi morali biti aktivnejši. Posojilnica razpolaga tudi s kmetijskimi stroji. Za majhno odškodnino posoja mencalki, stiskalnico, sejalko, brano in mastilnico za grozdje. Ce bi bili občani pri vlaganju vlog de-lavnejii, bi «i lahko nabavili tudi mlatilnico. Ob 12. uri pa so morali bolničarji Zelenega križa na Travnik, kjer je padla po stopnicah zavoda INPS 66-1 et-na Katarina Maraž iz Ul. Leoni 12. Maraževi je nenadoma spodrsnilo in si je pri padcu zlomila desno zapestje. V bolnišnici bo ostala več dni. Kmalu po 12. uri pa je rešilni avto odpeljal iz podjetja FIDA v Ul. Duca D’Aosta v bolnišnico Brigata Pavia 19-letno Saro Calligaris ki ji je na delu postalo nenadoma slabo ter ji prisotni niso mogli pomagati. V bolnišnici so Calligarisovi ugotovili pretres možganov. Goriška policija aretirala ciganko V soboto popoldne je goriška policija aretirala 25-letno ciganko Albino Hudorovich iz Trsta. Aretacijo je izvršila na zaporno povelje tržaške pre-ture z dne 21. 2. in 8. 7. 1955. leta, ko so Hudorovichevo obsodili zaradi pobiranja miloščine na 4 mesece in 15 dni zapora. Delavcu v nebotičniku mladoletnik ukradel 10.000 fir Ze več časa je v ftovem go-riškem nebotičniku zaposlen 23-letni mehanik Stelio Vec-chiet iz Trsta, ki v novi stavbi urejuje napeljavo centralne kurjave. 8. t. m. je Vecchiet opazil, da mu je nekdo iz žepa njegovega jopiča, ki ga je pustil med delom v neki sobi, izmaknd 10 tisoč lir. Ker je bila soba zaklenjena je sum padel na zaposlene delavce; goriška policija je uspela odkriti tatu v mladoletnem vajencu R. L. iz Ul. Torriani 34, ki je tatvino tudi priznal. Poiicija je mladeniča prijavila sodnim oblastem. Aretacija pijanca V ponedeljek ob 21.30 so agenti javne varnosti opazili v Ul. Codelli na sredi ceste ležečega moža. Pristopili so k njemu. Najprej so mislili, da je neznancu slabo, toda kmalu so ugotovili, da se ga je mož tako nalezel, da je izgubil ravnotežje in padel na tla, od koder še ni mogel več pobrati. Pijanca so peljali na policijo, kjer so ugotovili, da gre za 58-letnega Andreja Ra-digno iz Ul. Lunga 13. Ra-digna je sedaj v zaporu, kjer čaka na sodhikovo sodbo. — KINO — CORSO. ’ i.OO: »Svet je cudo vit«, dokumentarni film. VERDI. 1« 30: Variete in film «Dvorišce». CENTRALE. 17.00: »Sodna preiskava«. VITTORIA. 17.15: »Kdor lju-bif ubija«, A. Dahi, H. Marshall. « MODERNO. nM: »Vesela četa«. Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu; 0.15 (D), 6 (A). 6.57 (A)', 7.40 (D), 8.11 (A), 840 CD), 10.54 (D), 14 (A), 13.48 (A), 16.57 (DD), 18.18 (A), 20 (A), 21.24 (D), 23.28 (D)**. Proti Vidmu; 4.40 (DD)*, 5.22 (A). 63» (A), 7 57 (A), 9.06 (DD). 936 (D). 10.55 (A). 13.03 (D), 14.01 (A). 15.53 (A), 17.26 (D), 19 08 (A), 20.02 (D), 21.25 (A). 22 36 (A). športni dnevnik Kolesarska dirka Pariz - Nica Belgijec Keteleer zmagal v L etapj Par Italijan Nencini tretji s časom zrna-govalca, Moser resnični junak etape BOURGES, 12. — Belgijec Keteleer je zmagal v prvi etapi kolesarske dirke Pariz Nica. 198 km dolgo progo od Pariza do Bourgesa je prevozil v času 5.25'26” s povprečno hitrostjo 36.545 km na uro. Keteleer, ki je znan kot odličen sprinter, je v finalu za dolžino kolesa prehitel svoje tovariše v pobegli skupini, toda dejanski junak etape je bil Italijan Moser, ki je razgibal ves drugi del etape, bil v vodstvu z naskokom do 22 km pred ciljem, nato pa so ga dohiteli ostali, ker je njegov sovozač Martini popustil. Malo pred Bourgesom so ušli iz velike skupine, v kateri so bili razen redkih zaostalih, ko ra j vsi udeleženci dirke, Keteleer, Ruffet, Nen-cini, Maliejac, Heyvaert in Roseel, toda ta poslednji ni vzdržal ostrega tempa. Od prijavljenih ni startal samo Kubler, katerega je zamenjal Tonello. Vrstni red na cilju: 1. Keteleer (Bel.) 5.25’26”; 2. Ruffet (.Fr.), 3. Nencini (It.). 