Št 21. V Ljubljani, pondeljek dne'r27. januarja 1919.1SlSr ' Letolffl. 1® jipMe lialno Mtt Mii Izhaja rasen nedelj In praznikov vsak dan popoldne. Uredništvo In npravnlltro ▼ Ljubljani, FranfiiSUansk* ulic* Btev. 6, L nsdstr. Učiteljska tiskarna. Kareinlna: po poStl * dobavljanjem na dom *a celo leto K 42 —, zapol let# li 21"—, m Četrt leta K I0'5Q, za nieaec R 3'50. Za Nemčijo cnio teto K 46, aa ostalo tujino in Ameriko K 54. lat vrati: Enontopiia petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije m list so poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. O agrarni reformi. Svet se polagoma socializira. Ljudstva so po dolgo~ 'dnem trpljenju slednjič spoznala, da je bila dosedanja vladiavina družbe gnila in da se je vrtela le okoli enostranskih razrednih interesov, da pa takozvani proletariat, bodisi delavski kakor tudi duševni, to je tisti del člo-v’eške družbe, ki je bil odvisen od svojih podjetnikov in delodajalcev, ni bil deležen onih življenjskih udobnosti, na katere je imel sicer isto pravico kakor njegovi izkoriščevalci. Trpljenje in mnoga izkuštva pa so končno odprle °ii tudi njemu oči in stoječ pred alternativo: status quo ali drugačno, boljše življenje, se je odločil, da s pripravljenimi in danimi sredstvi, poseže odločno v dosedanjo vladovino ter napravi konec samopašnosti gotovih izvoljencev, ki jim ie bil bog Mamon edini »pravični« in priznani kralj. Iz tega vidika je treba gledati na veliko rusko revolucijo na zadnje uspehe nemške socialne demokracije in sPloh na vse pokrete, ki prinašajo delavstvu in ljudstvu sploh doslej zanikane pravice, počasi sicer, vendar gotovo. Uprav zadnji čas ie sklenil ministrski svet države SHS v Belgradu, da se mora agrarno vprašanje v naših deželah rešiti brez odlaganja, da bo rešen s tem eden največjih problemov kmečkega programa vsaj v glavnih točkah. Zgoditi da se mora to še pred letošnjo setvijo. V to svrho je sestavil ministrski svet posebno komisijo pod predsedstvom ministra za socialno politiko Vitomira Korada. Kakor nam je doslej znano, je ta komisija že izgotovila glavna načela agrarne reforme in jih predložila ministrskemu svetu, ki jih je odobril. Reforma obsega v glavnem štiri točke našega agrarnega vprašanja: 1. Kmečki odnošaji in kolonat; 2. Razdelitev veleposestev: 3. Ureditev gozdnega vprašanja; 4. Revizija segregacij. Po teh načelih postane jugoslovanski kmet svoboden, kar doslej posebno v Dalmaciji in na Goriškem ni bil. Ti kmetje postanejo samostojni lastniki svoje zemlje in ne bodo imeli nasproti svojim dosedanjim lastnikom nilcak-vnih obveznosti. Vse te obveznosti bo prevzela nase država sama, ki izplača lastnikom odškodnino ali jim bo dala zemlje, ako bodo hoteli sami dalje kmetovati: kolikor jo seve potrebujejo. ^ Veleposestva se ne bodo smela prodajati dalje iu država jih bo porazdelila med one, ki si bodo hoteli služiti kruh z obdelovanjem zemlje. Pri tem se bo gledalo predvsem na one kmete, ki doslej niso mogli živeti od svojega zemljišča, dalje na invalide, na kmečke delavce in na °ne, ki so trpeli v vojni. Dosedanjim lastnikom veleposestev bo odmerila država primerno odškodnino ra*en: ’• veleposestvom članov bivše habsburške hiše; 2. ve-'eposestvoni dinastij sovražnih držav; 3. veleposestvom, '> jih je darovala bivša habsburška hiša posameznikom, •' kolikor ta niso že prešla v druge roke; 4. veleposest-'-°mt pridobljena za časa vojne. Vsa tu umenjena velepo-Sestva bodo zaplenjena brez odškodnine. Olede veleposestev, ki prihajajo pri razdelitvi v poštev, bo odločevala posebna komisija, oziraje se na posebne razmere posameznih pokrajin. Veliki gozdni kompleksi preidejo v državno last. Kmetje bodo imel. v teh popolno pravico do drvarjema m do paše. Da se ta velika reforma primerno izvede, sc ustanovi posebni državni urad ih bodo pri tem sodelovali tudi zaštopffiki zainteresiranih krogov. ~ ’ " ' Izid volitev v Nemčiji. Končna data o izidu volitev v nemško K»nstituanto so naslednja: V 37 volilnih okrajih s 421 poslanci so dobili: Nemški socialni demokratje 164 mandatov. Neodvisni socialisti 24 mandatov. Krščanska ljudska stranka (centruin) 88 mandatov. Nemška demokratska stranka 77 mandatov. Nemška nacionalna stranka 34 mandatov. Nemška ljudska stranka 23 mandatov. Ostanek 11 mandatov si dele med seboj: kmečka zveza (1), bavarska kmečka zveza (4), Welfi (4) in wiirtemberška kmečka zveza (2). Centrum prihaja v narodno konštituanto oslabljen za 100 poslancev. Vprašanje, kje se bodo vršile seje narodne skupščine še ni rešeno. Sasi predlagajo državni vladi, da naj se vrše v Draždanah. Pov~ darjajo, da ni v Weimarju niti prave dvorane — narodna skupščina bi,morala zborovati v gledališču — nobenih pripravnih stanovanj, železniških zvez itd. Tudi državna vlada ni za Weimar prav nič navdušena. Berlinski listi poročajo, da bodo kandidirali Scheidemannovci in nemški demokratje za prezidenta republike princa Maxa Badenskega. Da bi ne mogli najti socialni demokratje za prezidenta primernejšega kandidata, dvomimo. Slučaj Medica. Piše Anton Kristan. Članek »Vojni dobičkarji« v Napreju je zadel precej v živo. Najprej se je obregnila vanj — »Jugoslavija«, te dni pa se je oglasil vojni dobičkar Fran Medica s posebnim »poslanim« v »Slov. Narodu«. Napadel je kar mene, češ, da sem jaz autor tistega članka ter me je počastil z naslovom »denuncijant«, ker sem ga svoj čas ovadil radi navijanja cen. Kdo je autor članka »Vojni dobičkarji«, to pač ve uredništvo — mene to pač malo briga. Olede žalitve »denuncijant« bom seve izročil gosp. Medico pristojni oblasti, ki mu bo dopovedala, kako in kaj je prav. Napisati pa hočem v tetn-le sestavku zanimljiva povest, iz ktere bo čitatelj posnel: Zakaj so bili vojni dobičkarji kljub vsem odredbam oblastni) lahko tako nesramni kot so res bili. Nekega dne pred več leti — če se ne motim bilo je leta 1916. — so me kot predsednika konz. društva za Ljubljano in okolico obiskali — za seboj trije agentje. Eden je bil zastopnik gosp. B., ki je ponudil kavo po 120 kron kilogram in suho meso po 24 ali 28 kron kilogram, drugi je bil neki trg. potnik C., ki rni je oferiral cviren, špulo po 36 kron, tretji pa je bil zastopnik gosp. Fran Medica, ki mi je ponudil čaj in konjak, seve oboje po cenah, ki se jih ne spominjam več natančno, vem pa, da je zahteval za eno kilo čaja več kot sto kron. Dasi sem precej dobrih živcev, so me vendar ti trije gospodje s svojimi ponudbami silovito razdražili iu napravil sem ovadbo takoj na pristojno oblast v namenu, da se to po oderuških cenah oferirano blago zaseže ter da se kaznuje navijalce cen. Meseci so minuli — nekega lepega dne pride k meni detektiv ter mi pokaže mojo ovadbo z vprašanjem: če Je to res, kor je navedeno v ovadbi? Zasmejal sem se na ves glas. »Na, pa to« — sem mu rekel — »povejte gospodom, ki so vas poslali, da je bila njih dolžnost, tisti dan, ko so sprejeli to ovadbo, iti pogledat v zaloge ovadenih ter zaplenit to blago . . .