(Tereni« izdanje.)
40. številka.
V Trsiti, v torok dno •>. aprila 189 T
1\ H} XIX
.,RI>IM(INT»
ižliaia po tri U'»t na teden v šestih
iadkiij h f.i> lorkllt, «>lrtklli
in *<»h<»t»ti. /jutranje izdanje izhaja ob 6. uri tjutraj, večerno pa oh 7. uri ivečer. — Olmjim iat-•liinjn stirne:
M Jtd»» m#*!i'f	—	iivm A»»tr. f.	1.40
i* tri iiicmt . 2 tn>	.	. .	*.—
U pol let* P 5. -■	n	„ „	H. -
/.» via fet» .	11».	. . „	Ifl.—
Na naročb« kras priltiane naročnina
te ne jemlje oiir.
Posamične Movilke *e ilnhivajo v prodajalnicah ti'bnka r Trn n po S nvf, v Gorici po il n»č., Sobotno večerno izdnnje r Trstu II nć., v Gorici 4 nč.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega drnitva za Primorsko.
Oglaoi se rai'unijo po t.irifu v petica;
aaslove / ilelrlimi trkami «e pla'ije prostor, kolikor ol><<ega na vmlnih vr-tic. 1'ostaiii, osmrtnice In javne zahvale, domaći oglasi it«l. se ra'onr.jo po pojjoilbi.
\ dop'ai n j •;<• pošiljajo ureil-niitva: k ' i * a Caserrna št. 13, \ tako pi*mo nu ra biti franknvano, ker nefrank< vatla s« ne sprejemajo. Ko-kup'si se nc vračajo,
N.,rr>iniiio, reklam icije in oblast* sprejem.' iiiiriirniilrn, ulica <'asi-i ma Odprte reklamacije so pro te poštnine,
„ 1 «(linosli ji moi[!'
Zakaj nas savraiijo ?
Nam avstrijskim Slovanom je menda že tako usojeno, da nas 7avida in pogleduje preko ratne alefaerni drugorodec, a katerim pridemo v dotiko. Na vshodn nas pesti Madjar, na bo vem Nemec, lu na jugu pa Italijan. In naj ae te narodnosti Se takč miz6 mej seboj in naj je navskrižje mej interesi teh treh narodov šo tako očito, zlo/o se vendar v istem hipu, kakor hitro treba nastopiti proti nam Slovanom. Sodeč po tem očitem aoglasju v mržnji proti nam, mora sklepati širši, nage avstrijske odnošaje ne poznajoči svet, da smo mi Slovani nnsilniki najgiSo vrste, da »o naše težnje res nevarno ne le našim drugorodnim sosedom, ampak celo državi sami. Kdor čita po italijanskih listih tista stereotipna hujskanja o „slovanskem navalu" (marea slava), po nemških listih tiste hinavBke tožbe o slovanski n>-nasitljivosti (alavische Begehrlichkeit) in slednjič po madjar8kih listih tiste naravnost ognusne in drzne ovadbe o panslavistiških težnjah avstrijskih Slovanov — kdor vse to čita brez lastne razsodnosti in ne poznajoč naše pohlevnoBti in naše velike ljubezni do pravice, ta si mora pač misliti, da so avstrijskim Slovanom kar najboljo godi v vsakem pogledu, a da se nikakor nočemo zadovoljiti s tem, kar nam gre po zakonu, ampak da stegamo po tuji lasti, ter da nočemo dovoliti svojim sosedom, da bi mirno živeli poleg nas. Naši nasprotniki, kolikor jih je in kjer so, so nodolžui kakor novorojono dete, le ini Slovani smo tisti zli duh, ki moti božji mir in slogo na tem svetu. Da ni teh nesrečnih Slovanov, kako lepo bi bilo na svetu, kako bi napredovalo človeštvo in se razvijalo kulturno. D&, tudi napredku in kulturi smo nevarni mi Slovani, ako smemo verjeti ljubim našim nasprotnikom!
V teh tožbah in zatožbah so — kakor rečeno — jedini in zložni vsi naši nasprotniki na vshodu, severu in jugu. Tega menda ni treba naglašati, da so vbo te zatožbe popolnoma neosnovane od konca do kraja ter da Slovani nismo taki, kakor nas opisujejo naši mnogobrojni Bovražuiki.
Ali so težnje Slovanov rea nevarno za državo in dinastiji P
Glede na to obdolženje nam pač ne treba zgubljati mnogo besed. V tem pogledu smo v jako prijetnem položenju: Čemu naj bi se branili sami, ko nas brani sleherna stran avstrijske zgodovine, katero smemo po vsej pravici imenovati zgodovino
PODLISTEK.
Kmetski upor. 10
Zgodovinska povott iz ioitnajstoga voka.
