Glasilo Jugoslovanske kmetske zvor.e. — Cena 8S Din r.a celo leto. — Za Inozemstvo 60 Din. — l'osa mozua Številka 1 Din. — V Inseralnera delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. e Izhaja vsako sredo ob (i zjutraj. - Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu ..Domoljuba", naročnina reklamacije m inserati pa llpravniStvu ..Domoljuba" v Ljubljani, Kopitarjeva ulica štev. 6. Bančni polomi in varnost prihrankov. Prihrankov nc držimo doma! Potrebno je in gospodarske razmere nas silijo, da v današnjih težkih časih varčujemo. Izplača se tudi varčevati, kjer je donar dobil zopet nazaj velik del svoje vrednosti. Če pa s pridnim delom in vztrajnim prilrgovanjem varčujemo, moramo tudi znati, da privarčevani kapital varno in obrestonosno naložimo. Če denar držimo doma, pomeni to mrtev kapital za gospodarstvo, za nas pa izgubo na obrestih. Polog tega pa jo doma shranjen denar vedno v nevarnosti pred vlomilci, tatovi, ognjem, mišmi itd. Prvo je varnost. Donar torej moramo naložiti radi splošne gospodarske koristi, radi varnosti privarčevanih zneskov in radi obresti, ki jih dobimo. Kjo naj naložimo svoje prihranke? Ali tam, kjer so najbolj varni? Ali tam, kjer so najvišje obresti? — Prvo in najbolj važno je varnost, na drugem mestu šele višina obresti. Pohlep po obrestih. Žal pa se je v gospodarskih zmedah po vojni uveljavil pri ogromni večini varčevalcev pohlep po lahkem zaslužku brez dela, kakršnega predstavlja visoko obrestovani kapital. Ta pohlep je bil tako močan, da so ljudje iskali samo zavode, ki najvišje obrestujejo. Mislili so samo na visoko obrestno mero, pozabili pa so na prvo in poglavitno pri vlaganju svojih prihrankov: na njihovo varnost. Banke so si same kopale jamo. Varčevalci so povsod zalitevali le visoko obrestno mero. Banke, ki so hotele dobiti denar od varčevalcev, so morale to obrestno mero dovoljevati. Seveda so pa morale zato od svojih dolžnikov terjati za kredite primerno višjo obrestno mero. — Dolžniki bank, to so razna industrijska, obrtna in trgovska podjetja, so morali radi [ega plačevati bankam 18 do 24% za njihov denar, v južnejših krajih pa tudi do in čez. Jasno je bilo že naprej in tako ®e je tudi zgodilo, da je moral velik del teh Podjetij pod to pretirano obrestno mero omagati, da je vsled tega veliko podjetij v teku zadnjih let izhiralo. Banke same, ki bi najbolj morale gledati na to, da morejo ta podjetja izhajati in živeti, so jih z visoko obrestno mero v veliki meri gnale v polom. Tako so banke v premnogih slučajih v svojih knjigah računale lepe dobičke na visokih obrestih pri svojih dolžnikih. Na koncu pa se je pokazalo, da so to le papirnati dobički in da nazadnje banke ne dobijo od dolžnikov ne obresti, ne kapitala. Banke so si torej v veliki meri same odžagale vejo, na katero so se opirale, z visoko obrestno mero so uničtevale svoje dolžnike in s tem tudi sebe. Danes prihaja streznitev tudi pri bankah. Tudi banko ne gledajo pri dovoljevanju kreditov le na visoko obrestno mero, temveč dajo rajši kredit tudi po nižji obrestni meri, samo da je varno. Strašni polomi. O pogubnosti pretirane obrestne mere posebno jasno pričajo zadnji bančni polomi. V konkurzu je Banka in hranilnica za Primorje, v kateri ima bedno ljudstvo hrvatskega Primorja 28 milijonov svojih prihrankov. V konkurzu je Srbska kmetijska banka v Belgradu, pri kateri je v nevarnosti 32 milijonov dinarjev, po večini amerikan-ski prihranki kmetov iz Hercegovine in južne Dalmacije. V konkurzu je Okrožna banka v Po-žarevcu, pri kateri bo izgubilo večji del svojih vlog 1221 vlagateljev. Delniške glavnice je bilo 10 milj. dinarjev, vlog 17 milj. dinarjev. Kaj bo s Slavensko banko, o kateri listi zadnji čas toliko pišejo, ni še znano. Gotovo je, da je predstečaj otvorjen, da je vlada že imenovala za banko sekvestra m da se vloge več ne izplačujejo. Istotako je gotovo, da je izgubljena vsa delniška glavnica 100 milijonov dinarjev in 20 milijonov dinarjev rezerv. Koliko bodo izgubili vlagatelji, se še ne ve. Vse se sedaj suče Okrog tega, ako se bo moglo dobiti garancijo večine delničarjev zato, da ne bi sle v izgubo tudi vse vloge. Vlog je pri banki okoli 250 milijonov dinarjev v nevarnosti. Sodišče je zaprlo na podlagi revizne pred par leti ustanovljeno Ljubljansko posojilnico in ista usoda je doletela Jugoslo-slovansko zavarovalno hranilnico, ki je bila ustanovljena šele letos. Pri teh dveh zavodih je veliko vprašanje, ali bodo vlagatelji sploh kaj dobili. Zanimivo je, da so vsi zgoraj navedeni zavodi nudili vlagateljem izredno visoko obrestno mero. Tako je n. pr. Okrožna banka v Požarevcu svojim vlagateljem plačevala pretirane obresti samo za to, da pride do denarja, ki ji ga je silno manjkalo, da financira številna in velika podjetja, ki niso bila v nobenem sorazmerju z njeno močjo, Ljudje so zaupali v varnost banke in so dobili za svoj denar bančno vložno 'knjižico, katera pa danes ne pomeni nobene garancije za njihov denar, kaj šele za obresti. Polom v drugih državah. Pa ne samo v naši državi, tudi v drugih državah, v nekaterih preje, v nekaterih pa šele zadnje čase doživljajo isto kot pri nas, da vlagatelji trpijo škodo vsled poloma denarnih zavodov. V Italiji n. pr. je med vojno osnovana spekulacijska banka (Banka Italiana di sconto) oropala 700.000 italijanskih varčevalcev za več kot eno milijardo prihrankov. Take polome doživljajo v Avstriji, Franciji in drugih državah. Povsod pa se lahko vidi ena osnovna črta; da so namreč prišli v polom ravno oni zavodi, ki so ponujali vlagateljem najvišjo obrestno mero in ki so tudi od svojih dolžnikov zahtevali najvišjo obrestno mero. Držimo se posojilnic z neomejeno zavezo. Iz vsega tega pa se moramo tudi mi naučiti, da bomo pri nalaganju svojih prihrankov gledali predvsem na varnost in se ne bomo dali zapeljati z visoko obrestno mero k nalaganju prihrankov pri nesolidnih zavodih. Gotovo najboljše jamstvo pa nudijo za naloženi denar naše hranilnice in posojilnice z neomejeno zavezo. Pri naših hranilnicah in posojilnicah ni nobenega delniškega kapitala. Toda pri njih je nekaj, kar je veliko več vredno kot sto milijonske delniške glavnice bank, to.je neomejeno jamstvo stotih posestnikov s stotinami gruntov. Nimamo še slučaja v vseh letih delovanja hranilnic in posojilnic, d« bi bila kaka hranilnica in posojilnica z ne- F. CUOEN PreSernova ulica 5!ev. 1 omejeno zavezo propadla in bi bili vlagatelji utrpeli l:n o škodo pri svojih naložbah. PoT-ojilnice z neomejeno zavezo, to so naše kmetske banke, ki nudijo za naložene prihranke solidno obrestno mero, ki pa naloženi denar tudi tako solidno upravljajo, da ga nikdar ne morete izgubiti. In kar je poglavitno, one pri upravi naših prihrankov delajo najboljše za varnost vašega^de-narja s tem, da ne uničujejo in upropaščajo svojih dolžnikov, katerim so zbrane prihranke razposodile. Zaščita vlagateljev. Sedaj, ko so prišli ti strašni polomi, je vlada ped pritiskom javnega mnenja začela pripravljati neki zakon za zaščito vlagateljev. Mi pa to zaščito že imamo. Ta zaščita, ki je več vredna kakor katerikoli zakon, to je neomejena zaveza naših hranilnic in posojilnic. Ni mogoče druge zaščite kakor da tisti, ki denar upravlja sprejme zanj vso odgovornost ne samo osebno, ampak s celim svojim premoženjem. Šefa vodstva SLS. V nedeljo 10. t. m ob 10. uri dopoldne se jc vršila v Akademskem domu redna seja vodstva Slovenske ljudske stranke. Udeležba jc bila zelo velika tuJi iz oddaljenih krajev. Poročilo o politični situaciji je podal načelnik dr. Anton Korošec. Po poročilu sc jc vnela živah' i det' .ta, ob koncu katere jc bila soglasno sprejeta sledeča rcsolucija: >.Vocst > o SLS jc z odobravanjem vzelo ca z- 2-'c h r-o poročilo načelnika sira .kc. Cb i.' pr i:* . ugotavlja vodstvo SLS, da so se vs'.cd e-.sic.: ;, po strankarskih vidikih u-ar-ciino iira.čne, gospodarske in socialne politike gospodarske rcz^erc v ccli državi, prav posebno pa še v Sloveniji, tako poslabšale, da sc nahajzmo daccs sredi težke gospodarske krize. Knsetjc, ki trpijo še ^slcd nerazmerja med ccnami poljedelskih in industrijskih produktov, omagujejo pod ležo davčnih bremen. Kmečka posestva se prezadolžujejo in propadajo. DcJavci so brez dela, brez soc. zaščite, prepuščeni izkoriščevalnim poizkusom naših, sicer maloštevilnih, pa vplivnih kapitalističnih krogov. Obrt je v zastoju ter propada. Ves naš srednji sloj se proletarizira. Vpiašanje gospodarske krize stoji radi lega v ospredju vsega javnega življenja v naši državi in terja nujno rešitev. Val nezadovoljstva, ki med ljudstvom vsak dan bolj nartšča, se more zajeziti samo tako, da se pereča iinančna, gospodarska in socialna vprašanja vzamejo resno in odločno v pretres ter se postavijo kot prva in temeljna točka v program vlade. — V taktičnem oziru prepušča vodstvo SLS Jugoslovanskemu klubu proste roke,« Vodstvo je določilo v smislu pravilnika, da se vrši zbor zaupnikov SLS v Celju v nedeljo 14. novembra. Po volit vi načel»Iva so v. draraavale tekoče strankine zadeve. Ihcelzil. i:. Kcrclcc je poročal, da je 1. »epierar.a L L prc.:esor B. Remec odložil P- V-.-itKtssfli podnačelnika. S-ja ;e .r;;.'.i "'.' i u:« SEovensko dekše poučuje /erjavovca. Nekega dne je žerjavovec skinil cilinder, slekel frak in sezul šimi-čevlje. Oblekel se je v gorenjsko narodno nošo, zataknil za klobuk »gamsa« in šel snubit cez tri gore, čez tri dole, čez tri zelene travnike. Tam nekje je bil hribček s cerkvico, ob vznožju je žuborel potoček in na bregu je slovensko dekle belilo platno in prepevalo: >Tudi jaz s eni rožica, v božji vrtec vsajena, skrivam se zdaj tu zdaj tam, utrgati se ra ne dam.< Žerjavovec (se približa): sKras-no ,krasno! Zdravo, gospodična k Dekle: : Oesa želite, gospod?