: Posamezne Številke po 4 viiarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob */*6. uri zjutraj, a cb ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Naročnina znaža: v Ljubljani v uprav-KiStvu mesečno K 1'—, z dostavljanjcn na dom K 120; s poito celoletno K 18 — , polletno K 9’—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1 '50 Za inozemstvo celoletno K 28—.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo In npravnlStvo je na Miklošičevi cesti St. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: pctit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In ishvale vrsta 30 v. Pri večkratnem og)a$a-njn popust. Za odgovor se priloži znamko.
St 235.	V	Ljubljani,	ponedeljek	dne	24.	oktobra	1910.	Leto	I.
Neodvisen političen dnevnik.
Mali Človek,
Vsa sila klerikalne potitčne organizacije leži v organizacijo malega človeke. Ob času splošne in enake volilne pravice je prišel tudi mali človek do veljave, postal je političen faktor, s katerim je treba računati. Zato so propadle nedemokratične stranke: pridobile pa so t. zv. ljudske stranke in socijalistične stranke: prve so organizirale ljudske mase, druge delavske mase. Tudi se je pokazalo, da se boj v parlamentu bolj in bolj suče okoli tega vprašanja: kmet in delavec, agrarci in soc. damokrati so si najodločneje stopili nasproti, kajti interesi kmeta in delavca se križajo najbolj. Na strani pa so ostale me-ščanške stranke. Ako govorimo o malem človeku, ne mislimo pri tem deliti ljudi na male in velike, kajti ljudje so si enaki po svoji človeški dostojnosti in po svojih pravicah do življenja, ampak označujemo s tem človeka mase, kajti ta človek je po svojih nazorih in zahtevah različen od ljudi drugih nazorov in drugih zahtev. Pri zadnjih volitvah v Beli krajini se je pokazalo, kaj pomeni organiziran mali človek. Treba je tega človeka psihologično razumeti in se ne bomo čudili številu klerikalnih glasov. Mali človek se ne more zanimati za velika kulturna vprašanja, ker se čuti srečnega in zadovoljnega pod varstvom duhovniškega plašča in njegovim srčnim zahtevam odgovarja stara tradicijonelna vera. Ko sliši iz duhovniških ust zavita izvajanja o svobodomislecih, se boji za svoj sveti mir. Pogosto njegova vera ni ista, kakor jo pridi-guje župnik, pogosto tudi vidi napake, ki se gode v cerkvi, toda to ga ne odžene — on ostane pri starem. V tem oziru torej nima nikakih zahtev, kulturnih zahtev nima, pač pa ima materijelne zahteve in za to *iu rabi poslanec. Pogosto ne veruje obljubam ne tem ne onim, vendar končno voli, naj bo kakor hoče. V tem oziru se sliši pogosto mnenje, ki je podobno onemu: moliti je dobroH';ako je na onem svetu kaj, bo že zaleglo, ako pa ne bo nič, tudi ne bo škodilo. Tako je tudi pri volitvah. Toda geslo: organizirati vse do zadnjega človeka, se je klerikalcem bogato poplačalo. Mali človek ima tudi svoj ponos in svoje mnenje. In to so znali klerikalci porabiti: glede ■azorov in zahtev so napravili malemu človeku program, ki je bil prilagoden onim nazorom in zahtevam. Volja ljudstva, so to imenovali klerikalci. Mali človek si želi vlade duhovščine, da je varen pred večnostjo, zato so mu jo klerikalci pustili in jo še pomnožili: njegovim zahtevam primerno so napravili gospodarski program. Da bi se ljudstvo ne moglo osamosvojiti, niso položili gospodarske organizacije na občine, ampak na župnišča. Mali človek je bil s tem zadovoljen: ustregli so tudi njegovemu ponosu. Vsako osebo so imenovali v časopisih, upoštevali so vsak dopis, hva-
lili so na vse pretege svoje ljudi, nobene psovke niso bile dovolj grde za nasprotnika, sprejeli so prijazno vsakega .svojega". Pri naprednjakih tega ni bilo: svojih ljudi niso poznali, pisem niso upoštevali, z malim človekom niso znali občevati. Ponos organiziranega strankarja je bil tu večji, nego njegove materijelne zahteve. To je bilo odločilno za one, ki so bili preje	preponosni, da bi se	ponižali k	malemu	človeku. Kdor	je kdaj	videl one	tihe
kmetiče, kako slede župniku, ki jih vodi v dolino na zborovanje ali na volitev, ta ve, kaj je to: mali človek.
Ker je soc. demokracija v sebi združila delavske mase,	ostane	nam še meščanstvo.	Ne mislimo,	da tu	ni malega	člo-
veka. Treba ga je organizirati; to je velika naloga napredne stranke. Treba pa je skrbeti za interes meščanstva, ki ima svojo narodno in kulturno nalogo. To je delo, ki čaka vse one, ki vedo, da klerikalizem preti tudi našim mestom. Zato je potrebna organizacija malega meščana, ki ima svoje nazore in zahteve.
Iz slovenskift krajev.
Iz Vrhnike. Slavni vrhniški klerikalci so se med seboj sprli. V zadnjem ,Domoljubu" pravijo, da so primorani povedati resnico. Ko so namreč lansko leto ustanovili »Občinsko hranilnico", dopovedovali so ljudstvu, da se bo v »Občinski hranilnici" delalo vse brezplačno. Pravili so, da ustanovitelji te hranilnice delujejo le v korist in blagor vrhniške občine. Zaradi tega ne bodo zahtevali nikakega plačila, uradovali bodo zastonj. Sedaj pa nekdo v .Domoljubu" kar naravnost trdi, da ima občinski tajnik g. Seliškar kar 250 K od »Občinske hranilnice" mesečnega zaslužka. Vsak previden človek ve, da se dandanes napravi brezplačno le prav malo. Toda pri gg. voditeljih te hranilnice Mulleyu, Verbiču, dr. Maroltu in Premku je v tem oziru gotovo kaka posebna izjema! No, dopisnik »Domoljuba" nam bode že še povedal, kake zaslužke vleče mesečno vsak posameznik teh gospodov! Pojasnil nam bo, zakaj se odpravlja g. Premk v pokoj. Pravijo namreč, da bode on to hranilnico, seveda brezplačno vodil in urejeval. Gosp. dopisnik, le tako naprej, ne prizanašajte preveč, upamo, da nam sčasom pojasnite tudi zakaj se prav-zapiav gostač g. Verbič ruje in poganja z g. Premkom za načelništvo te hranilnice. Morda je do sedaj naredil Vrhničanom premalo dobrega in hoče to kot vodja občinske hranilnice popraviti — ali pa se mu mogoče njegova ogromna dedščina, katero nosi od ene hranilnice do druge, kakor mačka mlade, premalo obrestuje, da išče zaslužka drugod. Gospod dopisnik »Domoljuba" prosimo pojasnila. Da se pri rajfajz-novki dela in ureduje vse brezplačno Vam
že verujemo, priznamo tudi, da je v ka-planiji ta sedaj popolnoma varna. Saj g. Janko je že odšel, on je namreč neizmerno ljubil okroglo denarce, marsikomu je zapustil dober spomin. Le tako naprej, Vrhničani Vam verujemo le toliko, kolikor hočemo sami.
