299. Številka. Ljubljana, četrtek 30. decembra. XIII. iHo, 1880. tu. ,| i i »k,- VHli« 7r>i*u„u , .j % , . rV. Je d':iiel0 toliko vec, kolikor poštnina iznaAa. " d,J*ke ve,JH Ji čet"?«tj.n^u.°_™ *etrt >«*» ^ PoSti p^™ .», lahaja vsak dan,, izvzemli .. ...... «•!•!• - celo .eto I« za po. ...,a H gU za en mesec 1 *ld. 10 kr. Za pobijanje na — Za ifofpode u ć i t« 1 j « na ljudskih iola.i in " čftrt leta 3 trold. — Za oz nanila ne plačuje D.,oUi na, s,- izv.de J Vb • oznanilo enkrat tlaka, ti kr., ft« M dvakrat, .» 4 kr., če M trikrat ali vi-ekrat trnka. * OpravnY8 vo na katr f^J S ? "e vriit,rt"'- .". ^ r e ,1 n i t v o j« v I,i„l.|j,mi v Kranc Kol.,.anov..j hiši Ar. s ^It-daliSka atolba«. P ° °' ™ v B b,*K"™hJ<> poA.ijati narOODilM, roklaniacij«, u.nanila, t. j. aduiiniHtrativne »tvari, je v „Narodne) tiskarni" v Kolii.ai.ovej hili. Vabilo na narocbo. S koncem tega meseca se prične novo naročevanje na „Slov. Narod". Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponovć, ako hotć list dobivati redno v roke, ker »Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za celo leto......13 gld. — kr. Za pol leta......6 w 50 Za četrt leta ...... 3 " 30 " Za en mesec.....1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za celo leto......l(i gld. — kr. Za pol leta......8 n — „ Za četrt leta.....4 — Za en mesec.....1 „ 40 „ Za gospode učitelje na ljudskih feolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. To pošti prejeman „ „ 3 „ — „ Opravuistro ,,Sfov. Karoda'*. Popis ljudij ali tako imenovano ljudsko stenje se je uže začelo ali se bode te dni začelo po vsem Slovenskem in celej Avstriji. Torej zdaj v zadnjem hipu se opozorujemo vse narodnjake, naj pazijo in poučujejo ljudi zlasti v tem oziru, da svoje in naše narodnosti ne bodo zatajevali; da ne pojdrjo v past, katera jim je stavljena z rubriko „ u m g an g s Bpr a cli e. u Komisar se ne sme mešati v to, kakov jezik pove glava vsake družine kot „občevnlni jezik" ali narodnost svojih ljudij. Nemci razda-jejo brošure v tisočih eksempiarov, katere tudi po slovenskem Slajerji trosijo, in v katerih svoje rojake puzivijejo, naj zapišejo v rubriko „umgangsspracke" svojega roda jezik, če tudi mej Slovani živd iu njih jezik govore. Enako velja Slovencem, da Slovencem je še bolj treba paziti, ker nas je nieuj iu nij vse jedno, če mi kot narod po krivem vpisa vanj i jezika še več izgubimo na svojem številu. Naj gotovo vsak rojen Slovence, če tudi nemški zua in govori, za sebe in za svoje vpiše ,um gangsspraehe" — „slovenski", kajti vsakdo svoj narod izdaje, kdor se vpiše mej drug narod ali drug jezik! Nekoliko o društvenih, časnikarskih in osobnih razmerah kranjskih učiteljev. Iz Krškega 2G. dec. [Izv. dop | „Die „Laibaeher Sohulzeitung" wird ob ihrer liberalcu llaltung und darum, vveil sie als krainisehes Blatt in deutscher Sprarhe er sdieint, seit ilirem Ib'stando von den sloveni-sehen Mattem auf das ieidensehaftlichste ver folgt, und ob en jetzt lialtcn es seibe fUr besonders opportun, gegen d:ese Zeitseluift ihr griib ste s GeschUtz ni Activitat zu setzen." S temi besedami vabi omenjeni list na novo naiečbo, toda ne v svoj ih lastnih predalih, ampak v „Piidag.igische Zeitschrift" v Gradcu in skoro gotovo še v drugih nemških listih, n. pr. v koroškem šolskem časniku. To vabilo g. Štititi me je tako iznenadilo, tako speklo, da ne morem strpeti, da ne bi objavil nekatere precej zanimive dogodhe iz ravno mtnolega leta v zadevah učiteljskih, ki so zlasti v zvezi z „Laibaeher Schulzeitimgou in z mojo malenkostjo in ki utegnejo temu ali onemu učitelju in neučitelju še marsikaj razjasniti. Znano je slehernemu, da se slovensko šolstvo pod prejšnjim ininisterstvum z ozirom na naš narodni jezik nič prav razvijati nij moglo« Opešalo je bilo zlasti Učiteljsko društveno življenje, trpelo je slovensko šolsko časopisje in slovstvo. Kar so slovenski učitelji na korist šolstvu zidali, to jim je od 1. 