« Žerjavovec: .Ničesar 1 Ne,^ da, 110, povem naj naravnost: neveste iščem,« Dekle (poje): »Smo poštene me Kranjice, vsak sleperček ni za nas.< Žerjavovec: Gospodična, oprostite, mislim resno. Vidini, izobraženi ste, gotovo sva si po srcu in mišljenju enaka. Dekle: ^Dovršila sem samostansko šolo, druge izobrazbe nimam. Žerjavovec: »Samostanske šole niso bogvekaj prida, ker vzgojujejo mladino le v hinavskem pobožnjaštvu. — Vi, gospodična, imate žo po naravi vse vrline. Dekle: Čudim se vam, gospod, da ste tako slabo poučeni. : Žerjavovec: Kaj pa ste pridobili tam?« Dekle: Vse, kar znam, vse mi je dala samostanska šola. Naučila sem se reda: od zore do mraka, vsaka minuta je bila koristno uporabljena. Privadila sem se iskreni molitvi, ki dviga srce k nebu in tolaži ranjeno dušo. Naučila sem sc- &kr >;n-nosli, begalo izpopolnila svetno znan; j in pridobila še marsikaj. .; Žerjavovec: Ne vem ,ie se samostanske šole lahko ponalajo s posebnimi uspeli:. 0'u koncu šolskega leta nekaj razstavljajo, da namečejo ljudem peska v oči. Dekle: Pri lanskem strogem nadzorovanju se je izrazil zastopnik ministrstva, ki je sicer odločen svobodomislec, da ni našel na nobeni javni šoli tako lepih uspehov, kot v samostanu, in sicer v vsakem oziru. ■£ Žerjavovec: V vsakem? V narodnem in državnem smislu prav gotovo ne.« Dekle: Da v obeh! Samostanske vzgojiteljice se trdno drže načela, da ni zgleden katolik, kdor ne ljubi svojega naroda in svoje države. Ves pouk in vso vzgojo preveva ta misel. Ne pretiravam, če trdim, da tudi narodne in patriotične svečanosti v samostanih daleko nadkriljujejo mnogo zunanjih šol v prisrčnosti in iskrenosti. Žerjavovec: s Samostanska vzgoja je vsekakor enostranska. Dekle je v samostanu, kakor v verigah, in, ko pride v svet, lažje pade, ker ga ne pozna.« Dekle: Stara resnica je, da pride spoznanje sveta« itak prezgodaj. V samo- stanu zve gojenka vse, kar ji je potreba za pošteno življenje. Da se kako dekle ven-dar zgubi, ni kriva samostanska vzgoja, Pa to so izjeme, redko izjeme. Ce bi ne bilo tako, zakaj pa nešteti svobodomiselni |)0. gataši zaupajo svoje hčere samostanom in ne drugim osebam. V našem razredu je bilo več kot polovica učenk, ki so imele slarše, organizirane v sokolskih društvih,< Žerjavovec: »Dosleden ,sokol' je proti samostanski vzgoji.« Dekle: sProti je v javnosti in, ko gre za — druge. Pri lastnih otrocih pa premagata očetovska skrb in ljubezen za bodočnost otroka — neupravičeno sovraštvo do samostanskih šol. Kajti, tudi mnogi očetje — sokoli dobro vedo, da kraljuje v tihem samostanu dekliška poštenost in, da sama lepota in bogastvo za pravega ženina še nista vse.« Žerjavovec: »Tudi jaz si želim vrle neveste. Ali smem prositi? Dekle: »Zakonski stan je najvažnejši korak v življenju. Poštena dekleta hočemo tudi poštenih, zvestih fantov. Povem vam odkrito: slišala sem vaše nazore in bojim se. Skušnja namreč uči, da se ne-zvestoba do vere in cerkve kaj rada druži z nezvestobo do dekleta in žene.' Žerjavovec: »Ah, moje srce trpi.< Dekle: Gospod, tavžentrože pomagajo, včasih celo kozarec vode. Ali je hočete? Žerjavovec: : Zd ravo I (Odide.) I) e k 1 o (poje): ,'/.a bolezen so niravila, za liul-ercn jih pa nI.' Žerjav vec je odšel v Ljubljano. Doma je zopet nadel cilinder, oblekel frak in obui širni-'Vvlje, nato pa je cdhitel v bar, kjer je v brezkončni jezi prekrokal vso noč. __ ICa! pišejo nasprotnik!. Jutro in cerkev sv. Frančiška v Si--ki. Žerjav \ski gerenti na mesinem gisiratu v Ljubljani so bili pretekli teden zamenjani z vladnim komisarjem. Svoje posebne talente so pokazali pri potrebnem in nepotrebnem razrivanju ulic, za najnujnejše. stanovanjsko vprašanje, pa gospodje v dveletnem svojem delovanju niso storili, kar bi bili lahko in kar je bila njih glav" nalcga, ker bi sicer ponosna bela Ljubljal« ne doživela škandala, da morajo, kot m w v nobeni vasi, že mnogo tednov cele dru- žine prenočevati na mrazu in dežju tro se ob tej priliki zaganja v novo cerkev sv. Frančiška v Šiški, ki je bila sezidana* prostovoljnimi prispevki Slovencev \ ^ 'za nuj- žavi in izven njenih mej in zahteva se morala z denarjem, namenjenim za »»r no potrebno hišo božjo — zidati Ljubij-čanom stanovanja. Zakaj pa vašega nep trebnega sokolskega doma na Taboru ^ prezidate v ta namen? — V -Domovini boste še kar naprej pisali, da niste p Cerkvi in veri. - Koliko pa ste d.alMk za javovci, za novo cerkev? Zato — Je zobe! . vproiij Zadnja »Domovina« povzdiguje^, [( ugled duhovništva, kot običajno, z na. prvi napad Je v dopisu iz Mengša na /Irugi od Sv. Štefana pri Šmarju na župnika, tretji iz Slovenjgradca na misijonarje, četrti od Sv. Križa nad Mariborom na župnika in peti iz Pišec na župnika. Pet ne-psnovanih napadov samo v eni številki I »Domovina« si drzne trditi, da ni proti Cerkvi! »Versko in nravno življenje bi bilo mnogo bolje zagotovljeno,« piše dr. Žerjav, 6eveda, če bi vladal on in njegovi napred-njalci. Ljudje, ki naročate in berete »Domovino«, ali slišite, kako »pobožno« piše dr. Žerjav? Povejte no, odkritosrčno, ali mu verjamete? Pomislite! V žerjavovskih listih teden za tednom napadi na vero in Cerkev, blatenje duhovništva, zahteva po fcrezverski šoli in boj zglednim samostanskim učilnicam, odprava verouka na šolah, zahteva po razporoki, grdo smešenje vsega, kar utrjuje versko in nravno življenje, podli, k nečistosti navajajoči podlistki, inserati itd. itd. — Časopisi takega delovanja in takih nazorov vam zagotavljajo — versko in nravno življenje I — Slovenski očetje in matere! če ne radi sebe, radi evojih družin, radi svojih otrok vrzite sa-mostojnoderookratsko časopisje daleč ven i— čez hišni prag! »Mož je storil čisto prav,« pravi »Kmetski list«, ki poroča, da ministrski predsednik g. Uzunovič ni hotel sprejeti poslanca SLS, ko je prišel posredovat za poplavljen-ce. In »Kmetski list« to odobrava! — Kaj takega pa še nismo čitali. Poslanec je vendar od ljudstva izvoljen tudi za to, da posreduje pri vladi v splošnih ljudskih ne-Brečah. Ali bodo ljudje sami hodili v Belgrad na kolenih prosit pomoči?! Ta bi bila lepa, da bi naši poslanci v slučaju ljudskih potreb ne smeli v ministrsko sobo! »Delavska politika« piše v 150. številki o stanovanjski krizi. Postavlja za z?led dunajsko občino, ki je sezidala v petih letih nad 25.000 stanovanj. Med drugim pravi socialnodemokratični list: »Tudi ljubljanski občinski svet je hotel pričeti s podobno stanovanjsko akcijo, ki pa jo je takratni demokratski režim preprečil.« »Delavska politika« ne pove, da je bila v do-tičnem ljubljanskem občinskem svetu »Zveza delovnega ljudstva«, v kateri je bila SLS najmočnejša stranka. Ta občinski svet so žerjavovci iz strankarskih ozirov razgnali in tako povzročili vsem in zlasti nižjim slojem neprecenljivo škodo. Bližajo se volitve za mesto Ljubljana in kmalu bomo videli, e kako volivno taktiko in odločnostjo bodo socialnodemokratje nastopali proti glavnim krivcem — ljubljanske stanovanjske ml-Zerije. Plenitev državne imovino. »Delavska politika« piše, da so se ob priliki razprave » stanju državnih gospodarskih podjetij dognali razni slučaji nepravilnosti, zlorabe in plenitve državne imovine. Kar milijone da so basali nekateri v svoje žepe, delavci pa morajo garati za najnižjo plačo. Res je, kar piše »Delavska politika«, zamolčala je •e, da je imel še pred nedavnim časom pri Vedno najnovejše volneno blago ca ionske obleko in bluie A' & B. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10 nekem velikem državnem posestvu zelo važno besedo socialnodemokraški kolovodja. Kako se je tam delalo, vedo ljubljanski rdeči proletarci morda še bolj kot mi. Pred — in po volitvah. Pred volitvami v trgovsko in obrtno zbornico so pisali sa-mostojnodemokratski časopisi, posebno še »Jutro« in »Domovina«, da je lista, ki so }o postavili žerjavovski agitatorji, nestrankarska, stanovska lista. Mnogo naših glasov so zato dobili pri ljudeh po deželi, ki »Domoljuba« ne čitajo, na svojo stran. Tudi sam dr. Žerjav je trdil v 37. številki »Domovine«, da se njegova stranka v kandidate za zbornico ne bo vtikala in da je to stvar stanovskih organizacij. Samostojnode-mokratski listi so pred volitvami res trdili, da volijo žerjavovsko »stanovsko listo« tudi klerikalci. V zadnji »Domovini« pa piše dr. Žerjav doslovno: »22. september (dan volitev v zbornico) je bil za nas dan, ko je SDS posebno pokazala življensko silo ter še bolj v z r a s 1 a in oživela.