Spisal Avgust ČSenoa. Preložil I. P, 1'laninski.
(Dalje).
Glet na jugu orijaško gromado s stotero svitlih in temnih reber. To jo gora Okič. Iz rebra joj moli samotno brdo, a iznad njega se dviga v čisto nobo grad Okič. Bliže in nižo pod goro stojtS hišico mesta Samotora, kakor golobice; nad Samoborom se Iceketa kositren stolp cerkvico svotega Lenarta. Od Okičn k zapadu se nizajo kranjske planine, njih gosto šumo se igrajo s temnim rudečilom, iz katerega mole sivi okrogli stolpi mokriškega gradu in pa vas Jesenice, kjer je brod gospodu Grogorijanca Na iztoku pomaletn bledi nebo, a na njem ae črta temno -modro zagrebško pogorje, segajoče do Save, kjer se obali dotika grič, a na njem SoBodgrad, po čigar zidovji se igra rudečkasti, solnčni žar. Sredi tc pokrajine stoji vas Brdovec. Toliko da jo vidiš. Sive starke, lesene kmetske kočo pod starimi
zvestobe, u danosti in lojalnosti avstrijskih Slovanov. Ta zgodovina nam pripoveduje o potokih krvi, prelite po avstrijskih Slovanih za avBtrijsko državo. Zgodovina nam pripoveduje o kritičnih ča^ih, ko je vse omahovalo, le Slovan je stal trdno kakor kraška skala; zgodovina nam pripoveduje, kako je v takih kritičnih časih navdušeno prijel za orožje, da brani prestol in dinastijo, proti onim, ki nas danes ovajajo kot veleizdajnike.
To niso prazno fraze, to so zgodovinska dejstva, katera moro tajiti le skrajna brez-vestnost, združena z biezprimemo drznostjo. Zato pa vsi oni brezvostneži, kateri bijojo resnici in zgodovini v obraz, nikakor ne dosezajo višine našega zaničevanja.
A sedaj naj bi mi Slovani hotoli zrušiti to, kar Btno pomagali ohraniti se svojo krvjo? Mi naj bi bili sovražniki to državo, katero smatramo kot jamstvo za svoj narodni obstanek. Kdor je pameten in pravičen, ta naj sodi!
Ali sino mi Slovani res nevarni drugim narodom, ali res stezamo roke po tuji lasti ? — To je zopet druga laž, iBtotuko drzna, kakor je prva. Glodu na to drugo laž nam ni treba iskati dokazov v minulosti in zgodovini, kajti vsa sedanjost jo jedna sama živa priča, da nasprotniki lažejo. Mi naj bi stezali roko po lasti tujih narodov, svojih sosedov, ko Be moremo boriti b poslednjimi napori za Bvoje nago narodno življenju, ko bo moramo boriti — in največkrat brez-vspešuo — za najprimitivnejše narodno in politško pravico. To je pač nnjbridkejša ironija, da oni, ki imajo vso, očitajo nenasit-Ijivost onim, ki nimajo ničesar. Kdor nepre-stranski motri narodne borbe po Stirskom, Koruškom in Primorskem, mora priznati, da Slovenci niti ne mislimo na to, da stezali svoje prste po tuji lusti, pač pa nam je braniti našo ped zemljo pred -- tujimi prsti, in sicer istimi, ki pišejo denuncijacije in ovadbe proti nam.
Slednjič: ali smo Slovani res nevarni kulturi in napredku? Tretja laž. In zopet postavlja zgodoviua na luž nuše nasprotniku. Zgodovina nam pravi, da so bili Slovani vsikdar miren, poljedeljsk narod. A noovržna istina je, da narodi, ki so pečamo s pulje-deljstvom, nikakor 110 morejo biti kuliuri in napredku nevarni; pač pa so mu nevarni tisti, ki radi prelivajo kri, ali ki bo so bavili celo z roparskim vitežtvom, kakor bc je to često dogajalo v srednjem veku. A mi Slovani nismo bili moj tistimi 'ki so se
slamnatimi strehami se skrivajo za gostim starim drovjem, na katero se ju natreslu belega cvetja in skozi katero mnlokatori žarek prodro na dvorišče, kjer so solnčna svillobu igra v luži, okolu katere caplja četa rumenkastih go*uk. Samo rudeči stolp moli iznad ovočnega drevja svojo rudečo čepico. Za vasjo na trati hrup in krik. Glejtoh otrok! Lasje so jim rumeni kakor kine, lice polno kakor rudečo jabolko, na sebi nimajo drugega kot srajčico, pipdasono z jermenom. To skače, to kriči, to ploska v. ročicami in mero s palico veliko kroglje, (oliko da no ogluš s, celo dr/ni vrabec, kateri na cvetoči glogovi meji preži na zlato mušice, so preplaši in odleti čez pleteno ograjo. Toplo je, cvetje diši, a človeška duša so odpira kakor cvet. Sedaj so umolknilo orgije, ljudje gredo od večornice, Mej mojo urno stopajo kmetje in kmetico. Sumo lu pa tam" Btoji na razkrižji po kaka starka belo oblečena z rudečo počo, kramljajo s sosedom o mrazu, o preji, o svatih, kakor jo žo ženski jezik navajen.