Brežice ob Savi. Širnemu svetu je že znana naša slavna avstrijska mestna policija v Brežicah. Obstoji iz samih najzagri-zenih renegatov, ki prizadevajo Slovencem, kjer le morejo sekature in krivice. Vsi časnikarski apeli so bili še dosedaj brezuspešni, poslanci ž la Korošec in Benkovič imata pa druge bolj »važne" opravke ter rajši farbata svoje volilce in lažeta v »Gospodarju". Kako enostranski in brutalni so naši policaji naj priča sledeči dogodek. V svojem lastnem »Narodnem Domu" so priredili Sokoli dne 4. septembra telovadbo in veselico. Pri tej priliki je neki fant pozdravil svojega tovariša z vzklikom: Nazdar! Takoj je priletela cela policija kolikor je sploh eksistira in je hotela nič slutečega fanta aretirati. Vidite, dragi Slovenci, tako se nam godi! Niti na svoji lastni, rojstni grudi ne smemo govoriti v svoji mili slovenski govorici. Priklatilo se je nekaj tujcev, ki so okužili nekaj mlačnih in neznačajnih domačinov. Dobili so tako janičarje, ki so hujši od frankfurtarskega mrčesa. Da bi se pa mislilo z njihovo ekspedicijo je pa tudi težko, kajti gospodje renegati sede že na celih kupih denarja. Veletrgovec Matheis in njegovi uslužbenci ter žajfar in kramar Del Cott & Domp. so se že tako preobjeli slovenskega kruha in denarja, da kakor blazni delujejo za germanizacijo. Njim se mora pokoriti celo mesto. Naš slovenski kmet jim pa nosi denar v njihove prodajalne in delavnice in niti ne pomisli, da nosi svojim rabljem. Ali ni nikogar, ki bi odprl oči našemu nezavednemu ljudstvu? Naše ljudstvo je po večini klerikalno, no, in naša sveta vera uči kar tudi duhovniki radi deklamujejo: bodi krotek in iz srca ponižen! In res, ponižni smo že mi Slovenci dovolj, da se oklepamo v suženjske verige. Ali bo to trajalo dolgo? Poslušajte me, bratje, pravim vam: imejte pogum, zora puča, bit če dana! Neustrašeno naprej! Kdor se ne straši dela, kdor ima srce za svoj rod, smisel za obstanek, ideal za Slovenstvo, novo in poživljeno, ta naj stopi v naše vrste! Že se kažejo predznamenja na zapadu, tudi pri nas bojo zbudila prej ko slej odmev in naše ljudstvo bo — svobodno kakor je že bilo, a ga je požrl germanski zmaj. Ti pa, drago »Jutro", ki si se nam postavilo za vodnika, le prospevaj, napreduj in oživi naše moči ter nas pripelji do lepšega jutra! Pa poslušajmo, kaj se je nadalje pri nas v Brežicah zgodilo. Neki naš »vsenemški" meščan se je preveč nalezel dobre kapljice in je sredi noči po naši ulici razgrajal in vpil na vse pretege. Ljudje so strahoma vstajali in mislili, da
se je nedvomno sam Bismarck pripeljal. Policije seveda nikjer. Slednjič je vendar priletel od nekod in hotel »strammdeutscher“ razgrajača aretirati. Pa je policaj slabo skupil. Pijani Nemec ga je prav prijazno sprejel s pozdravom: falot, fakin, mene Nemca, hočete zapreti? Pri teh besedah pa je prešel policaju ves pogum, ki ga sicer tako rad kaže napram Slovencem. Kaj bi se neki v tem slučaju Slovencu zgodilo ? Tako ne bo šlo več dalje!
Nekaterim našim starim »pur-garjem" naš Sokol nikakor ni po volji. Seveda stari »dobri* časi, ko je cvetelo germanstvo, so minuli. Zavel pa je nov duh in kdor se ga ne oklene, ostari in propade. Naš naraščaj še obeta boljše čase in prav ponosni smo nanj. Čemu bi pa zmiraj tlačanili nemškim trgovcem in zastarelim meščanom ? Mladina, na periferijo! Sokol se kmalu preseli v novo, špecijelno zanj zgrajeno poslopje. Bo ba nekaterim sosedom trn v peti!
Splošni pregled.
Deželni zbori.
Zanimivo je stanje in delovanje deželnih zborov. Istrski je zaključen zaradi slovensko-hrvatske obstrukcije, goriški je zaključen zaradi klerikalnih nasilstev napram poslancem manjšine, v moravskem je obstrukcija socijalnih demokratov in Nemcev zaradi finančnih predlog, v gališkem je prepir zaradi volilne pravice v državni zbor, in se pojavljajo poulične demonstracije, v češkem deželnem zboru čakajo na konec pogajanj med Cehi in*Nemci zaradi narodnostnih vprašanj, vorarlberški nima drugega dela nego da protestira nujno proti žaljenju papeža na protiklerikalnih shodih in bo menda zato kmalu zaključen, v štajerskem straši slovenska obstrukcija in delitev dež. šol. sveta, kranjski pa se rad baha s svojo delavnostjo, zato hodi preko draginje na dnevni red. Draginjsko vprašanje se je brez posebnega uspeha oglašalo skoraj v vseh dež. zborih, zato pa je s tem večjo silo prišlo na ulico, kjer ga hoče masa po svoje rešiti.
Državni zbor.
Avstrijski drž. zbor bo sklican okoli 22. novembra, kakor poročajo listi.
Bolezen srbskega prestolonaslednika.
Bolezen srbskega prestolonaslednika se je obrnila na boljše tako, da ni nikake nevarnosti več. Zanimanje za prestolnikovo bolezen je bilo splošno in jo je zasledovalo dnevno časopisje z veliko napetostjo. Vzrok temu je bilo posebno to, ker bi bilo v slučaju smrti prestolonaslednika nastalo vprašanje, kdo bi bil potem srbski prestolonaslednik. Kakor je znano, se je lani princ
LISTEK.
MICHEL ZfiVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	1135;
»Ta dvoboj se ne bo vršil 1" je vzkliknil grof živahno.
»Ne sme se zgoditi, da bi dva vrla plemenitaša po nepotrebnem prelivala svojo kri!" je dodal knez Manfredi. »Naj stopi kdo po Giovannija Malatesta ..."
Giulio Orsini je odhitel iz dvorane in se kmalu vrnil z Malatesto. Ta je bil zdaj zelo miren in mrzel.