1873 podirala „Laibaeher Schulzeitung". Od tega leta sem se je bilo tudi prej krepko „Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani tako preplašilo, da nij imelo (in nema še zdaj ne) niti svojega predsednika v Ljubljani, niti svoje društvene sohe. Ko se je pred letom dnij začul iz cesarske prestolnice vesel glas o po mirjenji vseh avstrijskih narodov, ko se je enaka pravica vsem, torej tudi nam Slovencem tako glasno obećala, poskusil sem bil jaz kot odbornik nSlovenskega učiteljskega društva' svoje slovenske tovariše in prijatelje v LJubljani na to nakloniti, da bi se „Slovensko učiteljsko društvo'' na novo oživelo, zbral) pod svojo zastavo najprvo kolikor mogoSe vse ljubljanske učitelje, volilo društvenega predsednika v Ljubljani, najelo si v namen večkratnih zborov in skupščin društveno sobo in da bi prevzelo „Učiteljskega Tovariša" iz privatnih rok gg. Močnika in Milica kot glasilo „Slovenskega učiteljskega društva", katero naj bi se uredovalo v smislu večine tega društva. Zakaj sem hotel zlasti to poslednje dosefii? Zakaj bi bil rad videl, da bi bil prišel „Učiteljski Tovariš-' v roke „Slovenskega učiteljskega društva" ? Nekateri nazori spoštovanega njegovega urednika g. Močnika nijso namreč Ugajali mnogim slovenskim učiteljem, zlasti pa slovensko-štajer-skim in goriškim ne, da ne govorim o nemško mislečih koroških kolegih. Zato so se čuli glasovi iz Štajerskega in Goriškega, da hočojo ondi svoje lastne šolske liste osnovati. Ker vem, da cepljenje moči le škoduje, ker sem se bal, da bosta zbog male podpore pešala nova lista s starim vred, zato i sem hotel s predrugačenjem in na novo oživ-ljenjem učiteljskih razmer v Ljubljani zaprečiti izhajanje šolskih časopisov, „Popotnika" v Celji iu „Šole" v Gorici. Toda s tem svo'iin predlogom sem bil propadel in to največ radi tega, ker privatni lastniki in uredniki nijso hoteli „Učiteljskega Tovariša" rSlovenskemu učiteljskemu društvu" prepustiti. Ko se mi ta dobromisleča namera pri svojih slovenskih sodrugih nij posrečila, hotel sem drug korak storiti na korist kranjskemu šolstvu in učiteljstvu. Učitelji, kateri so udeleženi pri „Krainiscker ;L»indeslehrervereinua in pri njegovem organu „Laib. Scllu!zeitungi,, so bili mm reč do leta 1873 dobri Slovenci; in le pod prejšnjim ministerstvom so postali nekateri zelo slabi narodnjaki, in drugi pa celo hudi nemš|f utarji; na pr. g. S ima, dočim je g. prof. Linhart kot rojen Nemec, vedno le nemške interese zagovarjal. Cret 6, 7 let je bilo kini opaziti (vsaj meni), da se je nekoliko teh izneverjencev naveličalo slo\enakim učiteljem zabavljati. Mislil sem si, morebiti so ti moji nekdanji prijatelji in enako misleči tovariši pripravljeni, spraviti se s svojimi sodrugi. Sprava bi se, — tako sem si mislil — n?»j-ložje dosegla, ako bi se „Laib. Schulzeitung" v nemškem in slovenskem jeziku izdajala, kajti preudarjal sem stvar tako, da ako uže mora imeti mala peščica slovenskih učiteljev troje slovenske časopise, zakaj bi si ne držala še enega slovensko-nemškega, namesto čisto nemškega, in slovenskim učiteljem bi nič ne škodovalo, a sodelujejo tudi pri takem listu. Te svoje nazore sem razodel voditeljem „Krainscher Lehrei vereina" in „L. Schulzeitunge" iu ti so bili v principu z mojimi predlogi zadovoljni. Skliče so lani meseca decembra občni zbor tega „Krainischcr Lehrervereina", kateri je sklepal o tem „ kompromisu' mej voditelji društva in menoj. Navz »čnih 30 društvenikov in druStvenic (največ ljubljanskih učiteljev in profesorjev preparandije) je enoglasno odobrilo to proponirano izpeljevanje jednakopravnosti v društvenem organu in razgovor je bil le o tem, ali naj bo vsaka številka mešana ali pa, da je en broj čisto nenišk, drugi čisto tdovensk. Obveljalo je poslednje. Pri volitvi v nov odbor tega društva pa se je pokazalo, da precej navzočnih društvenikov ne mara mene videti v odboru, in res sem bil le z večino 2 glasov (1 je pa še celo moj bil) zlezel v odbor tega nemškutarskega (takrat prav za prav nemško slovenskega) učiteljskega društva. Na to se je odbor ustanovil