Na koncu vasi stoji sredi ovočja kmetska koča, tik njo hlev, kozolec in shramba za koruzo, bela je kukol' deklo ua veliku
bavili z ropanjem. In kaj vidimo v sedanjosti? Da se vse naše delo usredotočuje v bobri za narodno — šolo, torej v borbi za pravo podlago zdravemu napredku in razvoju naroda. Ne proti napredku in razvoju naroda. Ne proti napredku, ampak za na prod ek! so glasi našo geslo.
Ce torej vidimo : da Slovani so lojalni podaniki svojega cesarja; če vidimo, da Slovani nočejo delati krivico nikomur ; in čc vidimo, da Slovani stremimo po napredku v kulturnem pogledu, — vprašati se moramo torej: zakaj vendar nas toliko sovražijo naši nasprotniki ? A na to vprašanje moramo odgovoriti : sovražijo nas zato, ker ne ljubijo pravice in resnico; so boje, dn bi morali dati iz rok, kar potrebujemo za svoje narodno življenje. Zato torej, ker zahtevamo kar nam gro in ker nočemo pri poznati sedanje takozvano „narodne p o s o s t i" — te v nobo vpijoče krivice — zato, le zato nas sovražijo,
Politiške vesti.
Avstro-ruska začasna trgovinska pogodba stopila ju v veljavo dne 2 t. ni. ob 8. uri zjutraj ter ostane v veljavi do 1. julija st. st. t. 1. Med tem časom pa se napravi stalna pogodba. UuBija v začasni pogodbi no dovoljuje sicer Avstriji takih olajšav, kakoršne jo dovolila Norveški, kakor jih tudi ni dovolila Nemčiji, a nasprotno tudi Avstro-Ogrska ne dovoljuje Rusiji takih kakoišue jo dovolila Srbiji za žita in Romunski gludo na petrolej. Ako bi pa Avstrija dovolila tako olajšave kuki drugi državi, mora jih dovoliti v smislu pogodbe ludi Rusiji. Rusija so obvezuje, da zniža carino na vso dotične avBtrijsko pridolke, za katero jo dovolila znižanje tudi Nemčtji, nasprotno pa se zavezuje Avstrija, da ne poviša carino na ruska žita.
Državnozborska dopolnilna volitev na Dunaju (notranjo mosto) vršila se jo včeraj. Izvoljen jo nemški liberalec Noske z i2173 glasovi. (Domokrat dr. Ofnor dobil jo 1017 in protisemit Rabeulechner 532 glasov),
Štrajk v dunajskih plinarnah. Straj-kujoči delavci so sklenili v včerajšnjem posvetovanju, da nadaljujejo štrajk zaradi tega, ker je plinarska družba baje pritiskala na pomožno delavce.
Italija. Včeraj je pričela poslanska komora zopet svoja zasedanja. Predsednik je
nedeljo, lepo pokrita z novo slamo. Vrt je gost, samo po hišinem slemeni in drevji trepeta sulnee, a niže spodaj jo kaj lep hlad. To je pivnica, a pri vratih miza in dvojo lesenih lclopij. Na vrtu nagajajo otroci dre-majočemu kodrastemu psu; ua stopnicah pristreška sedi mačka in si čisti s šapo belo lice, a iz bližnjega hleva moli kiava Bvnjo radovedno glavo. Vidi se, da je tu doma božji blagoslov in ljudska sreča, u ni tiha Hreča so odsevu najlepšo z rudečih lic lepe, čvrste žene, katera gleda, opiraje so na gole, polne lakti, s svojimi črnimi očmi izpod ptUtreštta v to zavetje domačega blagostanja. l*olt jej jo bela kakor njo halja, ustnice polno, rudečo kakor ujo gosti nizi koral, ki jej padajo po bujnih prsih, polno lico nima gub ; urni lasje, zbrani pod glavnik od kovine, nima sivega lasu ; okrog dolgih trepalnic, okrog bujnih ustnic zaigra časi nasmeh iu pokazuju bele zobo, a nasmeh ti pravi, da jo tudi srce ta hip zaigralo od radosti. Ali bolj živo jej zasino oko, kadar pogleda človeka, kateri stoji tik mize pod pristrešjom v veseli druščini. Ni več mlad, ali jo močan iu krepuk. Visok, da ho mora
izrekel sožalje radi smrti Košuta, čemur so seveda živahno pritrjevali vsi poslauci. Pooblastili so tudi Crispija, <la izjavi Ko-šutovi rodbini sožalje v ime komore.