»Dragi Giovanni," je dejal knez, »bili ste krivični proti vitezu de Ragastensu. Mi imamo gotov in očividen dokaz, da vaša sumnja ni bila opravičena .. . Naš ljubljeni grof se je vrnil med nas in dokazano je, da je grešil samo po neprevidnosti. Zdaj nastopa zopet vse svoje pravice in časti, toda vseeno nam pušča poveljstva, kakor jih je razdelil veliki svet."
»Nepopisno srečnega se čutim, da je grof vreden naše pokorščine," je dejal Malatesta.
»Dobro, Giovanni! . . . Kar pa se tiče viteza de Ra-gastens, ste preveč plemenitega srca in imate preveč pravega poguma, da ne bi priznali vpričo njega, da niste imeli prav."
»Preden vam odgovorim, knez, bi rad govoril z gospodom vitezom par besed med štirimi očmi."
»Naj bo!" je dejal knez Manfredi z začudenjem.
Giovanni Malatesta je stopil za vogal pri oddaljenem oknu, in Ragastens mu je nemudoma sledil.
»Gospod1" je dejal Giovani Malatesta, »od tistega trenotka, ko sem vas videl v rimskih katakombah, sem iz dna srca občudoval viteško poštenost vašega ravnanja in vaš pogum ... To mnenje, ki ga imam o vas, se tudi ni izpremenilo, odkar ste privedli grofa Alma nazaj . . . prepričan sem, da on le vam dolguje svojo čast . . ."
»Zatrjujem vam, gospod . . ."
»Dajte, da govorim, gospod vitez . . . Hotel sem vam reči, da se žalitev, ki je bila pravkar na mojih ustnicah, nikakor ni rodila v mojem srcu. Še v trenotku, ko sem iskal proti vam strupene besede, sem vas moral občudovati in, žal, tudi zavidati!"
Ragastens je bil ves osupel. Da je Giovanni Malatesta pogumen, o tem ni bilo dvoma. Kaj se je vendar godilo v duši tega mladega moža."
»Vitez," je nenadoma povzel Malatesta, »pred temi gospodi se vam bom opravičil. Kajti žalil sem vas z nizkim ravnanjem, dobro vedoč, da ne zaslužite moje psovke . . ."
»Jaz pa," je dejal Ragastens, »ne bom dovolil, da bi se tako vrl plemič poniževal. To, kar ste mi pravkar rekli, je izbrisalo žalitev. In jaz — ne le, da sem s tem zadovoljen — toliko niti ne bi bil zahteval . . ."
»Hvala vam, vitez," je vročično povzel Malatesta. »Toda dovolite, da povem vse. Opravičim se vam, in najin nocojšnji dvoboj se ne bo vršil. Bila pa se bova vseeno.. .*
»Ne razumem vas .
»Pravim vam, da se morava biti! Treba je, da eden naju dveh pogine! . . .«
»Naj bo! Pripravljen sem se klati z vami, čeprav se mi vaše vedenje zdi . . .*
»Vredno norca! ... Kar recite! > . .‘
»Kdaj pa potem hočete, da se bijeva?" je dejal Ragastens, čimdalje bolj začuden.
»Jutri zvečer, ko se bo bližala noč."
»Dobro. In kje? . . .“
»Pri Glavi ..."
»Kje je ta Glava? . . . Oprostite, jaz še ne poznam Monfeforte ..."
»Zunaj obzidja, sredi soteske, po kateri ste dospeli, kakor so mi povedali . . . Ali ste opazili tamkaj dvoje ogromnih skal? . . . Ena njiju dveh, na desni, je nekoliko podobna človeški glavi. Zato pravijo temu kraju Glava . .."
»Dobro. Jutri pod večer pri Glavi. Točno bom tam, gospod ..."
»Hvala vam, vitez," ie dejal Malatesta iskreno.
»A vseeno mi dovolite vprašanje! Ni vraga, pošten človek kakor jaz se ne izpostavlja možnosti, da ga ubije vrl plemič kakršen ste vi, ali pa da on ubije njega, ne da bi vsaj vedel zakaj ? . . ."
»Vi bi radi vedeli, zakaj sem vas izzval? Vi bi radi vedeli, zakaj vas vseeno hočem ubiti ali biti ubit od vas, dasi obžalujem besedo, ki ni bila vredna poštenega človeka?"
»Smrt božja! Močno se mi dozdeva, da bi rad vedel! . . ."
»Dobro!. . . Zato, ker ljubim Beatrice! . . . Razumite me dobro . . . Ljubim jo do blaznosti; zato sem storil nizkost, da sem vas vedoma krivično psoval . . . Ljubim jo tako, da imam rajši smrt kakor pa gotovost, da nisem ljubljen! . .
Ragastens je silno prebledel. Zajecljal je:
.Vi ljubite knjeginjo Manfredi . . . Toda kako more ta ljubezen . . .-	  (DlIje>)
Juri odpovedal prestonasledstvu in bi po ustavi ne mogel več postati prestolonaslednik, tudi ako umrje njegov brat. Prišel bi torej na vrsto Pavel, sin Arzen Karadžor-dževiča. Na vsak način bi nasledstveno vprašanje na Srbskem ne bilo na prvi mah razrešeno. Bolezen prestolonaslednika pa je budila tudi razna domnevanja. Listi so namreč prinesli novico, da je bil prestolonaslednik v Nišu — zastrupljen in da se pripravlja nova zarota proti srbski dinastiji. Baje so mu dali strupa v pijačo. Toda te vesti so se izkazale kot neresnične, ker zdravniki niso našli nikakih znakov za-strupljenja, ampak je prehlajenje povzročilo bolezen.
Perzijski nemiri.
Postopanje Nemčije pri perzijskih nemirih podpira tudi Avstrija, ki se na ta način hoče Nemčiji izkazati hvaležno za njeno podporo ob času aneksije Bosne in Hercegovine. Nemčija namreč čuti, da bi izgubila mnogo vpliva na vshodu, ki ga potrebuje za svoj »Drang*, ako pi pustila, da bi Anglija in Rusija uredili perzijske razmere, ali če bi celo prišlo do delitve. Zato se je oglasila s svojimi pravicami in da bo beseda bolj veljavna, jo podpira Avstrija. Za zdaj je upati, da bodo nemiri kmalu ponehali in da bodo Angleži napravili mir s svojimi četami. Ako se to ne zgodi, bi Anglija storila nadaljne korake in bi pri tem prišla v konflikt z drugimi državami. Do-zdaj sta imeli Anglija in Rusija nekako predpravico v Perziji; sedaj pa se oglaša tudi Nemčija, Avstrija in Turčija.
Kaj sem zapazil?