« Pošteni ljudje po deželi, v Prekmurju in drugod, ki ete verjeli žerjavovskim agentom, da gre samo za »stanovsko zadevo«, ali vidite sedaj, komu ste pomagali z nepremišljeno oddanim glasom »vrasti in oživeti«?! Zato pa č i t a j t e in naročajte v bodoče »Domoljuba«, da ne boste zopet nasedli — sleparski agitaciji. »Z 20 poslanci iz Slovenije bi bila SDS nepremagljiva četa, ki bi hitro rešila naše gospodarske, pa tudi davčne težave,« piše zadnja »Domovina«. Lepe besede, če bi ne bilo slabih izkušenj. Gospodarske in davčne talente žerjavovcev je namreč ljudstvo že občutilo in občuti pri davkih, pa tudi pri raznih »nacionalizacijah« in — propadlih bankah prav v zadnjem času. Sicer pa so imeli slovenski »naprednjaki« v državni zbornici že enkrat večino slovenskih mandatov, namreč pri volitvah v ustavo-tvorno skupščino. Takrat so pokazali, kaj znajo: z glasovanjem za centralistično ustavo so prodali slovensko gospodarsko samostojnost belgrajskim kapitalistom, če bi se dal slovenski kmet vnovič žerjavovcem v roke, bi bil res kmalu rešen »davčnih težav«, ker bi ga ta gospoda čisto gotovo v najkrajšem času spravila — na boben. Brez klerikalcev ne gre. »Jutro« od preteklega petka piše, da je sedaj, ko so morali žerjavovski gerenti pobasati svoja šila in kopita in zginiti z ljubljanskega magistrata, odvisno edino od volje _ SLS, nI i bodo občinske volitve v Ljubljani raz-isane takoj ali ne. Glejte si no, odkod pa imamo naenkrat tako moč? »Jutro« naj ve tole: Mi si želimo skorajšnjih volitev, vendar bi radi še prej pregledali občinske račune, priloge, pogodbe, sploh vse, kar je potrebno, da se izda •odišlim samostojno-demokratskim gg. gerentom pravičen — pohvalni dekret. POZOR ! Ženini in nevestel POZOR ! MODROCE, PERESNICE, posteljne mreže, otomane, divane in tapetniško btago — Vam ntidi najceneje RUDOLF RADOVAN, tapetnik, Ljubljana, Krekov trg »t 7 (poleg Mestnega doma). ŽIMA IN MORSKA TRAVA VEDNO V ZALOGI! po svetu I v.1 re£ .no,vo v°i"0 med Grki in Turki. Bivši grški državni predsednik, ki ie sedaj zaprt, je nameraval, kakor je sam povedal, napasti Turke in jim vzeti vse pokrajine kjer je kaj Grkov. Sedaj pa poročajo, da se tudi sedanja grška vlada resno pripravlja na vojno s Turki in da je sklenila pogodbo z Italijani, ki bodo pomagali napasti Turke. Koliko je resnice na teh poročilih, bo pokazala bodočnost. Smola Pangalosove žene. V Atene je prispelo iz Amerike več zabojev, ki so bili označeni kot carine prosto blago in naslovljeni na ženo bivšega državnega predsednika Pangalosa. Ko so to o pošiljatvi obvestili, ni hotela o njej nič vedeti. Ker se ni javil lastnik teh zabojev, so jih odprli in našH v njih za več tisoč dolarjev dragocenih ženskih oblek, umerjenih in namenjenih za Pangalosovo ženo, ki si jih je pač morala naročiti, seveda za državni denar, a se tega po padcu njenega moža nI upala povedati. Dragoceno pošiljatev so nato na javni dražbi razprodali. Nova pravila iašistovske stranke. Italijanski fašisti nameravajo spremeniti pra-| vila stranke tako, da bodo tudi v stranki ; odpravili volitve, kakor so to storili pri ob-1 čini in kar nameravajo s parlamentom. Vse strankine organe bo imenoval vrhovni svet. v Tudi češki Iegijonarji proti fašistom, i Češki Iegijonarji so imeli svoje zborovanje v Bratislavi. Na tem zborovanju so se odločno izrekli zoper vsakega in zoper vsako stranko, ki se hoče z nasiljem polastiti ob-; lasti. Bolgari si žele prijateljstva z nami. Bolgarski zunanji minister Burow, ki se je te dni mudil v Rimu, je napram časnikar-1 jem izjavil, da Bolgari iskreno žele živeti z našo državo v prijateljstvu in miru. »Če se dogajajo vpadi v vaše ozemlje,« je re-I kel, »se ne sme delati odgovorno bolgarsko vlado, ki bi rada vpade preprečila, pa jih ne more, ker ne sme povišati števila orož-1 nikov in vojakov.« Pancvropski (vseevropski) kongres na Dunaju. Na Dunaju se je pretekli teden vršil kongres odličnih zastopnikov različnih evropskih narodov. Namen kongresa je zbliževati posamezne evropske narode in jih končno združiti v eno vseevropsko zvezo, v kateri naj bi ne bilo več sovraštva in bojev. Če bi se takšna vseevropska zveza uresničila, bi bilo konec zatiranja narodnih manjšin. Od Slovencev so se kongresa udeležili načelnik naše stranke g. dr. Korošec in zastopnika primorskih Slovencev gg. poslanca dr. Besednjak in dr. Wilfan. Avstrijski državni uslužbenci groze s štrajkom — vlada pa z demisijo. Avstrijski državni uslužbenci zahtevajo zvišanje plač. Zvišanje bi obremenilo državno blagajno za 150 milijonov šilingov (1 šiling je 8 Din). Ker vlada ne ve, kje vzeti toliko denarja, uradnikom ne more ustreči. Ti groze zato s štrajkom. Vlada je pa izjavila, da v slučaju štrajka takoj odstopi, zato so se nekatere organizacije že izjavile proti Stoiku. N O VI eA Na pomoč popfavliertcernl Ve.iki iuv.an je za pomoč popl«>ljen-cc-ni izdal oklic. \ katerem pravi med drugim : z Loc- 27. sep tembra je zadela del Jj_bljii»kv oblssti siraL tviia nesreča. tAkor je ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Že v Jtracjih urah je razsajala v žirov-skih, po.jai.skih in pclhovgrajskih hribih gnana ."r.ta. ki je dosegla v opoldanskih ureh višek s tem. da se je nad temi nesrečnimi kraji utrgal oblak. Divje narasle reke in potoki: Poljan-ščioa. Sora, Bačeva, Gradaščica, Božna, Mala veda. Brebrovnica, Ločnica itd. so prest pile bregove mestoma 6 do 8 metrov na visoko ter razdirale in uničevale vse, kar jim je stalo na potu: hiše, žage, mline, šupe, mostove, obrambne zidove, cvetoča polja in livade in žal tudi človeška življenje. Uničenih, odplavljenib ali popolnoma zasutih je čez 40 hiš, nešteto mlinov in žag: mnego drugih poslopij je pa tako poškodovanih, da se morajo podreti. Prebivalci teh kra.:ev, ki so sedaj vsled zasutih cest odtrgani cd sveta, begajo okoli brez strehe, brez hrane in obleke in preplašeno kličejo: Na ;;oc!of! Naša Slovečanska dolžnost je, da po-n-a£rar:o tem iromakom. Trdno sem prepriča . da ne kličem zastonj na pomoč zlatih slovenskih mc, ki še nikdar niso od-rekls kadar je šlo za to, da se pomaga nesrečnikom. človekoljubno akcijo za nabiranje denarnih prispevkov so prevzeli v ljubljanski oblasti vsi okrajni glavarji, na katere edine naj se pošiljajo denarni zneski za po-olavljence. Rešimo nesrečne rodbine, osirotelo deco, rešimo cele kraje gospodarskega pogina! Rešili jih tremo pa samo tedaj, ako jih podpremo takoj in izdatno! Prošnja z a upoštošenie • * , Zirih. Dne 27. septembra 1. 1626. je zadela žiri nesreča, o kakršni najstarejši zapiski in najstarejši liudje ne vedo povedati. Vo- Kdnj bo prišlo do popolnega sporazuma med Francozi in Nemci? Francosko in nemško časopisje se mnogo prereka o pogojih sporazuma med Francozi in Nemci. Francoski listi zahtevajo, da Nemci opuste vsako misel na združenje Avstrije z Nemčijo, ker sicer ne more priti do sporazuma. Nemci pa to zahteve odločno odklanjajo in bodo poč izrabili vsako priliko, da pride do združitve obeh držav. Zato moremo pričakovati, da iskrenega miru med Nemci in Francozi še ne bo kmalu de, ki so nastale zaradi utrganega oblaka I in ki so deloma privrele iz zemlje, so uni-i čile tretjino rodovitnega sveta; od okroglo 1 7000 ha sveta je okrog 2000 ha opustose-nega. Vode in plazovi so uničili 37 stavb, izmed teh 19 hiš; poleg tega je uničenih ' še 7 žag in 6 mlinov. Z največjim trudom in ogromnimi žrtvami zgrajena električna centrala je zopet porušena. Odplavilo je velikanske množine rezanega in tesanega lesa, več glav živine, uničenih je mnogo gozdov; vsa pota do polja in gozdov so uničena. Cela vrsta družin je trpela strašno škodo na obleki in živilih; beda pri njih je nepopisna., ker je večina od njih brez 'sredstev za preživljanje. Od prizadetih so večinoma mali posestniki in obrtniki, večji del jako zadolženi. Razdejanje je tako strašno, da mnogi v svojem obupu niti ne mislijo več na možnost obnove svojega gospodarstva. Mnogi so si namreč rešili komaj golo življenje. V tej strašni nesreči se je sestavil »občinski pomožni odbor za poplavljence', da bi nabiral milodare in jih razdeljeval meti ponesrečence. Rojaki! Nikdar ne pozabite, da smo v Žireh na jugoslovensko-italijanski meji in da ni vseeno tudi za ostale naše brate, ali je na tem kraju opustošelia zemlja, kjer se bodo morda skrivali in pohajkovali delo-mrzni, nezadovoljni in revni postopači, ali pa bosta šo nadalje tu živela krepak poljedelec ln obrtnik, ki ljubita sa.jo zemljo in ki bosta tudi za nadalje najboljša obramba naši meji. Prosimo Vas, prispevajte po svojih močeh za zepetno povzdigo našega kraja! Hvaležni Vam bodo Žirovci, hvaležni Vam bodo potomci sedaj živečih poplavljencev, hvaležen Vam bo lahko ves slovenski narod, ki ste mu pomagali ubraniti lop del slovenske zemlje pred opustošenjem. Žiri, dne 7. oktobra 1926. Občinski pomožni odbor v Žireh. Darove sprejema tudi uprava Domoljuba , Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Kje so vsrok! povodnji? Z dežel' smo prejeli sledeči dopis: Zakaj okrog Polhovega grad a povodnji napravljajo ogromno škodo? En vzrok je brezdvomno tale: Poraščena gorska pobočja pridržujejo padavino (dež), da voda odteka bolj polagoma. Ce pa se daleč naokrog posekajo gozdovi, odteka veda z nevdržno hitrostjo, hudourniki ogromno narastejo v najkrajšem času in odnašajo s seboj zemljo, drevesa, mostove, žage, hiše. Nastajajo katastrofalne povodnji. Poznam gorske grape, kjer so leto za letom hudourniki nastopali s tako silo, da so lomili drevesa, trgali zemljo, nosili s seboj debla in razdirali mostove. Vzrok: brezumno so se posekali ogromni gozdni kompleski, kar je imelo za posledico, da ie voda ob času deževja odtekala s silno naglico in potem napravljala veliko škodo. Šele ko so se gozdovi zopet zarastlk je to elementarno naraščanje hudournikov ponehalo, izc^tale so tudi neprilike in nesreče, ki so se prej ponavljale leto za letom. Iz otroških let se spominjam na dva jarka, ki sta bila navadno suha in brez vo-de, ob času deževja pa je drla po njih silno narastla voda, ki je ogrožala hiše, travnike in njive. Pobočja gora, s katerih je odtekala voda v ta jarka, so bila tedaj pose-kana. V sedanjem času pa voda v teh jarkih tudi ob času najhujšega deževja nikdar več ne naraste do poprejšnje višine, vzrok: pobočja gera so zopet zaraščena. Enaki so vzroki katastrofalnih povod-nji okreg Polhovega gradca. Posekali so se ogromni gozdovi, voda sedaj ob času deževja odteka neutegema in povodnji povzročajo ogremno škodo. Ali ni človek, ki v svoji brezmejni do-bickaželjnesti sopovzroča ogromno škodo, dolžan, da po svoji moči popravi škedo, ki se zgodi radi njegove sokrivde? In ali ni delžnest oblasti, da zabrani tako divje izsekavanje gozdov? — Ali je oblast zato tu, da ščiti neugnano dobička-željnest posameznikov? Ali ni nasprotno v prvi vrsti dolžnost oblasti, da predvsem skrbi za splošni blagor? Bistveno državi ie, da skrbi za splošnost - (Leon ?