Komora je razpravljala zatem o nekaterih prenaredbah politiškili zakonov.
Različne vesti.
Odlikovanje. Nj Vel, cesar odlikoval je sodnijskega pristava v Rovinjn, drju, Gregorja Dcvcscova z naslovom in z ua-čajem svetniškega tajnika.
Nem&ki cesar na Dunaju. Najnovejša poročila z Dunaja javljajo, da pride nemški cesar na Dunaj dne 13. t. m. ob II. uri dopoludne. Nastani so ali v cesarskem gradu v Schoiibrunu, ali pa v mostu, kjer koli bod o že takrat avstrijski dvor. Na Dunaju ostane cesar Viljelm lo joden dan.
Avstrijska vojna eskadra pod poveljstvom nadvojvoda Karla Stofuna zasidrala so je dno 1. t. m. pred Malim Lošinjem, — Eskudru sestavljena jo iz toh-lo ladij : ,Ra-detzkyu, „Erzherzog Frierieh", „I luni", „Albatros" in „Nautilus".
Veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Slovanska čitalnica priredi — kakor čujemo — konec tega tedna veselico v korist, družbi sv. Cirila in Metoda. Glavna točka vsporuda bode lična oporioa „Pylados brez Ur ost a", katera jo pri „povski bitki" naših kolesarjev vzbujala toliko veselo zabave in priznanja. Daljo se nam obeta tudi krajša dramatična predstava (v e s o 1 o i g r a v jodnent dejanji); izza kulis smo doznali, da pri tej igri nastopijo povsem novo moči iz krugov čitalničnih dilotantov.
Razun tega obsega vsporud konučno šo velezauimivo točko za glasovir. Veselica bodo torej brez dvombu kaj zabavna, iu zato opozarjamo slavno občinstvo žo danes, naj so k njej suidu kur najbolj mnogobrojno, tembolj, ko je čisti dohodek namenjen naši dični iu prepo-trobni diužbi sv. Cirila iu Metoda! — Vspored in ostalo podrobnosti priubuimo prihodnjič.
Veselica pevskega društva Hajdrih* na Prošeku sponesla se o izborno v vsakom pogledu. Vršila se je točno in precizno in udeležba je bila tako mnogobrojna, da sinejo biti zadovoljni gospodje prireditelji, Kocijan-čičev moški zbor z dvospevom tenorja in
celč pod cerkvenimi vrati pripognili. Izpod bele razgaljeno srajce se vidijo široka pršu, kakor da so jeklena, na vitkem vratu velika obla glava. Crni lasje so mu ostriženi, brada obrita, samo močno nstnieo mu pokrivajo dolge sivkaste brke, najlepši kras širokega podolgastega obraza, iz katerega deva dvojo temnih, modrih očes kakor dva gorska kresa. Bog, koliko burje je žo piskalo preko tega obraza, koliko dežja ga jo pralo, koliko vročino ga je žgalo, Mrk je, rekel bi, zlil iz kovine, toda lep je, krepak ju kakor obraz junakov. Na sobi nima drugega, kakor srajco, hlače in pa nove opanke. Uržkone je doma. Z levo laktjo sn opira ob hišni zid, desnico ima ob boku, nogi pa ima drugo 2rh druge. Tako stoji in gloda mirnega lica trojo mož, ki kramljajo za polnim prstenim vrčem. Malo govori, pazno posluša, časi se zamisli, časi nasmehne, čnai pošteno potegno iz vrča.
— Pa kaj se je /godilo pij vas na Sosedu ? vpraša jasnim glasom jnden izmej trojice tenkega gizdalina koslanjestih las in »tisiienoga obraza, kateri jo ua. mizi sodeč zvonil z nogami, da au so mu videli lepi, šilasti čižmi in belo vezano spudnje hlače, (Dalje prih.)
baritona odpel 8« je res izborno in so ga
morali ponavljati. So bolj pa tmn občudovali proseske ppvce in njih izborncga vodjo, p. Slavik«, pri težavnem Vilharjevcm zboru „Sln\o", ki sp je pel spremijevanji-m orko-Mtra. Najoti vojaški orkester odpovedal je namref* svoje sodelovanje — iz katerih vzrokov, ne vemo — uprav zadnji hip in si je moglo društvo v naglici poiskati drug, ne ravno dober. Ni trebn, da je človek ravno veSf-ak v glasbi, vendar mora pojmiti, da to ni iiikaka šala za pevski zbor, ako mora nastopiti s lakim orkestrom po jodni satni skustiji A Proseški pevci so srrčno premagali vse to nepriliko in proizveli ho "Vilhar-jevo „Slovo", da bolje ni bilo pričakovati. Zlasti je g. Slavik očaral občinstvo s svojim zvonkim baritonom. Ali g. Slavik nima samo lepega glasu, ampak ga zna tudi rabiti.