Bil sem v deželnem zboru. In zakaj bi ne prišel v deželni zbor na galerijo, ko sedi Kobi celo v dvorani med poslanci in jih zabava z raznimi šalami, ki se jih je naučil v »Unionovem* buffetu od duhovitih ljubljanskih izvoščekov, od katerih bi se mnogemu bolje podalo, ako bi sedel med deželnimi očeti, kot se to poda »humoristu* Kobiju.
Zapazil sem torej, da je^poslanec Kobi humorist, Demšar, po dom. Čočov France, jev pa gromovnik in imeniten govornik. Človek bi ga poslušal noč in dan, lačen in žejen, posebno je ako na svojo nesrečo žurnalist, ki mora noč in dan, lačen in žejen, sedeti v oni kletki, na kateri se blišči napis .časnikarska loža* in zapisa-vati vse — tudi modre besede Čočovega Franceta.
Zapazil sem tudi, da niso vsi zastopniki kranjskega »nemštva" vredni enega ficka, ker jih ni skoraj nikdar v dvorani, nego sedijo v buffetu in se krepčajo, ali pa kvartajo v kazini.
Deželni glavar, ex-liberalec Šuklje je smešna figura, dr. Lampe je pa zelo navihan in kadar mu slaba prede, je proti svoji vsakdanji navadi zelo — uljuden. On je bolji diplomat od dr. Šušteršiča, ki se vedno šopiri, kot petelin na gnoju, tako, da je še po svoji zunanjosti postal popolnoma sličen dobro rejenemu petelinu.
Dr. Tavčar dela naravnost imenitne primere. Pravi — pri razpravi o cestnem zakonu —, da vidi pred sabo poroko, pri kateri je dr. Šušteršič ženin, baron Schwarz pa nevesta, ki prinaša,svojemu ženinu za doto — cestni zakon.
»Cum počn*, bi reklo moje dekle, ki je do sedaj rado nemškutarilo, sedaj se je pa že naučilo govoriti pol slovensko, pol nemško tako, da je opravičeno upanje, da začne s časom govoriti čisto slovenski.
Marsikaj sem še zapazil v našem »kurjem lontagu", ali vsa ta moja zapažanja
Mali listek.
Drobnosti.
Karl May in Leblns. Znani pisatelj fantastičnih potopisnih romanov je tožil pisatelja Lebinsa, ki mu je lani očital goljufijo, sleparstvo in druge stvari; imenoval ga je celo roparja in tatu. Sodišče pa ni dopustilo, da bi Lebins prinesel dokaz resnice. — Karl May je namreč napisal 40 zvezkov potopisnih romanov, ki se gode po vseh delih sveta. Podpisoval se je kot — doktor. Lansko leto pa je prišlo na dan, da May ni bil nikjer v onih krajih, ki jih popisuje in da si po krivici pridevlje naslov doktorja. Nasprotno se je pokazalo, da je bil Karl May član neke roparske družbe in da je bil celo zaprt. O tej pravdi bo sodišče izreklo svojo sodbo dne 26. t. m. Mayevi spisi so bili tudi med našo mladino zelo priljubljeni in niso vedno dobro uplivali na čitatelje. Najbolj so jih priporočali klerikalni pedagogi, menda so že vedeli zakaj. Ne more se tajiti, da ima Karl May velikansko fantazijo in da so njegovi potopisi zelo zanimivi, toda v mladih ljudeh je zaradi njegovih spisov izginil vsak smisel za pravo umetnost in pogosto se je pripetilo, da so dečki hoteli posnemati Maya ne le v »Mayhiebih*, ampak tudi v tem, da so pobegnili v svet in gozde, kjer
priobčim še-le potem, ko bo deželni zbor zaključen, za danes pa končam že za to, ker sem se nalezel v deželnem zboru — »spavajoče bolezni”.	Bav-bav.
Shod zoper draginjo.
Včeraj se je vršil v ljubljanskem »Mestnem domu“ prvi veliki javni shod narodno - naprednega političnega društva ,Skala", katerega so se udeležile tako ogromne množice ljubljanskega občinstva iz vseh slojev, da je bila velika dvorana in galerija do zadnjega kotička polna in da je mnogo poslušalcev, ki niso mogli dobiti prostora v dvorani, moralo ostati zunaj na hodniku. Bil je ta shod impozantna manifestacija, najlepših eden, kar smo jih videli v zadnjem času v Ljubljani. Značilno je, da so se udeležili z malimi izjemami shoda sami tako-zvani nižji sloji. Ta shod je bil obenem mogočen protest proti neljudski draginjski politiki naše klerikalne deželnozborske večine, kakor tudi javna obsodba in opomin onim elementom v narodno-napredni stranki, ki so zadnji čas psovali Skalaše s »tucatom ljudij“ in »oštarijskim omizjem".
Predsedoval je shodu dr. Josip Lavrenčič, ki je v uvodnih besedah razjasnil namen in pomen protestnega shoda proti draginji, in povdaril, da je bilo potrebno, da se zberejo zastopniki vseh slojev, da protestirajo proti kompetentnim faktorjem, ki prepuščajo tako važno vprašanje samopomoči ljudstva.
Nato poroča o draginjskem vprašanju dr. Anton Švigelj. Navaja več vzrokov draginje. Stanovanjska draginja ne obstoja sama zase, marveč se porazdeli na tisoče in tisoče ljudi, ki prekladajo tudi v obliki živilske draginje gorje z ene rame na drugo. Vprašanje draginje se ne da rešiti le za Ljubljano in okolico, ker to je važen so-cijalen problem celotne države. Odprtje meje, povzdiga količine živine bi temu odpomoglo. Mesto za bajonete in mornarico naj se porabi 60 milijonov za povzdigo živinoreje. Živino je treba tudi gojiti ravno s stališča produkcije mesa in ne le samo mleka. (Burno odobravanje.)
Referat obolelega Valentina Fortiča je podal g. Rapuš, govoreč o delavstvu in draginjskem vprašanju. To poročilo prinesemo v eni prihodnjih številk.
Nato je govoril ob nastopu burno pozdravljen o uvozu argentinskega mesa tržni nadzornik Adolf Ribnikar.
Tudi to poročilo prinesemo v celoti.
K besedi se še oglasi profesor Anton Jug, ki je ob živahnem pritrjevanju zahteval, da se za trudapolno delo, ki ga izvršujejo osobito nižji sloji pod najtežavnejšimi pogoji, tudi od merodajnih faktorjev ustvari take razmere, da bodo lahko dostojno živeli. Govornik predlaga končno naslednjo
resolucijo:
Na javnem shodu narodno-naprednega političnega društva »Skala" zbrani zastopniki vseh ljubljanskih slojev, ki trpe pod neznonsno stanarinsko in živilsko draginjo, poživljajo javne zastope in vse merodajne faktorje, da začnejo s tako gospodarsko politiko, ki bi ne bila več naperjena proti konsumenton in ki bi ne tirala prebivalstva v še večjo bedo. Shod zahteva zlasti, da se meje odpro, prosti uvoz klavne živine, znižanje uvoznih stroškov, znižanje carine na živila; shod protestira proti neznosni agrarni politiki, ki je napravila iz naše države državo draginje; protestira proti protiljudski politiki deželnozborske večine v kranjskem deželnem zboru, ki ne upošteva, da je našemu kmetu veleagrarna politika škodljiva, za prebivalce mest pogubna.
so hoteli doživeti take nenavadne dogodke, kakor jih opisuje May. Mora se priznati, da je francoski pisatelj Jules Verne mnogo primernejši za mladino in da upliva na mlado domišljijo mnogo ugodneje, nego May. Sicer je tudi Jules Verne pisal svoje stvari doma, toda v njegovih spisih ni pobojev, kakor jih mrgoli v knjigah bivšega člana pogozdne družbe — Karla Maya.