« Detektiv je skomignil z rameni in odšel. Minilo je približno zopet leto dnij . . . Nekega dne dobim poziv od vojaškega sodišča na Poljanah, da so zglasim kot priča v zadevi akta št........Grem. Tam me povabi vojaško sodni uradnik, da izpovem, če je res to, kar sein ovadil glede Frana Medice. Zopet sem se smejal na ves glas, da me je mladi gospod zasliševateij čudno gledal. Dejal sem mu: »Saj imate ofert oz. predračun g. Medice v originalu predložen — ali je treba meni oziroma ali morem jaz dokazati kaj drugega, kar je v originalu črno na belem« ... In sedaj se je smejal še inoj zasliševateij; kljub temu sva seve napravila dolg zapisnik... Minilo jo zopet leto dnlj. C. kr. avstrijska birokracija bi že moral izginiti iz uradov, ker prišla je vanje ona države SHS. Bilo je-novembra leta 1918. Zopet me sreča pred konzumsko hišo v Šiški detektiv. Oprosti se z vso uliudnostjo, da me — sedaj že kot člana Narodne vlade — nadleguje kar na cesti ali poslan je, da me vpraša, če ie to res... In pomoli ml ovadbo glede B., C. In Medice. Zopet sem se smejal na ves glas ... In rekel sem mm »Nak — zdaj pa ni več res — je že tako dolgo, da ni več res ...« Začuden me je gledal gospod policijski agent in odšel nejevoljen proč . . • Mesec pozneje dobim povabilo, da naj se zglasim kot priča k sodniji SHS. Nisem šel, ker sem bil zadržan. Pred 14 dnevi dobim zopet vabilo, kjer se mi je zapretilo, da bom plačal 50 kron globe, če ne pridem k sodniji. Imel sem ravno čas n šel sem. Tu mi ponudi g. sodnik akt gg. B., C. Medica, z vprašanjem: kaj vera o tem .. . Nisem se več smejal. Obšla me je vsa resnost. In nad vse mi je bilo jasno, da so navijalci cen lahko vse to počenjali, kar so počenjali! Kdo pa jim je mogel kaj? Edino sredstvo, ki ga Je imel državljan, je bilo: naznaniti oblastni}!. Malo jih je bilo, ki so to storili in ki so hoteli pomagati oblaštnijam v boju zoper strašno oderuštvo in grozno draginjo. — Moj slučaj M e -dica pa jasno kaže: kako so uradi vršili svojo dolžnost in kako se je godilo tistemu, ki se je v sveti jezi izpozabil, det živi v Avstriji ln da bi se moralo navljalca cen prijeti, kadar je čas za to. Moj slučaj Medica pa še daljo kaže, kako predrzni so navijale! cen, danes ko so ubežali roki prepočasno avstrijske pravice. Sedaj v Jugoslaviji hočejo, kazaje na svoje oderuštvo, menda biti celo mučeniki in se celo trkajo na svoja junaška prsa, češ, da se čutijo saj toliko poštenega kot drugi... Napisal sem te vrstice kot prispevek za oceno velike dobe, v koji živimo in ne morebiti v obrambo očitka g. Medice iz Tržaške ceste v jugoslovanskem demokratičnem »Slovenskem Narodu«... Naj bi bilo odslej drugače!____________________ Politični pregled. ■— Švica proti sodnica Fricn Adlerju. Berlin, 25. januarja. (Lj. k. u.) Gehosiov .tisk. urad poroča iz Berna i Švicarska zvezna oblastva so dr. Frideriku Adlerju, ki ha mednarodnem socialističnem kongresu namerava zastopati nemško-avstrijske socialiste, odklonile potno dovoljenje, ker Je leta 1816. umoril avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. *•= Angelika Balabanova aretirana. Ženeva, 25, Januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Zaradi nedovoljeno politične propagande in posebno zaradi razdeljevanja ogromnih svot za razširjanje boljševizma izven Rusije so švicarska oblastva svoj čas izgnale Angeliko Balabanovo. Ker se je sedaj kljub prepovedi povrnila v Švico, so jo v hotelu v Saanomi aretirali. Italijanski imperializem. Lngano, 24. januarja. (Ljubljanski kor. urad.) Cehosioraški tiskovni tirad poroča: »Secolo« objavlja danes predlog za rešitev Jadranskega vprašanja in sc oipira pri tem na izjave admirala Thaon de Reyela, šefa italijanskega inornariškega štaba. Ta posredovalni predlog vsebuje te točke: Reka in kvarnerski otoki naj pripadajo kaliti, istotako okrajno glavarstvo Zadersko in zunanji otoki Dalmacije. Vsa vzhodna dalmatinska obala od Bakra do albanske meje naj se nevtralizira. Jugoslavija ne sme imeti v Jadranskem morju vojne mornarice in mora vse utrdbe, ki jih jo zgrdila Avstro-Ogrska porušiti. = Kriza nemškoavstrijske vlade. Dunaj, 24. januarja. (Ljublj. k. urad.) Cehoslovaški tiskovni urad: V neraškoavstrijski narodni skupščini so danes končali debato o zakonski reformi. Med socialnimi demokrati in krščanskimi socialci so se ponovno pojavila ostra nasprotstva, ki so se manifestirala v spopadih. H koncu so krščanski socialisti stavili predlog, naj se predloga dene z dnevnega reda. Ta predlog je bil sprejet z 62 proti 52 glasovom, kar ponienja poraz nemškoavstrijske vlade. V sled tega se *ie konflikt med socialnimi demokrati in krščanskimi še poostril. Državni tajnik za pravosodje dr. Roller je zaradi vladinega poraza podal svojo demisijo, pa jo je zopet umaknil, ko mu je njegova stranka votirala zaupnico. J udi po dunajskih cestah se kažejo znaki krize. Popoldne se je 2000 do 3000 oseb, civilistov in vojakov, zbralo v cirkusu Schumann na zborovanje brezposelnih. Nastopili so komunisti, se pritoževali zaradi postopanja nemškoavstrijske vlade, zahtevali, da naj se brezposelnim nakazuje dnevno po 15 K brežin oselnostne podpore ter so grozili, da bodo začeli pleniti pc dunajskih palačah. Komunisti so si prisvojili vodstvo brezposelnih in so z njimi vred demonstrirali pred parlamentom. Oblast je parlament dala zapreti in je krog njega razpostavila močan policijski kotvion. Tudi v parlamentu je bil pripravljen močan policijski oddelek. Komunisti so hoteli poslati deputacije v državni svet, deputacija pa ni mogla do njega, ker se je bil zaklenil. Komunisti so odšL\ pa so napovedali, da se kmalu povrnejo. =— Volilnih upravičencev na Dunaju. Dunaj, 25. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Število volanih upravičencev znaša na Dunaju 1,200.000. Zenskih volilnih upravičencev je za 114X100 več kot moških. — Dunajski brezposelni parlament. Dunaj, 25. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Danes je člo-šla v parlament deRutacija brezposelnih delavcev ter izročila državnemu tajniku dr. Hannuschu zahteve delavcev. Brezposelni zahtevajo zvišanje dosedanjih podpor na 15 kron ter nabavni prispevek 800 kron. Državni tajnik dr. Hannusch je odgovoril, da je finančni položaj nemško-avstrijske vlade slab ter je obljubil, da bo na zahteve delavcev odgovoril v nekaj dneh. Deputacija je izjavila, da toliko časa ne bo čakala. Zastopstvo delavcev je nadalje izjavilo, da odklanja odgovornost za nadaljni razvoj dogodkov. — V Nemški Avstriji predloga o zakonski reformi odklonjena. V nemško-avstrijski narodni skupščini se je razpravljalo o zakonski reform/, tičoči se vprašanja, naj se li da ločenim zakonskim polovicam, t j. takim, ki so bili oziroma se lahko ločijo po že obstoječih postavah, prilika in možnost, da se poroče z drugim. Zakaj n. pr. da se ne bi dovolil zopetni zakcm ločenim ženam, s katerimi so možje brutalno in surovo ravnali, ki se jih kot ločene v javnosti prezira. Take ločene žene so nesrečnice, otežkočeno ali celo nemogoče jim je pošteno preživljanje in pošteno življenje njih in njenih otrok. Zakaj naj bi bilo ločencem nemogoče poiskati si druge boljše zakonske polovice, ženam druzega boljšega očeta, možu druge boljše žene in boljše matere? Zakaj bi ne bilo mogoče preprečiti toliko in toliko konkubinatov, ki nastajajo ravno vsled nemožnosti druzega, novega zakona, zakaj ne, da bi se zmanjšalo na ta način število nezakonskih otrok? Za omenjeno reformo so se odločno zavzemali poslanci Sever, dr. Roller, dr. Ofner in Miihl-\verth. Krščanski socialci so tej reformi odločno nasprotovali, posebno dr. Schopfer. Sever je v svojem govoru posebno drastično slikal trpljenje ločencev nižjih stanov, dočim je bilo bogatašem po ovinkih le mogoče sklepanje novih zakonov. Ugovore krščanskih socialistov, da - naj o tem govore oni, ki jih ta reč briga, je zavrnil z opazko, da gg. duhovniki potem tudi ne morejo o tem govoriti, ker se itak ne smejo in ne morejo ženiti. Dr. Roller je poudarjal, da je že dejstvo samo, da je bogatašem dana ..dandanes še vedno možnost novega zakona, revni ljudje pa so takorekoč prisiljeni živeti v konkubi-natih, skrajno nedemokratično. Predloga je bila končno odklonjena, kakor smo poročali. — Reforma zakona v Nemški Avstriji. Dunaj, 24. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Narodna skupščina je nadaljevala debato o reformi zakona. Poslanec Leuthner pričujočo postavo imenuje postavo za silo, katere vsebina nikakor ne opravičuje viharja, ki je nastal v vrstah krščanskih socialcev. Poslanec Jerzabek nasprotuje, da reši predlagani osnutek provizorna narodna skupščina. Moralo bi se čakati, da bodo imele ženske priložnost, izjaviti se o tem zakonu. Poslanec Luksch je izjavil v imenu več poslancev nemške agrarne stranke, da se bodo vzdržali glasovanja, ker narodna skuščina ne sme skleniti tako važnega zakona. Govorila sta se poslanca Mille-brand in Miklas. Po zaključnem govoru poročevalca Neumanna so sprejeli predlog poslanca Fuchsa, naj se preide na dnevni red, z 62 proti 52 glasovom. Prihodnja seja jutri. — Ogrska vlada sestavljena. Budimpešta, 25. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Preosnova kabineta je dovršena. Ministrski predsednik Berinkey je državnega tajnika Aleksandra Juhass-Nagyja imenoval za vodjo pravosodnega ministrstva. Upravno vodstvo ministrstva za zunanje zadeve prevzame bivši poslanik na Dunaju dr. Harrer, ki je že izdelal načrt za organizacijo ministrstva zunanjih del. Po tem načrtu se bo to ministrstvo delilo v štiri oddelke, in sicer v politični, upravni, gospodarski in tiskovni oddelek. — Pogajanja med Nemci in Poljaki se prično. Berlin, 24. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Pričakujejo, da se mogoče prično pogajanja med Nemci in Poljaki že prihodnji teden v Berlinu. Važnejša vprašanja so pridržana odločitvi mirovne konference. — Francozi preganjajo v Nemčiji delavske zaupnike. Berlin, 25. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Francoski poveljnik v Saarbriicknu je izgnal tajnika socialno-demokratske stranke, Rooseja, in uradnika zveze rhdarjev, Pokornega. Roose je moral ostaviti svojo rodbino. Povelje, s katerim .se odreja izgon,'označa oba sodruga za hujskača, ki širita boljševiške ideje. Pokorny je izvoljen za člana Narodne skupščine. — Ustanovitev severozapadne nemške zveze. Berlin, 25. januarja. (Lj. k. u.) Glasom cehoslov. t.sk. urada poroča »Brunschweigische Landeszeitung«, da se danes dopoldne sestane kongres, ki bo razmotrival ustanovitev severozapadne nemške republike. — Ameriški kontrolor prebrane na prebivalstvo srednje Evrope. Rotterdam, 25. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Ameriški kontrolor za prehrano Hoover je izdal na prebivalstvo osrednjih držav proglas, kjer ga poživlja, da osnuje rode vlade, brez ozira na njihovo politično smer. Zavezniki so pripravljeni dati osrednjim državam živila, kolikor jih potrebujejo, ako bodo pokazale, da se trudijo vzpostaviti v svoji notranjosti mir in živeti tudi z vsem svetom v miru. — Mirovna konferenca o omejitvi oboroževanja. Rotterdam, 24. januarja. (Lj. k. u.) Kakor poroča »Nieuwe Rotterdamsche Courant«, je »New York Sun« zvedel iz Pariza, da je mirovna konferenca včeraj razpravljali o omejitvi oboroževanja. Ministrski predsednik Lloyd George je obrazožil, da se angleška mornarica ne moro zmanjšati. Ministrski predsednik Clemenceau je izjavil, da mora Francija imeti večjo vojsko kakor doslej. — Nejasnosti med \VilsonovIml točkami In tajnimi pogodbami v entent!. Lugano, 25. januarja. (Lj. k. u.) Kakor poroča cehoslov. tisk. urad, je pariški poročevalec lista »Secolo« naprosil Wilsonu blizu stoječe osebe, naj mu pojasnijo mnenje ameriških delegatov o tajnih pogodbah, ki so jih sklenile ententne države. Odgovor se glasi: Amerika teh pogodb nikakor ni prezrla. Uveljavlja pa, da so poleg tega in naknadno zavezniki sklenili z Ameriko skupno pogodbo, v kateri se zavezujejo, da sprejmejo 14 točk VVilsonovih, izvzemši ono glede svobode morja. Mirovna konferenca bo razmotrivala, ali so tajne pogodbe s 14 točkami VVilsonoviini v skladu ali ne. V prvem primeru jih brez drugega odobri, v drugem jih pa mora razveljaviti. — Monarhistični upor na Portugalskem ugaša. Rim, 24. januarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada je portugalsko poslaništvo predvčerajšnjem prejelo naslednjo uradno brzojavko iz Lizbone: Monarhistično gibanje sc ne razširja dalje. Cete republikanske vlade korakajo proti Portu, da ga napadejo. Na potu so tudi bojne ladje. Vlada zatira tudi nadalje monarhistično gibanje. — Monarhisti v Lizboni. Haag, 25.-januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Javljajo, da so portugalski monarhisti zavzeli Lizbono. — Domovinstvo v Rumuniji. Kodanj, 25. januarja. (Lj. k. u.) Glasom čehoslov. tisk. urada je brzojavil angleški poslanik v Bukarešti: Zidovsko vprašanje se more smatrati za rešeno. Rumunska vlada je izdala naredbo, glasom katere se vsem tujcem, ki se ne smatrajo za inozemce, podeli domovinska pravica. Izvzete so le osebe, ki so bile radi vohunstva, dezertacije ali veleizdaje obsojeni ali se nahajajo v preiskavi. Ker so, kakor znano, Žide smatrali za tujce, za njihovo naturaliziranje sedaj ni več ovir. S seje Narodne vlade SHS. S 50. seje v Ljubljani z dne 22. januarja 1919. Na podlagi sklepov deželnega zbora kranjskega z dne 18 .februarja 1911 in 24. julija 1912 je bil pooblaščen bivši deželni odbor, da priskoči po potrebi kranjskim zadrugam na pomoč s tem, da prevzame zanje deželno jamstvo, ako se prepriča, da pri tem jamstvu ne preti deželi nikaka škoda. Tega deželnega jamstva se je od vseh zavodov na Kranjskem poslužila samo Ljudska posojilnica v Ljubljani in je plačala v izpolnitev pogojev, ki jih je stavila dežela za prevzetje jamstva, 100.000 K v deželni zadružni garancijski zaklad v vrednostnih papirjih. Iz dobička v upravnem letu 1913. je izročila deželnemu odboru za isti zaklad naknadno še 5000 K. Deželna garancija sedaj ne obstoja več, zato je postal deželni zadružni garancijski zaklad brezpredmeten. Ljudska posojilnica prosi, da se ji vrne vplačani denar. Prošnji so na predlog komisije za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave ugodi. V drža\ni tiskarni na Dunaju je okoli 400 strojev raznih vrst, mnogo dragega papirja in velik zaloga svinca. V vojno georafičnem inštitutu je okoli 100.000 li-tografičnih plošč. Na jugoslovanske pokrajine, ki so bile zastopane v državnem zboru na Dunaju, odpade pri likvidaciji Avstrije ena desetina tega blaga. Ker se prične v obeh zavodih v kratkem likvidacijsko delo, sklene Narodna vlada naprositi društvo slovenskih tiskarjev, da odpošlje svojega zastopnika na Dunaj, ki bo pregleda! likvidacijske predmete in izbral stvari, ki so za nas najbolj potrebne. Meteur v državni tiskarni Josip Chluben je naprošen, da bo šel zastopstvu Narodne vlade pri likvidaciji na roko. Profesor dr. Ivan Arnejc ss dodeli komisiji za likvidacijo državnih knjižnic in bivšega naučnega ministrstva na Dunaju. Vojaški oficijal Matej Arnejc se dodeli začasno komisiji za likvidacijo v domobranskem ministrstvu. Odobri se načrt Statuta za Vnovčevalnico za živino in mast ter za Žitni zavod v Ljubljani. Tozadevni naredbi izda poverjeništvo za prehrano. Da se uredi dobava živil s Hrvaškega in pojasnijo nastala nasporazumljenja, se odpelje koncem tega tedna predsednik Pogačnik s štirimi člani vlade v Zagreb na razgovor s člani ondotne zemaljske vlade. Nemška vlada je odposlala za Slovenijo nakupljeno sol in užigal.ce ter dovolila tudi prevoz sladkorja s Češkega. V kompenzacijo mora poslati Narodna vlada moko in fižol. Ker uradu za prehrano primanjkuje zlasti fižola in kaše, sklene Narodna vlada, da se bo v krajih, koder se prideluje dosti fižola in prosa, oddajal sladkor samo v tistih občinah, ki se zkažejo, da so oddale zahtevano množino imenovanih poljskih pridelkov. Stacilsko poveljstvo v Zemunu žeii, da bi se mu poslalo vsak dan 20 vagonov premoga. Narodna vlada bo storila vse, da se tej želji če le mogoče ustreže. Finanini tajnik dr. Rudolf Marn se pokliče v službovanje k poverjeništvu za trgovino in industrijo ter se pomakne v VII. činovni razred. Na Koroškem so se zgodila velika nasilstva proti Slovencem in so napravili Nemci v mnogih krajih veliko škodo an premoženju. Komisar Smodej se naprosi, nai posreduje pri ameriških častnikih, da bosta prevzelo razsodišče v vprašanju, kdo povrne škodo, nastalo med vojsko na Koroškem vsled ropa in plenjenja nemških čet. Tu pa je izvzeta izrecno takozvana vojna škoda v ožjem pomenu besede, k| je nastala neposredno vslea vojaških operacij. Pri pogajanjih za premirje med deželno vlado v Celovcu in Shvei ijo, ki se vrše v Gradcu, se je določil'’ tudi, da se smejo begunci s Koroškega vrniti v domovino. Stotniku Martinčiču, poveljniku naših čet v Pod' rožcl, je spor »Č;l poveljnik nasproti stoječih nemških da obstojajo na Koroškem novi potni predpisi, po katerih mora vsakd i, ki hoče priti iz inozemstva na Koroško, imeti dovoljenje pristojne politične oblasti v kraju, kamor hoče potrvati. Z ozirom na te predpise je zabranilo nemško vojaštvo v Podrožci beguncem povratek na Ko-' ° °x S tem se *e dogovor. Narodna vlada )c vprašala brzojavno v Celovec, ali se je to zgodilo Py naročilu ondotne deželne vlade, ali pa je samo vojaški povelji.k napačno tolmačil kako odredbo. V slednjem slučaju naj se sporoči nemudoma vojaškemu poveljstvu, da ne sme staviti vrnitvi beguncev s Koroškega v . do-movino nikakih ovir. Dokler ne določita ameriška častilka demarkac‘iskc črte na Koroškem, se Narodna vlada ne spušča v nikaka podrobna pogajanja glede razmerja Slovenije do nem" š. stoji na stališču, da naj odločii o njegovi pripadnosti ml rovna kt: ferenca na podlagi ljudskega glasovanja. Profesor dr. Alfred V a 1 e n t a - M a r c h t h u r n i" višji '-kraj ti zdravnik dr. Alfred Mahr se odpustita i* službs. P ofesnij.i dr. Henrik S \v o b o d a in Karol Wer-n e r v 1 jubliai.i ostaneta v službi države SHS do koncu šolskega leta 1918/19. Iz trgovsk h krogov. Trgovski uslužbenec nam piše: Vsi stanovi, vse stroke se organizirajo, da si ria ta način pribore izboljšanje svojega položaja. Zdravniki, profesorji, uradniki, trgovci