Kotzebuevo igro „Uaztrošenci" igrflli so Proscški diletanti povsem povoljno in dostojno zaključili vspored veselico.
Posebno nam je pohvaliti gcapodičino Kfgino B a 1 a n č e v o, katera je prav dobro pogodila svojo ulogo, dasi je nastopila prvikrat kot igralka.
Po „Besedi" jo bil ples, pri katorem bo je mladina seveda^izborno zabavala. A tudi mi, ki niBino več lahkih peta, nismo bili na škodi. Zbrali smo se — in koliko naH je bilo! — v stranski sobani, kjer smo naslajali o prekras. em petju znenih slavcev Na brežinskih. To ti je petje kakoišnega no najileS z lepa na deželi ! Da ni manjkalo najrazličnejših napitnic, razume ao ob sobi. Pozno v noč je bilo, ko smo se vračali s priljubljenega nam Prošeka, a vračali smo se veselim srcem, uverivši se vnovič, da tam gori bivajo zvesta naša srca.
NaSim 66. naročnikom. Kakor smo omenili že v današnjem zjutranjem izdanju, preselili smo se s I. t, m. z našim listom v Amatijevo tiskarno. Vsaka selitev pa pro-vzroči mnogo opravila in sitnosti. Zaradi tega naj nam naši čč, čitatelji blagovoljno oprostijo, ako današnje zjutranje izdanje ni tako kakor bi je želeli oni, da si ohranimo za-dovoljnost in naklonjenost naših čitateljev.
Novoimenovani škof Krški, msgr. Andrej Šterk, odpotoval je dnž 1. t. m. na Dunaj, da položi svojo prisego v roke Nj« Vel. ccaarja.
Pevsko druitvo »Danica« na Konto-velju priredi dne J}0. t. m. veselico b petjem, igra in plesom. Razpored prijavi so svojo-časno.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. One
tri krone, katere je daroval gosp. Fran Godina mesto venca na grob svoji materi in smo jih izkazali v zjutranjem izdanju od minolega četrtka, so bile namenjene za podružnico pri sv. Ivanu. Toliko v pojasnilo, da ne bode pomote.
Nabralo se je v osmici g. Ivana Godina-Figne 2 gld. f)5 nvč; gosp. Ivan Godina lian je dodal še 27 novč., katere je nabral pri sv. Soboti dne 18 avgusta.
Japonski prestolonaslednik v Trstu
Dne 1. t. m. zvečer dospel je z brzovlakom z Dunaja japonski prestolonaslednik Jori-bito Komatsu. Nastanil se je v hotelu „della Vilie". Popoludne poklonila sta se mu cen. nam. vitez Kinaldini in župan dr. Pitteri.
Sestanki vladarjov. V dvornih krogih Berolinskili se govori, da se snideta r u-ski car in cesar Viljelm v Ko-danju dne 28. julija povodom srebrno poroko prestolonasledniško dvojico Danske. — V Benetkah pa že prirejajo prostore v „palazzo reiile" za cesarsko dvojico nemško, katera ne sestane tam v niosocu aprilu r kraljem Umbertom. Ob tej priliki spremljal bode kralja tudi stari Crispi.
Iz Opatije se nam piše: Povodom prihoda Njeg. Veličanstva v Opatijo uveril sem se vnovič o živem narodnem duhu, kateri navdaja naše vrlo duhovščino istrsko. Tu ti je bil mlad duhovnik z dežele, ki je ognjeno navdušenostjo vzpodbujal svaje sovrstnike in de-želane, kako treba pozdraviti našega milega vladarja, da bode uverjen o neomahljivi zvestobi čvrstega in zavednega naroda hrvatskega. Tujcem pa smo preskrbeli priliko, da se prepričajo, da tu ni nemška, ali laška, ali celo madjarska zemlja, ampak da je to naša — hrvutska zemlja. Naše sveČenstvo istrsko pa bodi vsem v izgled, kako moramo vsikdar in povsodi kazati svojo narodno zavest.
Železnica - Tržić ćervlnjan odpre se javnemu prometu v nedeljo, dnć maja t. I. Tako javljajo namreč iz Gorice, seveda ne nam, ampak „Gazzetti di Venezia'' onkraj luže, ker Gorica pripapa menda pokrajini Be-nečanski.