Tendencijozna mladinska literatura. Nemški pedagogični spisi svare pred izdajami mladinskih knjig, ki prihajajo iz raznih klerikalnih založništev (Styria, Adlerbibli-othek), ker se v njih razširjajo med mladino laži o važnih osebah in so pisane sploh s klerikalno tendenco, kakor to zahteva »versko-nravna" vzgoja. Mladinska literatura je velikanske važnosti, ker je-težko uničiti predsodke, ki jih dobi mladina iz tendencijozno-klerikalnih knjig. S tako literaturo se vzgajajo mladi fanatiki, ki ne morejo nikdar objektivno presoditi resnice. Potrebno bi bilo tudi pri nas bolj paziti na mladinsko literaturo, ki jo z uspehom razširjajo klerikalni agitatorji, na drugi strani pa bi morali skrbeti za to, da dobi mladina čim več dobrega in zdravega čtiva v primerni mladinski literaturi.
Komorni pevec Fran Naval v Pragi. Te dni gostuje na vinogradskem gledališču naš rojak, član berlinske opere Fran Naval v operah »Zaza* in »Napoj ljubezni". Listi so, kakor po navadi polni hvale o slavnem
Resolucija je bila z velikanskim odobravanjem soglasno sprejeta, nakar se je predsednik zahvalil zborovalcem za udeležbo in zaključil krasno uspeli shod.
Daevste vesti.
t Dr. Julij Friedrich. Sekundarij dež. bolniščnice gosp. dr. Julij Friedrich je včeraj, v nedeljo zjutraj okoli 8. ure nagloma umrl. Krepki, navidez docela zdravi, vedno veseli doktor je bolehal na ledicah. V soboto popoldne se je med operacijami nepričakovano zgrudil in prenesli so ga nezavestnega v bolniško sobo. A kmalu se je zavedel in nihče ni slutil, da so mlademu možu ure že štete. Dr. Fredrich je zaspal, a ni se prebudil več. Usmiljena sestra ga je našla na strani ležečega, ko je vstopila v njegovo sobo. Mislila je, da doktor lepo spi. Tudi primarij g. dr. Gregorič ga je našel mirno ležečega in pustil ga je, meneč, da spi. Ko pa je prišla sestra usmiljenka drugič v njegovo sobo, ga je natančneje pogledala, a bil je že mrtev. Zadela ga je kap na možgane. Pokojnik je bil sin odlične češke rodbine iz Prage, izboren zdravnik, kot operater desna roka dr. Šlajmerja, popularen med ljubljanskim občinstvom. Zlasti igralskemu osobju je bil ljubezniv zdravnik, ker se je živo zanimal za dramatsko slovensko umetnost. Velesimpatični ta češki zdravnik ostavlja najlepši spomin za seboj. Čast njegovemu imenu!
Izprememba v dež. šol. svetu. Prof. Jarc odloži svoje odborniško mesto v dež. odboru in dobi šolski referat dr. Zajc. Smo radovedni, kako bo zdravnik obvladal naše šolske razmere.
„Agro-Merkur“ v konkurzu. V soboto je bil razglašen nad »Agro-Merkurjem* konkurz. »Agro-Merkur" je na zadružni podlagi ustanovljena veletrgovina, ki se je bavila z blagovnimi kupčijami. Kupčevala je ne samo s kmetskimi pridelki in kmetskimi potrebščinami, nego tudi s konzumnim blagom. »Agro-Merkur" je bilo privatno podjetje različnih gospodov. Vodstvo na-rodno-napredne stranke ni imelo nobenih simpatij za to zadrugo ter je že dolgo časa sililo na to, naj »Agro-Merkur" sploh preneha. Pasiva presegajo aktiva za 160.000 kron, vendar kaže, da ne bo noben zavod in noben upnik nič izgubil, kajti med gospodi, ki jamčijo za izgubo »Agro-Merkurja" so taki, o katerih plačilnih zmožnostih ni nobenega dvoma. Člani »Agro-Merkurja» jamčijo namreč s štirikratnim zneskom svojih deležev; ker znaša jamstvo visoko nad 300.000 kron, bo ž njim izguba seveda pokrita. Predsednik »Agro-Merkurja" je bil tovarnar in veleposestnik Josip Lenarčič.
Iz Most. Včeraj popoldne se je vršil pri »Malem Slonu" v Mostah protesten shod proti draginji. Predsedoval je shodu g. Lavtar. Govoril je sodrug Petejan iz Trsta in Mlinar iz Ljubljane. Na shod je prišel tudi g. Ribnikar iz Ljubljane, ki je spregovoril k draginji imenom narodno-naprednega političnega društva »Skala".
Diplomo družbe sv. Cirila In Metoda je dobila narodna gostilna pri »Lipi" kjer se je v kratkem času nabralo prvih 200 K v nabiralniku. Diploma je kras in ponos gostilni, ki je med tem tudi cela vrata prve sobe prelepila z narodnimi kolki, kateri so tudi vrgli več kot 200 K narodnim namenom. Omeniti in povdarjati je pa še posebej, da je upeljala gostilničarka tudi Sokolski nabiralnik in upamo, da ne bo dolgo, ko se poleg diplome sv. C. in M. zasveti tudi Sokolska, ki bo s svojo pomembno krasoto pripomogla k temu, da se stene v gostilni pri Lipi v najkrajšem času napolnijo stakimi dokazi požrtvovalnosti.
pevcu, ki je zdaj že tretjič gost vinograd-skega mestnega gledališča.
Erna Destlnova. Na praškem narodnem gledališču je gostovala pretekli teden slavna češka pevka Erna Destinova, ki je član berlinske dvorne opere. Erna Destinova je sedaj najslavnejša češka pevka, ki je nastopila povsod v Evropi in v Ameriki z velikim uspehom. Vkljub svoji slavi ne pozabi svoje domovine in prihaja skoraj redno vsako leto v Prago gostovat. Njen poset v Pragi je vselej pozdravljen od vseh umetniških in narodnih krogov. Lansko leto so študentje celo izpregli konje pred njeno kočijo in so jo sami peljali čez mesto. V »Času" je priobčila Erna Destinova svoje spomine na prvi nastop v gledališču. Kot 18 letna učenka glasbene šole je hotela nastopiti v vlogi »Carmen*. Igrala je svojo ulogo s celo dušo in je bila odklonjena. Zato je zapustila Prago in je odšla v tujino, kjer je postala slavna. Vkljub temu, da jo domovina ni takoj pripoznala, je ostala zvesta hči svojega naroda.