in volil funkcijo-narje. Brez debate in hrupa se je nominiral g. Linhart predsednikom, g. vit. Gariboldi podpredsednikom, g. Sima tajnikom in g. Žumer blagajnikom. Večja težava je bila pri volitvi urednika „Ljubljanski Schulzeitungi". G. Sima, dosedanji urednik, upiral se je odločno, uredovati tudi slovenske številke, a g. Linhart nij hotel slišati o nobenem drugem uredniku, pa se je tudi vsak navzočnih Ljubljančanov branil prevzeti ta posel. Ker je bilo uže pozno v noči, pomagati sem hotel jaz svojim novim zaveznikom ter nasvetoval, naj gradivo nemškim Številkam preskrbuje g. Sima, a jaz pa slovenskim. Da bode pa v obeh Številkah vladal enojni duh in spo-razumljenje, nuj prevzameta nadzorstvo gg. predsednika Linhart, in Garibol li. To je obveljalo, toda s tem dostavkom, (g. Linharta), da ima g. Sima vendar še 8-14 dni pomisleka, ako hoče on sam biti urednik nemškim in slovenskim Številkam „Sehulzeitunge". — Tako je bil sklenen v navzočnosti mojej potem imenovanih gospodov in še gg. učiteljev : Belar, Bele in Radn^er v Ljubljani dne 0. decembra 1870 glasoviti učiteljski „kompromis", o katerem se je lani in tudi letos še precej pisalo v slovenskih novinah, pri čemer je mene zadela marsikatera pušica, ki me pa nij preveč zabolela, ker je došla od prijateljske strani iu le z dobrim namenom. (Konec prih.) Politični razgled. \otrtauJ<» dežele. V Ljubljani 29. decembra. Praška „Politik" pripoveduje, daje cesar z nova zagotovil grofu Tanffeju, da zaupa popolnem njegovej politiki, ko mu je Taafle predložil imena onih mož, ki naj bi bili imenovani za ude gospodske zbornice. Avstrijskim nemškim liberalcem preti hud udarec: Grof Taaffe namerava zdanjo Schmer-lingovsko „ustavoverno" večino gros|>o«l»kc zbornice potisniti v manjšino s tem, da bode imenovanih več novih članov avtonomi-atiške stranke. S tem činom hoče v soglasje dovesti obe hiši državnega zbora. Nemški liberalci so silno ustra.šeni zategadelj in tožijo po svojih Časopisih ter ne morejo prehvaliti zdanjega sestavljenja gospodske zbornice. „NaSa zbornica poslancev nema preveč talentov, naša armada še nij zbrisala peg zadnjih dveh vojsk, naše birokratstvo nij Še dosti gibčno ter izobraženo" — samo zdanja avstrijska gospodska zbornica more služiti kot vzor vsem drugim sosednjim. Poleg tega pa da je zdanja gospodska zbornica tudi — konservativna! Viiiinje ilr£»v«>. Guverner Vsliodnje II u i ne I i Je knez Vogorides je dal sultanu svojo ostavko. Nedavno je turška vlada mnogo Iloluit-rov iz Macedonije izpodila in tirala jih v Malo Azijo. Ruski poslanik v Carigradu je hotel pomoči tem revežem ter predlagal, naj poslaniki vseh velevlastij skupno postopajo zoper Turčijo. Poslaniki so to odbili. — Iz Belgrrada se javlja, da so turSki Arnavti zopet pričeli ropat ob srbskej meji; zbog tega da so zmirom majheni boji mej Arnavti in srbskimi vojaki. Rimsko društvo za „osvobojenje Trsta in Trentina", kateremu je bil načelnik umrli general Avezzano, hotelo je dne 2G. t. m. izdati protiavstrijsk proglas, katerega izdajo je pa italijanska vlada prepovedala. Ir«ki parlamentni poslanci so zopet iz volili Parnella za svojega prvosednika, ter so sklenili, da bodejo v parlamentu sedli na opo zicijske klopi, ter bodo k adresi do kraljice predlagali dostavek, naj se mej debato o no vem zakonu za Irsko ustavijo vsa izterjavanja najemnikov. Dopi 181. Popravek. V štev. 29G. „ Slovenskega Naroda" od 25. dne t. m. je dopis iz Prevoj od 23. t. m leta 1878. julija meseca, dejansko trdi, da zdanji deželni odbor uraduje uže od srede leta 1878. in da ima referat o navedenej zadevi gospod Karel Deschmann. Ti trditvi sta neresnični, ker se je izbor zdanjega deželnega odbora vršil stoprav v deželnega zbora seji od 16. oktobra 1878. leta, gospod Karel Deschmann pa nikdar ni bil referent o tej zadevi. Od deželnega odbora kianjskega. V Ljubljani, dne 28. decembra 1880. Dr. Knltenegger. % \<*4 ran Jnkeg-a 25. decembra. [Izv. dop.] Namen mi je s temi vrsticami nekatere, ali bolje rečeno, mnogo