ter delavci vseli strok imajo svoje organizacije. Kaj pa trgovski nastavljenci? Ko smo hoteli pred vojsko ustanoviti lastno neodvisno organizacij'0 trgovskih nastavljencev, smo naleteli večkrat na tovariše, kateri so nam zabrusili v'obraz: »A kaj, vsaj mi nismo šuštarji, da bi se organizirali«. Toda, tovariši, vojna nam je pokazala, dal smo v marsičem veliko na slabšem, kot delavci drugih strok. Čevljarji, kovinarji in drugi | so in še zaslužijo po 20 do 26 kron na daflf toraj 600 do 800 kron na mesec. A mi? N* prste obeh rok bi lahko seštel vse trgovske nastavljence, katerih plača je presegala me-| sečno 450 kron. Seveda drugi so se organizirali ter si to pribojevali, a nas je bilo sram resne organizacije. In od tod imamo še danes v Ljubljani in drugod po Slovenskem, ženske in moške po trgovinah, ki ne zaslužijo nitij 200 kron na mesec. Kdo more izhajati ob tej plači? Hrana stane, po ceni računano, mesečno 300 kron* par čevljev 240 kron, moška obleka 1000 do 1500 kron. Trgovci so si med vojno napravil' stotisočake in miljone, a nas plačujejo tako-da bi za nabavo ene obleke rabili plačo Šestili do sedmih mesecev, dočim pa bi ne smeli ne jesti ne piti, a stanovati bi morali v zakopili pod Rožnikom. Toliko glede plač. Ker ni svečave, trgovine prej zapirajo, že sedaj mislijo na to, da začno kakor hitre mogoče, zapirati zopet ob 8. in 9. zvečer. Delali bomo zopet 12 do 14 ur na dan. Tovariš ali vas ne bo bolelo srce, ali ne boste zavidal1 delavce drugih strok, ki bodo delali na dan po 8 ur, a mi bomo garali kar po 14 ur v nezdravih lokalih. Osemurni delavnik, ki je uveden naredbenim potom uveden samo za nekatere obrate, postane kmalu splošen, ker gj1 bodo organizirani delavci povsod priborili’ Tudi v trgovini se da osemurno delo prav lahko uvesti, ker bi zadoščalo, če bi bile trgovine od R. do 12. ter od 2. do 6. ure odprte Seveda bodo zopet trgovci zagnali hrup, d* 3tl |w ni mogoče. Toda spomnite se onih časov, ko ko se je uvedel nedeljski počitek. -Tudi takrat iai s° rekli, da zaradi kmetskih odjemalcev ni moja ;goče trgovin v nedeljo zapirati, pa pokazalo sd se je, da radi nedeljskega počitka niso prodali ih prav nič manj kot prej. r Tovariši, imamo še nešteto zade\, ki so so za nas vitalnega pomena, rešiti se dado seveda samo takrat povoljno za nas, če bomo pri teh e- 'vprašanjih sodelovali sami. Zatoraj je skrajni 10 'čas, da ustanovimo neodvisno, močno organi- 0- nacijo vseh trgovskih nastavljencev, brez raz- 'ke stranke, spola in stališča, od prokurista Jo zadnjega praktikanta. Želeti bi^bilo, da se 11 več tovarišev oglasi s predlogi, cTa se skliče v kratkem sestanek, ter se ustanovi prepo-trebno organizacijo trgovskih nastavljencev na JV slovenskem ozemlju. Dnevne vesti. d — Prehrana. Ker potujeta te dni na povabilo mini-ti stra Pribičeviča predsednik Narodne vlade dr. Brejc in it, j Podpredsednik dr. Žerjav v Beograd, se bosta spotoma dogovorila tudi glede dobave živil s Hrvaškega z ze-maljsko vlado v Zagrebu. Zato odpade napovedano po-e jtovanje deputacije 5 članov Narodne vlade v Zagreb, a ! — Uradni List Narodne vlade SHS v Ljubljani. Izšli 1- sta 40. in 41. številka. ». — VIIL predavanje »Akademije«. V pondeljek, dne ia 27. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši predavanje g. majorja r, I f) j. Čiriča, srbskega pisatelja o temi: »Novljl srpskl 1(1 j pesnici«, in sicer v realki, 1. nadstropje. | — Francoski jezikovni tečaji »Akademije«, a) dr. 0 Janko Gregorin prične v petek, dne 31. t. m. v realki; i. b) dr. Franc Novak prične v četrtek, dne 30. t. m. v rejniki; c) kdaj prične prof. Fabjančič, se naznani pozneje. i- (Opozarjamo vse one, ki so se bili vpisali v francoske ). j tečaje, da se pravočasno zglase v pisarni »Akade-r. I mije« med uradnimi urami od 11.—1. v VVolfovi ul. 10, Ui j'. nadstropje, kjer bodo zvedeli, v kateri tečaj so uvr-|> t *čeni. 1 — Člani gledališkega sveta naj se zanesljivo udeleže seje, ki bo v pondeljek, dne 27. t. m. ob 5. uri po- „ I poldne v prostorih »Slovenske Matice«. — Oddaja trailk in tobačnih zalog. Vse pogodbe s ■ trafikanti in z založniki tobaka se odpovedo s trimeseč-. nim rokom; oddaje trafik in tobačnih zalog se razpišejo j, I na novo. Vsak dosedanji najemnik ima pravico prositi, ) da se mu trafika zopet podeli. Prednost pri oddaji trafik " in tobačnih zalog imajo dosedanji najemniki, ako so po-f trebili, sicer pa invalidi. Naredbo izvrši poverjeništvo , l za tinance. 'r — Razpuščeni občinski odbori na štajerskem. Po- j1 verjeništvo za notranje zadeve je razpustilo nastopne » občinske odbore ter postavilo za vodstvo občinskih po-^ slov te-le gerente: Občinski odbor v Karčevini — gerent 1 Anton Inkert, posestnik in odbornik v Karčevini; občinski odbor v Lobnici — gerent Jožei Robnik, vele-J Posestnik v Lobnici; občinski odbor v Oseku — gerent t Matevž Ploj, veleposestnik v Oseku; občinski odbor : v Polički vasi — gerent Fran Sinič, posestnik v Po-lički vasi štev. 50; občinski odbor v Vestrnici — gerent Karel R a m u t, posestnik v Vestrnici štev. 24. 1 — Protestni shod gostUničarstva proti ukrepom Na. - i rodne vlade SHS bo v sredo, dne 29. t. m. ob 2. popoldne i v Mestnem domu. , — Odprava nemščine na ljudskih In meščanskih šo- lah. V celem območju Narodne vlade SHS v Ljubljani su > j odpravi nemščina kot obvezen jezik z vseh ljudskih in -1 meščanskih šol. Le na štiri- in večrazrednih ljudskih ter -I meščanskih šolah se dovoli še nadaljno poučevanje nem-t ‘'kega jezika kot neobvezen predmet. 5 — Mčmorandum presčntč par les Slovčnos du pays 3 de Gorice au Conseil national de Ljubljana. Goriški po-1 krajinski NS je izdal v imenu NS v Ljubljani spomenico : v francoščini pod gorenjim naslovom, v kateri pojasnuje [ NS politične, etnografske in gospodarske razmere na Goriškem v orientacijo širnemu svetu. -) - Kako skrbo za reveže. Krajevni odbor Narodnega j sveta v Makarski je oddal nevarno bolanega vojaka Ant. L Antulova na njegovo lastno prošnjo v oskrbo in preživ-■j banje v občinsko sprejemališče. Ko je vojak ozdravel, je » Predložil občinsko sprejemališče krajevnemu odboru l| NS bolniški račun za stroške, ki jih je povzročila vojakom ■ bolezen. Toda gospodje odbora se niso hoteli zmeniti za lf *°- Tudi gospod župan je prošnjo za kritje stroškov od-i bil, ko se Je odbor tozadevno obrnil nanj. Poštenemu vo-, *ku, ki je sam brez sredstev, ni preostajalo drugega, kot Podpisati obveznico, s katero se njegova mati zavezuje, | Ja bo plačala sprejemališču sinove stroške. 