Slikar Žmurko umrl. y Varšavi je umrl pretekli teden slikar Žmurko, ki je znan tudi pri nas vsaj po razglednicah, ki jih je izdalo umetniško društvo v Varšavi.
Žmurkove slike akti in portreti so postali na ta način popularni in so splošno ugajali zaradi živih barv, ki so jim dajale poseben izraz.
Vesti o Tolstojevi smrti, ki so se
Slovensko občinstvo naj upošteva zavednost gostilničarke pri »Lipi" in naj se pridruži tem vrlim darovalcem, ker le med takimi ljudmi se najde pravih sinov slovenskega naroda.
Circolo, Italiano prične z rednim poukom nepreklicno za prvi kurz danes dne 24. t. m. od 8. do 9. ure in drugi kurz jutri v torek od 8. do 9. ure zvečer v mestnem dekliškem liceju, I.nadstropje levo zadnja soba. Pretekli teden se še ni moglo pričeti vsled formalnosti, ki jih je treba ukreniti v podobnih slučajih. Pridejo naj zanesljivo vsi, ki nameravajo obiskovati kružok, da se končno sporazume in določijo učni čas.
Pozor pred agenti! Iz Dolskega pri Ljubljani nam poročajo: Pred kratkim je prišel semkaj potnik zagrebške tvrdke Majer, Cvetkovič ter brez vsakega naročila poslal nekemu tukajšnjemu trgovcu sod špirita. Ker dotični trgovec špirita ni hotel sprejeti, je ležal dolgočasa na. postaji, dokler ga ni prevzel neki drugi trgovec ter o tem obvestil tvrdko in ji poslal tudi denar. Toda tvrdka je kljub temu tožila gori omenjenega trgovca in mu povzročila 20 K 21 vin. stroškov. Trgovci! bodite previdni pred-sleparskimi agenti in pazite, da ne boste tako po nedolžnosti plačevali sodnih stroškov, kakor jih je moral gori omenjeni trgovec. Vsiljive agente spodite čisto navadno čez prag, ker tako se jih bote najlažje otresli in se obvarovali vsakih sitnosti.
Smrtna nesreča. V soboto zjutraj našli so na železnični progi Zagorje-Sava nekega neznanega mrtveca, kateri se je pozneje agnosciral kot Ivan Tomažič, posestnik iz Kresnic pri Litiji. Ponesrečenec je delal tudi na železnici in je v petek popoldne šel po plačo v Zidan most. Ko se je potem vračal ponoči z vlakom domov, je najbrže padel iz vlaka, ter se ubil.
Trgovski koledar za leto 1911. je izšel, ter ima naslednjo vsebino: Slovensko trgovsko društvo »Merkur" in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, kolkovne lestvice, podrobna določila, za kolkovanje listin, spisov, računov itd., poštne določbe, obrestne tabele, tabela za razredčenje alkohola, dolgostna mera za sukno, uteži, kovani denar, mere in uteži nekaterih držav, ki še niso uvedle metričnega sistema, pre-računjevalne tabele, tabela za preračunanje domačega in tujega denarja, tabela za iz-računanje dni od enega datuma do drugega, računanje obresti, kontokorent, Hžit-ninska tabela za mesto Ljubljana, užitninska tarifa za meso in vino izven zaprtih krajev, tabela za osebno dohodnino, avstrijski konzulati, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčege z vzorci, potni list, dopustnost trgovskega potovanja, kako se protokolira firma, kaj je treba storiti osebam, ki hočejo postati samostojni trgovci, posebna določila za izvrševanje trgovine z mešanim, špecerijskim, inaterijalnim in kolonijalnim blagom, obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno moško, žensko in otroško obleko ter prodajalcev čevljev, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, službeno razmerje trgovskih in drugih zasebnih uslužbencev. (Sotrudniški zakon), delovni čas trgovskih uslužbencev in zapiranje trgovin, delovni čas v trafikah in zapiranje trafik, podporni zaklad slov. trg. društva »Merkur*. Letošnji koledar se odlikuje po obširni izborni vsebini, tako da je vreden sovrstnik dosedaj izišlih koledarjev društva »Merkur". Koledar prav toplo priporočamo občinstvu posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je uredil gosp. dr. Rudolf Marn. Cena mu je s počtnino vred 1 K 20 v.
Tolstovrška slatina. Vsem zavednim Slovencem, posebno gostilničarjem pripo-
raznesle pretekli teden, so bile pretirane. Tolstoj je sicer danes že v visoki starosti, zato se zdravniki pri vsakem napadu boje nevarnosti. Toda Tolstojevo naravno in mirno življenje ugodno upliva na njegovo zdravje, zato je bila bojazen za njegovo življenje tudi v tem slučaju pretirana. Vkljub svoji visoki starosti Tolstoj še vedno dela, predvsem se zanima za pedagogična vprašanja, ker hoče ravno z vzgojo doseči uresničenje ^svojih naukov.
Jaka Štoka: Mutast Muzikant. (Burka v enem dejanju. Tiskala tiskarna »Edinost*.) Jaka Štoka je tudi v tej burki Jaka Štoka in vse osebe te igre so prav njegove. Tudi dejanje je enostavno: gospodar in gospodinja gresta po dolgem pripravljanju gledat »Županovo Micko" hišna pa ima med tem doma »obisk*: obišče jo tat, ki se naenkrat izpremeni v mutastega muzikanta in njen ljubček-čevljar. Ko se gospodar vrne je halo in jok in z velikim splošnim jokom se burka konča. Seveda občinstvo bi jo končalo s splošnim smehom. Štokova umetnost je bolj majhne sorte in je namenjena družbi, ki se hitro zadovolji. Glavna stvar mu je posamezen dovtip, tudi če je že obrabljen in star. Uspeh je s tem dosežen: dobri komiki s primernimi maskami bodo morda dosegli celo velike uspehe. Duhovitosti seveda ni tam, kjer vse sloni samo na dovtipih. Pri pomanjkanju dobrih burk bodo morda zanimali tudi »mutasti muzikanti*.
ročamo edino slovensko »Tolstovrško slatino”, ki je bila odlikovana na mednarodni razstavi v Inomostu in na Dunaju. Tolsto-vrška slatina je izvrstno zdravilo za katare v grlu, pljučah, želodcu in črevesnih , za želodčni krč, zaprtje itd. ter pospešuje tek in prebavo. Svoji k svojim !
