AÑO (LETO) XXVII. (21) No. (štev.) 30 Izhodu iščejo V Jugoslaviji in ostalih komunističnih državah se odigravajo važni dogodki, ki ne razbijajo samo še bolj enotnosti komunističnega bloka, ampak resno načenjajo že sam komunistični sistem. Tisti, ki so imeli priložnost nastanek in razvoj teh dogodkov opazovati od blizu v Evropi ali pa celo doma, si v presoji razvoja in zaključkih niso povsem soglasni. V glavnem pa se strinjajo v teh ugotovitvah: Enotnosti svetovnega komunizma ni več. To je jasno. Razbit je najmanj v tri skupine, ki pa tudi niso enotne. V njih divjajo notranji spori in hudi in srditi boji. Vodstvo prve skupine ima Kitajska, drugo vodi Moskva, v tretji skupini pa so Jugoslavija, češka in Romunija. Približuje se ji tudi Poljska. V tej skupini se razvija takoimenovani socialistični humanizem, v katerega si je začel močno utirati pot vpliv zapadne demokracije. V drugi in predvsem v tretji skupini komunističnih držav postajajo vedno vidnejša in močnejša notranja nasprotja med starimi, klasičnimi komunisti, ki so v svojih državah komunizem privedli j do oblasti z revolucionarnim in krvavim nasiljem, in med mlajšim rodom, ki v komunističnih revolucijah in zločinih ni sodeloval. Med starimi in mladimi komunisti so tako velika in ostra nasprotja, kakor so bila n. pr. prej med razredi. Nobenega dvoma ni, da bodo zmagali mladi, ki bodo skušali ustvariti neko novo vrsto „zapadnega komunizma“, „humanističnega komunizma“, ali, kakor tudi napovedujejo „socialistično demokracijo“. Iskanje novih oblik komunizma, njegovo preobrazbo, kakor doma komunisti to vrenje sami imenujejo, je čutiti povsod. Zlasti v komunističnih vrstah je čutiti neko tipanje, iskanje in tudi vrenje. Posebno med mlajšim rodom. Kaj bo iz tega prišlo in nastalo, nihče točno ne more povedati. Ne komunisti in ne nekomunisti. Obrisi nove organizacije komunizma pri/ nas se bodo vendar začeli kmalu kazati na številnih konferencah Zveze komunistov. Staro komunistično vodstvo si močno prizadeva, da bi vsaj za sedaj še obveljal maksistično-leninistični materializem, čeprav že tudi ta kaže sedaj več inačic. V Jugoslaviji je vedno močnejši boj slovenske, hrvatske in makedonske republike za popolno narodno, gospodarsko in politično enakopravnost s srbsko republiko, ali bolj odkrito in jasno povedano: boj za prehod iz federativne oblike države v konfederativno. Boj slovenske republike prihaja do izraza na vseh področjih: na prosvetnem v vseh panogah za enakopravnost jezika in znanstvenega ter kulturnega ustvarjanja; na gospodarskem, kjer naj republike po načelu samoupravljanja same upravljajo s skladi in same določajo odstotek, ki ga bo dobila zvezna vlada za skupne državne potrebe, in v političnem, kjer zahtevajo republike vedno obsežnejši delokrog in pristojnost. V pripravi je že nova ustava, ki bo vsaj nekoliko nakazala omenjeni prehod. Gospodarska reforma kljub vsemu prizadevanju ne bo dosegla želenega cilja. iDeloma zaradi mednarodnega gospodarskega položaja, največ pa zaradi nerealnega načrta, nedoslednega izvajanja, še bolj pa zaradi tega, ker samoupravljanje ne funkcionira. Načrt se je razbil ob hudem odporu močne klike v Srbiji v komunistični partiji sami. Ta je dosegla, da niso „političnih“ tovarn in podjetij zaprli in opustili. To so zlasti številne nerentabilne tovarne, ki so jih komunisti ustanavljali prva leta po prihodu na oblast iz čisto političnih in ne gospodarskih razlogov. V večini primerov je odpovedalo tudi samoupravljanje podjetij in tudi vseh ustanov. Ljudje niso bili dovolj zreli in gospodarsko močni, da bi bili znali pravilno presojati koristi svojega podjetja in celote. Sebičnost in premala izobrazba pa zavirata vsak napredek pri samoupravljanju. Kako bodo našli pot in sredstva za izhod iz sedanjega stanja, ne ve nihče. Položaj se slabša iz dneva v dan. Tako gospodarski, kakor družbeni. Skladišča so prenapolnjena z blagom, ki ga ES LOVE NIA .LIBRE BUENOS AIRES 25. julija 1983 SESTANEK V KOŠICAH Razvoj na češkoslovaškem so ves minuli teden zasledovali z veliko pozornostjo na obeh straneh železne zavese. Moskvi je „trdovratnost“ češkoslovaških komunistov šla močno na živce, toda ni našla primernega sredstva, da bi jih uklonila. Z varšavske konference, katere so se udeležile ZSSR in njej zvesti sateliti Poljska, Vzhodna Nemčija, Madžarska in Bolgarija, so poslali skupno pismo praški vladi, v katerem poudarjajo, da „nikdar ne bomo dovolili, da bi imperializem, bodisi z mirnimi, bodisi z nasilnimi metodami, bodisi od znotraj bodisi od zunaj, sprevrgel socialistični sistem in spremenil ravnotežje sil v njegov prid. . . Vsaka naša partija je odgovorna ne samo za svoj delavski razred in ljudstvo, temveč tudi za mednarodni delavski razred, za svetovno komunistično gibanje ter se ne more svojim obveznostim izogniti.