ljubljanskih prav dobro narodnih gospodov na neko v narodnem obziru skoraj neodpustljivo nedoslednost opozoriti. Slovenci se potezamo uže vendar toliko in toliko let za svoj jezik in za njegove pravice, potezamo se zanj še posebno ognjeno zdaj pred štetjem ljudstva. Vsak tujec, kateri to naše [»otezanje iz časnikov pozna mora si nehote misliti, da bode, dospevši na Kranjsko, osobito v belo Ljubljano, skoraj izključljivo le slovenski razgovor slišal. Ali žalibog, da temu nij tako. Meni je tako rekoč uže navada postala, vsak krat, kadar v Ljubljano pridem, povsod, na ulici, v prodajalnici, v gostilni itd., ušesa nategovati, da se prepričam, kako daleč la je naš jezik mej inteligenco uže prodrl. Pa reči moram, da ako bi ne vedel, da je veliki lel ljubljanskega inteligentnega prebivalstva i'obro naroden, moral bi iz slišanega splošnega razgovora sklepati, da je narodne inteligence v Ljubljani jako malo. Tako le sklepati more tudi vsak v Ljubljano dospevši tujec, bode naj Nemec ali Italijan itd. Na ulicah in v proda-jalnicah se večinoma švabski govori in kupuje ter prodaja; švabi se po vseh gostilnah, ne izvzemši narodne čitalnice, švabi se še celo v gledališči pri narodnih predstavah. To je nedoslednost in sicer neodpustljiva. Ali se svojega jezika uže sramujete — ali knj je vraga! Kako za Boga hočete, da bode na tak način kedaj v splošno veljavo prišel, ako ga kakor Slovenci sami ne spoštujete, ker ga nečete tako rabiti, kakor bi ga mogli in morali. Po tem takem tudi nij nikakor čudo, ako si peščica v deželo privandranih Nemcev ali pa domačih renegatov iz nas norce dela. Iz Duonega na Gornjem Štajerskem 25. dec. [Izv. dop.J Človeku, katerega sili osoda, da biva v kraju, kjer ga ne razume prebivalstvo i kjer večinoma i on ne more imeti pravega razuma, ni srca za pritlikovce na duhu i telesu, tacemu človeku je tožno pri srcu, ko mu sprehajočemu se, imena krajev i gričev vzbujajo spomin prošlosti, ko mu sela i bregovi govore jezik, kojega se je učil on ne vedoč kje i kako, jezik mile mu matere. Donavice, Pravlep, Slovenskivrh so razen delavcev, v rokah nemških nižin. I mesto Ljubno sedaj Leoben — v dijalektu Loibu — nekdaj slovensko selo z imenom še sedaj slovenskim, diči se v tem, da se pita po kavarnah i v kazini z židovskimi otrobi brez duševne hrane. Izjema je kavama slavjanskih akademikov Kako se mora radovati človeku srce, ki se Čuti tujca mej tujci, ako se mu da redka pri lika slišati i tukaj milodoneče glasove domačih pesnij i slavjanskega govora! Tako pri liko, vesel nepozabljiv večer, priredilo nam je tukajšnje društvo slavjanskih večinoma če škili akademikov. Izborno petje, gladki govori v slavjanščini in bratska navdušenost prevladovala je ta večer. Češka „Kje domov moj" iu slovenska Domovina" kazali sta, da ki govoreč o rekursu, izročenem tukajšnjemu deželnemu odboru zaradi poprave necega mostu I biva v raznih telesih nadepolnih mladeničev en duh, koji jih veže vezilom veS nego jeklenim. Hvala vam, na zdar. — Na tukajšnjej montaničkej akademiji študira letos 75 Slav-janov, a mej njimi en sam Slovenec. Menimf da bi ne bilo napačno opomniti naSo mladež na to visoko Solo. Mila naša skupna domovina ima mnosro rudežev in premogokopov, a povsodi je gospod Nemec, ker Slovenca nij. Revni dijaki se tukaj po raznih dobrodeljnih zavodih zdatno podpirajo. Naj se slovenska mladež pobrini in naj po dovršenem izpitu zrelosti ta ali oni posveti svoje talente montanističkej vedi. Ta stroka je do denašnjega dne od Slovencev znnemarjena. Iz ptujske okolice 25. dec. [Izv. dop.] Pred nekaj meseci čitavSi v vašem cenjenem listu, ka učitelji na Kranjskem na slovensko pisane pobotnice svojo mesečno plačo* dobivajo, ter tudi iz Celja se je enaka vest javila, predrznil sem se torej 1. t. m. kakor je uže znano, slovenj o pobotnico c. kr. davkariji v Ptuj poslati, misleč, da, če na Kranjskem in v Še bolj ponemčurjenem Celji, kakor je Ptuj, pod enim in istim ministerstvom, se omenjena reč obistinuje. čemu se tudi