»Obrtniški koledar". Cenjene g. obrtnike opozarjamo, da je ravnokar izšel »Obrtniški koledar*. Razne organizacije in stanovi imajo svoje koledarje, v katerih najdejo njih pripadniki in interesenti koristna in potrebna navodila in pojasnila, le obrtniški stan je dosedaj pogrešal svojega strokovnega koledarja, v katerem bi našel, vsaj v najvažnejših stanovskih vprašanjih, potrebni pouk. »Obrtniški koledar* pa daje obrtnikom, rokodelcem, gostilničarjem i. dr. marsikatero pojasnilo in navodilo glede njih obrtnih pravic in dolžnosti, kajti poleg običajnega koledarskega gradiva vsebuje ta koledar tudi: Podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd. Tabelo za osebno dohodnino. Razvrstitev obrtov. Gostilničarski obrt in njegovo pravo. Vinotoč pod vejo. Stavbni obrti. Obseg in izvrševanje obrtnih pravic. Obrtno sodišče. Obrtni svet. Obrtno zadružništvo. Obrtni uadzorniki. Zadružni inštruktorji. Obrtno pespeševanje. Obrtni pospeševalni zavod za Kranjsko. Obrtne nadaljevalne šole. O patentih. Obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno obleko. Davkaprosti bencin za obrtne namene. Kro-šnjarstvo. Določila o zapiranju prodajalnic itd. Koledarju je priloženo 16 listov črtanega papirja za beležke. Cena lično v platno vezanega koledarja je samo 60 vin., nevezanega 40 vin., po pošti 5 vin. več. Dobi se v vseh večjih knjigarnah in trgovinah s papirjem in pa pri izdajatelju in založniku Josipu Hauptmanu, oficijalu trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 7.
Ona oseba, ki je včeraj popoludne v Spodnji Šiški, h. št. 225, ukradla dva purana, naj jih zanesljivo odda takoj, sicer se bo ovadila, ker je ime znano.
Razne vesti.
* Ločena žena. Kakor znano, se je bivši hrvatski ban Pavel Rauch ločil od svoje žene. Ker je sodišče izreklo ločitev od mize in postelje, je bil zopetni zakon izključen. Kljub temu pa se je bivša Rau-chova soproga poročila z avstrijskim nadporočnikom Grigoričan. Kološvarsko sodišče je gospo Grigoričevo obdolžilo radi tega bigamije. L. 1906. se je 401etna gospa seznanila z nekim Zoltanom Topičem, kateremu je poverila upravo svojih posestev in se nato ž njim zaročila. Vendar je postalo razmerje med obema s časoma zelo napeto in baronica je vložila proti njemu tožbo radi goljufij. Topič je bil obsojen na osem mesecev težke ječe. Prizivno sodišče pa je Topiča popolnoma oprostilo vsake krivde. Sedaj se je nekdanja Rauchova žena zopet poročila. Kakor razvidno, ima bivša Rauchova soproga jako veliko veselje do možitve. Pa jo bo že enkrat minilo.
* Nemiri v Maroku. Ker se je položaj v mestu Tabla zboljšal, je sklenil francoski general Monier marakonsko ozemlje polagoma zapustiti.
N^JnoveJS* telefonska In brzojavna poročila.
Delegacijsko zasedanje.
Dunaj, 23. oktobra. V včerajšnji seji vojnega odseka ogrskih delegatov je govoril skupni vojni minister Schonaich o preosnovi enoletnega prostovoljstva. Rekel je, da bodo po novem zakonu imeli pravico do enoletnega prostovoljstva samo absolventi srednjih šol in nihče drugi. Kajti število abiturijentov srednjih šol šteje v Avstro-Ogrski vsako leto najmanj 15.000, katero število popolnoma odgovarja potrebi rezervnih častnikov. Vsi takozvani »Schvvindel-
kurzi* bodo odpadli. Vsi enoletni prostovoljci bodo vzdrževani na državne stroške; vzdrževanje na lastne stroške ne bo dovoljeno. Izvzeti bodo prostovoljci pri konjenici in pri trenu.	v
Spominska plošča dr. Heroldu.
Praga, 22. oktobra. Danes predpoldne so v Kraljevih Vinogradih, v hiši kjer je bival znani umrli češki politik dr. Herold, odkrili spominsko ploščo.
Proti draginji v Pragi.
Praga, 23. oktobra. Danes so češki socijalisti priredili v Pragi jvelikanski shod proti neznosni draginji, zlasti proti draginji mesa. Razni govorniki so najodločneje nastopali proti sedanji carinski politiki avstrijske države in napadali agrarce. Shoda se je udeležilo nad 10.000 ljudi, ki so se potem čisto mirno razšli.
Dr. Crippen obsojen na smrt.
London, 23. oktobra. Obsodba dr. Crippena na smrt, ni v Angliji vzbudila nobene posebne senzacije. Porotniki so po polurnem pogovoru enoglasno potrdili vsa vprašanja. Radi tega splošno prevladuje mnenje, da govor dr. Crippenovega zagovornika ni napravil na porotnike nikakega utiša, kljub temu, da so listi prej ravno nasprotno poročali. Dr. Crippen je tudi po razglasitvi obsodbe ostal miren in zatrjeval, da je nedolžen. Ko so ga pa odpeljali iz dvorane, je nenadoma popolnoma prebledel in padel skoro v nezavest. Tresel se je po celem životu. Občinstvo, ki je bilo v dvorani, je zavzelo tako sovražno stališče proti morilcu, da je morala posredovati policija.
London, 23. oktobra. Obravnava proti Crippenovi ljubici le Neve se vrši jutri. Le Neve bo najbrže popolnoma oproščena, ker ni bila v nikaki zvezi z umorom in je zvedela o njem šele potem, ko so jo aretirali na parniku »Montrose*.
London, 23. oktobra. Pravorek londonskih porotnikov v aferi Crippen se popolnoma strinja z javnim angleškim mnenjem. Predsednik porotnega sodišča je dr. Crippenu izjavil, da ga nihče ne reši smrti in naj se že kar pripravi nanj.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 6 vla. — Za one, ki Iščejo službe 4 iln. — Najmanjši znesek iO vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko SO vin. — Pri malih oglasih ni nič
popusta In se plačujejo v naprej; zunanji inserentl v znamkah Zaključek malih oglasov ob 4. »ri zvečer.
Mesečna soka za 1 ali 2 gospoda se takoj odda ali pa s 1. novembrom. Poizve se v trgovini H. Priv-šek, Prisojna ulica 3.	349/3—2
Elegantno meblovana ali nemeblovana mesečna soba se takoj odda v prijazni vili. Več pove inseratni biro .Jutra-.	__	  351/3-2
Lep šivalni stroj ob enem salonski se ceno roda. Poizve se pri hišnem oskrbniku Bratovžu, na tarem trgu št. 20.	340/3—2
E
Si
Meblovano stanovanje, obstoječe iz 2 sob, se takoj odda na Bleiweisovi cesti 3. Vpraša se v potovalni pisarni Ed. Kristan, Kolodvorska ul. 41.	2—1
Stanovanje
obstoječe iz sobe, kuhinje in drugih pritiklin se išče za 1. november 1910.