“ V odgovor temu pismu je češkoslovaška komunistična partija, ki jo vodi Dubček, predlagala bilateralne razgovore z vsako posamezno partijo, na kar pa Sbvjeti in njihovi sateliti niso takoj pristali. Moskva je predlagala, naj bi Dubček priletel na razgovore v Moskvo ali Kijev ali Lvov, Dubček pa je te predloge odklonil, ker bi z odhodom iz Prage postavil sebe v nevarnost in s seboj načrte, ki jih ima kot sedanji komunistični oblastnik na češkoslovaškem. V istem odgovoru je češkoslovaška partija sporočila Moskvi in njenim satelitom, da „naša partija stoji na načelih marksizma-leninizma in socialističnega razvoja“, le da si jemlje pravico, da ta socialistični razvoj prilagodi češkoslovaškim razmeram, kakor sta to že storili Jugoslavija in Romunija. ¡Nadalje pravi: „Naša partija ve, da so konservativne in desničarske opo-zicionalne sile aktivne v naši državi in da skušajo speljati demokratizacijski proces v smer, ki bo škodovala socializmu. Tega naša partija ne bo nikdar dovolila.“ Slovaška pisateljska zveza je po- slala Moskvi in satelitom pismo, v katerem jih opozarja, da z nastopanjem proti razvoju na Češkoslovaškem škodujejo češkoslovaškemu socializmu in svetovnemu komunističnemu gibanju sploh. Italijanska in francoska komunistična partija sta podprli Dubčekove napore za liberalizacijo znotraj češkoslovaške KP, ki ima avtomatično odsev tudi na življenje izven partije —• ne da bi to češkoslovaški komunisti izrecni hoteli —> enako sta storili romunska in jugoslovanska KP. Sovjetska Pravda je objavila, da so blizu češko—nemške meje našli skrivališče ameriškega orožja, ki da ga je tja spravila ameriška CIA v zvezi s tkim. revolucionarnimi češkoslovaškimi elementi. Praška vlada je objavila, da je Pravda poročilo o skrivališču orožja objavila prej, predno so ga našle češkoslovaške oblasti in da je zato možno smatrati, da je Moskva pripravila skrivališče, da bi ga uporabila kot pretvezo za svojo vojaško intervencijo na češkoslovaškem. Moskva na to ni odgovorila, temveč je iznenada objavila, da pristaja na razgovore s češkoslovaško vlado na slovaškem ozemlju, se pravi v Košicah na Slovaškem, ki jih je prvotno predlagal Dubček. Takoj zatem so v Pragi objavili, da se bodo sestanka udeležili, in sicer ves 11-članski prezidij češkoslovaške partije z 11-članskim prezidijem sovjetske KP. Sestanek je bil napovedan za minulo sredo ali četrtek. 'Postavila pa je Moskva istočasno zahtevo, da mora Češkoslovaška dovoliti, da se bo sovjetska vojska utrdila na češkoslovaško-zahodnonemški meji, se pravi, «a nedoločen čas nastanila na češkoslovaškem ’ju. Ameriški ‘zun. minister Rusk je poslal v Moskvo zahtevo, naj sovjetska vlada pojasni, in pove, kako so se ZDA vmešavale v češkoslovaško-sovjetski spor. Rusk trdi, da ZDA niso v razvoj dogodkov na češkoslovaškem z ničemer posegle. Kriza v Bolivijska vlada grala. Barrientosa je minuli teden prestala eno svojih najtežjih kriz zadnjih mesecev, ko je ugotovila, da je bolivijski notranji minister Ernesto Arguedas bil tisti, ki je izročil fotokopije Che Guevarovega gverilskega dnevnika Castrovim elementom, ki so jih potem spravili v Havano, kjer so dnevnik pred kratkim natisnili in vrgli v promet. Opozicionalne stranke Socialistična falanga, Narodno revolucionarno gibanje ter Narodna levičarska revolucionarna stranka so uprizorile proti Ba-rrientosu in njegovemu režimu burne demonstracije, ki so v La Pazu zahtevale nekaj smrtnih žrtev. Boliviji Barrientos je objavil obsedno stanje in zatrdil, da njegova vlada ne bo dopustila kršitve reda in miru v državi. Sleherni poskus novih gverilskih akcij v Boliviji namerava Barrientos zatreti z vsemi sredstvi, kakor je storil z Guevarovo gverilo. Izdajalec Arguedes je iz Bolivije pobegnil v Čile, kjer je zaprosil za politični azil. Komunistični gverilec Inti-Pardo, kateremu se je ob Guevarovi smrti posrečilo uiti Barrientosovim oddelkom, je iz skrivališča v jugovzhodni Boliviji napovedal ustanavljanje novih gverilskih oddelkov, ker da „je za vsako ceno treba iz Bolivije napraviti nov Vietnam.“ Žalolgra v Biafri Državljanska Vojna, ki se je razvnela med afriško državo Nigerijo in njeno bivšo provinco Biafro, ki je zahtevala pravico do odcepitve, traja že približno leto dni. Ker je Biafra navezana za dobavo orožja in živil na prometne žile, ki peljejo po nigerijskem ozemlju, ki ga kontrolira nigerijska vojska, se v svojem boju za samostojnost nahaja v težkem (položaju. Od 'nekaterih afriških držav je Biafra z letali dobivala oirožje in živež, toda v majhnih količinah, medtem ko Nigerijo vztrajno zalaga z orožjem zlasti Anglija. Vsled vojaške ipremoči je Nigerija v zadnjih tednih spravila Bia- ■•■•■■•••»•■■•■■.■■■••■•»■■M»« ni mogoče izvažati v zadostni meri zaradi vedno ostrejše konkurence na svetovnem trgu. Po tovarnah se množe „prekinitve“ dela, delavstvo dobiva plače samo v višini 60—80%. Ponekod tudi manj. To pa delno tudi zaradi tega, ker nočejo odpuščati delavcev, da se ne bi povečalo število brezposlenih. Komunisti vabijo prejšnje lastnike in upravljalce podjetij, naj bi prevzeli vodstvo tovarn. Tudi želja po naložbi tujega kapitala v jugislovanska podjetja je vedna večja in močnejša. fro v skrajno težak položaj, k©r ji je presekala skoro vse prometne žile z ostalim svetom, ¡razen po zraku. Toda tudi v zraku nigerijsko letalstvo kontrolira skoro ves prostor okoli Biafre, tako da se je položaj, kar tiče prehrane prebivalstva v Biafri tako poslabšal, d'a je tamkajšnje prebivalstvo začelo v tisočih umirati od lakote. Od zunaj so ise oglasile nekatere svobodne države, da