\"II1„ Delavsko vprašanje). Oblasti so kruto zanemarjale svojo dolžnost, ko so mirno gleda-le, da so se tako brezumno izsekavali gozdovi in da seda; povodnji leto za 1 lom povzročajo lako silno škodo! Kako pride ljudstvo do tega, d;i mora radi par sebičnih, brezobzirnih dobička-željnežev trpeli ogromno škodo? Naj zdaj trpijo tisoči, da si je moglo v najkrajšem času napolniti mošnjo par brezobzirnih kapitalistov. *In nobenega upanja ni, da bo boljše, d l:ler se brezumno posekani gozdovi zo-pot ne zarastejo. Dolžnost občin pa jc, če se kje zopet pojavijo laki izsekovalci, da pri oblastih energično protestirajo proti taki popu bon cen i debičkaželjnosti. d Naši poslanci za poplavljence. Naši poslanci so ponovno vložili v narodni skupščini zakonski predlog za pomoč poplav« Ijencem. Predlog se glasi: 1. Vlada se pooblašča. da kot prvo pomoč za poplavljence v Sloveniji nakaže 10 milijonov dinarjev, 2. Vladi se naroča, da dovoli po povodni' ■oškodovanim občinam brezobrestna posojila iz državne dotacije, ki je dovoljena a izvedbo zakona o kmetiških kreditih, pa * do danes leži neizrabljena. 3. Ministru za javna dela se dovoljuje kredit 40 milijonov dinarjev za popravo vsled povodnji priw' detih cest in mostov. Ministroma za socia-no politiko in kmetijstvo se kreditira 5 milijonov dinarjev za nakup hrane in seme^ skega žita za prizadeto prebivalstvo. • Kmetijskemu ministru se naroča, da ta ^ vse pripravi za uravnavo hudournikov rek v prizadetem ozemlju. Finančnemu m nistru se naroča, da za oškodovane »k j sistira izterjevanje davkov in izvrši \sp zakonu dovoljene predpise. Ta zakon s ^ v veljavo, čim ga kralj podpiše in se o j v : Službenih novinah«. Predlagamo, au zakonu prizna nujnost. d Poslanec Scrucc za poplavljene«. G. poslanec Sernec jc posredoval za pomoč od povodnji prizadetim pri finančnem ministru dr. Feriču in sicer v tem smislu, da dobe dolgoročno brezobrestno posojilo. Tozadevno se pripravlja načrt. Dalje je posredoval pri ministru za šume in rudnike dr. Nikiču glede brezplačne dobave lesa. Minister je obljubil pomoč. Prizadete občine naj vlože tozadevne prošnje. Pri ministru za javna dela je pa posredoval, da se takoj izvede spopclnitev zveze Žiri— Vrnika z graditvijo nove ceste Žiri—Smrečje. Minisier je obljubil pospešiti izvedbo te potrebne zveze. d Zahvala. Podpisano županstvo se tem potom kar najiskrenej.se zahvaljuje za velikodušen dar 2500 Din, katere je poslala občina Dol. Logatec za poplavljence tukajšnje občine. Obenem se zahvaljuje c. g. Francu Paaru, hotelirju na Jesenicah, in Antonu Mrharju, trgovcu v Ljubljani, katera sla darovala vsak po 100 Din, g. Francu Drobniču v Ljubljani za 50 Din ter g. Fr. Tcscku, trgovcu v Celju za podani zavoj obleke za poplavljence. Vsem darovalcem bodi tem potom izrečena najlepša zahvala v imenu vseh ubogih poplavljencev občine žirovske. — Obenem se obračamo na vse, ki niso bili prizadeti po grozni povodnji, da se spomnijo s kakršnimkoli darom nesrečnih poplavljencev, ki so brez lastne strehe, brez obleke, oprave in potrebnega živeža. Vsak dar ie dobrodošel in bo hvaležno sprejet. Kdor hitro da, dvakrat da. Imena darovalcev se bodo objavila v vseh večjih li tih. — Županstvo občine Žiri, dne 10. oktobra 1928. d Kova povodenj. Zopet je strahovito lilo po loških hribih v noči od sobote na nedeljo. Množice vode so bile tako silne, da je o polnoči divje narastia Sora odnašala mostove kar po vrsti: pod Sušo, pri Zajčevcu, Davički, na Jesenovcu, Markljev in Hafnerjev most, pred Železniki podple-šeniški most, v Železnikih most poleg Der-molove usnjarne in most na Trnju ter Leb-nov most med Sevliami in Bukovico, skupaj 10 mostov. V Železnikih je voda udrla v iiiše in kleti, lesnim trgovcem in Žagarjem je odnesla veliko lesa. Istotako so je povodenj ponovila v Žireh, kjer je posebno divjala Račeva z vso silo ter uničila velik del ceste ler obrambne nasipe. Hudo so divjalo vode tudi na Goriškem, kjer je pri Avčah močen plaz vrgel vlak s tira v jarek, pri Podmelcu pa je razdejal 200 m proge. d Povsod strahotne vremenske nezgodo. Poročali smo že, kako je divjal grozen vihar na Floridi v Ameriki. Velika mesta so popolnoma porušena, 20 nadstropni hoteli so se podirali kot bi bili narejeni iiz lepenke, več tisoč ljudi je mrtvili, še več ranjenih, na desettisoče jih je brez strehe. Podobna nesreča je zadela mesto Inkarna-tion v Južni Ameriki. Velika množica hiš je bil« do tal porušenih. Isti dan je divjal vihar na Japonskem, pri čemer je bilo razrušenih 1200 hiš, 728 pa poškodovanih. napol/ poštenih staršev, priden in precei mo-UGbGlV £an, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v večjo manufakturno in galanterijsko trgovino na Gorenjskem. — Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod »Trgovski vajenec« St. 7012. Potreba lastnega Društvenega doma s primerno dvorano, odrom ter telovadnico je za katoliške cerkvene in prosvetne organizacije v Novem mestu nujna. Brez takega doma je nemogoč močan razvoj in procvit naših društev, zlasti orlovstva. Velik pomen ima tak dom tudi za vso našo kulturno organizacijo Dolenjske, v kolikor je tesno prometno zvezana z Novim mestom. Da se odpomore temu velikemu nedo-statku, se je ustanovil akcijski odbor za zgradbo »Ljudskega doma« v Novem mestu. Prvi korak za uresničenje te ideje naj napravi efektna loterija, ki je dovoljena z odlokom ministrstva za kmetijstvo od dne 16. avgusta 1926, s srečkami po 5 Din, z 844 dobitki in katere žrebanje bo 25. marca 1927. Te dni se prične z razpošiljanjem srečk. Prosimo vse, katerim bodo srečke ponudene v nakup, da se ponudbi odzovejo, jih nakupijo ali prodado drugam in izkupiček dopošljejo po priloženi čekovni položnici. Hvala vsakomur, ki bo tudi najmanjši kamenček donesel k zgradbi »Ljudskega doma«. — Bog živil Novo mesto, dne 5. oktobra 1926, Za akcijski odbor: K. Čerin, 1. r., pokrovitelj. Dr. Ivo Česnik, predsednik. Dr. Lavrič, odbornik. Tovarniški delavci m delavke! Tovarniško delavstvo gleda s strahom v bodočnost, ker je njegov in njegovih družin življenjski obstoj v veliki nevarnosti. Spričo tega položaja si je »Strokovna Zveza1 Tovarniškega Delavstva« štela v svojo nujno dolžnost, da skliče I. splošni strokovni kongres tovarniškega delavstva, ki bo zborovai dne 16. in 17. oktobra 1926 v Tržiču na Gorenjskem. Kongres se začne v soboto ob 5 popoldne ter se bo nadaljeval v nedeljo. Tovariši, tovarišice in prijatelji delavskega strokovnega pokreta! V soboto 16. in v nedeljo 17. oktobra vsi na kongres! Pokažite resno svojo stanovsko zavest in solidarnost v boju za svoj obstoj. Dvignite protest proti krivicam in vsem tistim, ki vam onemogočujejo človeka vredno življenje! Začrtajte si delo in pot v bodočnost! Vsak udeleženec ima polovično vožnjo po železnici. Pri polovični vožnji je treba ravnati sledeče: Udeleženci kongresa kupijo pri vstopni postaji cele enosmerne vozne karte do Tržiča. Te karte se morajo shraniti in nikomur oddati, ker bodo v Tržiču dobili potrdila, da so se kongresa udeležili, in bodo karte veljale tudi za vožnjo nazaj. d Češki poslanci v Ljubljani. Češki poslanci, ki so prišli na obisk v Jugoslavijo, so po obisku v Belgradu, Skoplju, Splitu in Zagrebu prišli tudi vLjubljano, kjer so bili najbolj prisrčno spreejti. Iz Zagreba so jih spremljali naši poslanci, na kolo- dvoru so jih poleg civilnih in vojaških oblasti ter raznih društev sprejel dr. Korošec v imenu Ljubljane i/i slovenskega ljudstva. S kolodvora do mestnega magistrata se je razvil sijajen sprevod, na čelu katerega je korakala četa Orlov. Na magistratu so Čehi izročili mestni občini dragoceno čašo. Na banketu v »Unionu« je poslance zopet pozdravil dr. Korošec, ki so ga vsi Čehi brez razlike strank kot starega sobojevnika v dunajskem parlamentu dolgo navdušeno pozdravljali, preden je mogel priti do besede. Odgovoril je češki poslanec Sedlačka, ki je poudarjal, da tri Slovence Čehi najbolj poznajo in spoštujejo: škofa dr. Jegliča, dr. Kreka in dr. Korošca. Dopoldan so se zbrali na posvet naši poslanci in oni češki poslanci, ki prapadajo češki ljudski stranki ter slovački Hlinkovi. Ustanovila se je zveza katoliških slovanskih parlamentarcev. Zvečer so se Čehi in Slovaki od Ljubljane prisrčno poslovili ter se vrnili v domovino. d Vseh birmancev v ljubljanski škofiji je bilo letos 5911. d Petinsedemdcsetletnica. Dne 6. oktobra je obhajal slikar Simon Ogrin na Vrhniki, ki je poslikal dolgo vrsto slovenskih cerkva, 75 letnico rojstva. Umetnik še vedno dela. Na mnoga leta! d Novo hiše v Mariboru. Po prevratu se je sezidalo v Mariboru 77 hiš z 261 stanovanji. d Občinski komisar v Ljubljani. Vlada je odstavila tri liberalne gerente v Ljubljani ter postavila na njihovo mesto vladnega komisarja dr. Mencingerja z nalogom, da čimprej izvede volitve. d V ovčji obieki. Da je Kadičeva stranka, h kateri se prištevajo tudi slovenski samostojneži, v svojem jedru čisto proti-verslca in framasonska, to se je že ponovno dokazalo in na Hrvatskem radičevci toga tudi nič ne skrivajo, kakor mislijo slovenski radičevski voditelji, da morajo skrivati. Tako je pred enim mesecem pisal radičevski »Dom«, da sc katoličanom v Mehika ne godi prav nobena krivica, dasi je papež sam izjavil, da se ravnanje mehi-kanske vlade ni samo krivica, ampak eno največjih nasilij, ki jih je morala pretrpeti katoliška Cerkev. Nedeljski radičevski »Jutarnji list« pa hvali hrvaške kmete v Vitanju, ker so rajši šli na Radičev shod kot pa k sv. maši in z veseljm pripoveduje, da je bilo pri sv. maši samo '20 žensk. In končno pravi Radičev časopis: To (Radičev shod) je bila prava maša. d Orlovski koledarček v zelo lični in okusni opremi je izšel in se bo koncem tega tedna razpošiljal na odseke. Naj ne bo Orla brez orlovskega koledarčka. d Davki se bodo znatno znižali — na Češkoslovaškem. Pri nas pa se bodo po novem davčnem načrtu še zvišali. Zakaj? Zato, ker se 1. pri nas na debelo krade, 2. ker so na vladi stranke, ki jim je samo za stranko in nič za državo, in 3. ker vlada centralizem vidovdanske ustave, za katero sta seveda glasovala Žerjav in Pucelj. d Umrl je v Šmarjeti pri Rimskih toplicah župnik g. Franc Trop v 56. letu sta- rosti. Bil je zelo dober glasbenik. Svetila mu večna luč! d Umrla je na Vini pri Domžalah gospa Vika Skalar, roj. Štiftar. Naj v miru počiva! d Oh. ta Radi«?! Radič ga je zopet prav polteno polomij. V Zagrebu so sprejemali na kolodvoru češke poslan«1.. Med drugimi jih je pozdravil tudi zagrebški veliki župan dr. Kramarč, Med njegov im govorom pa se je vmešaval g. Radjč- j. tem.