tukaj ne bi? A prevaril sem se bil. Nijsem se nadejal, da če c. kr. davkarija od slovenskih kmetov rada peneze pobira, na slovensko besedo jih tudi izplačevala ne bode. A pri nas je vse mogoče. Moj odkritosrčni prijatelj v Pt. potrudil se je to reč objaviti in tudi pobotuico z odgovorom od davkarije vred na Dunaj našim gg. narodnim zastopnikom poslati. In glej, sinoči dobil sem pismo od istega prijatelja glaseče se: P Evo nekaj! Tukajšnja davkarija dobila je uže ukaz „od zgoraj", da ■nora slovenske pobotnice sprejemati. Ukaz datiran je od 17. t. m. Pošlji torej 1 jan. 1881 slovensko pobotnico, gotovo bodel plačilo dobil, in tudi druge gospode k temu pregovori." Nikdar pozabivši in opustivši narodno še tako majheno stvar mej občinstvom bodi si privatno ali javno širiti in zagovarjati, drznil sem se tudi sedaj, učitelji in somučeniki! na vaša blaga srca potrkati in vas vprašati: ali Se tli v vas iskra narodne zavesti in ljubavi do naroda, s katerim najbolj občujete, katerega nadepolno bodočnost imate proučevati in vzgnjati, kateri vas živi in katerega zboljše-vajoče stanje mora pred vsem v vašej skrbi biti V Če je to istina, pokažite dejanski! Bodite, kjer je le mogoče, narodu voditelji in probuditelji prave vzvišene narodne zavesti! Pokažite pri vsakej priliki, da ste ne samo z besedo nego tudi dejanjem za narodov napredek vneti in nnrod bode vas gotovo blago-slovljal, če ne prej, vendar slej! Borite se v prvej vrsti vi, za opravičene po naravi in postavi narodu podeljene pravice! Nikdar ne pozabite, kar se je uže mnogokrat ponavljalo, ka si sami moramo prizadevati, če hočemo zaželeno doseči, tedaj trkajmo, in odprlo se nam bode! Pošljite tedaj od sedaj naprej vsi narodno čuteči slovensko pisane pobotnice po svojo mesečno plačo! To bodi tudi priporočeno Čč. du-hovščini in vsej narodnej gospodi v posnemo, vedno misle, da le složno in združenimi močmi bodemo mogli doseči oni vzvišeni cilj, katerega smo po naravi in postavi za naš narod moralično uže doseči primorani, vsekdar spominjajo se pregovora, ki pravi: zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača! O«! A d rije L'5. decembra. [Izv. dopis.] Kakor vam je znano, vzbudila je bila prepoved c. kr. tržaškega namestnika, vsled katere je Pri morcem zabranjeno udeležiti se nacijonalne milanske razstave leta 1881, veliko vzburjenje v irredentovskem italijanskem Izraelu. Osnoval se je uže odbor — ki bi imel dotično pripravljati, da se Trst pri „domačej" razstavi v Milanu vrednega skaže — poželjivih laških pogledov. Primorska vlada ga je vsled zgoraj omenjene prepovedi razpustila. Ha, ha — pesek v oči! Posebnega nič, nekaj prav na-ravskega, pa vzbuja tak hrup! Uprav sedaj se spominjam nekega štabnega oficirja — s katerim sem se slučajno v železniškem vagonu sešel — rekel je: „Depretis \vird den Italia-nissimi schon zeigen! — In kaj je tega gospoda do te opazke napotilo. En sam name-stniški nemški dopis tržaškemu magistratu, in glej, koliko hrupa in v višjih krogih —-kjer se misli, da edina germanizacija je zmožna Avstrijo srečno storiti — nezaslužene hvale Deprettsn. Mi v Primorju Živeči Slovani, ki čutimo blagonosni sad — pOnemčevanja na Goriškem poitalijančevanja v Istri — imamo vse druge nazore o politiki avstrijskih državnikov ob Adriji. — Bil je liberalen nemšui — recte židovski „parteitag" na Dunaji, kjer se je nemški „Sehulverein" z vso silo hvalil in po-vdarjal. Bog ve, je-li nij ta dan nekdo pri c. kr. nnmestništvu v Trstu vrag si vedi h kakemu maliku zdiboval ter prosil, naj bi se skoro izpolnile želje teh dunajskdi iu druzih njemu simpatičnih modernih Abrahamov — prisegajoč v duhu na nemški „Schulvereiu". 