je treba biafrsko prebivalstvo rešiti smrti od lakote ter so z Mednarodnim rdečim, križem 'organizirale zbiranje živil in drugih potrebščin za Biafro. Nigerijska vlada je pristala na dio-voz živil preko svojega ozemlja v Biafro, toda biafrska vlada je to dovoljenje težko .sprejela na znanje, češ, da bi' s tem bilo združeno priznanje, da ji je samostojen obstoj tako onemogočen. Prav tako se ’biafrska vlada boji infiltracije nigerijskih vojaških oddelkov, ki bi se mogli iplripeljati z vozili z žive-žom. Biafra pristaja samo na pošiljanje živil in zdravil z letali. Micki državami, ki pošiljajo orožje Nigeriji, is e je začelo gibanje za ustavitev nadaljnjih pošiljk orožja, da bi tako čimprej prišlo do ustavitve sovraž- Si tu ación de la Iglesia en Esloveniu Las relaciones entre la Iglesia y el régimen en Eslovenia cambiaron últimamente, pero solo en forma. Respecto a eso existen dos corrientes entre los comunistas. Una ve en la firma del protocolo con el Vaticano la capitulación del Estado y del comunismo y exige medidas administrativas para frenar el desenvolvimiento de la Iglesia, especialmente en la enseñanza de la religión. Otra corriente piensa, que dicho protocolo no desprestigia el estado para nada, pero considera la acción de la Iglesia, que cada día abarca mayor campo, como preparatoria de la acción política y establecimiento de “neoclericalismo”. Están en contra de las medidas administrativas, pero luchan con todas sus fuerzas por la prensa, conferencias y escuelas de preparación científica antireligiosa. En Ljubljana existe un Centro para la investigación de la religión y Iglesia, que trabaja en la investigación sociológica dela vida religiosa de los eslovenos y tratando de demostrar su constante disminución. Edita muchos folletos, por ejemplo “La religión y el hombre moderno” y “Ateistas y la religión”. Según estos folletos se debe enseñar la iracionaidad de la religión en todas las escuelas secundarias y técnicas. Pero no obtiene mucho éxito, sino al reves. El interés para las cuestiones religiosas aumenta y la fe se hace más profunda. El régimen quiere disminuir la asistencia a la instrucción religiosa en escuelas primarias con distintas “clases no obligatorias” a las cuales deben asistir los alumnos de grados más altos. También prolonga innecesariamente los trámites para obtener permisos para la construcción de nuevas iglesias o no los otorga. Por otro lado permite las peregrinaciones. Položaj Cerkve v Sloveniji Odnosi med Cerkvijo in državo so se v Sloveniji spremenili v obliki v bistvu pa ne. V tem pogledu sta med komunisti dve struji. Ena vidi v podpisu protokola z Vatikanom kapitulacijo države in komunizma pred svetim sedežem in zahteva, da se z administrativnimi ukrepi zavira na vse načine delovanje Cerkve, zlasti obisk verouka. Druga struja komunistov v podpisu protokola ne vidi nič poniževalnega za državo, budno pa spremlja delovanje Cerkve, ki priteguje vedno večje množice ljudi in smatra, da so to priprave za politično delovanje Cerkve. Zato Cerkvi očitajo, da želi pripraviti tla za „neoklerikalizem“. Ta struja je proti administrativnim ukrepom, dela' pa z vsemi silami in močmi v tisku, seminarjih in po šolah za znanstveno pobijanje Cerkve in vere. Znano je, da v Ljubljani deluje Center za raziskovanje religije in Cerkve, ki sociološko raziskuje versko življenje Slovencev ter dokazuje, da to stalno nazaduje. Ta center izdaja brošure. Iz zadnjega časa sta znani zlasti brošuri „Religija in sodobni človek“ ter „Ateisti in raligija“ Po teh knjigah morajo predavati na vseh srednjih in strokovnih šolah ter tečajih in učencem dokazovati neznanstvenost verovanja. Pa ne dosegajo zaželenega uspeha. Ravno obratno. Zanimanje za verska vprašanja narašča, versko prepričanje se poglablja. Obisk verouka na osnovnih šolah šolska oblast ovira s stalnim spreminjanjem tako-imenovanih „neobveznih krožkov“, ki jih pa učenci višjih razredov morajo obiskovati. Dovoljenja za gradnjo novih cerkva oblasti zavlačujejo na vse načine ali pa sploh odklanjajo, dopuščajo pa romanja vseh vrst. IZ TEDNA V Čilu v severnih provincah suša traja še naprej. Ponekod to leto niso imeli niti kaplje dežja, drugod je pa v zadnjih dneh dve uri deževalo. Vlada je omejila porabo električnega toka in odredila varčevanje pri uporabi vode. Izdala je tudi ukrepe za preživljanja okoli 6000 družin, ki so brez sredstev. Argentinski predsednik gral. Ongania je čilskemu predsedniku dr. Freiu ponudil pomoč iz Argentine. Naprosil ga je naj iz čila samo sporoče, česa najbolj potrebujejo. Tudi ZDA so obljubile Čilu pomoč. Ta bo tolikšna, kakor bodo pač potrebe. V Iraku je skupina mladih častnikov zrušila vlado grala. Abdula Rahmana Arefa. Novi predsednik vlade v Iraku V TEDEN je gral. Abdel Razak El Nayef. Vlada je koalicijska ter jo sestavljajo zmerni socialisti, nacionalisti in konservativci. Njen glavni namen je doseči narodno solidarnost, rešiti vprašanje Kurdov, v državi obnoviti demokracijo ter konsolidirati sodelovanje med arabskimi državami. Člani palestinske arabske osvobodilne fronte so se v ponedeljek zjutraj polastili izraelskega letala kmalu potem, ko je odletelo z rimskega letališča v