1 —- V deželni bolnici ljubljanski, paviljon štev. 4, se „ otvori s 1. februarjem ambulatorij za spolne bolezni. Or-„ dinacija bo brezplačna, in sicer v pondeljek in sredo za _ moške, v torek in petek za ženske, vsakokrat od 4. do 1 5. popoldne. — V Srbiji postaja tobak ceneji. V Srbiji so se cene |!j tobaku znatno znižale. Nekaterim vrstam tobaka so padle cene za 40 odstotkov. — Trgovci, obrtniki in gospodinje! Današnji razglas ' v inseratnem d.elu našega lista nam pove, da se dobiva 20Pet milo po razmeroma nizki ceni. Založite se torej z milom in milnim praškom iz Jugoslovanske tovarne za milo v Spodnji Šiški, dokler ne poidejo zaloge! — škandalozna afera pred solnograšklm sodiščem. Zadnje dni se je vršila v Solnogradu sodnijska obravnava proti mladim deklicam, ki so okradle nekega višjega štabnega zdravnika. Ta zdravnik je dražil v svojem stanovanju 151etne deklice, ki so priliko izkoristile in mu ukradle nekaj tisoč kron v denarju. Šle pa so še dalje. Dve izmed njih prideta neki dan v zdravnikovo stanovanje, ko je bil favno odsoten in dejali, da ju je poslal preiskovalni "sodnik, da preiščeta sobo. Preiskali sta res temeljito sobo in zaplenili nekaj »estetičnih« slik ter par tisočakov. Vsa zadeva je prišla pred sodišče, ki je deklice oprostilo; kaj se je zgodilo z zdravnikom, še m znano. ' — Ustrelila sestro In mater. Vojaki, ki se vračajo z bojišča, prinašajo seboj tudi orožje; ki je zahtevalo že obilo žrtev. Na Dunaju se je pripetil slučaj, da je ustrelil neki vojak, ki se je igral t orožjem sestro in neki drugi vojak ha podoben način svojo mater. — Brezposelnost na Dunaju. Dunajski urad za delavsko oskrbovanje je izdal te dni poročilo, iz katerega razvidimo, da je naraslo število brezposelnih na Dunaju za več kot 90.000. Dosedanje izkušnje kažejo vedno bolj, da postaja brezposelnost zbog uvedene podporne akcije za brezposelne, vedno večja. Brezposelnost je tudi v naših deželah velika. — Kompenzacijske kupčije med Češkoslovaško in Hr-vatsko. »Pester Lloyd« javlja iz Zagreba: Tukajšnja korespondenca objavlja podrobnosti o kompenzacijskih kupčijah med Čehoslovaško republiko in Hrvatsko in Slavonijo. Pogovori med Čehoslovaško repubhko in zastopniki hrvatske deželne vlade so bili sklenjeni te dni.-Po ten dogovorih mora dobavljati Čehoslovaška republ ka mesečno 1600 vagonov premoga, med temi 200 vagonov premoga za plin, 50 vagonov premoga za kovačnico in 100 vagonov koksa, nadalje 20 čistem petroleja in 20 čistem motornega olja. Za to mora hrvatska deželna vlada oddati Lehoslovaški republiki za vsakih 200 vagonov premoga, 20 vagonov žita, 1 vagon masti in 1 vagon živine. Nadalje naj odda hrvatska deželna vlada tkanin po primerni ceni za rekonpetizacijo za petrolej in olje. Razen tega da hrvatska deželna vlada na razpolago druge sirovine, zlasti neobdelano usnje, ki se niora Hrvatski vrniti obdelano. Vse to blago se bo prevažalo preko Nemške Avstrije. Obe stranki sta se zavezali, da bosta uplivali na nemško-avstrijsko vlado, da se bo izvršil prevoz tega blaga nemoteno. Pogodba bo šele takrat veljavna, ko bo bosanska vlada dovolila izvoz manganove rude in ko bo trgovinsko ministrstvo potrdilo to pogodbo. — Pogreb Licbkncchta. V soboto je bil pogreb Lieb-knechta in 31 drugih žrtev špartakovskih izgredov. Ves dan je bilo pripravljeno vojaštvo, da prepreči morebitn«, izgrede. Mir se ni kršil. — Motenje spominskega slavja za Liebknechta in Rozo Luksemburgovo. Na Dunaju je priredila Organizacija mladinskih delavcev in socialno demokratična Zveza dijakov in akademikov zadnje dni slavje v spornih Liebknechta in Roze Luksemburgove. To prireditev pa so hoteli, preprečiti takozvani komunisti, ki so pričeli povodom uvodnih besedi dr. Adlerja in Terezije Schlesin-gerjevc delati neumestne opazke in medklice in s tem pokazali svojo netaktno ordinarnost in nečedno vedenje. Ker to slavje ni bil nikak shod, marveč le priprosto žalno slavlje, na katerem je vendar mogoče obojestransko izmenjavanje mnenj in nazorov, so prireditelji dovolili tudi komunistom besedo, kar je imelo za posledico, da je izzvenel drugi del slavlja v prav burnih scenah. To je bilo delo ljudi, ki se smatrajo poklicanim, da varujejo politično dedščino Karla Liebknechta in Roze Luksemburgovo! — Nagrada pisatelja. Za svoj sijajni roman »Comme une fantsle« jedobil francoski pisatelj Tarulet darilo 500 tisoč frankov. Vestnik „Svobode“. Izobraževalni tečaj. Sodrugi, sodružice, obojnega spola, samo v sredo se Se sprejemajo udeleženci govorniške in politične šole. Pridite vsi, ki ste ukaželjni in hrepenite po izobrazbi. Ker nam ni bila prilika dana pohajati v šole, si moramo pomagati smi. Učiti se pa moramo, da ne b odo kazali drugi na nas. Pokazati jim moramo, da je tudi delavec zmožen za uk in izobrazbo. Vsako sredo od pol 8* do pol 9. ure poučuje sodr. dr. Lemež v učiteljišču, I. nadstropje v prostoriii II. letnika. Ne zamuditi ugodne prilike! Dopisi. Iz Tržiča. Že dolgo nisem bil doma v Tržiču, toda vedno me zanima, kako kaj napreduje tam delavska stvar. Vedno sem vesel, kadar zvem, da se je vršil tam kak naš shod, ali pa, da se je ustanovila v tem kraju kaka nova organizacija. Spominjam se na čase, ko je organiziral in sejal v Tržiču svoje ideje E. Kristan in upam, da naši sodrugi še niso pozabili nanj in na njegove shode. V Tržiču je mnogo industrije in delavstva in pogosto ču- jem, da se je ta ali oni ponesrečil ali zbolel. Vendar ni tam nobene javne bolnice, in vsakega bolnika ali poškodovanca morajo prevažati v Ljubljano. Ali ni nikogar, ki bi se pobrigal za to? Sodruge pa poživljam, da se na roče na »Naprej« in da ga zahtevajo tudi v gostilnah. Ne zahajajte v gostilne, ki ne b! imele vašega strankinega glasila! Žalostne razmere. Neki gospod župan in trgovec v Veračah na Bučah po imenu Anton Bovha, je dobil od Narodne vlade za veračko občino usnje in podplate, da razdeli to blago ljudem po nizki ceni. Dobil ga je po 13 kron kilogram, prodajal pa po 60 kron. Enako tudi vse odpadke in konce. Zato vprašamo, če se je to res dovolilo od Narodne vlade ali ne. To se nam čudno