4. Maliejac (Fr.), 5. Heyvaert (Bel.), vsi s časom zmagovalca; 6. Poblet (Sp.) 5.25'40”; 7. Fourmer (Fr.), 8. Le Ber (Fr.), 9. De Bruyne (Bel.), 10. Schepens (Bel.), 15. Filippi (It.), 18. Tognaccini (It.). Skupina je prišla na cilj s časom Pobleta. NOGOMET ZA VOJAŠKO PRVENSTVO Italija - Turčija danes po televiziji BARI, 12. — Jutri ob 15.30 bo na stadionu v Bariju povratna nogometna tekma za vojaško prvenstvo med Turčijo in Italijo. Obe enajstorici sta že od danes zjutraj v Bariju, medtem ko je luksemburški sodnik Blitgen prispel pod večer. Tekma bo v celoti prenašana po televiziji. Moštvi bosta nastopili v naslednjih' pdstavSh: Italija: Vavassori; Aggrad« Stefanini; Masiero; Mialich, Carradori; Corso, Bodi, Piva-telli. Ronzon, Campagnoli. Turčija: Korkit; Ridvan, Va-sar; Akgum, Sehmuz, Riza; Mustafa, Ertan, Seref, Kadri, Musret. Matthews prejel visoko odlikovanje LONDON, 12. — Med 170 o-sebami, ki so se danes podale v Buckinghamsko palačo, kjer so sprejele odlikovanja, katera jim je podelila kraljica za Novo leto, je bil tudi popularni nogometaš Stanley Matthews, ki je bil odlikovan s komendo reda britanskega imperija. Kraljica mu je osebno pripe'a odlikovanje okrog vratu in izjavila, da je zelo vesela, da se ji nudi ta priložnost. Šahovsko prvenstvo Jugoslavije Velemojster Gligorič vodi s točko več pred Ivkovom (1310,54) La Francozi (1267,92). Ekipa Romunija, ki je tekmovala izven konkurence, je zbrala 1498,80 točk in bi bila kot udeleženka zasedla tretje mesto, medtem ko so Poljaki izven konkurence ostali zadnji (553,95 t.). Pot olimpijske bakle z gore Olimp do Rima RIM, 12. — Italijanski olimpijski odbor je v glavnih obrisih določil pot olimpijske bakle iz Grčije v Rim. Baklo, ki jo bodo prižgali ,na gori Olimp, bodo prenesli do ustja reke Alfeo, takoj nato pa jo bodo v zalivu Arcadia Vkrcali na ladjo, s katero bo dosegla Italijo pri otoku Ortiggia. Od tod jo bodo v štafeti prenesli do Rima. Tekači bodo 1256 km dolgo pot pretekli v 108 urah z enim nočnim postankom v Tarantu. Plamenica bo nato gorela ves čas olimpijskih iger, ki bodo trajale od 25. avgusta do 11. septembra 1960. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIHIII SOMBOR, 12. — Jugoslovansko šahovsko prvenstvo prehaja polagoma v zaključno fazo. Do kraja manjka še 7 kol, po XV. kolu pa vodi velemojster Gligcrič s celo točko naskoka pred Ivkovom. Danes je bil v Somborju prost dan 'n so odigrali le prekinjene partije XIV. in XV. kola, tako da so končni rezultati v obeh kolih naslednji: XIV. kolo: Bogdanovič - Trifunovič remi, Bradvarevič -Puc 0:1, Tot - Rabar remi, Milič - Cuderman remi, Rakič -Marič remi, Gligorič - Kara-klajič 1:0, Udovčič - Kozoma-ra 1:0, Vukovič - Matulovič 1:0, Janoševič - Pirc remi, Iv-kov - Smailbegovič 1:0. XV. kolo: Pirc - Ivkov remi. Matulovič - Janoševič 1:0, Ko-zomara - Vukovič 0:1, Kara-klajič - Udovčič remi, Marič-Gligorič remi, Cuderman - Rakič remi, Nedeljkovič - Milič 