smeri proti Izraelu. Pilota so prisilili, da je spremenil smer in pristal z letalom v Alžiru. Egiptovski diktator Nasser je bil določen za predsednika edine egiptovske stranke Socialistična arabska zveza. Iz življenja in dogajanja v Argentini Predsednik republike gral. Juan C. Ongania se mudi z gospo soprogo na enotedenskih počitnicah v Kordobskih planinah. Vrnil se bo v soboto ter bo tega dne na slovesnem odprtju letošnje mednarodne razstave čistokrvne plemenske živine. «m«—»nmunummmmmmmmmmmmmmmmmmmm* nosti ter do pogajanj za zeleno mizo med obema nasprotnikoma. Toda v ‘britanskem parlamentu je minister za Commonwealth George Thomson hladnokrvno izjavil, da Anglija ne bo prenehala pošiljati eirožje Nigeriji, ker bi tako opogumila Biafro, „da bi podaljšala trpljenje isvojega prebivalstva“. Prav tako bi Anglija izgubila vpliv, ki ga ima v Nigeriji, Biafra pa ipo njegovem mnenju ne (bi pristala na pogajanja z Nigerijo. Vsled vedno težjih razmer v Biafri ter splošnega zunanjega pritiska svetovnega javnega mnenja, sta konec minulega tedna Nigerija in Biafra pristali na začetek predhodnih mirovnih pogajanj v Niameyu, glavnem mestu sosednjega Nigra. Posredoval je Nigerijski predsednik Hmani Diori. Na sestanku so določili način, kako bo Biafra dobivala pomoč v prehrani in drugih potrebščinah za stradajoče prebivalstvo, pa tudi, da se bodo za definitivna mirovna pogajanja sestali v abesinski prestolnici Addis Abebi v bližnji bodočnosti. Covey T. Oliver, podtajnik za med-ameriške zadeve v ameriškem zun. mi-nisterstvu je bil od sobote do ponedeljka na obisku v Argentini. V tem času je imel več razgovorov z zun. ministrom, časnikarjem je izjavil, da med Argentino in ZDA sploh ni problemov ter da so odnosi odlični. Pohvalil je prizadevanje vlade za ureditev gospodarstva in za dosego stabilnosti valute. Carlos L. Burges je novi ameriški veleposlanik v Argentini, kamor bo v kratkem prispel, ker je zunanjepolitični odbor v senatu že dal pristanek za njegovo imenovanje. Ing. Esteban Guaia je novi državni tajnik za stanovanja. Med Argentino in Bolivijo je sklenjen dogovor, po katerem bo Argentina od leta 1970 naprej dnevno dobivala iz Bolivije 4.250,000 kub. metrov zemeljskega plina, v dobi 20 let za 300 milijonov dolarjev. Gral. Julio Alsogaray, glavni poveljnik argentinske vojske, je pisanje venezuelskega poluradnega lista La República, da so v Argentini priprave za oborožen spopad s Čilom, označil za povsem izmišljeno in brez sleherne o-snove. Gral. Alsogaray je naglasil, da so odnosi med obema državama, kljub nekaterim manjšim incidentom na jugu zelo dobri. Stran 2 •-——-—' i—I— ŽENA % N NJEN SVET Anica. Kralj Daj mi roko, očka Znano je, da otroci, ki rastejo brez očeta, trpijo na svoji notranji rasti. Posebno za fante je včasih prava nesreča, da rastejo samo pod žensko roko, ker tudi najboljša mati ne more otrokom očeta nadomestiti. Zaradi svoje narave, ki se močno razlikuje od moške, ne more v otroku, posebno ne v fantu, zbuditi in utrditi izrazito moške pozitivne lastnosti, ki mu bodo v poznejšem življenju nujno potrebne. Ob proučevanju današnjih mladinskih neredov in uporov, so psihologi odkrili, da je očetova odsotnost v družini, eden izmed najbolj upoštevanih vzrokov teh neredov. Seveda so še drugi vzroki, a značilno je vendar, da se prav mladina, ki med vojno in še potem ni imela nad seboj očeta, upira vsakemu redu in oblasti. In prav v teh odkritjih je v vzgoji družine, očetova oseba stopila v ospredje, obdana sicer s sijem oblasti, a tudi z veliko odgovornostjo. Takoj po rojstvu otroka, zaradi svoje naravne življenjske naloge, prevzame mati nase vso skrb za otroka in se mu vsa posveti. Oče v tej dobi stoji nekako ob strani, med njim in novorojencem ni pravega stika. „Ja, je že prav tako!“ si misli vdano. „Kaj naj pa počnem z njim, bojim se ga prijeti v roke!“ Vendar, ko se vrača od dela, stopi k posteljici, gleda majhno bitje, mu kaj reče in se ga dotakne. Ročice se oprimejo očetovega prsta, njegov glas privabi smehljaj na usteča. Stik je ustvarjen! Očka je tu! Oče je prvi tujec, ki ga bo zdravo in naravno ločil od matere, in prav on, oče, ne mati, ga bo povezal in vpeljal v širšo družbo. Naravno je, da je vez mati — otrok v prvi polovici leta najgloblja, a važno je, da ta vez ne traja čez mero. če se zavleče čez leto, je otroku že škodljiva. „Samo pri meni hoče biti, uspavati ga moram in tudi noče sam jesti!“ (Otrok je močan in zdrav, prav lahko bi sam zaspal in jedel!) Dopustno je, da ga uspavamo v prvem letu, a napačno in škodljivo je v tretjem, prav tako je s pitanjem. V teh slučajih ni kriva samo mati, ki ji večkrat prija, da je otrok močno navezan nanjo, krivda je na očetu, ki se otroku ne zna ali iz komodnosti noče približati. Misli si: „To znajo ženske bolje od nas! Pozneje, ko bo že velik, se bom pa jaz postavil z njim!