*da nna je p> prsvijai in ?izbc*3jšava3< njegove misli, ki pra y--------.------ _ Račku niso bile po godu. Medklic g. Rsdi-« je silao veliko šuma. veliko več ko< c s primer povodenj v Sloveniji. Zakaj rai: Radi&evega medklica se je takoj zbral ministrski svet da se posvetuje o stvari, ta lahko ponosna! d Usodepolaa šala s smrtnim izidom. ft.o je 8. septembra v mraku posestnik Anton Turnšek iz Zavratnika v litijskem okraju šel proti domu. je srečal svojega prijatelja Karla Klopčiča. rudarja v Sitanjev-skem rudniku, ter ga je v šali s palico malo udaril čez hrbet. Klopčič se je hotel najbrž ubraniti pred udarcem ter je pri tem prav neznatno ranil Turnška s koso. Ta na majhno prasko na levi roki ni obračal nobene painje. šele peti dan je začutil večje bolečine po vsem životu, potem je dobil krče in se sploh ni mogel več gibati. Okrajni zdravnik dr. Wisinger je ugotovil >te-tanus', kateri bolezni je po strašnih mukah dne 27. septembra podlegel. — Neznatno rano je Turnšek najbrž okužil s konjskim gnojem, v katerem se zelo pogosto nahajajo bacili tetanusa. Zato opozarjamo, da je treba biti pri vsaki, še tako neznatni rani, skrajno previden. Na iako tragičen način preminuli Turnšek, ki je bil priden p"seftnik, zapušča mlado vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci. d čudno tele. Mihaelu Mošnik, posestniku in županu v Špitaliču, je pcvrgla krava sedem tednov kasneje kot v normalnem času tele. ki je imelo glavo podobno psu z dvema gobcema, eden vrh drugega, z dvema jezikoma in z dvema požiralnikoma. Tele je bilo mrtvo in je tehtalo 50 kg. d Pogorel je 10. oktobra na Rečici na Bledu hlev posestnika p. d. Pretnarja. Užgala ga je strela. Zgoreli so vsi pridelki in stroji, škoda znaša do 150.000 Din, zavarovalnina pa 30.000 Din. d Trije požari. Pogorelo je do tal gospodarsko poslopje graščine na Prešniku pri Celju ter velik kozolec. Poleg V3eh pridelkov so pogoreli tudi vsi stroji in vse orodje. — 2. oktobra je pogorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika Avgusta Strnišnika v Zaplanini pri St. Gotharduč — 3. oktobra pa je zgorel v šmartnem pod Šmarno goro skedenj s hlevom in delavnico kolar ja Ivana Gregorša. d Požar je po neprevidnosti neke delavke nastal v mariborski tovarni g. Reiha. Štiri delavke so zadobile nevarne opekline. Mestna požarna bramba je ogenj takoj omejila in pogasila. Delavka, ki je požar zakrivila, je vsled opeklin umrla. d Na progi Grosuplje—Šmarje sta dva razbojnika zopet skušala oropati vlak. 6* Sprevodnik Cuderman je zalotil v poštnem vozu dva mlada moža. ki sta pa hipoma skočila skozi okno, ko je prišel sprevodnik. d Previdnost pri >tetju denarja. Neki poštni uradnik v Konstanci ima strašno bolezen raka. Tako daleč je razjedanje že ' napredovalo, da je desna stran njegovega i obraza že izgubljena. Bolezen se ie pričela na jeziku. Po izvedovanja so dognala, da je povzročitelja bolezni dobil na umazanem bankovcu za 20 mark. Uradnik je imel na-| vado, da je pri štetju denarja prste oslinil na ustnicah in — bil je strašno kaznovan i za to neprevidnost. Nikdar se ne more dosti strogo svariti pred to nevarno razvado, d Biser v slepem črevesu. V Sv. Paulu i v državi Minnesota Severne Amerike je I Miss Favvn dobila vnetje slepiča kot posle-i dico uživanja ostrig. Pri operaciji pa so j v slepiču našli biser vreden 20.000 do-j larjev. d Zobni atelje F. PALOVEC naznanja, da se je preselil iz Dalmatinove ulice 5 na Kongresni trg št. 14, v neposredni bližini nunske cerkve. 6853 d Št. Vid —Vižmarje. Dr. Joško Arko, okrožni zdravnik, ordinira ves dan in n e samo od 3. ure popoldne v Vižmarjih v hiši gospe Štrukelj, irgovke in gostilni-čarke, I. nadstr. Ima tudi svojo lekarno. •k Zlatnike v »Gazela -milu so našli sledeči, g. Al. Badnjevič, Bos. Krupa, kup. milo pri tvrdki Ilija V. Studen, Bos. Krupa, g. Ivana Grobner, Planina pri Rakeku, kupila milo I pri tvrdki A. Milavec, Planina pri Rakeku; g. Matilda Martinšek, Zagorje, kupila milo pri tvrdki Olga Cuk, Kisovec pri Zagorju; g. Hen-ke, Laško, kup. milo pri tvrdki Ed. Vale, Laško; g. Lovro Mlinarič, Zagreb, kupil milo pri tvrdki Isidor VCeiser, Zagreb; g. Ivanka Požek, Črnomelj, kupila milo pri tvrdki Karol Ahačič, Črnomelj; g. Jožefa Drnikovič, Vič- i Glince, kupila milo pri prvem delavskem kon-sumnem društvu, Vič-Glince; g. Jožefa Inti- ! har, Nadlesk št. 36, kupila milo pri tvrdki Ludvik Kržič, Nadlesk pri Rakeku; g. Frančiška Kotnik, Doplice pri Kamniku, kupila milo pri tvrdki Jos. Klemenčič, Kamnik; g. Terezija Tavčar, Polzela, kupila milo pri tvrdki Josip Tiršek, Polzela pri Celju; g. Marija Javornik, Luče pri Višnjigori, kupila milo pri tvrdki F. Terdrna, Ljubljana; g. Dora Vulakovič, Vula-koviči, pošta Netretič. kupila milo pri tvrdki Jožef Brožič. Metlika; g. Franjo Miko, Srači-nec št. 61. kupil milo pri tvrdki Gustav Mo-ses i sin, Varaždin; g. Ivan Ivaniševič, Split, kupil milo pri tvrdki P. et. M. Bonačič, Split, Šibenska ul. 2; g. Jelka Dobraš, Virovitica, kupila milo pri tvrdki Antun Igali ml., Virovitica. Med primorskimi Slovenci. Nova nasilja nad Slovenci. Italijani so v Gorici prepovedali Slovencem gledališke predstave in druge kulturne prireditve. Istotako so prepovedali v Idriji vse prireditve. Naša vlada bo pa še vedno govorila o iskrenem prijateljstvu med našo državo in Italijo. Žrtve poplave. V Idriji sta ob zadnji I povodnji utonili dve dekleti. A nsB? - POLITIČNI zapiski p Dr. Nikič je zletel iz vlade. Uzunovifi ga Je porinil iz vlade radi večnega nadle. govanja od Radičeve strani. Vidi se, da se je vladna kriza začela. V Belgradu so živ krst ne zmeni za gospodarsko propadanje v državi — glavno so ministrska mesta Ali ni edina rešitev avtonomna Slovenija? Slovenci bi radi delali, toda v Belgradu ne pustijo nikomur blizu, ne Hrvatom ng Slovencem, doma pa nimamo svojega zako. nedajnega zbora. Gg. Žerjav in Pucelj, naj vaju le vest peče radi centralizma, ki sta mu z glasovanjem za vidovdansko ustavo pomagala na noge! p Pueelj padel pri radičevcih v nemi-lost. Radičevci so imeli pretekli petek! strankino sejo, pri kateri so silno napadali Pucljevo delovanje, oziroma nedelovanje v vladi. Tudi radičevski >Dom< se ne izraža baš laskavo o njem. G. Pucelj, nič se bati, saj je še dosti drugih strank na razpolago, kjer lahko dobite za par tednov zavetje. p Davidovičeva in muslimanska stranka sta v narodni skupščini stvorili »kupen klub pod imenom Demokratska zajedni-ca<. Program je delo za popolno enakosl vseh državljanov in zakonitost, široke samouprave, (zdravitev finančne in gospodarske krize v državi. NAZNANILA n \a Kriini gc/ri nad Loiem so cerkveni thcil vsako leto: Tiho nedeljo, VI. po vel. noči, bin-kostno, po sv. Ani, po Povišanju sv. K r La in i* Posvečenju cerkva. Vsakokrat je prejšnji popollan in večer prilika za sv spoved, ob mraku govor it litanije, v nedeljo zjutraj ob 6 sv. maša. pridiga ia sv. obhajilo. Prihodnji shod bo 17. oktobra. n Živinorejska ladruea r Selcih nad Školjo Loko priredi v jiondeljek dne 18. t m premova-nje govedi. Na ra7.|>olapo bole 7.1 prodajo nekaj plemenskih bikov. Živinorejci ste vabljeni, 'la s® te prireditve udeležite. Dalnji obiskovalci imajo avto-zvezo v nedeljo ob 4 iz post,!je Skolja loka. n 1'odbrezje. Prostovoljno gasilno društvo V Podbrezjah je zaključilo v nedeljo 3. t. m Miri. tedensko streljanje na dobitke, katero se je vršilo v prostorih pri >Pehare< s sledečim rezullaloml I. dobitek Franc Aljančič. tesarski poslovodja rod* brezje, 11. dobitek Stane Rebolj, trgovec iz Kranja. Tarče so vsakomur na vpogled pri načelniku Bene' dičiču. — Odbor. n Bohinjska Srednja V nedeljo dno 17. oktobra bo ob 11 dopoldne premovanjo plemensko živine za vso bohinjsko okolico; ob 15 popoldne slavnostna otvoritev nove sirarne, nato vrtna veselica. ____ Edino najboljši šivalni siroil tn Kolesa za rodbino, obrt in industrijo so 1« los. Pefelinca Grifzner, Adler Najnižje cene! Tudi na obrokel LluDljana bli^u Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija-____ Ujen majhno, prodam, s 3 sobami, zidano In « IIIOU opeko krito samo ali nekai zemll-Janez Grkman, Sp, Brnik 36 - Cerklje pri WJD'U &ržtte se staro navade in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni PraviTranckov kavni prid« tek "Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ii daje dober okus. Tudi k žihj spada neobhodno Pravi Franck. IZ ŠT. JERNEJA. (Električna razsvetljava.) Nekemu dopisniku od tu kar ne da mirno spati naša lepa električna luč. Že dvakrat se je ob njo v Domoljubu obregnil. Treba je malo pojasnila. Da se napravi javna razsvetljava, je bilo že v prejšnjem občinskem odboru sklenjeno, bol j natančno se je to določilo v proračunski seji novembra 1925. Tedaj so vsi odborniki brez razlike strankarske pripadnosti razen enega za to glasovali. Skiepu obč. cdbora je tudi okrajno glavarstvo pritrdilo in še župana opozorilo na § 28. obč. reda, da je to na tako prometnem kraju, kjer drči toliko voz in avtov tudi ob nočnem času — županova dolžnost! Koliko bo pa vendar ta razsvetljava letno stala? Kvečjem kakih 1000—1400 dinarjev. Pa tudi teh ne bo občina plačala, marveč šentjernejska vas sama. Na en sam smajni dan se je od stojnic nabralo krog 500 Din. Prodajalke sadja, lecta, posode, so vsako nedeljo na trgu, ki tla-kovino