zdi, da kozjanski gospodje tega ne vidijo in ne kaznujejo takega izkoriščanja. Za vsako škatljico vžigalic hoče eno' jajce; seveda stane potem škatljlca vžigalic eno krono. Zelo. sramotno je'to. Prosimo, da so takim nemškutarjem prepove prodaja in kaznuje, ali celo odvzame trgovino in se vržejo iz županovega stolca. Shodi. Seja Izvrševalnega odbora v torek, dne 28. januarja ob pol 8. zvečer v upravi »Napreja«. V Trbovljah se vrši v sredo, dne 29. t. m. ob 5. uri popoldne širša seja okrajne organizacije zaupnikov, in sicer v »Delavskem domu«. — Za načelstvo Fr. R. Šoštanj. Napovedan shod se bo vršil v četrtek, dne 30. t. m. (In ne v sredo, kakor je bilo objavljeno). Shod se bo vršil v dvorani gospe Breznik. Poroča sodrug P e t e j a n. Zadnje vesti. Italijani se umaknejo iz Reke? Reka, 26. jan. (Lj. k. u.) Dopisnik novinarskega odseka je izvedel od uradne strani nastopno: Snoči je dobil francoski general na Reki brzojavko, glasom katere imajo Italijani takoj umakniti z Reke vse svoje čete razen dveh bataljonov. Poveljstvo nad mestom prevzame internacionalna komisija, sestoječa iz poveljnikov vseh ententnih čet, ki so na Reki. Srbski bataljon iz Kraljeviče pod poveljni-štvom podpolkovnika Maksimoviča se vrne zopet na Reko in bodo Srbi pripuščeni h komisiji kot popolnoma enak član. Te določbe se izvedejo že prihodnje dni. Z druge strani se kolportirajo po mestu do sedaj še nepotrjene vesti, da se morajo tudi v Istri umakniti Italijani za približno 40 km proti zapadu. Skupščina Italijanskih socialistov. Split, 26. jan. (Lj. k. u.) V skupščini v milanski Acali dne 21. t. m. so govorili razni socialistični voditelji zoper imperialistično politiko italijanske vlade. Milanski svetnik Man-dolfo je dejal: »Dalmacija šteje 600.000 Slovanov in samo 40.000 Italijanov. Iz strahu na-pram slovanskemu proletariatu išče italijanska buržoazija Dalmacije pomoč pri buržoaziji Italije za sedanjo borbo. Ali je pravično, da se podjarmi s silo italijanskega orožja 600.000 Dalmatincev samo zato, da se zadovolji neznatna manjšina?« Govornik je končal ob burnem odobravanju: »Naj torej svobodno odloči ona večina o svoji usodi!«* Potem je govoril zastopnik Turati in ostro napadal aneksio-nistični program ministra Sonnina. Delavske razmere v nemškoavstrijski narodni skupščini. Dunaj, 25. jan. (Lj. k. u.) Dim. kor. urad poroča: Narodna skupščina je razpravljala o poročilu narodno gospodarskega odseka glede zakona za odpravo delavskih knjižic in za upravičeno odpoved delavskega razmerja po delavcu. Predlogo so sprejeli v prvem, drugem in tretjem branju. Boljševiški list na Češkem. Praga, 25. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: V Trebiču, rojstnem kraju dr. Šmerala, je izšla prva številka lista, ki se je proglasil za boljševiškega. List se imenuje »Jiskra« in ima tole geslo*- Mala--iskra, velik ogenj. List je oficielni organ čehoslova-ške socialne demokracije. V prvi številki je priobčil Ljeninov govor meseca novembra 1918 in članek Mune o boljševizmu. Boji uied republikanci in monarhisti. Berlin, 25. januarja. (LJ. k. u.) Cehoslov. tiskovni urad poroča: Iz Haaga javljajo: Iz Viga so došle vesti, Stran 4. ___________________■ da so sc pri Oportu spoprijele republikanske In monarhistične čete. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Monarhisti sc* bajo osvojili Lizbono. Sporazum med ItaUfr in Jugoslavijo? Berlin, 26. januarja. Cchoslov. tisk. urad poroča: Is. Berna javljajo: Pariški poročevalec naznanja listu Daily Mail« glede sporazuma med Italijo in Jugoslavijo: Italija sc bo morala odpovedati Dalmaciji, zato pa bo dobila 4 strategično važne točke ob Adriji, namreč Pulj, Lošinj, Vis in Valono, dočiin se glede Reke še ni dosegel sporazum. Ustanovitev severozapadne nemške republike. B*raunschweig, 25. jan. (Lj. k. u.) NVolffov urad poroča: Tukaj je bil kongres za ustanovitev severozapadne nemške zvezne republike. Delavski svetnik Karl Kuhi je predlagal nastopno resolucijo: Delavski in vojaški sveti severozapadne Nemčije se zavežejo med sabo, da ne oddajo politične moči iz rok. Narodno skupščino smatrajo samo kot organ za demokratizacijo in socializacijo države. Ako se izkaže narodna skupščina za nesposobno, da bi dovršila delo revolucije, potem mora odstopiti. Ljudski komisar Oerter je predlagal ustanovitev svobodnih socialnih držav v zapadni Nemčiji. Te svobodne države naj bi se združile k ujedinjenju zapadnonemških socialističnih svobodnih držav z zveznim glavnim mestom Kaslom. Združene zapadnonemške socialistične svobodne države bi bile pripravljene pridružiti se nemški državi. Državna vlada bi morala takoj razpustiti stalno vojsko in utrditi sistem svetnih vlad po vsej Nemčiji. Kurt Eisner odpotuje v Švico. Bern, 25. jan. (Lj. k. u.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Predsednik bavar-skn začasne vlade Kurt Eisner odpotuje 27. januarja v Švico, da se udeleži mednarodnega delavskega posveta. Omejitev italijanskega imperializma. C u r i h, 26. januarja. (Lj. k. u.) Cehosiov. tiskovni urad poroča: »Cornere della Sera« javlja iz Pariza: Zavezniki ne podpirajo italijanskih zahtev glede na določitev meja južno od Inomosta. Računati je z ne majhno omejitvijo italijanskih mejnih zahtev. Tudi Reko Italijani baje ne bodo dobili. Seja medzavezniške konference. London, 25. jan. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča iz Pariza: Načrt predloga, ki se bo stavil v današnji plenarni seji medzavezniške konference, giede kršitve vojnih zakonov se glasi: Komisija, v kateri bosta po dva zastopnika petih velesil fn kjer bo pet zastopnikov drugih sil, ki se še določijo, bo preiskala in poročala o nastopnem: 1. o odgovornosti povzročiteljev vojne, 2. o kršitvah vojnih za' konov in običajev, ki so jih zagrešile na kopnem, na morju in v zraku vojne sile Nemčijo in njenih zaveznikov, 3. o razvrstitvi odgovornosti po stopnjah za te kršitve, 4. o sestavi in o postopanju sodišča, ki bo ugotovilo te kršitve, 5. vse druge zadeve, ki so gornjim slične ali podrejene in ki bi se pojavile za preiskave. Predlog, ki se bo stavil konferenci, glede poprave se glasi: Določijo naj se komisije, v katerih ne bosta več kot po dva zastopnika Bel' ;.;ije, Grške, Poljske, Rurnunske in Srbije, 1. da preiščejo visokost odškodnine, ki jo bodo morale