Ravnatelj Uoydove tiskarne in izdavatelj „Triester Ztg" ter „Tr. Tagblatta", g. Kdvard Otto, slavil je dne 1. t. m. svojo 5<'letnico tiskarske obrti. Slavljenec mudi se sedaj na Dunaju ; poslali so mu iz Trsta njegovi prijatelji mnog© brzojavnih čestitk, uredništvo „Tr. Ztg. in osobje tiskarne pa ukusno izdelani čestitni adresi
Italijanski delavci v Austriji. Kakor
poročajo iz Ljubljane, prihajajo od Velikonočnih praznikov naprej cele trume italijanskih zidarjev, kateri hodijo vsako leto na spomlad v Avstrjio, da se naberejo pri nas denarja, katerega pa odnesej« zopet lepo s seboj, da si kupijo slanine, s kojo belijo svojo polento.
To je že nekaj navadnega, a v takih trumah, kakor letos, niso še italijanski izseljenci prihajali nikoli še. Vsled mnogoštevilnih popotnikov prihajajo vlaki iz Italije v Nabrežino redno — prekasno. Koliko lepega denarja odnesejo te tolpe ? In naši delavci ?
Brzojavne žice za novo poitno In brzojavno zgradbo pričele so sc polagati včeraj. Vse žice bodo napeljane pod zemljo od postaje južne železnice (poleg Aichhofove hiše), kjer se gradi posebno poslopje za brzojavne kable, po uliei Miramare, Benvenuto Ghega, Dogana in trgu Dogana do nove palače. To delo trajalo bode okolo 14 dni in dokler se ne konča, morajo seveda ostati odprti rovi, ki sc izkopljejo v ta niimen po navedenih ulicah
Promet po teh ulicah se sicer ne ustavi, vendar pa bode nekoliko omejen.
Tržaške „zabave". Nekateri „duhoviti kavalirji" tržaški omislili si so novo zabavo'-, s katero si blažijo nervozne avoje živce. Izmislili so si namreč nove vrste dirko, katero vprizarjajo na dirkališču na Rocolu. Gosp6da namreč gonijo košuto, kar imenujejo „la caccia al daino"
Uboga, vpehana žival jim je sicer pred nekoliko tedni pobegnila iz dirkališča, toda vjeli so jo prisotni. Kje je društvo v varstvo živali ? V nedeljo pa je padel v tej duhoviti zabavi Jahat Karo! CassolinI ter si zlomil kost ključnico. In to nezgodo imenuje celo naša „tetka Triesterica" „eine unliebsa-me StSrung'- (Neljubo motenje). Da si je Cassolmi zlomil vrat, bilo bi mu gotovo še bolj „unliebsamM, a samo ne bi se mogel v tem slučujn več pritožiti.
Policijsko. Zaradi razgrajanja zaprli so včeraj: 26-letnega zidarja Franja H, sta-nujočega v ulici Molino a vento hšt 52, 27 letnega čevljarja Stelana M. stanujočega pri sv. Alojizjiu hšt. 200 in 21 letnega mesarskega pomočnika Josipa de M., stanujočega pri sv. Alojziju hšt. 52. Vsi omenjeni razgrajalci bili so pijani.
Isto tako razsajal je v neki zloglasni hiši v ulici Hiborgo 201etni agent Fran G. iz Komna. Spravili so tudi njega v zapor.
Še nekaj za Košuta. Čujemo, da je žalovanje po Košutu na Ogrskem takć) splošno in tak6 Iskreno, da se te obupnosti usmili celo mati narava in da dokaže svoje sočutstvo s tem,|da bode rodila odslejčrno papriko namesto rudeče. Madjarski ,,paprikaši" še niso sklenili, kako naj krstijo novi čudež „narodnega deželnega tugovanja'4. Črna paprika bode baje tako močna, da spremeni najtrdovratnejšega konservativca ali klerikalca, ako je povžije samo trohico v „guljašu", kur na mah v odločnega neodvisnjaka la Košut. — Eljen a hazad !
Župnik v KeCkcmetu dovolil je, da so zvonili zvonovi na tamošnji katoliški župni cerkvi, med tem, ko je bil Košutov pogreb v Hu-dimpešti. Nekdo sporočil je to škofu v Va-covu, pod katerega področje spada župnija KeČkcmctska. Škof je na to poročilo takoj brzojavil župniku, da naj ustavi zvonenje. To povelje je tako razjarilo Kečkemetske „paprikaše'', da so odposlali škofu ta-le brzojav : „Gospod Šustcr, škof Vacovo. Ukazujte v vaši lastni hiši, presvetlost. Prebivalci v Kečkcmetu'. Za ta junaški brzojav potrošili so ,.patriotjc" v Kečkcmetu celili 42 nč., ali po madjarski veljavi 84 „fillerjev". Ali bode treba tudi za pokritje teh stroškov — javnega nabiranja ?