plačujejo. Koliko sc tega skozi leto nabere! Pa če bi tudi vsega tega ne bilo, je tole pomisliti. Če ste hoteli sejme povzdigniti, je bilo neobhodno potrebno, da se napravi — javna tehbiica. Za to pa lii morala občina danes 100.000 K šteti, te računimo le po 6 odstotkov znaša to letnih 6000 K. Ves ta izdatek je pa občini prihranila hranilnica, ki je svojo novo tehtnico občini prepustila za malenkostno svoto 3000 Din. Letni dohodek od tehnice | k skoro sam krije izdatek za razsvetljavo. DOLENJA VAS. (Surovost brez primere.) Danes imamo poročati prav žalostno zgodbo, nad katero se zgraža vsa ribniška dolina. Surovost uekaterih fantov iz dolenjske fare presega že vse meje. Že pred nekaj časa je 7 zlikovcev hodilo zvečer okrog cerkve in preklinjalo Boga, tako da 80 jih morali orožniki naznaniti in sedaj čakajo vsojega plačila. Dne 20. sept. pa je menda sam pekel navdal nekim fantom iz Prigorice misel, da so ukradli v neki hiši mačka in ga — strah nas je zapisati — pribiti na križ, ki so ga nalašč za to ste-sa-moč in to hitro. Jesen je tu in bližajo ee deževni dnevi. Kdaj bodo ubogi ljudje vsaj za silo popravili svoja bivališča, uredili ceste in pota? NAKLO. (Nova maša.) Za žegnansko nedeljo, 17, oktobra, se1 nam obeta lepa slovesnost. To nedeljo ob desetih bo namreč daroval prvo sv. mašo naš nojak, pater jezuitskega reda Jakob: Žibert iz ugledne Govčeve družine na Pivki. Tako dobi krog šesterih duhovnikov, ki so naklanski rojaki, zopet novega člana. Mi se tega veselimo ta se z vnemo pripravljamo na novo mašo. IG. Povodenj nam je zasula vodovodni na-i blralnik v Kervavicah jako močno, da je; vode komaj 300 kubičnih metrov, dočim drži nabiralnik 773 metrov. Šute priza-tvomicah je bilo 4 m in še čez visoko. DelOI Jako počasi napreduje, ker se mora ves material spraviti skozi kanal, drugače nI mogoče. Dc!a se že od 6. oktobra in se bo moralo približno še 4 do 5 dni, da bode vse osnaženo in popravljeno, ker ie voda razdrla tudi omrežje vodovoda. MOKRONOG. (Blagoslovitev društvenega dara.) Blagoslovitev društvenega doma na Gori pri Mokronogu v nedeljo '26. septembra. je dala priliko za sijajno manifestacijo kaloliške misli v lepi mirenski dolini. Mnogoštevilni udeleženci iz cele doline, od Trebnjega do Št. Janža so zagrnili goro. Posebno lep in pester je bil sprevod. Konjenica 10 mož, do 40'najlepših navodnih noš, orlovska fanfara, 80 Orlov v kroju, orlovska godba iz Št. Jerneja, nato pa Orlice, mladenke, gojenke, naraščaj, zopet četa Orlov — vse to se je zlivalo v živoboien, dovršeno zaokrožen prizor, kakor se v Mokronogu sicer ne vidi. Govor in sveto mašo na prostem je imel domači g. župnik. Po blagoslovitvi doma se je razvil ljudski tabor" kjer smo imeli priliko slišati par krepkih, navduševalnih govorov. Večina ljudi je itak oslala na Gori in čakala popoldanske telovadbe, ki nam je bila nov dokaz, kako tiho, a vztrajno in z vedno večjim uspehom tudi v naši lepi dolini Orel osvaja tla. Bilo jih je malo, ki so gledali gibčnost fantov in svež pogum zdrave mladosti, pa ne bi hoteli tudi biti pri Orlih. ČRNI VRH NAD POLHOVEM GRADCEM. (Povodenj.) Dne 27. septembra je zadela našo, po Polho^Tajskih Dolomitih in njih globočah raztreseno župnijo in občino katastrofa, kakršne ne pomnijo sedaj živeči župljani. Med neprestanim bliskanjem in silnim gromom, ki je pretresal ozračje, je močno de-ževaio od 28. septembra popoldne naprej skoro neprestano tja do 7. zjutraj 28. septembra. Padlo je v tem času 259.4 mm dežja. Posledice so strahovite. Vsled raz-mehčane zemlje je šlo v hribih na stotine plazov v občini. Pri teh hišah so prišli usadi tako blizu, da je nevarnost, da se pri kakem zopetnem večjem deževju njih temelji porušijo. Na več krajih so nad hišami, ki so zidane sredi hribov, velike razpoke, in so poslopja v nevarnosti, da jih ob deževju usadi porušijo. Toda, kdor hoče dobiti vsaj približno predstavo o ogromni škodi, ki jo je zadnje neurje povzročilo v tukajšnji župniji in občini, mora pogledati v črnovrške globoče (grape). Sicer krotki gorski potočki so narasli v divje, grozno bobneče vodne ma&e, ki so uničile vse, kar so dosegle. Voda je podrla v občini eno enonadstropao in dve pritlični hiši. Izpodkopala je štirim hišam temelje, a je upanje, da &e še popravijo. Več kozolcev je voda odnesla ter en mlin in eno žago. Več mlinov je pa zasutih, a z velikim trudom in stroški se bodo dali urediti in v prvotni stan postaviti. Isto tako je zemeljski plaz zasul eno hišo, a k sreči je ni podrl, tako da se bo dala a časom očistiti, in bo hiša s prizidanim hlevom še uporabna*. Ljudje in živina so se seveda iz ogroženih poslopij morali izseliti. — Ker tmamo, hvala Bogu, vsestransko sposobnega, delavnega in za občino očetovsko S' skrbnega župana, ki že nad 3o let vzorno upravlja občino, je imel skrbno oko tudi za občinska pota. Sedaj so pa narasle vode razdrle vsa pota po globočah, m s!cer tako docela, da o njih ni več sledu, in na tak način, da ni misliti na skorajšnjo popravo. V največ krajih je sedaj tam vodna struga, kjer 'ie bila prej pot. Od 16 km občinske poti je sedaj niti 1 km ni porabne. Obpotne njive in travniki so ponekod deloma odpravljene, ponekod pa čezinčez pokrite z irramozom in debelim kamenjem. Ubogi ljudje, bivajoči tod! Ta gorska zatišja, te "loboče, prej desti prijazne, niso več podobne krajem, v katerih bi se mogli preživljati ljudje. S svojimi močmi teh puscav ne bomo mogli izpremeniti nazaj v kulturne kraje. Nujno potrebno je, da nam državna oblast pomaga na ta ali oni način. Cesta iz Polhovega gradca do Zaloga je popolnoma uničena, od Zaloga do Črnega vrha pa le nekoliko poškodovana. Z ostalim svetom nimamo nobeno zveze, in v doglednem času ni misliti, da bi se mogel vršiti kak prevoz. Ljudstvo obupava, ker ne bo moglo nobene stvari spraviti v denar. Kajti sedaj še živine ne more gnati v dolino; še manj pa les voziti, da bi se prodal. Kakor je sedaj razvidno, je neurje najhuje divjalo na črti Žiri—Lučine—Črni vrh—Polhov gradeč. Po teh krajih jc vse polno zemeljskih plazov, dočim jih je že v poljanski dolini malo, še manj v horjulski dolini. SMLEDNIK. (Grozna smrt.) Marijana Stembil, zasebnica, je stanovala pri svoii sestri Mariji Rozman, vdovi in posestnici v Smledniku št. 3. Dne 5. oktobra je gospodinja zakurila pod kotlom, da skuha svinjam krmo. Preden sta odšli s hčerko k delu na skedenj, je naročila Marijani, naj malo pogleda na ogenj in v slučaju, da ugasne, naloži drv. Čez kake pol ure se gospodinja vrne v hiša. Gost dim, ki se je valil iz veže, jo je presenetil. Preden dospe v kuhinjo, se ji nudi grozen prizor: Marijana leži za vrati mrtva, njeno truplo je bilo vse obžgano, na opečenih nogah pa so ji še goreli čevlji. — Domneva se, da se ji je vnela obleka, na kar je hitela proti vratom na prosto, da bi klicala na pomoč,'a pri tem se je najbrž spotaknila in padla, pa ni imela več moči, da bi se dvignila in tako postala žrtev groznih bolečin. O padcu priča tudi rana na čelu. Naj počiva v miru l Meh m sr^ah. Učilelj dečku: »Koliko si star?< _ Deček: »IXset let.« — Učitelj: >Kdaj si jih bil deset?«: — Deček: »Na moj zadnji rojstni dan.« Nova služkinja: vGospa, obisk je tu,{ — »Recite, da me ni doma.r — Služkinja: >Qospa, jaz se nc upam, recite raje sami It A.: »Toda, da jc vaš veliki sin tako bo-j jazljiv?« — B.: >Da, res je, France je zelo boječ, on ie namreč eden dvojčkov. Tako je bil boječ, da se še na svet ni upal sanu Pismo mesarskega vajonca očetu: >Lju-bi oče! Mojster je zelo zadovoljen z menoj. Trikrat me je že pustil zabosti in če se bom dobro držal, mi je obljubil, da me bo o božiču pustil zaklati.c Tujec: »Kje se tukaj lahko brije?«-d | Paglavec: >Po obrazu!« Zdravnik, ki je preiskoval kmeta: >No, Zadravec, ali imate apetit?« — »Če imate ravno kaj pri roki, vam bom že poma»al.t Učitelj: /.Peterček, povej mi, koliko si pa star?'. — Peterček: »Oni dan so mi mama rekli, da sem sedem let, lani so pa rekli da šest, zdaj pa ne vem, katero število je pravo.« »Oprostite gospod, ali ste videli v bližini kakega orožnika? — »Ne, nobenega, tu ga je le redkokdaj videti.- — »Hvala, Dvignite roke, da vam pregledam žepe!« Nekdo je vprašal urednika: »Imel sem konja, ker pa nisem imel sena, sem konja zamenjal za voz sena. Sedaj imam seno, pa konja ne. Svetujte mi, kaj naj storim.«. -Prejel je odgovor: »Zgovorite se z onim,ki ima konja, da vam ga posodi teliko časa, da bo pojedel vaše seno.« Žena: Kam naj bi skrila ključ od shrambe, da ga otroci ne bi staknili?' -Mož: »Položi ga pod milo, tega se gotovo ne bedo dotaknili/ Ona: »Oh, zakaj nisem drevo?« -0«: »Čemu pa, ali se ti blede?« — Ona: »Kal blede. Imela bi tako vsako pomlad novo obleko in poleg toga pa še tebe ne bi bilo treba prositi zanjo.« »Gospod doktor, ali ste lov vzeli v najem?« — »Seveda sem. Zajcev je zelo od®" go in sem zelo vesel.« — »Verjamem f" ste, zajci pa še bolj.« Enrilo Splošno priljubljen tcavnt nadomestek, okusen i cenen. Bobiva »c v vse0 dobro asorriranU) tcoloMU/aln£& trgovinah- Storžek. Otroška pravljica. (Konec.) In «i tega dneva dalje je Storžek vstajal več ko pet mesecev vsako jutro že pred zarjo in je hodil vlačit vodo čez škripec, da bi prislužil kozarec mleka, ki jo del njegovemu cčku tako dobro in mu krepil zdravje. A ni se zadovoljil samo s tem, s časom se je naučil plesti še koše in jerbase iz lcčja in z denarjem, ki si ga je prislužil, je previdno ravnal in kril vse dnevne potrebščine. Med drugim je tudi sam napravil lep voziček, v katerem je vozil ob lepem vremenu svojega očka na izprehod, da se je navžil svežega zraka. Zvečer, po_ delopustu, se je vadil čitati in pisati. V sosedni vasi je kupil za nekaj grošev debelo knjigo, ki ni imela naslovno strani in ne kazala, in jo je prebiral. Ko je pisal, je pisal s treščico, ki jo je pri-rezal kot pero, in ker ni imel ne tintnika ne črnila, jo je pomakal v stekleničico, polno murvinega in čreš-njevega soka. Tako si je Storžek s trdno voljo prizadeval delati In pehati se in posrečilo se mu je, da ni oskrbel samo svojega vedno bolnega očeta, temveč je prihranil tudi štirideset dinarjev, da bi si kupil novo obleko. Nekega jutra je rekel očetu: »Grem v sosedni trg, da si kupim jopič, čepico in par čevljev. Ko se vrnem domov, (je smeje se pristavil), bom tako lepo oblečen, da me boste imeli za kakega gospoda.