'Vsaj vidimo na Krasu vpeljavo nemškega jezika v ljudske šole ! Vidite, kako daleč u*e moč nemškega „Schulvereina" sega — in kake pospešitelje ima V No, da je sežauski šolski svet do tega .sklepa prišel, temu ne ne čudi oni, ki ude njegove pozna. Koristolovci vsi! Kako malo naši Kraševci sv. evangelij poznajo, drugače bi v marsikaterej zadevi nasprotno postopali, poznajoči evangeljski rek: „Bojte se jih, ki v ovčjih oblekah okolo vas plazijo itd.4. Pa pustimo to, vsaj je Taaffejevo ministerstvo na Dunaji, katero ne pusti, da bi se Slovani na steno pritiskali! ? Kako se dela tu proti irredenti?! Vse politične oblasti delajo na to, da celo v občinah, kjer ne živita niti dve stotini Italijanov — ti Italijani gospodarijo in z ubo-žnim slovanskim kmetom huje nego Turki z rajo — ravnajo. Mi se čudom prečuditi ne moremo, da so oni ljudje, ki so veljali za Pinotovega ura-dovanja v Trstu — kot najhuji irredentarji v vladnih krogih — postali so zdaj jedina za slomba vlade! Za Pinotovega bivanja v Trstu — vedli so se splošno politični uradniki jako prijazno napram naroduej duhovščini — ali kakor bi odsekal — prenehale so razmere — in zdaj se hujska proti naroduej duhovščini, kakor bi se ne moglo proti najhujšim lopovom! In vse to se godi za časa konservativne vsem narodom in veroizpovedanjem prav ene državuozborske večine, za časa nad strankami stoječega Tanflejevega ministerstva! Mi smo popolnem prepričani, da se kar črez dan in noč vse na bolje obrniti ne mote, in da se nz glavo v zid" nič ne opravi. Ali da smo denes mi primorski Slovani veliko »a slabšem, kot smo bili pod nam očito sovražnim Auersperg-Lasserjevim ministarstvom — to je jako malo tolaživno za nus in nas nikakor ne navdušuje za sedanje razmere. j Dne 18. jan. 1881 začne se spet državno-zborsko zasedanje, in opozorujemo naše poslance, naj se tudi nas domislijo, naj vprašajo, za koga se dela tu, ali za Italijo ali za Avstrijo ! 5E 1»uu» |.» 27. dec. fl/.v. dop.j Nemški iistavoverci nam v „D Ztg." na božični dan z veliko odkritosrčnostjo povedo, kaj bi oni z nami počeli, ko bi spet na vlado prišli: še huje bi nas tlačili nego so nas kedaj, ali kakor rečeni list pravi, oni bi svojo zmago po rabili, da nas uničijo („zur vollstandi-gen Ni edervverfung des Gegners.") To je prav nemško božično voščilo. Sicer pa nič novo, staro, tako staro, kakor nemško sovraštvo do Slovanov. Hvala Bogu pa prvič nij tako naglega „upanja", da bi nemški liberalci prišli spet do krmila v Avstriji, drugič pa z „ uničevanjem" tudi ne gre tako brzo in gladko, kakor .si morda liberalni Nemci žele. Namesti, da hi spet na vlado lezli, bodo nemški takozvani ustavoverci najbrž še ta teden izgubili zadnjo veliko t.vrdnjavo : gospodsko zbornico. Grof Taafle je uže cesarju predložil toliko konservativnih „pairov" za nove ude, da bodo ustavoverci večino v gospodskej zbornici izgubili. Nasvetovjini so, kakor sem slišal, sami taki, ki stanujejo blizu Dunaja ali na Dunaji, in bodo torej tudi k sejam mogli hoditi. S tem činom je ustavoversko ministerstvo spet za veliko menj mogoče, liberalna upanja, kmalu spet na vlado priti, so za dolgo izpod-maknena. Z uničevanjem ali „ob tla metanjem" pa tudi ne gre tako rado. Kolikokrat so nem« ikutarji iu Nemci mislili, da so nus ob tla vrgli, ali zinirorn in zmirom so se prepričali, da Slovenje še stojimo in da se ne (hi tako brž „uničiti" naš vztrajen rod. Domaće stvari. — (Ljubljanska čitalnica) naredi novega leta večer v svojej dvorani veselico s programom: 1. Kocijančič — „Denes tukaj, jutri tam", moški zbor. 2. Pr. Cimperman — „Novoletnica", deklamacija. 3. Vogel — „Cigani", moški zbor s teuor-samospevom. 4. J. Alešovec — „Tajčkrajnar na partajtagu", šaljiv prizor, predstavlja g. P. Kajzel. 5. Eisenhut — „Mazurka", moški zbor. G. Predavanje pa-darja Cvilihalda Žabarja iz Smrtne police pri Vražjem selu. 7. Šaljiva godba na mrlotinkah. 8. „Ok Micika!", komičen prizor s petjem, predstavlja g. Rudolf. 9 Hennig— „Žabja kantata", moški zbor s spremljevanjem glasovira. 