1:0, Rabar - Djuraševič 1:0, Puc - Tot 0:1, Trifunovič -Bradvarevič 1:0, Vukčevič -Bogdanovič remi. Stanje po XV. kolu: Gligorič 10,5, Ivkov 9,3, Udovčič 9, Trifunovič, Nedeljkovič 8,5. Pirc, Karaklajič,' Matulovič 8,5 ( + ), Vukovič, Rakič in Vukčevič 7,5, Djuraševič 7,5 ( + ), Italijansko košarkarsko prvenstvo Neločljiva dvojica Simmenthal in Virtus Odločilno srečanje med Triestino in Burrogiglio za prvenstvo A serije bo verjetno v Benetkah SMUČANJE Avstrijci zmagovalci ’ / ' na Jahorini SARAJEVO,' 12. — Na II. smučarskem šampionatu alpskih držav na Jahorini je v končnem plasmaju zmagala Avstrija s 1683,26 točke pred Italijo (1530,80 in Jugoslavijo (1350,39). Zv našimi tekmovalci »o se zahodni Nemci Od zadnje nedelje dalje se italijansko košarkarsko prvenstvo nadaljuje le v I. seriji, ker so moštva serije A ze zaključila svoje napore, kar velja v celoti za žensko konkurenco v kateri so se uveljavili Tržačanke, medtem ko se bosta v moški konkurenci moštvi Triestine in Burrogiglio. ki sta dosegli enako število točk, srečal; v odločilnem dvo-boju že prihodnjo nedeljo po vsej verjetnosti v Benetkah na igrišču Rryerja. Položaj se v I. seriji tudi po nedeljskem kolu ni spremenil, ker sta obe vodilni moštvi zmagali in sicer Virtus proti Ign:su ter Simmenthal proti Stelli Azzurri. Za majhno presenečenje pa sta poskrbeli moštvi Pavie in Reyerja, prvo z zmago nad Motomori-ni, drugo pa z zmago nad Hotno. Tehnični rezultati so bili naslednji: Simmenthal - Stella Azzurra 110:61, Pavia Necchi Motomorini 54:52, Reyer - Roma, 79:63, Oransoda Cantu -Vela Viareggio 61:55, Preti Gi-ra - Benelli 57:52, Virtus Min-ganti - Ignis 78:49. Lestvica po 19. kolu: Virtus M. 19 16 3 1417 1082 32 Simmen. 16 16 3 1451 1134 32 Motom. 19 12 7 1377 1215 24 Ignis 19 12 7 1358 1306 24 Stella A. 19 11 8 1313 1338 22 Roma 19 9 10 1201 1230 18 Benelli 19 9 10 1131 1220 18 Preti G. 19 8 11 1207 1231 16 Orans. 19 7 12 1184 1218 14 Pavia N. 19 7 12 1028 1199 14 Vela V. 19 4 15 1075 1384 8 Reyer 19 3 16 1269 1437 6 TENIS Pietrangcli in Maggi premagana v Manili MANILA, 12. — Filipinska tenisarja Ampon in Deyro sta v polfinalu teniškega turnirja v Manili premagala Italijana Pietrangelija in Maggtja. Rezultati: Ampon - Pietrangeli 6:1, 9:7, 6:3. Deyro - Maggi 6:2, 6:0, 6:2. PALM BEACH, 12. — V prvem kolu posameznikov na teniškem turnirju «Everglades« je Italijan Merlo premagal A-merikanca Dicka Highleya. . «»- - Japonska svet. prvak v namiznem tenisu STOCKHOLM, < 12. — Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu je Japonska dosegla dvojni uspeh. Postala je svetovni prvak v moški konkurenci z zmago nad Madžarsko s 5:2 in v ženski konkurenci z zmago nad Romunijo s 3:0. J J? GLIGORIČ Milič - Rabar 6,5, Tot, Bogdanovič 6,5 ( + ), Janoševič <>• Puc, Smailbegovič, Cuderman 5,5, Marič 5, Kozomara, Bradvarevič 5 ( + ). * * * MOSKVA, 12. — Tretja partija dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Smislovom in Botvinikom, j* bila prekinjena po 41. potezi. Nasprotnika sta se brez nadaljevanja sporazumela za remi. Smislov vodi po tretji partiji z 2:1. > Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT • Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 13. t. m. ob 18. uri film: Nevestine solze Sentimentalen film. KIHOPROSEK-KONIDVa predvaja danes 13. t. m. ob 19.30 Universal film: Tfata, s katero bi »e moral poročiti Igra Barbara Stanvvich Wnc im Opčinah predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: «Ana okrog UANNA AL COLLOn) Igrajo: A. LARIONOVA, V. VLADISLAVSKI in M. JAROV Film po povesti velikega ruskega pisatelja Čehova. OOODOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOČ DOBRIČA ČOSIČ NitC it S0IC8 Anglež ga Je poslušal z izrazom človeka, ki mu je to dobro ano, in ga vprašal: «Ali ste vi komunist?