Lep notar. Včeraj zjutraj prijel je polic. ofic. g. Tiz v prenočišču „Nazionale"
drja. Petra Polarni ja, notarja in podpretorja iz Vergate pri Bolonji. Gospod notar je namreč pobral več tisoč lir, katere seveda niso bile njegove in prišel v Trst „uživat" jih. G. Tiz spremil je gospoda notarja v ulico Tigor, kjer mn dajo brezplačno „joto".
Španjska statistika. Med 18000 milijoni prebivalstva Spanjske živi brez dela, namreč 8,727.519. Med tem je 1,964.113 možkili in 0,764.406 žeiiBk. Srei-na dežela, v kaieri more toliko ljudi živeti, no da bi delali. Tem pa je se prišteti 64.000 umirov-ljencev, kateri nič ne delajo in 97.257 upravnih uradnikov, kateri delajo ravno toliko. S tetn pa nismo hoteli reči, da so vsi uradniki lenuhi; ne, pravijo celo, da je najti tu pa tam uradnika, kateri posveča dolu po jeden dan v tednu. V Spanjski ni nič več ali manj nego 39.270 možkih in 51.946 ženskih beračev.
Hajnovejie vesti.
Dunaj 3 (Poslanska zbornica.) Zbornici jo došlo med drugim tudi poročilo proračunskega odseka o državnem proračunu za leto 1894.
Beligrad 3. Ministeratvo Simičevo je odstopilo. Dosedanji mini štor za notranjo poslove, Nikolajevič, ju sostavil novo mini-stersvo z islirn progratnam.
Trgovinski brzojavi.
BudlmpeHtA. Pšenica za spomlad 7-8(1—787, za jestn 7 &0—7'57. Koruza za maj-juni 507 do 5-08 1 - Oves za spomlad 7*20 do 7'28.
Pšenica nova od 17 kil. f. —•--•—, od 79
kil, f. - •---od 79 kil. f. ----, od 80
kil. f.-*--od 81 kil. for. - -• , Rž
5-25—5-70; oves novi 6-95—V-40.
Ječmen 6G5—«J25; prosa 4 IO-4-SO.
Ponudbo in popraševanje po pšenici zmerna. Prodalo se je 200U0 mt. st. po trdnih stalnih cenah. Koruza 0 novč. trdnejša. Vreme lopo.
Pragn. Nerafinirani sladkor: Mirno Za marc lt»*60, april 1G-I35. Za maj 1G-70. Nova roba september 1680.
BiidlmpeAtn. Špirit, 16-50—17'
lin vre. Kava Santos good average za april 102*2 \ za avgust 99 50, mirno.
IIfiniblirj( Santos good average za april 83-25, maj 83-25, september 79'-.
Dunajska borsa 2.
Državni dolg v papirju .	,
„ „ v srebru
Avstrijska renta v zlatu .	.
i,	„ v kronah	.
Kreditne akcije . , . .	,
London 10 Lsr......
Napoleoni.......
100 mark.......
10 italj. lir.......
aprila 1894.
danes
.	98-00
.	98J10
.	11915
.	9810
.	86840
.	12105
.	9-1)07,
.	Gl-10
.	43Č.O
včeraj
9830 119 1&
870-80 121-00 9-: 0 61-07'/, 4s{-50
Gostilna „Pri lep;m razgledu"
Alojziju se pri porodu najtopleje slavnemu občinstvu. Toči se prav dobro črno vino [ o 38 nvč, liter.
(20)
Gostilna v Barkovljah
Slavnomu občinstvu naznanjam, da nem odprl v nedeljo, dne 1. aprila gostilno
,.PH lepem Trutu"
T Barkovljah
(posostvo gospoda Matelanca),
Točila so ho 1"! o izvrstna in pristna domaČa črna in bula vinn, kraški teran in svežis pivo. Kuhinja izvrstna. Oddati je tudi nektj opravljenih sod, Prit oročam so za obilon obisk. (4l	Clnbrljel llevelnfc.
Izginila je
razlika maj bogatini in ubogimi, odkar izdelujejo mojo eksportne snovi,j, ko dobi lahko vsakdo
3 mn. 10 cm. liniskc volneno snovij
Zft celo nio£ko obleko za gld. 4.2'» in treba le poskušati, da no nverite o izborni kakovosti teb snovij Vsaka snov. ako ne ugaja, vsprojme se zopet donar. Pri naročilih treba navesti le
m so povrne _______ ...
barvo, svi tlo uli temno.
(10)
Bernard Ticho. Brno.