“ Nekoliko pozno bo in tudi ne lahko, dragi očka! Otrok pravilno raste ob obeh in podzavestno hoče, da se oba zanj zanimata. Prav zato podzavestno trpi, ko se starši kregajo, je miren in srečen, če se imajo starši radi. Marsikatera duševna obremenjenost ima svoje korenine prav v teh prvih letih družinskega življenja! Današnje nemirno življenje, posebno v velikih mestih, je krivo, da so očetje premalo povezani s svojo družino, svoje otroke premalo vidijo. Ko se vrnejo od dela, mali že spijo, če so večji, so pa odsotni, ali pa zaposleni. Zato je naravno, da se otroci oklenejo bolj matere in prav ta enostranska navezanost ima za otrokov razvoj nevarne posledice: v njegovi vzgoji bo manjkal moški element, ki je posebno za rast fantov, velikega pomena. Le oče in mati skupaj moreta dati otrokom zaokrožen pogled na življenje. Nova vzgoja poudarja, da otrokom, ki bodo čez nekaj let sami očetje in ustvari-telji bodoče družbe, je oče-vzgojitelj prav tako potreben kakor mati. V naših razmerah v tujini dobi očetova vzgoja še prav poseben pomen. BRALI SMO Italija In ¡slovenski ter hrvatski kraji Zagrebški list Vjesnik je dne 27. in 28. aprila objavil podatke o vedno večji italijanski propagandi za ponovno priključitev Italiji tistih slovenskih in hr-vatskih krajev, ki so jih na osnovi Londonskega sporazuma med prvo svetovno vojno priznali Italiji Francija, Anglija ter Rusija kot nagrado za njen prestop iz Trojne zveze na stran antante. Podatke o taki kampanji je Vjesnik z dne 27. aprila objavil pod večjim naslovom ter podnaslovom „Kampanja italijanskih desničarskih krogov v Italiji ‘za povrnitev Istre’ je prekoračila vse dopustne meje“. Glase se pa takole: „Italijanska kampanja se posebno nanaša na bivšo zono B Svobodnega tržaškega področja, katero tudi rimski uradni predstavniki smatrajo za sestavni del Italije ter se tako o njej tudi izražajo. To področje, čeprav je danes pod popolno upravo jugoslovanske vlade, spada pod popolno suverenost Italije. Tako je izjavil leta 1964 neki profesor kot italijanski uradni delegat na mednarodni konferenci za begunce v Rimu in Trstu. Preteklo jesen je pa publikacija „Discussione“ kot glasilo vladne italijanske krščansko-demokratske stranke zapisala tole: 'Minilo je 20 let od diktata mirovne pogodbe, ki je Italiji odvzel Istro, Reko in Zadar, čakamo samo na dan — morda ni več tako daleč, kakor se danes zdi, ko bodo v združeni in miroljubni Evropi sedanje državne meje med Trstom in Reko samo meje upravnih področij’.“1 „Ko vse to vemo in še veliko drugega, se vsiljuje sklep, da je bilo mogoče edino v okviru takih stališč in pokroviteljstev poživiti iredentistično kampanjo, ki v zadnjem času postaja vedno hujša. Odkrite grožnje, politično izsiljevanje in špekulacije v zvezi z mednarodnim položajem ter najrazličnejše vrste propagande, vse to je usmerjeno in zamišljeno kot priprava za ponovno priključitev ali kakor Italijani pravijo, vrnitev Istre in Slovenskega Primorja Italiji.“ Kot sliko tega, kar Italijani že sedaj delajo, Vjesnik zatem navaja številne obiske italijanskih fašistov, ki so po vojni pobegnili v Italijo, od tam pa sedaj brez ovir prihajajo v Istro v mesta, v katerih so prej živeli, ter v njih odkrito govore, da se bodo kmalu vrnili (‘noi ritorneremo’) ter da bodo tedaj vsi odgovarjali za svoje sedanje zadržanje in delo. V vasi in mesta „tudi spretno širijo vesti, da je že vse pripravljeno. Tudi določeno, koga bodo selili, da je vojska že pripravljena, da so že določene policijske in karabinerske enote za posamezne kraje v Istri, da bodo najprej zasedli zono B, nato pa vse področje od Trsta do Reke“. V številki dne 28. aprila pa Vjesnik objavlja besedilo letaka, ki ga na italijanski strani dele tistim inozemskim turistom, ki potujejo v Jugoslavijo. Besedilo letaka je naslednje: „Turisti !Ko prestopate mejo, se zavedajte, da so Istra, Kvarner in Dalmacija dežele, ki pripadajo Italiji. Italija se nikdar ne bo odrekla tem pokrajinam. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo o razmejitvi ima značaj samo začasne rešitve ter je v soglasju s tem treba pripraviti ‘vrnitev k materi Italiji’.“ Cerkveni govor dr. Krnjevica Hrvatske moške in ženske organizacije Hrvatske kmetske stranke v Kanadi so imele dne 18., 19. in 20. maja kongres v Torontu. Udeležil se ga je tudi predsednik stranke dr. Jurij Kmjevič iz Anglije, ter je imel na njem in na banketu za vse delegate govore o političnem pomenu obstoja organizacij Hrvatske kmetske stranke za dosego hr-vatskih narodnih ciljev. V nedeljo, 12. maja t. L, se je dr. Kmjevič odzval prošnji dr. Kamberja, župnika hrvatske katoliške župnije v Torontu, da je imel pri maši za Hrvate ob enajsti uri tudi cerkveni govor. Po evangeliju je dr. Kmjevič stopil na prižnico ter je vernikom govoril o važnosti vere in verskega življenja s Cerkvijo ter o velikem ugledu, ki si ga je pridobila kat. Cerkev v svetu v zadnjih letih. Svoj govor je zaključil s pozivom: Držite se svoje vere, ostanite zvesti edinstvu z rimskokatoliško versko skupnostjo v vsem svetu. Na ta način boste izpolnili ne samo svoje verske dolžnosti do Boga, ampak boste ostali tudi duhovno in moralno močnejši za reševanje tudi vseh drugih problemov, s katerimi se bori naš hrvatski narod: postali boste sposobnejši in uspešnejši v borbi za svobodo in samostojnost naše domovine Hrvatske.