« »Sem.« «In ostali gospodje tu?« «Tu so vsi komunisti, medtem ko v odredu niso.« «Meni so komunisti zelo simpatični. Navdušujem se za natike in Jih spoštujem.« «Kaj pravi?« je vprašal Vuk. Pavle mu je prevedel Angležev odgovor in Djurdje je dejal: «Naj nam on raje pove, zakaj podpira Anglija koljaše in kaj radio London povzdiguje Dražo?« Anglež je vprašal Pavleta, kaj mu je dejal Djurdje. Pavle u je prevedel. »To je politika. Vodi Jo vlada moje države in jaz nisem »mpetenten govoriti o tem. Sem samo vojak,« je odgovoril iglež in upiral oči v Djurdja. Ko je Pavle prevedel odgovor, je Djurdje zavrtel z glavo: »Stari lisjaki. Misli, da smo mi nekakšni divjaki...« Angleža je zanimalo številčno stanje partizanskih odredov Srbiji in ali imajo zvezo s Titom. Pavle mu ni odgovoril; :lenil je prekiniti njun pogovor, da bi v njegovi navzočnosti islišal nekaj četnikov in mu dokazal, kdo so. Povedal je to italim, ki so se s tem vsi strinjali. »Ujeli smo nekega profesionalnega koljaša, ki nam je bil priznal, da je klal. Grem ponj!« Je dejal Djurdje in stopil ven. Djurdje se je naglo vrnil in v spremstvu dveh partizanov pripeljal četnika maniše rasti, z razmrsemmi plavimi lasmi in majhno rdečkasto bradico. Nosil je fermen* in anterijo** iz plavega sukna, v katero so bili z belo pavolico uvezeni grbi in krone, na rokavih pa parole: »svoboda ali smrt«. Imel je prav do kolen dolge rjave škornje, ki so bili očitno narejeni za večjega moža. Na roki je nosil uro, iz notranjega žepa na fermenu pa sta mu kukala nalivno pero in svinčnik. Na dolgih srebrnih verižicah sta mu na obeh straneh ob bedrih visela dva noža. Imel je utrujen, izpit obraz z bleščečimi, zelenimi očmi. Pavle je začutil stud in sram pred tujcem zaradi takšne podobe svojega rojaka. Anglež je obadva mimo in radovedno opazoval. »Kaj si po poklicu?« je Pavle nagovoril četnika. Četnik je malo pomišljal ln neodločno, zamolklo dejal: »Kmet sem.« »Koliko imaš zemlje?« »Samo hišo.« »Kakšno družino imaš?« »Nikogar nimam « »Anglež ne verjame, da vas oficirji silijo klati ljudi. Daj, povej mu to.» »Silijo nas. Kaj naj pripovedujem, vsak ve to... Tudi on mora vedeti. Oficirji so vsega tega krivi. Vidiš, jaz...« »Koliko ljudi si pa ti poklal?« »Jaz... nisem nobenega.« »Govori resnico, mi vse vemo!« »Naj se v zemljo vdrem, če sem koga. Bil sem spremljevalec kapetana Vasoviča.« »Ne laži!« se je vmešal partizan, ki ga je bil privedel/^ »Tovariš Pavle, naj pripeljem nekoga, ki pripoveduje, kaj vse je tale delal?« Pavle je privolil Anglež Je prosil, naj mu prevedejo odgovore. Pavle mu Je ustregel. Takoj zatem Je partizan pri- * Fermen — vruta jopiča. — (Op. prev.). ** Anterija — kratka spodnja obleka. — (Op- prev.). peljal starejšega četnika, brez dolgih las, z obrazom, ki Je bil od strahu čisto iz sebe: »Izvolite...