Ponudbe na inseratni biro »Jutra* 345.
s 3 sobami, balkonom, kuhinjo in drugimi pritiklinami se odda s prvim novembrom.
Cesta na Rožnik štev. 242, poleg vile »Jerin*.
+
Dr. Edo Šlajmer naznanja v imenu svojem in zdravnikov kirurgičnega oddelka deželne bolnice, daje danes, dne 23. oktobra 1910. ob 8. uri zjutraj preminul njegov zvesti prijatelj in sotrudnik, gospod
Dr. Julij Friedrich
asistent kirurgičnega oddelka deželne bolnice
v starosti 33 let, po kratki, težki bolezni. Pogreb bo v ponedeljek dne 24. t. m. ob 3. popoldne.
Ljubljana, 23. oktobra 1910.
Hotel in restavracija
»Bavarski dvor"
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče \ :: neposredni bližini kolodvora. ::
Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
Štefan Bergant
lastnik.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar in trgovec, Ljubljana
Dclniear ln zastopnik Švicarskih tovarn »Union* v Blelu In Oenovi.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
VI prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
Lepo durilo!
Lepo
darilo!
K 3*80
JOSIP SCHUNDER
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene.
Patent HATSCHEK.
Najboljše pokrivanje streh.
Generalni zastop: V. Janach & Comp., Trst.
G-lavna. zaJLog-a:
T. K O RIV, Ljubljana.
! Redka priložnost !
Na jako prometnem trgu v sredini mesta se proda iz proste roke
v najboljšem stanju, obstoječa iz treh nadstropij, v kateri se nahajajo razven lepih stanovanj tudi lokali za razne obrti. Plačilni pogoji so jako ugodni. Naslov pove inseratni biro »Jutra*.
? I ? I K O
? O ?
Najboljša
ura
sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
? I ? I K O
? O ?
nlkelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? I ? I K O ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
„IKOtt.
? i ? I K O ? O ?
Kupujte ,JUTRO!
Izvod samo 4 vinarje.
OtroslcI IcloTovLki.
Cenjene dame vljudno vabim na ogled v popolnoma nanovo opremljeno trgovino.
‘ Ker sem prodajo vsakega drugega blaga opustila, mi bo sedaj mogoče cenjenemu občinstvu v vsakem oziru radi damskih klobukov skrbno postreči, ter se najtopleje priporočam
z odličnim spoštovanjem
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg.
„Mayola“
Chevreaux-svetla-krema
za čevlje vseh vrst usnja!
Mayola je voščeno-oljnata krema; Mayola se vsled tega nikdar ne vsuši; Mayola se sveti takoj brez truda; Mayola konservira vsako usnje;
Mayola ga naredi nepremočljivega; Mayola svetloba drži dolgo;
Mayola je zajamčeno prosta kislin; Mayola omehča najtrše usnje in ga ohrani mehkega;
Mayola je najcenejša krema;
Mayola se namaže nalahko na čevelj, se z mehko krtačo krtači in z volneno cunjo odrgne. Vspeh Vas iz-nenadi;
Mayola se dobi v vsaki trgovini; Mayola je varstveno zavarovana;
Mayola se izdeluje edino v kemični tovarni
RUDOLriAYER,kemik
Asch (Češko).
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko:
ERA1JC ETJCHS
Dunaj XIII/3, Hfitteldorferstrasse št. 135.
*2_S ~
Zavod za pohištvo in dekoracije
PRAN DOBERLET
Ljubljana, Erančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	št. 97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
ZEsZzrojstšik:! salon za gospoda
Ivana Magdiča, Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 10
priporoča v idoči sezoni moderno angleško blago.
Naročajte in kupujte ,J0TR0‘T Krasne damske
klobuke
kakor tudi za deklice in otroke najnovejše mode v največji izberi po zelo ugodnih cenah priporoča modni salon
P. Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.	l
Za jesensko in zimsko sezono
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer:
nad 5.000 kom. oblek	za	gospode	.	.	od	K	8’— naprej
„	n	dečke ...	,,	,,	6*——
„	„	otroke .
posameznih hlač „ gospode pelerin iz velblodje dlake
„ 2.000 * 2.000 * 1.000 „	5.000
„	1.500
500 „ 18.000
»	n	4-
i>	n	0'
površnikov, raglanov in zimskih sukenj posameznih modnih telovnikov .	„ „ 3*—	„
konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.
Priznano nizke cene!
Angleško skladišče oblek 0. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
I
Oglejte si največjo zalogo
polj edelskf h	stroj e v9
slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki
FR. STUPICA
v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*.
Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge ::	v železnino spadajoče predmete. ::
•*—«*•
f
Poštne hranilnice št. 49.086. Glro račun Avstro-ogrske banke Stanje hranil, vlog sklepom 1909 :	K	3,700.000.
GLAVNA
;-F
Telefon štev. 135.
Število zadružnih članov čez 600. Varnostni zakladi sklepom 1909 K 160.000.
T
♦
f
T
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih
obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure od 8.—12. dopodne in od 3.—6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje t pretrgalo.	Na	razpolago	so	domači hranilniki. -
-i-
r
Naj več ja zaloga ney finejših	■
barv in potrebščin
n umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Dusseldoifske oljnate barve
"CJ staxLO-vlj eaa 1S-47.
Bta,XLCT7-lj ena XS-S:'7.
Tovarna pohištva J. J.
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
Največ ja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.	52-2
Najnižje cene.	Najsolidnejše	blago.
t pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Eorodamove patentovane akvarelne barve
m šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole. za umetniške in prijatelje umetnosti.
Eimeži, olja in retuše za slikarstvo — = Slikarsko platno 	-=
Zahtevajte cenik.	z oljnatim in krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnorejše na razpolago priporoča
A d fd f TIci n ntrn 9 n n Prva kranjska tovarna oljnatih barv, ilUUIl Ud II jJ uHlčbllli j hmežev, lakov in steklarskega kleja.
TapetnikD.Puc
Ljubljana, Marije Terezije c. 16.
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, modroci se izdelujejo po najnižji ceni.
LJoU^aneka kreditna ian&a v Ljubljani
Delniška glavnica S 5,000.000. Stritarjeva ulica št. Z	Reservni	fond	I	450.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
promese na dunajske komunalne srečke d 18 K žrebanje 2. novembra gl. dobitek 300 000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih
A}\
jT
O
2
O.
Prti slovenski pogrebni zarod v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	_ _
Najnižje eene!	TURK	in BRATA ROJINA.