10. Loterija. Po dovršenem programu svira gledališka godba pod vodstvom g. kapelnika Mnjerja. Začetek ob 71 uri zvečer. K tej veselici so vabljeni udje čitalnice in društveniki „Sokola". — (V Šentvidu) nad Ljubljano je imela čitalnica petnajsti letni občin zbor, preteklo nedeljo. Izvoljen je bil za predsednika zopet vrli g. Jarnej Rozman, za podpredsednika g. Anton Belec in za tajnika g. Miroslav Tomec, Odborniki so pa gg Andrej Odlazek, Franjo Marešič, Janez Sever in .lože Matjan. — (G. Wa8er proti slovenščini in § 1 «.» d. o. p.) V graškej „Tagesposti" beremo sledeče: ,.Jezikovno vprašanje pred sodnijo. Pri c kr. okrajuej sodri ji v Kamniku se je po slovensko obravnavanej civilnoj pravdi razglasila razsodba slovenski ter izročila strankam. I', kr. deželna nadsodnija v Gradcl pa je to nepravilnost (ungehorigkeit) odpravila, obrav-navajoč v plenarnej seji, katerej je predsedoval tajni svetnik dr. vitez Waser, in je uka- zala, da mora c. kr. okrajna sodnija v Kamniku z nova r.izglasiti razsodbo in sicer v nemškem jeziku". Počakajmo, da li se „Ta«espostinou poročilo res tudi potrdi. Upamo, da se ne bode potrdilo, ker je v proti vj i z vsemi zakoni. — (Iz Celovca) listi javljajo, da je bil bolni knezoškof \Viery dne 28. t. m. z zakramenti za umirajoče previden in da nij več upanja v njega ozdravljenje. — (Mrtvega n a š 1 i) so predvčeranjem zvečer bivšega gospodarja Jakopa Cerarja poleg grabna na cesti v Črno vas. Vračal se je bil domov, a prehitela ga je smrt na potu. — (Nova blazniea.) Te dni so začeli prevažati blazne ali norce iz tukajšnje bolnice v novo deželno hišo za blazne v Studenec. — (Solnčni mrak.) Dne 8r.deC.Lt bode sobice mrknlo; mesec, stopi na zgornjej desnej strani pred sobice ob 8. uri 15 minut popoludne, konec mraka je skoro ob tistem časi, ko bede solnce zahajalo. Ta mrak je le majhen; vid.1 se bode v zapadnej Evropi, iz-liodnej Ameriki in v severnaj Afriki. tia/jlie vesti. * (Ponarejevalci obligacij.) Na Dunaji so na sveti večer prijeli tri ponarejevalce bavarskih obligacij. Imeli so ti trije posebno delavnico in naredili uže mnogo obligacij, kateie so potem zastavili pri nekem bankirju. Ta je poslal številke vseh obligacij bavarskoj vladi, ki je pa takoj odgovorila mu, da morajo biti ponarejene. Zločincem so prišli hitro na sled in jih dejali pod ključ. * (Nezvest uradnik.) Avstrijsko-ogorski poslanilki svetovalec v Ctrigradu grof Rudolf M o nt gela s je moral na ukaz vna-njega avstrijskega ministerstva izstopiti iz svoje službe. Izvedelo se je o tem moži baje, da je uradna pisma iz poslaniškega arhiva v Cirigrndu prepisaval ter jih prodajal angleškej vladi in baroni: Rothschildu. * (Pod skalo.) Mesto Vianden v ve-likej vojvodini Luksemburgu je zidano pod skalovjem ali ob visokej pečini. Dne 15. dec. je velika skala od te pečine oddrobila se in po noči padla v mestu pa zdrobila tri hiie. 12 ljudij je mrtvih, ker jih je nesreča v spanji zadela, več je ranjenih. * (V amerikanske m parlamentu) Je bil oni vtorek buren prizor. Dva poslanca sta se sprla. Jeden je druzemu očital, da je skrivaj protivno stranko podpiral; drugi je prvemu odgovoril, da je lažnjivec. Potem so padale ostre besede, kakor: lopov, malovred-uež. Na konci sta oba poslanca slekla svoje suknje in bi se bila s pestmi „boksala", ko bi ne bili drugi ubranili. Prijatelji so ju peljali domov, seja zbornice pak se je končala. * (Ladij se je potopilo) pretečeni teden 33. Vseh skupaj se je letos potopilo na morji ladij 1551, 9 menj nego v lanskega leta. Škode je vsega skupaj 2,500.000 1. 10 ladij so morali pomorščaki na širokem morju popustiti da so rešili sebe. Denes četrtek zadnji dan. Umetna razstava fotografij na steklo v gledaliških ulicah v Pavšinovsj hiši. <><'t>iiil»ra «lu » ključno rclrll. it :tO. «l«M'4>ll>l»r». III. cerija III. (G 11—7) KLrasno potovanje od nosu dobrega upanja, po Nubiji, Egiptu, Sueškem k; u lalu, Japanu, Indiji, Ameriki, Skandinaviji, Rusiji in Grškej. Čaroben razgled po Nilskih kataraktih, Memnon-skih kolosov, sfinksov, piramid, indijskih pagod, morja, slike Pacific-že-leznice, po Kaliforniji in po Niagari reki. Življenje po ulicah in lukah V Novem Jorku (momeutne fotografije). Odprto vsak »lan dopoludne od 10 ure do 9. ure zvečer. Jutri četrta in zadnja serija. Tržne cene ▼ Ljubljani 20. decembra t. 1. Plenic« hektoliter 9 eld. 2rJ kr. rež 6 ftfl 60 kr.; —ječmen 4 gld. 71 kr ; — nvr*» 2 jrld. 92 kr.; — ajda 5 gld. 04 kr.