Gostilno s prenočišči
AL L A MOVA ABBONDANZA
lAlica Tcne-nte 15,
24-7
pripoioča podpisani slavnemu občinstvu. Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2. ure dopolunočl, ■/■ izvrstnimi namiznimi in desertnimi vini tor iznvrstno kuhinjo. Dreherjovo pivo po nizkih cenah. Za točno in vestno postrežbo jamči ponizni	F. I t VI KO.
„Kupuj pri kovaru in ne pri kovačatu!"
pravi stari pregovor.
To velja po vsej pravici za moj zavod, kajti le tako velika kupčija, kakoršna je moja, ima z :ok gotovega plačevanja velikanskih množin bhga, in drugih prednosti, cene stroške, kai je slednjič v korist kupo-valcu samemn.
Krami rtorci satebnim ođjtina'eem gr a ti* in fnmkn — Pogate zbirkr ntnrctv, kakor še nikoli, za krnjofr nefrankovane.
Snovij za oblek«.
Peruvien in tloaking za velečastito iln-)\<>ri(int>, predpisane snovij za uniform* e. k. uradnikov, tu h za veterane, f/rttilc, trlovndct, livreje, suknjo za biljard in igralne mizi, preproge ztt roznre, /odeti, tudi nepreraoč-Ijiv za lornke suknje, snorij, ki tte da)0 prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd.
Ceno, primerno, pošteno, trajno, čisto eol-neno sukneno blago in ne dober kup cunje, katere veljajo komaj odškodnino za Krojača, priporoča
Iv. Stikarofsky,
BRNO (avst- Manchester).
Največa zaloga tovarniškega sukna v vrednosti '/, milijona goldinarjev.
Pošilja se le po poštnem povzetju I Korespondencija v nemškem, češkem, ogrskem, poljskem, italijanskem, francoskem in angležkem jeziku.	(24)
„Tržaška Hranilnica"
(Cassa di Rhparmio Triestina)
Nprejcinlje denarne nloge v bankovcih od oO nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9-12. ure opoludne. Ob nedeliah pa od lp—12. ure opolddne. Obresti na knjižice a°/„ Plaenje vsak dan od 9 12. ure opoludne Zneske do 10' gld precej, preko 10O do 1000 moru se odpovedati H dni in zneske preko 1000 gld. pa 5 dni. KnkomptiUe menjlee domicil irane na
tržaškem trgu po........3'/«°/°
1'OMiiJnje na drž. papirje avstro-ogerske
do 1'jCO gld. po.........670
Višje zneske od 1000 do 5000 gld. po 4'/„,/„ Daje denar proti vknji£en(u na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru.	2—24
Trst, dne 24. februv&rja 1894.
FILIJALKA
c. li p, m\i Hitneo zidova
ssa trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vredn. parirjiti na	V napoleonih na
4-dnevni odkaz '2l/,'70 8- „ 8 •///. ao- „ a°/„
80-dnevni odkaz 2°/„ H-mesečni „ % ISL 6- „ -----
w • , - . , V . " /M-
/a pisma, katera su morajo izplačati v sedanjih bankovcih avst!', velj., stopijo nove obrestne takse 2 krepost z dnem 4. lebruavaria, S febru-varja in odnosno 2. marca t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel.
V	vredo, paplrj h 2°/0 na vsako svoto
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad. Bielitz, Oablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Izubijana, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in ■Solnograd, — brez troškov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24- 22 pri odbitku 1 provizjie.
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod
ugodnimi pogoji. Na jamjevne listine pogoji po dogovoru. Z od-prtjom kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi
Vložki v pohrano.
Sprejemajo so v pohr .no vre nostni papirji zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd.
po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnom cnr.su. Trst, 01. jauuvarja lb94.	2—24
OOOOOOOOOO
Kalogtt piva
pivovarne bratov
Relninghaus v Steinfeldu — Gradec
A. DE JAKD, junior, Y TRSTU
Via degll Artlsll š( S,
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolici staroznano steinfeldsko eksportno (Ex-port), o/ujsko (Miirzen) in uležano (I.agcr) pivo, tuko v sodih kakor po steklenieah, pod
ugodnimi pogoji.	156
<300OOOOO O«
Dominik Lušin
Kopru
priporoča svojo velico zalogo ruzno-vrstne lesenine, kakor:
trame, "agance, morale, dile po tudi opeko, apno, pesek itd.
Naročila izvršujejo se točno in po najnižji ceni.	104 2
jr -jtr "ir ~>tf "t' A	«t|i A	jf A A
Lastnik politiuuo društvo „Edinost" — Izdavatelj iu odgovorni uivduik: Mak* <"otlč. -- Tisku C. Amati siuov."