“ Oče more veliko močneje kakor mati približati otrokom našo preteklost in jim s tem pomagati rasti v dvojnem okolju. Najvažnejše je pa spoznanje, da ne samo z besedo, ampak s svojim življenjem bo najboljši vzgojitelj-prijatelj, ker prav tega so otroci najbolj potrebni. V Bs. Airesu so pred kratkim izpeljali anketo med 100 otroki. Predložili so jim sedem slik iz družinskega življenja: oče z otroci doma. Največ glasov je dobil strogi oče, Za ohranjanje in pospeševanje narodnostnega življenja v tujini je treba vpregati vedno znova vse sile, kar jih zmoremo. Temu služijo združenja v vseh področjih našega duhovnega in tvarnega udejstvovanja, zlasti pa slovenski časopis in knjiga. Izseljenec, ki si domišlja, da nima več potrebe po redni slovenski družbi in branju, se suši v vsej svoji duhovnosti, mišljenju in čustvovanju in se mu to hudo kvarno pozna v vsem njegovem značaju. Dr. Miha Krek, Zbornik Svobodne Slovenije 1964, str. 116. M««Maa4 pogovarja s smom. „Takega bi radi: naj bo strog, a naj se z nami pogovarja!“ so rekli otroci. Zdrava izbira in —< dober nauk za oče, ki resno gleda izpričevalo in se j preveč popustljive starše. Ultimat kočevskih radarjev Med nezadovoljstvom delavstva z obstoječimi razmerami pod komunistično upravo, je ogorčenje delovnih množic v Sloveniji zadobilo najresnejše o-blike med rudarji v Kočevju. V skrbeh so za svojo bodočnost, za bodočnost svojih družin, ker bo z ukinitvijo železniške proge Grosuplje—Kočevje kočevski rudnik premoga obsojen na propad. Protestno zborovanje kočevskih rudarjev Do njega je prišlo zaradi pristanka izvršnega sveta v Ljubljani dne 28. a-prila t. L, da se s 1. julijem 1968 na progi Grosuplje—Kočevje „za trajno ukine prevoz potnikov in blaga, v kolikor ne pride do 1. julija 1968 do pogodbenega sporazuma med Železniškim transportnim podjetjem v Ljubljani in skupščino občine Kočevje, ki naj bi omogočil znižanje stroškov o-bratovanja“. O takem dogovoru je razpravljala posebna komisija Združenega žel. in transportnega podjetja, republ. sekretariata za gospodarstvo in skupščino občine Kočevje, ki pa do 22. junija še ni prišla do sporazuma. Med tem je ljudi na Kočevskem še bolj razburila brzojavka, ki so jo dobile 13. junija vse žel. postaje v Sloveniji in po ostalih delih države, „da se s 1. julijem železniška proga Grosuplje—Kočevje zapre za ves promet“. Sindikat kočevskih rodarjev je sklical za 18. junij protestni shod rudarjev in ostalega prebivakp|va. njem so govorniki odločno zžffitevali)'- naj bi, proga obratovala še naprej, ker bi bili drugače vsi kraji ob tej progi gospodarsko hjudo prizadeti, zlasti Kočevje samo. Zahteve delavskega ljudstva in o-stalih ljudi so bile tako ostre, da je bil soglasno sprejet naslednji ultimat rudarskega sindikata „Kolektiv rudnika Kočevje je na protestnem zboru 18. junija 1968 zahteval, da se sklep izvršnega sveta Slovenije o ukinitvi proge Grosuplje—Kočevje za javni promet prekliče in kakorkoli drugače reši. Navedeni problem vodi podjetje v likvidacijo. V kolikor se v roku treh dni zadeva ne reši, sledi prekinitev dela.“ Presenečenje med partijci Ultimat sindikata iz Kočevja je deloval na partijsko vodstvo v Ljubljani kot strela z jasnega neba. V prvem trenutku so bili vsi presenečeni, kajti tako ostre oblike nezadovoljstva s sedanjo komunistično upravo doslej še niso nikjer opazili. Ultimativna brzojavka je vsem še bolj povečala strah, če za vsemi sedanjimi izrazi in akcijami nezadovoljstva ni skrito kako vodstvo z organiziranim načrtom za sistematično rušenje komunističnega sistema. Zato so po hitrih posvetih takoj prešli v protinapad. Stane Kavčič nastopa Sergej Kraigher, predsednik parlamenta, je ultimativno brzojavko odstopil v reševanje Stanetu Kakčiču, predsedniku izvršnega sveta. Ta je poslal 22. junija rudarskemu sindikatu v Kočevju odgovor, ki je bil istočasno objavljen tudi v vseh listih. Kavčič v njem najprej podaja hi-storiat reševanja problemov nerentabilne proge Grosuplje—Kočevje, nato pa ugotavlja, da je „brzojavka jasna in ni potreben noben komentar“. Po njegovem mnenju je to ultimat ter so bili „sestavljal« brzojavke po obliki in vsebini do kraja zvesti grožnji in sili kot sredstvu za reševanje družbenih odnosov in življenjskih pogojev delovnih ljudi“. Na drugem mestu zatrjuje, da se s pošiljanjem takih brzojavk „stvari ne morejo reševati“. Nato si Kavčič postavlja vrsto vprašanj, na katera bi rad vedel odgpvor. Zanima ga predvsem ozadje, organiza- torji takih in podobnih izrazov nezadovoljstva med študenti in delavci, Kdo je dal „pobudo za tak ultimat, za organizacijo take politične demonstracije“. Po njegovem mnenju „prihaja čas, ko je treba ugotoviti, kdo to dela, in to tembolj, ker taki primeri v zadnjem času niso osamljeni“. Zato Kavčič napoveduje, da bo treba „odločno preprečiti, da bi se v boju za pridobivanje politične popularnosti izkoriščala politična in delovna zavest ljudi“. Zato je po Kavčiču pred komunisti sedaj „neodložljiva naloga, da poiščemo te ta-koimenovane zaščitnike delavskega razreda, da vidimo in vemo kdo in za kaj se dejansko bore“. Napoveduje tudi, „da prihaja čas, ko je treba odločno obračunati s takoimenovanimi borci za pravice delavskega razreda, s takimi heroji demagogije, podpihovalci nemirov in organizatorji pritiska, nezaupanja in nerazpoloženja“. Kočevski rudarji na zatožni klopi pred komunističnimi poslanci