| — proso 4 *lii. 71 ki. — koru'.a 6 g:d. — kr.; — krompir i00 kilog' 2 gld. 50 kr.; — MM hektoliter H gld. 50 kr.; u> I kilogram — gld. 90 kr.; mu — ^..i. frišen — gM. 5l> kr.; šp h po Vojen - | | 69 k .— jajce po 2*, kr.; — nilska liter w k-.; - guvt-. kilogram fiti kr.; — tflermn 60 kr.; sv r»j*k> međo 4S kr.; — »ena 1 kilogramov 2 gl ' 40 kr. .— siaoie 1 gld. 62 kr.; — drv* trda ♦ k v. netro 6 gld. — kr.; — mehka 4 *id 50 kr Dunajska borza 29. decembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 73 gld. 05 Enotni drž. doi^ v are hm ... 73 „ H I Zlata r.'tiTu . .......87 „ 95 riW0 dr/, noso1 1»......WH ■ — Akcije narodne banke . . - .822 k«. L -inion....... . . 117 _ v imI......... . . 9 • C kr. sekinl...... •S 1 r'.»v"p m-.rk" | 70 37 58 15 Surov potaš kupuje na clVbolo in drobno najdražje («M—l) v Sevnici. Prodaja parta. V nedeljo 9 janunrja 1881 se bode prod* jal Fortunat Če pudrov ptrt v Logu v Viškeni kraju, poleg Kozlerjevega, obsegajoč (> ( do 7 oralov. Kdor hoče kupiti, naj pride k dražbi ', omenjeni dan popoludne ob 2. uri. («59—1) Tehnično društvo za Kranjsko. Prvi občni zbor ^Tehničnega društva za Kranjsko" bode dne 2. Januvarja 1881. leta ob 3. uri popoludne v poslopji c. kr. velike realke v Ljubljani. Dnevni red: 1. Določitev proračuna za društveno leto 1881. 2. Volitev društvenega odbora 3. Viditev računskih pregledovalcev. 4. Sklepanje o eventualno nasvetovanili predlogih. P. n. gospodje društveniki vabijo se k občnemu zboru s tem pristavkom, da so društvene priatopnicu ki služijo ob jednem v legitimacijo pri udeloženji občnega zbora, proti plačilu osnovnega doneska 4 gld. (§ 7 drust. pravil; dobivHJo pri podpisanem v realenem poslopji (v 1. nadstropji, v dvorani za geometrično risanje) od 24. decembra 1880., do 2. januvarja 1881. 1. V Ljubljani meseca decembra 1880. Za odbor: Emil Ziakovvski, (650—3) c. kr. profesor. Božičnih in novoletnih daril na vd*ko izbor ima EABL S, TIL.L pod Trančo 2. Posebno nlbiniie za fotografije najmoiler-niSe in krasno vezane s patentirano zapono. Najnovejše, kar se tiču papirju lliiur A llarrit- tuutii. 200 Milk iz Draidanske galerije v vrlo elegantnej enveloppi. Molil*eno knjlžiee, krasno vezane v slonovo kost, ehenovino biserno matico, bai/.nn ter usnje. Mnlai xn mladiuo, rr. It. lVinternlts. Zalogo za Kranjsko ima lekar O-. Picccli v Ljubljani. Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper prolin ter revma* ti/.ein. IrganJ« p« ml i k, boleeine v križi ter aiv-csillt oteklin«!, otrpuele iule in kit«*, revmatieiie kole line v /obeti in Rluvi: malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje. Zahval smo dobili uže celo množico. — 1 steklenica 50 kr. — Pravega prodaje samo ((138— 4) lekarna Hpri samorogu'4 J. p]f Trnkoezyja na mestnem trgu v LJubljani. HKTUff-Piv- SžtaaaaHR** srhi; BoUil "'1 vhi'Ii |iik1ii1iii h i/ili Ikiiv, iniiiiijo ti' lniftil.ii' liti hliinlljivmit nt&MtpmštUme «»• >■<,/,ij„ tmtn boltml v organih apodnjam iTeUi trnpi», rabor, boleanl v l»olti, mi OO0t>, v niM/j.iiiili in iiKtili, /ot it utnič]« in /eu»ko Imluaut] ciaii.jo lahko kri in uilpiavijujo blnto. Mj Ua zdiavihi, ki bi i>ii l.r. Osi »n sl;il, vtlfii »„,,„> I gld. it. t: -w (574—7) _ ^, Ci/i« pninl Vaakaili lljlot, kf nama Biinti Apfh Iti tf f~ ovt.i ti„i;,. OtovtM -.ti!tn/i> na Jhttmjti zli tu /irilii/rii /.<■(»/>«/»/, Jr ]ioimfrji-nn, ter HV.nn.u. nij ae ne kueuje. I'ir.ili si iiiuiii dobri), ilu l;ili> ur ilolil \l,il- ,/„. i.i n/./iriir{/u liti niti si.i.itlji iif/il iztfilkft. Vmikilo naj i/ii'rm, /alitrva Xritr.triimri/i i:ih.titirtnilt /iii, to iinajd ua navitku lir OUVOdJIu / i ralni /tulrif stujrrt jniilj,is. tlieki' ,.-.iiiii /irlfii/ru l,r,tj„,ht" ilrs l'li. Artistrhi. In- l'luii/.in- mul SpirgttgnMtt ler v rtth uobrtlt lakarnaii im Dunaji m pa ii.. ali, Izdute^j in urednik Makso Armič. Laatnina in tisk „Narodne tiskarne".