« je zajecljal že pri vratih. Prvi četnik ga je prestrašeno pogledal in se obrnil k Angležu. »Daj, povej nam ti, koliko ljudi je tale zaklal,« se Je nanj obrnil Pavle. Ne da bi se za hip pomišljal, je četnik odgovoril: »Jaz vem za dva manj kakor trideset... On sam pa se je hvalil, da Je zaklal tri manj kakor šestdeset...« »Ni res. Vse to sem govoril le za šalo...« »Molči! Ne laži! Takoj ti bom naštel, kar zatrdno vem. Ce se bom zlagal, poglej, tule sem najožji,« je poskušal z zavezanimi rokami pokazati na vrat in začel naštevati imena in kraje ubitih. M Prvi čet nik Je drhtel in proseče pogledoval zdaj Angleža, zdaj Pavleta. si klal samo komuniste?« je strogo vprašal Pavle. fcno vemo! Priznanje ti lahko reši glavo,« je dje. je dolgo razmišljal in nato otopelo dejal: je bilo žena, drugi so bili moški.« »Ali veš, kaj je komunist?« »Komunisti so proti kralju... Jaz nisem hotel tega delati. Kapetan me je prisilil. Hotel me Je zaklati. Prvikrat sem se hotel požreti...« Pavleta je bilo sram, da bi vse to prevedel tujcu. Anglež se je obrnil k Pavletu in mu dejal, da Je utrujen, nenaspan ln lačen. »Vi lahko greste. Ukazal bom, naj vam pripravijo zajtrk ln posteljo. Izpustili vas bomo, ker pripadate zavezniški vojski; pojdite, kamorkoli hočete. Samo vedite, da ste tudi vi eden od tistih, ki podpirajo takšnele zločine. Izvolite!« Pavle je vstal in mu pokazal vrata. Anglež se je dvignil, se zahvalil ln odšel. »čemu si ga izpustil? On je hujši od teh!« se je upiral Djurdje. V sobi so nekaj trenutkov vsi molčali > ooooooooooooooooocjoooO »Tegale nima smisla zasliševati. Ta ni več človek. Odp®" ljite ga! Tudi tega drugega!« je ukazal Pavle, se obrnil m se zastrmel v okno. Pripeljali so lepega rjavolasega fanta, z velikimi ženskim1 očmi, dolgimi zaliscl in kratko koničasto brado. Imel je mestn1 suknjič, kmečke hlače in nove opanke. »Zdravo, tovariši! Komaj sem čakal, da me boste P°" klicali in se bomo lepo pomenili. Tale tu mi je zategnil roke, ne morem vzdržati,« je že pri vratih začel brez zadrege in naglo govoriti. »Kdo te je kaj vprašal? če še enkrat zineš .tovariš’, t® bom na mestu ubil!« se je zadrl Vuk, vstal in s stisnjenimi pestmi stopil k njemu. «Jaz sem vaš človek. Počakaj, prijatelj, da se pomenimo,» je dejal četnik, ne da bi se dal ugnati. »Kdo si in od kod si prišel?« ga je strogo vprašal Pavle. »Sem harmonikar Mile Djavo. Pred okupacijo sem ig**} pri .Žagubici’, najbrž me poznaš. Ves Beograd me pozna. MoJ1 tovariši so vsi študentje; odlični tovariši so...« , »Ne brbraj! Odgovarjaj samo, kar te vprašam! Kaj sl delal pri četnikih?« »Igral sem, prijatelj, nič drugega! Tudi sam vidim, da sem si skuhal vrelo kašo. Prav nič mi ni bilo treba. Neki mo) tovariš, poročnik v štabu, me je prekleto prevaral. Rekel m* je: .Pridi, Mile, tu Je življenje. Ne bojuješ se nič, a gaža m slaba. Ml se ne bomo tolkli s partizani.’ Jaz, topoglavec, nisem hotel jesti .Dirlsove’ koruze, pa sem naletel na mino. Všeč m* je, da ste Jih nažgali in da sem dobil zvezo z vami. PristudU0 se mi je pri njih. Sami kmetavzarji, pijanci, niti enega int®" ligentnega človeka.« »Postoj! Od kdaj si pri četnikih?« »Ni dolgo, kar sem prišel.« »Kako pa ti je tako naglo zrasla brada?« . »Od hudiča mi čudno naglo raste! Prosim te, reci, naj m1 odvežejo roke, ne morem več vzdržati, z vami grem. Dobro b* bilo, da bi po nocojšnji homatiji malo zaigral; kmetavzarj1 se lovijo na harmoniko kakor muhe na med.« »Odpelji tudi njega!« je ukazal Pavle. (Nadaljevanje sled1' 'J