Stane Kavčič je dal brzojavko kočevskih rudarjev o ohranitvi kočevske proge v razpravo republiškemu in gospodarskemu zboru. Skupna seja obeh je bila 28. junija. V obrazložitvi potrebe po taki seji je bilo povedano, da je do nje prišlo zaradi tega, „da dobi izvršni svet podporo skupščine glede tega, da se energično upre pritiskom in ultimatom, kakršen je prišel iz kočevskega rudnika in ki se pojavljajo tudi drugod“. Kaj pišejo Predno bo nastala taka slovenska republika, ki ne bi imela nobene povezave z ostalimi republikami Jugoslavije in ne bi imela tako zavarovanih vsaj sedanjih meja, bo vsaka vlada v Italiji zahtevala slovensko zemljo do Rakeka. Vsaj do Rakeka, če ne celo do Trbovelj! Predno bo nastala taka slovenska republika, se bo tudi pojavila nemško-avstrijska zahteva, da morajo biti Celje, Brežice in Kostanjevica v Avstriji. Kaj bo potem ostalo še za slovensko republiko? Pravijo, da Jugoslavija ni znala ip da tudi ni mogla varovati in braniti slovenskega ozemlja pred Nemci. Tudi Belgija in Nizozemska se pred nemškim napadom nista mogli braniti. Tudi pred okupacijo ne! Pa nista umrli! Tudi Slovenija v Jugoslaviji ni umrla, izven Jugoslavije pa bi, kot je umrla Nezavisna Hr-vatska. Na seji je Stane Kavčič znova govoril in branil stališče izvršnega sveta do brzojavke rudarskega sindikata iz Kočevja z navedbo, da so „bili v izvršnem svetu pred veliko dilemo kaj storiti“. Vsi da so bili „enotni v tem, da se v zadnjem času razvijajo stvari in dogajajo pojavi, ki jim nismo več kos in jih ne moremo več razreševati po izvršilno upravnih poteh“. Glede obsodbe ultimatne brzojavke so bili poslanci previdni. NSe preveč niso kočevskim rudarjem zamerjali tako ostrega koraka, čeprav bi raje videli da ga ne bi bilo in da bi se vse urejalo „z dialogom“. 'Nazadnje so pa le vsi glasovali za odobritev odklonitve takega načina reševanja spornih vprašanj. Samo en poslanec je bil drugačnega mnenja in se je vzdržal glasovanja. Šetinc o „sovražnikih socializma in in njihovih sodelavcih“ Franc Šetinc, komunistični časnikar in funkcionar, v ljubljanskem Delu vodi „pogovore z bralci“. Tak „pogovor“ je imel v Delu tudi dne 12. julija t. 1. Neki Artnik mu je pisal, da so med študentovskimi demonstracijami pristavili svoje lončke tudi sovražniki samoupravljanja in socialistične ureditve Jugoslavije“. Dalje zatrjuje, da so si doma „pod vodstvom KPJ uredili demokratično socialistično državo“ ter „da so delavcem izročili podjetja“. Toda nato le priznava, da ni vse tako rožnato, kajti „teoretično je postavljeno skoro vse na pravo mesto, v praksi pa se ne izvaja“. Prihaja tudi do raznih „deformacij“. Je mnenja, da jih ne bi preveč javno obravnavali, ampak bi bilo bolje, „če bi nepravilnosti že v kali zadušili“. Franc Šetinc Artniku med drugim odgovarja takole: „Soglašam s tovarišem Artnikom, da sovražniki vse vrst, domači ali tuji, pristavljajo svoj lonček. Tudi sam dobivam anonimna pisma, v katerih posamezniki grozijo s krvavim maščevanjem, pljujejo na pridobitve naše revolucije, hvalijo belogardiste in fašiste itd. S takimi in podobnimi se je treba odločno spopasti. Zavedati se 'je treba tega, da ne živimo v idiličnem svetu, kjer smo vsi bratje in prija- telji. To je tudi svet CIA in drugih agentur, ki, kakor kažejo poučni dogodki v svetu, niso nikakršno strašilo temveč realnost. Tudi pri nas doma dvigujejo glave razni belogardisti, vermanšaftarji in podobni, ki so se bili po vojni potuhnili, zdaj pa mislijo, da je napočil njihov čas. Toda tisti, ki so grobo kršili zakone in zlorabljajo svoj službeni položaj, nimajo pravice, da opozarjajo na nevarnost sovražnega delovanja. Nimajo pravice skrivati svojih napak pred javnostjo. Kako se morejo sklicevati na pridobitve revolucije, ko pa so jih sami omadeževali! Ne vidim nevarnosti v javnem obravnavanju deformacij. Vidim pa nevarnost v tem, da bi sicer pisali in govorili o napakah, zaleglo pa ne bi dosti.“ Vidimo, da ima komunistični propagandist dela na pretek med svojim članstvom v partiji, ki postaja vedno volj zbegano, ko s svojimi očmi lahko opaža ter ugotavlja, kako se v vsakdanjem življenju podira in ruši to, kar so si zamišljali komunistični fantasti. Žalostno pri tem je samo to, da vse te ponesrečene komunistične eksperimente mora drago plačevati nedolžno ljudstvo. Komunisti sami ne vedo „kdo fe kdo in kdo je kaj“ Kakšna naj bo bodoča partijska organizacija, to je sedaj vprašanje, ki si ga postavljajo posamezni komunistični funkcionarji in tudi partijski forumi. Kakšno naj bo njeno mesto v gospodarstvu, politiki in tudi v kulturi. O slednjem vprašanju so zlasti razpravljali na sestanku CK Zveze komunistov Slovenije dne 27. junija. Glavni referat o tem vprašanju je imel Ivo Tavčar, predsednik republiškega odbora za kulturo. Med drugim je priznal, da je „razširjeno mnenje, da ZK nima izdelanih niti načelnih stališč do kulture, kaj šele, da bi vodila konkretno politiko“. Zato je po njegovem mnenju „tudi v kulturi čutiti razkorak med besedami in dejanji“. Kljub temu pa šteje v dobro partiji, da se je odrekla dirigiranju v kulturi, ker da je s tem omogočila, da so ob razpravljanju raznih tez „razburkani kulturni tokovi našli strugo znotraj