plačati sovražne države, 2. da preiščejo in poročajo o tem, kar morejo plačati te države in 3. da poročajo o načinu, obliki in časti, v katerem naj plačajo to odškodnino. Predlog u lede mednarodne delavske zakonodaje v in-dustrijalnili in delavskih vprašanjih zahteva, naj se imenuje komisija, v kateri bosta po dva zastopnika petih velesil in v kateri bo pet zastopnikov onih sil, ki so zastopane na mirovni konferenci, da preišče z mednarodnega vidika delovne pogoje, da razmotriva mednarodna sredstva in poti, ki so potrebna, da zajamčijo enotno obravnavanje zadev, ki so v zvezi s temi delovnimi pogoji, in da priporoča stalno komisijo, ki bo nadaljevala z zvezo narodov in pod njenim vodstvom preiskavo in razmotri-vanje teh zadev. Načrt za predlog zahteva, naj se imenuje komisija, v kateri bosta po dva zastopnika petih velesil in v kateri bo pet zastopnikov, držav, ki s§ še določijo, da preišče poroča o mednarodni kontroli luk, vodnih potov in železnic. Za 40 urni delavnik, London, 25. jan. (Lj. k. u.) Reuterjev ttrad poroča: Delavski komite v okraju Clyde ie snoči odobril pripravo za stavko delavcev ladjedelnic, ki bo 27. t. m., da se doseže 40 urni delavski teden. Delavci mesta Glasgowa so sklenili, pridružiti se delavcem v ladjedelnicah. ________________________NAPREJ.______________________ Aprovizacija. Razdlitev masti. Mestna aprovizacija je začetkom meseca razdeljevala Špeh hrvaških prašičev po 18 K. Prišli so na vrsto vsi okraji, razven tretji okraj od štev. 151 daljo in četrti okraj. Sedaj za enkrat ni pričakovati no~ vega dovoza prašičev. Da ne bo tretji in četrti okra) prikrajšan, dobi prihodnje dni zato mast po 25 kron za kilogram. Ker je razpoložljiva zaloga omejena, je samo obsebi umljivo, da stranke, ki na zadnjo delitev Špeha niso reilektirale in so imeli priložnost do nakupa, sedaj ne morejo dobiti masti. Razdelitev je namenjena izključno lo za tretji in četrti okraj. Mast za III. okraj štev. 151 do konca. Mestna apro> vizacija bo oddajala mast za III. okraj na rmen& n&ka-zila za mast pri Mtihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v torek, dne 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 151 do 270, od 9. do 10. štev. 271 do 390, od 10. do 11. štev. 391 do 510, popoldne od 2. do 3. štev. 511 do 630, od 3. do 4. štev. 631 do 750, od 4. do 5. štev. 751 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg masti. Kilogram stane 25 kron. Mast za IV. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajali mast za IV. okraj na rmena nakazila za mast v sredo, dne 29. t. m. in v četrtek, dne 30. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V sredo, dne 29. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 100, od 9. do 10. štev. 101 do 200, od 10. do 11. štev. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. štev. 301 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 500, od 4. do 5. štev. 501 do 600. — V četrtek, dne 30. t. m. od 8.-do 9. štev. 601 do 700, od 9. do 10. štev. 701 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do 900, popoldne od 2. do 3. štev. 901 do 1000, od 3. do 4. štev. 1001 do 1100, od 4. do 5. štev. 1101 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 40 dkg masti. Kilogram stane 25 kron. K>s na rdeče izkaznice B štev. 1 do 900. Stranke t izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko B, dobe kis v torek, dne 28. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 150, od 9. do 10. štev. 151 do 300, od 10. do 11. štev. 301 do 450, popoldne od 2. do 3. štev. 451 do 600, od 3. do 4. štev. 601 do 750, od-4. do 5. štev. 751 do 900. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa, kar stane 50 vin. Trgovci se vabijo, da se zanesljivo zglase v sredo, dne 29. t. m. ob 9. uri dopoldne v mestno posvetoval-nico radi nakazila moke in fižola.______________ Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. _______________________________________Stev. 21. \ Uredništvo in upravništvo „Napreja“ imata telefonsko zvezo Stev. 313. Mžši, podgane, slonice, Ščurki! Izdelovanje in raz-pošiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za ščurke K 5' - ; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura K S'—, uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 21— in K 4‘— ; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za -uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolham K 1 ‘50; prašek proti pernim ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (uničev. rastlin) K 3; Pošilja no povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. JUnker, Zagreb 40, Petrinjska uMca 3, III. reglilrovana zadruga i omejeno zavese, Ljubljana Frančiškanska ul. 6. Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate In vabila za sinode in veselice. .% Letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, Itd. Stereotipna. —- Litografij Št. 846. Razglas. J Jugoslovanska tovarn^ za milo v Spodnji Šišk' ima večjo množino milnega blaga. To blago se J* oddajalo poslej franko tovarna po naslednji cenah: 20 7o pralno milo v koa. po 100 a, kom. po —'4° f 30 • » „ . y> * 200 . „ „ 1-20 Jf 38—40 „ toiletno „ . „ „ 100 „ „ „ 2'50fr 66 B milo za britje . 10 v milni prašek . 50 kg ; 2-501 Pri naročbah istega milnega blaga v celjjj zabojih se dovoljuje znaten popust in se v tert slučaju oddajajo milni izdelki franko tovariš po naslednjih cenah: 20 % pralno milo v kos. po 100 g, kom po —'30 * 30 *........................... 100 „ . „ —-45 f " --00 J 30 „ . 38—40 „ toiletno „ 66 , milo za britje 10 „ milni praSek 200 , 100 , 50 „ -•90 » r t 80 , . 1'40 i kg 2— | Blngo se mora plačati naprej, ker s1 razpošilja sicer le proti povzetju. Naročila je nasloviti na Jugoslo vansk' tovarno za milo v Spodnji Šiški. V Ljubljani, dne 20. januarja 1919. Poverjenik za javna dela in obrt: Inž. V. Remec, 1. r. Ako rabite vrtna ali poljska semena plilte p' cenovnlk. Trgovina s semeni SEVER & Ko.. ljubil** \ itn Mii v - registrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hrSBIŠifie ^log© vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih 3 Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOjila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 \\ milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K. e k it n, ?; is in ki el Ji z n;