« In odšel je od doma in začel teči ves srečen m zadovoljen. Kar naenkrat je »asliial, da ga kliče nekdo po imenu. Ozrl se je in zagledal lepega polža, ki je lezel izza meje. »Ali me ne poznaš več?« je vprašal Polž. »Zdi se mi, a nisem gotov...« »Se li ne spominjaš onega Polža, ki je bil vratar in postrežnik pri Sojki z medrimi lasmi? Se ne spominjaš one noči, ko sem vstal, da ti prižgem luč in si obstal z eno nogo, ker si imel drugo zabito v vrata?« »Vsega se spominjam,« je zaklical Storžek. »Odgovori mi hitro, lepi Polžek, kje si pustil mejo dobro Sojko? Kaj dela? Mi je odpustila? Ali se me še vedno spominja? Me ima še vedno rada? Je daleč odtod? Bi jo lalilco obiskal?« Na vsa ta hitra vprašanja ki jih je Storžek zastavljal v eni sapi, je odgovoril Polž z znano počasnostjo : »Storžek moj, Sojka leži v revni postelji v bolnišnici! ...« »V bolnišnici?« »Da. Zadelo jo je tisoč nezgod, obolela je nevarno, in zdaj nima niti toliko, da bi si kupila košček kruha.« »Res?... O, kako žalost si mi prizadjal! O, uboga Sojka, uboga Sojka!... Ce bi imel milijon, bi tekel in ji ga nesel... Pa imam samo štirideset dinarjev — glej jih! Bil sem namenjen, da si kupim novo obleko. Vzemi jih, Polžek, in podvizaj se ter se čez dva dni vrni! Upam, da ti dam lahko še kaj. Doslej sem delal, da sem preživljal svojega očeta, odslej bom delal vsak dan pet ur več, da bom lahko skrbel še za mamo! Zbogom; Polžek, čez dva dni te pričakujem.« . , Polž je začel proti svoji navadi teči ko martinček v veliki avgustovi vročini. Ta večer je Storžek bdel namesto do desete do polnoči, in namesto bi spletel osem jerbasov iih ie spletel šestnajst. ' Potem je legel in zaspal. V spanju se mu je zdelo, da vidi v sanjali Sojko, vso lepo in smehljajočo se, ki mu je, potem ko ga je poljubila, rekla: »Lepo, Storžek! Radi tvojega dobrega srca sem ti odpustila vse malopridnesti, ki si jih doslej napravil. Otroci, ki ljubeče pomagajo svojim staršem v njihovih revah in težavah, zaslužijo pohvalo in ljubezen, čeprav ne morejo biti še zgled ubogljivosti in lepega obnašanja. Misli na prihodnost in srečen bcšl« Ob teh besedah je sen prenehal in Storžek se je predramil in debelo pogledal. Predstavljajte si, kako je bilo njegovo začudenje, ko se je zbudil in videl, da ni več lutek-lesenjak, no da je postal deček, kakršni so vsi drugi. Pogledal je okoli sebe in namesto znanih slamnatih sten borne koče, je videl lepo sobico, opremljeno in opravljeno preprosto, a skoraj razkošno." Ko je skočil s postelje, je dobil pripravljeno novo obleko, novo čepico in par čevljev, ki so se mu zdeli ko naslikani. Ko se je oblekel, se mu je zdelo naravno, da vtakne roki tudi v žepe — in iz enega je privlekel majhno slonokoščeno denarnico, na kateri so bile zapisane besede: »Sojka z modrimi lasmi vrača svojemu dragemu Storžku štirideset dinarjev in se mu zahvaljuje za njegovo dobro srce!« Odprl je denarnico in namesto štirideset papirnatih in že obrabljenih dinarjev, se je zasvetilo štirideset zlatnikov, še gorkih od kova. Potem se je pogledal v zrcalo in zdelo se mu je, da je kdo drugi. Nič več mu ni odsevalo zrcalo znane podobe lutka-lesenjaka, videl je sliko bistrega in bodrega lepega dečka s kostanjevimi lasmi, z modrimi očmi in veselim in prazničnim obrazom, kot bi bila velika noč. Sredi teh čud, ki so sledile ena za drugo, ni niti Storžek sam vedel, ali je vse to res, ali sanja še z odprtimi očmi. »In moj očka, kje je?« je zaklical naenkrat in je vstopil v sosedno sobo, kjer je našel starega Pepka zdravega, čilega in dobre volje, kakor nekdaj; bil je spet pri svojem rezljarskem delu in je risal čudovit okvir, poln listov, cvetic in glavic najrazličnejših živali. »Razložite mi, očka, skrivnost: odkod ta nenadna sprememba pri nas?« je vprašal Storžek, objel očeta in ga poljubil. »Ta nenadna sprememba v naši hiši je vse tvoja zasluga!« je odgovoril Pepek. »Zakaj moja zasluga?...« »Zaito, ker prinesejo otroci, ki se temeljito poboljšajo, tudi v njihove družine novo in veselo življenje k »Kako sem bil smešen, ko sem bil dondekl In kako sem zdaj srečen, ko sem postal deček, kot se spodobil...« Razno. Strašanska suša. V so vernem delu Knpske dežele (Južna Afrika/ je taka suša, kakor je ne pomnijo že 50 let. V nekaterih krajih že štiri leta ni deževalo. Tu so spomnimo na Južno Ameriko, kjer v nekaterih krajih dežuje samo vsakih 80 let, tako da nekateri ljudje sploh ne vedo, kaj je dež. Italijanski tobakarji. — Italijanski tobačni monopol je dobil od julija do septembra 10 milijonov lir več dohodkov kot v istih mesecih lanskega leta. Rim — Južna Amerika. Mussolini je naročil znanemu polarnemu raziskovalcu Nobile, naj se pripravi za polet iz Rima v Buenos Aires v Južni Ameriki. Za polet bodo porabili zračno ladjo, ki bo imela 50.000 kubičnih metrov vsebine. Polet se bo izvršil na koncu leta 1928. Kraljica za botro. Belgijska kraljica je bila za botro 21. otroku neke kmečke hiše. Vsi otroci so zdravi in čvrsti. Kožuhi in nogavico kardinala, Ker je vse tako drago, je dovolil papež kardinalom, nadškofom, škofom, kanonikom in prelatom, da smejo nositi pri večjih svečanostih ponarejene kožuhe namesto pravih in nogavice iz umetno svile namesto iz prave. Proti drugemu razredu na vlakih. Danski listi zahtevajo od železniške uprave odpravo drugega razreda. V primeri s tretjim razredom je veliko predrag. Pred petnajstimi ieti je porabilo 25 popotnikov od 100 drugi razred, 75 od sto pa tretji. Danes je razmerje 17 proti 83: število v drugem razredu potujočih potnikov se je torej za tretjino skrčilo. Na kratke razdalje pn pride na 1 popotnika 2. razreda -15 popotnikov 3. razreda. Za tisle, ki hočejo potovati na blazinah, naj bo en sam razred, a tudi v tem ne sme presegati voznina 125 odstotkov vozuine 3. razreda. Prav jc imel. Hči belgijskega kralja, Marija Josč, je šla na letovišču na sprehod brez spremljevalca. Ko je prišla nazaj, jo vojak pred vrati parka ni pusti! nazaj v grad. Mimoidoči so vojaku pravili, kdo je ta gospodična, on je pa dejal: »Jaz prin-cezinje ne poznani; vse, kar vem je to, da ne smem nikogar noter pustiti.« Pozneje je dobil prav pohvalno priznanje. Fašisti Italijani bodo izdali znamke v spomin ustanovitve fašistovske armade. ŠT l' »In stari Storžek lesenjak, kam se je skril?« »Glej ga tam k je odgovoril Pepek in pokazal na debelega dondka, ki je sedel na stolici z nagnjeno glavo, visečimi rokami, prekrižanimi nogami, ki so bile na kolena upognjene in bi bil čudež, če bi stal pokonci. Storžek se je obrnil in ga je gledal. In ko ga je motril nekoliko časa, je sam pri sebi zadovoljno vzkliknil: »Kako sem bil smešen, ko sem bil dondek! in fcako sem zdaj srečen, ko sem postal deček kot se spodobil.. .< Patrick A. Seehan: Nodlag. Povest irskega dekleta. XXVII. poglavje. Odbit. Nekaj dni pozneje se je Amerikancu ponudila priložnost in on jo je porabil. Obiskal jih je sicer vsak rečer, toda vedno ga je kaj oviralo, da ni mogel staliti zadnje, odločujoče ponudbe. Včasih je bil še kdo drugi na obisku in Amerikanec ga je seve smatral za vsiljivca. Včasih je bila Norah v cerkvi in ni je hotelo biti nazaj do pozne noči; tedaj je prebil čas v pogovoru s Tessijo, kateri je v prodajalni pripovedoval o čudni deželi onstran morja. Ona ga je pazljivo poslušala in se zelo zanimala za poročila o Ameriki, o njenih prebivavcih, narodih, plemenih, razmerah. Čas jima je navadno prav hitro mineval, in kadar se je Norah ob poldesetih ali deetih vrnila, je Amerikanec začuden pogledoval na svojo veliko, zlato uro in izjavljal, da bi si ne bil mislil, da je že tako pozno. Ta večer pa je bila Norah doma, deklici sta bili odšli k sosedom v vas in Amerikanec je čutil, da je njegov čas prišel. »Menda kmalu odideš, Ted?« mu je dejala, ko sta sedela v bedni, zatohli sobi. »I)a,« ji je odgovoril kratko. »In greš sam? Ne boš vzel s sabo onega, zaradi česar si prišel, kakor pravijo?« »Zakaj sem pa prišel?« je vzkliknil naenkrat Živahno. »Ljudje vedo o meni več kot jaz sami« »Morda,« je rekla Norah smehljajoč se, »že imaš ženo v Ameriki in sedaj ne moreš druge jemati s seboj?« »Mnogo bi jih že lehko bil imel,« je dejal žalostno, »če bi se nekaj ne bilo zgodilo.« »Kaj pa? Saj gotovo nisi bil tako nespameten, da bi bil vzel stare domišljije in strahove s sabo preko morja?« ; Da, vzel sem jih,« je vzkliknil, »in se jih še do-Bedaj nisem iznebil. Zopet sem jih s seboj prinesel. <— Toda o tem nisem govoril.« Obadva sta obmolknila in gledala v ogenj. Slednjič je on izpregovoril: »Norah, ali se spominjaš onega večera pred petindvajsetimi leti, ko sva se ločila pod glogom?« »Da, prav dobro,« je odgovorila popolnoma mirno. >, Ponudila si se mi vkljub moji nespameti. Ponudila si se mi, da z menoj kljubuješ svetu in se od-poveš za vedno staršem, sorodnikom in znancem in greš za menoj, ki sem bil izgnan in proklet s strašnim pr»kletstvom sramote.« Ona je še vedno nepremično zrla v ogenj, kakor B! se spominjala preteklosti. »Jaz sem bil toliko nespameten, da sem odbil tvojo ljubezen in — tvoje varstvo, kajti ti bi mi bila res varihinja. A če bi ti sedaj ponujal ljubezen, ali W "čuUneVda se sedaj odločuje usoda nj^ovega življenja. Ali je želel, da mu odgovori z da, ali ne? O tem s" sam 'ni bil n'a jasnem. Neprestano sla se mu prikazovali dve podobi; prva je drugo zaganjala, zakrivala, a zopet se je prikazovala, toda poten, nanovo bledela. Katero naj si izbere? Tu je bila: prerojena stara ljubezen, zavest časti, spomini na četrt stoletja, ki so slikali njegovi domišljiji odevelo zeno z nadzemskimi, lepimi barvami; veliko usmiljenje z njeno sedanjo bedo in revščino njenih otrok; sanje o prijetnem življenju pod novim nebom in v izpreme-njeni okolici. Toda tam je bila druga podoba, mlada, sveža, prikupljiva, in videl je svojo bodočo zeno kot mlado kraljico v ljubeznivem, lepem domu pod zasneženimi vrhovi. Katero naj si izbere? »Povej mi, Ted,« je vprašala odevela žena, preprosto in odkritosrčno kot vedno, >ali si se zato vrnil na Irsko po tolikih letih?:: »Da,« je odgovoril odločno. »Kakor sem ti že pripovedoval, večkrat bi se bil že lehko oženil z milijonarkami v Montani in Nevadi. Poročiti bi se bil mogel s hčerami ljudi, ki so imeli toliko zemlje, kot jo je na vsem Irskem; tla bi si bil lehko pokril s srebrom in streho z zlatom. Pa se nisem. Oni večer ob solnčnem zahodu mi jo bil vedno pred očmi. To podobo sem marsikaterikrat gledal, ko som ležal bedeč pod zvezdnatim nebom; zrl sem jo, ko me je vabil greh v gostilnah San Frančiška in Mehik; čuvala mi je vero, kajti želel sem se sestati z materjo na onem svetu in tebe povprašati, ali mi hočeš biti žena na tem; in sedaj je prišel moj čas. Srce mi krvavi zaradi tebe, Norah, in zaradi tvojih otročičev. Muči me misel, da so ti boriš v taki strašni bedi, jaz pa, ki te nisem nikoli bil vreden, imam vsega, kar si more poželeli človeško srce na tem svetu. Če se vrnem brez tebe, se bom moral vedno sramovati svojega bogastva. Neprestano mi bo pred očmi, kako se ti in tvoja otroka borite proti bedi in revščini. Pojdi z menoj, vzemi tudi Tessijo in Kathleeno in srečnejša bova, kot bi mogla biti kdaj poprej!« Druga, lepša podoba je bila sedaj popolnoma obledela. Norah Leonard je bila roko trdo sklenila v naročju. Njegova zvestoba jo jo genila, globoko genila, toda njen sklep se ni prav nič omajal. »Ali se spominjaš, Ted,« je dejala odločno, »zakaj me pred petindvajsetimi leti nisi hotel vzeti s seboj?« »Spominjam se in menim, da sem prav ravnal, dasi mi je takrat pokalo srce. Poslovil sem se od tebe, ker nisem mogel zahtevati, da nosiš z menoj vred sramoto in gorje ali da pade ta sramota in gorje na tvojo družino.« »In prav iz istega vzroka ne morem sedaj jaz sprejeti tvoje ponudbe. V tej tuji zemlji in med tujimi ljudmi bi bila samo v breme in morda v sramoto. Jaz sem stara žena, v življenja bojih sem opešala in uvela in ne mogla bi ti biti to, kar želiš. V enem ali dveh letih, bi se me naveličal —« »Ne, ne!« je vzkliknil. »Ti me ne poznaš! Če sem te tako dolgo čakal, kako bi se te mogel tako kmalu naveličati?« »Ti nisi čakal mene, marveč nekoga, o katerem si mislil, da sem jaz. V ameriških taborih in gostilnah se ti ni prikazovala postarana, uvela žena, temveč mlado dekle, ki si jo pustil pod glogom oni večer, ko si se za vedno poslavljal od doma.« Te besede so bile tako ponižne, tako odkritosrčne, tako resnične, da jim je proti svoji volji moral pritrditi. In ko je to spoznal, je začel nenadoma občudovati to vrlo ženo in je sklenil za vedno izbrisati si iz spomina ono drugo, sijajnejšo sliko. Prevo« prolosorjor i„ premalo dijakov. Na '« verzi v Sogedinu na ()„. skem je na enem oddelku 39 slušateljev in 20 lesorjev, na drugem ,« 16 dijakov i„ 31 protest je v. Zračni promet. Angleži so pritožujejo, da opravlja evropski zračni premi* ldd nemških m samo 16 angleških aeroplanov, Nova znujillta. Prolesor Sievers z univerze Leip. zig na Nemškem jo znaiel aparat, ki meri glasove zločincev. Glas ujamejo na aparat, no da bi dotimi za to vedel. Tudi če gim zataji in drugače govori kot sicer, ga f|x>zuajo. Ti znajdba bo igrala v sodstvu Utko vlogo kot odfr skanje palcev. I.epo praznovanje. Prav na tihem so praznovali t Versailles pri Parizu & letnico smrti opata Hp/*-ja, ki jo bil znašel pisavo z znaki za gluhoneme. -Mod praznovanjem so it-stopali > govorniki« ia so proslavljali opatov »po-min z znamenji, ki jih je bil izumil. V Parizu nosi noka cesta blizu zavodi gluhonemih njegovo ime. Ameriška prohibifiji. V zadnjem go^Kclarsken letu, od lanskega do letošnjega julija, »o obsodili v Ameriki 14.000 ljudi, ki bo po jirpgreŠB proti prohibicijski pueta-vi. 56a val ne bo več spanec premagal, vas prosim, da mw pridigo stojile. Napravil bom prav na kratko' -Nihčo več ni spal. Na Sveto goro pn G* rici vozi vsako nedeljo« vsak praznik avtobus.« je treba, pelje tudi t* krat. Število policijskih tov bodo zvišaliv"w od 15.000 na 30.000- Jo je pač posledica zadnjega atentata na Mussol®)«- Selitev. V Stockkolf, na Švedskem -- . , vse seli. Zgradilo M P zadnjih dneh tolitaj1* lih stanovanj s £ električno kuhinjo ** da se je dni vsak St^ holmec preselil stanovanja P«®1!, pisarne jih Se vzamejo pisarne V Londona so odprli prvo mohamedansko «£ Sejo. Da jo imaJ° „ rizu tudi. smo že pl »Kar se ti.e naše revščine,« je nadaljevala, »smo jo nosili že toliko let, da nam je sedaj lahka. Ničesar no potrebujemo, hvala Bogu! Dosti imamo jesti in piti, in če naša obleka ni po najnovejšem kroju, je vsaj močna in pripravna. Čez nekaj mesecev bo Tes-sio polnoletna in tedaj bomo lehko dobili tistih par funtov, ki jih ji je oče zapustil.« »Tessie bo potem tako bogata, da ji bo težko najti ženina. Norah, ona ti je tako podobna — ravno-taka je, kot si bila ti pred mnogimi leti, da sem že hotel njej reči to, kar sem sedaj dejal tebi, ko sem stopil prvi večer v prodajalno.« :Da,« jo odgovorila mati zamišljeno. »Tessie, ki je nisi nikoli videl, te je spremljala vsa ta leta in ne jaz.« »Odlično dekle je,« je vzdihnil Amerikanec. jSrečni mož, ki jo dobi.« *Saj je še otrok,« je rekla Norah. »Torej,« je dejal on trpko in vstal, >;bo vsaj nekaj dobrega od vsega tega: Ovadniški zarod bo na večno izumrl!« Naslednji večer — poletje se je že nagibalo h koncu — je Pathleen sedela v zadnji sobi pri Mur-phyjevi gospe. Thade Murphy, ki je sedel njej nasproti, je počasi kadil in včasih jemal pipo iz ust, da pristavi kako besedo k onemu, kar je brala. Nenadoma pa je dejal: »Zapri knjigo, Katty, in poslušaj, kaj ti bom povedal to blaženo noč!« On je vedno imel kaj važnega povedati in je vedno govoril v tako skrivnostnih besedah, da se Kathleen ni prav veliko začudila. Zaprla je knjigo in poslušala. 134 let je stara Angležinja Cliarry, pa 6e uči sedaj za šoferko. Zamajano sorodstvo. — Angleški kapitan llead so jo poročil i gospodično Belino Hankey. Oče Beline se jo pral par leti drugič oženil z gospodično ileadovo, njegov sin iz prvega zakona pa s sestro druge žen« svojega očeta. Kapitanova dva nečaka sta sedaj polbrata njegove žene, oče njegove žene in njegov brat sla pa njegova svaka. Na 3IKK) hektarov zemlje pride v Italiji en motorni plug. — Koliko jih imamo pa pri nas? Z vedrim in veselim licem prlCenJo vsako pranje prt kalecem se uporablja milo „Gazela" Brez truda, hllro In temeljilo učinkuje lo priznano milo. Vsak llsočl kos pa vrhulega vsebuje pravi zlainik. Nr.su ga bosfe ludl VI, ako bosle kupovali le lo naio »es pmvo gospodinjsko milo. ft-f r \ ^mM r/ ' \ M/ A ^ ; < A " i Jp; / t • • '-d"'*";/ & ^'fi i M s ......." ^ 4 kMJd^u .................. mMMrmmU in zdravnik v zopet vsalt &m rediio ortiiiiaiij \ 2) S® iS, l> kako sto so lansko leto pri @ TEKSTILBAZARJU v Ljubljani % na Krekovem trgu št. 10 dobro in poceni oblekli'? Letošnjo jesen Jp prodajamo pa še cenejše! Pridite in % .... I nir.itr, nnvi ppnik' « prepričajte se I - Pišite po novi cenik! Ji! (H wm -<"»• wzjJ I« j okrožni zdravnik v Št. i«Iu pri Ljub- ]ljani ordinira ves dan in ne samo od 3. ure popoldne v Vižmarjih v liiši .. ge. štrukelj, trgovke in gostilničarke, r j I. nadstropje. Ima tudi svojo lekarno, j .mmu^j j' g| T """"" garantirano dober, kupim. - Naslov: IVAN KUKALI, voljeni mlin — Domžale._ _________ jlOmOČRifC sprejme takoj z' vso oskrbo, jože Sitar, mizarstvo, Križe pri Tržiču, Gor. Dncfiicfun majhno, z vsemi gospod, poslopji rUdCdlVU in vrtom, v btiž, Kranja, se proda za 37.000 Din. — Natančna pojasnila daje FRANC STEGNAR, pošta Podbrezje, Gorenjsko. 6992 Ona: »Neki notranji glas mi pravi...« — On: »Za božjo voljo 1 Ali imaš poleg zunanjega še tudi notranji glas?« POZOR! POZOR 1 NrjboljSc, najcenejše in najsolidnejš^ mar.uiakturno i-i blago se kupi pri :-i Angelcslavia Hrastniku LJUBLJANA, Karlovska cesta 8 (pri Jeraučiču). GREVA vsakovrstna po najugodnejši ceni fcn!;or vsako leto vciidno v zntorri. Kupim tudi surovi In stopljeni lo] In ta pinCam po na.viSJl dnevni ceni. Jos. Bcrgman, Ljubljana, Poljanska en »ta 85. 0 £ I:l4 ...... šeMrn jfjfi IviEj emeieoRi za jier.ske kustuine. li>> karo m CIa 4S —, enolurven Scvjot SO-—, iisrira't.'> sr.v.-o 35- . karirast Sev[oI CC-—, močen i,!mii porhun! 16--, llanel oksiord 12--, belo [>Ialr.o 10--, klol, evlIFl, Br.iOl In vs:lsovrsl!.o m..-nulakiuro kupile nofccnejc v veletrgovial H. STEBMECKI, CERJE št. liaJar greste v Celje, prcpiii.ijlc se. Cenik z več llsoč slikami zastonj. Žclczutska voS-nju se nakupu (iriiaerno povrne. — Trcovcl eagro cene. M M M M M M M N M H M Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 350 milijonov kron. K Na)uspc§nejše sredstvo za re|o domače živine Je brezdvomno »MASTIN« ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4 AVGUST JEGLIČ RADEČE pri ZIDANEM MOSTU Hudi vsakovrstno USNJE, čevlje lastnega izdelka, (amaie in čevljarske potrebščine po najnižjih cenah. — Prepričajte sel ta svetlo, hrinnvn nlio (t>rez gošče in vo-pristno MNIIUVU Ulje de) plačam 160 D za kilogram. Pri veliki množini dražje. — M. KLAMMER, Dolenja vas pri Rakeka, p. Cerknica. (ninnrn letošnjega pridelka, hijacinte, tulpe, 9)Jlll