zveze komunistov“, kjer da se je začel „ustvarjalni dialog, ki je poživil krvotok Zvep komunistov“. V nadaljnjem je razvijal misli in predloge, da bi bilo treba novo partijsko organizacijo tako zgraditi, da ne bo samo združevala v sebi in okoli sebe vseh kulturnih sil, ampak da bi bila sa-(INIadaljevanje na 3. str.) -fflEEEjS. ^Fniiowicc i» agac>w^y>gj^ V Sloveniji so letos na učiteljiščih zadnjikrat izdajali maturantom zrelostna spričevala, ker so študij za učitelje podaljšali. Po učiteljišču bodo bodoči učitelji morali še nadaljevati študij na pedagoških gimnazijah in nato še na pedagoški akademiji. Učiteljišče v Kopru je v 21 letih svojega obstoja usposobilo 491 učiteljev, ki so zasedli prazna mesta po slovenskih šolah v tem delu Slovenije. Potreba po njih; je bila velika, kajti pod Italijo že leta 1928 v teh krajih ni bilo nobene slovenske šole več, pa jih je bilo prej nad sto. 'Pod fašisti je bilo zatiranje slovenskega narodnega življenja še hujše. V Sloveniji je okrog 20.000 kmečkih ljudi, ki so stari nad 60 let in nimajo nobenega naslednika za obdelovanje zemlje. INtekateri so med njimi že tako slabotni, da si ne morejo pridelati niti toliko pridelkov, da bi imeli za prehrano. Zato so navezani na pomoč občin. V zvezi s podeljevanjem take občinske podpore se je pa v zadnjem času začela pojavljati zahteva, aaj bi po smrti starih kmečkih ljudi, ki prejemajo občinsko pomoč, iz njihove zapuščine občinam vrnili višino od občine prejete pomoči, ker da ni pravično, da zapuščino takih ljudi dobe neokrnjeno njihovi dediči, ki se pa za življenja takih nesrečnikov zanje niso prav nič brigali. Doma je znova v pripravi sprememba pokojninskega zavarovanja. Poročila navajajo, da predlagane spremembe zasledujejo cilj, da bi v pokojninsko zavarovanje znova uvedli starostno dobo. Doslej je namreč dobival lahko polno pokojnino vsak nameščenec, če je izpolnil 40 odn. 35 letno službeno dobo ne oziraje se na starost. V bodoče naj bi veljala starostna doba 60 let. „Dolenjsko poletje 1968“ je skupni naslov za vrsto koncertnih, folklornih, gledaliških in razstavnih prireditev, ki bodo v šmarjeških in Dolenjskih toplicah ter v ¡Novem mestu v času od začetka julija do konca avgusta. Odvetniška zbornica Slovenije je na občnem zboru 22. julija razpravljala o osnovah za novt okvirni zakon o odvetništvu, ki sta jih pripravila zvezni izvršni svet ter zvezna odvetniška zbornica. Bili so proti, da bi lahko odvetniški poklic izvajali v krajih, v katerih ni odvetnikov, pravniki s končanim pravnim študijem. Zavzemali so se pa za ponovno uvedbo pripravniške prakse v odvetniških pisarnah. Na ob- čnem zboru so tudi sklenili, da bodo 100-letnico obstoja proslavljali 8. in 9. novembra. V Sloveniji je sedaj 212 odvetnikov. V letu 1960 jih je bilo 135, v letu 1966 160. V Ljubljani, Mariboru in Celju jih je 62.2% vseh odvetnikov. V št. Danijelu nad Prevaljami so odkrili spominsko pldščo pisatelju Francu Ksaverju Mešku ina župnišču, v katerem je pok. pisatelj živel in tudi ustvarjal svoja dela od 1901 do 1906. V tem kraju je Meško napisal Oib tihih večerih, Mir božji in Na Poljani. O pisatelju in njegovem delu je govoril dr. Fran Sušnik. V Mariboru so na Rotovškem trgu v drugem delu letošnje Mariborske kulturne revije uprizorili Slhaikespearjevo iramo Kar hočete. Dne 20. junija so predstavo ponovili v Križankah v Ljubljani, pozneje pa še v ruškem letnem gledališču. Ljubljanski akademski pevski abor Tone Tomšič je na svojem letošnjem letnem koncertu v Ljubljani 10. maja nastopil pod vodstvom svojega dirigenta Marka Muniha z povsem novim koncertnim programom, ter s pomlajenimi močmi. 'Med zborovskimi skladbami so prevladovale Lajovčeve v spomin na letošnjo 90 letnico njegovega rojstva. Poleg Lajovca so pa bila na sporedu zborovska dela Adamiča, Simonittija, Švare in Ukmarja. Drugi del je vseboval samo nove koroške ljudske pesmi. Pri Podrobniku nad! Podmelc&mi so 9. junija odkrili spominsko ploščo pisatelju dr. Ivu Šorliju na njegovi rojstni hiši. Dr. Ivo Šorli se je rodil 19. aprila 1877. leta. 'Gimnazijo je dovršil v Gorici, pravo je pa študiral v Gradcu. Kot notar je služboval po raznih krajih Slovenije. Pisal je zlasti prozo. Nanj so vplivali Cankar, Kersnik m Maupassant. Snov za naturalistična in realistična dela je zajemal iz kmečkega in mestnega okolja. Med drugim je znan po svojem delu Moj roman (avtobiografski). Umrl je 17. novembra 1958 v domu onemoglih na Bokalcih pri Ljubljani. Republiški; izvršni svet v Ljubljani je sprejel osnutek zakona o todrcih za severno mej0 v letih 1918 in 1919. Zak. osnutek te borce deli v dve skupini, v borce, ki so se prijavili v vojaške enote do 23. decembra 1918, t. j. do objave splošne mobilizacije, in v borce, ki so v vojaške enote vstopili po tem datumu. Po datumu vstopa v vojaške enote so razdeljene tudi pravice. Po zak. osnutku bodo imeli vsi borci za sev. mejo I L O V K M C I V AKOSNTINI BUENOS AIRES Osebne novice Poroka. V cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejii sta se poročila v soboto, 6. julija, Francisco Rodriguez Gaete in gdč. Mariana Mikelj. Za priči sta bila nevestin oče in ženinova mati. Poročil ju je g. Janko Mernik, čestitamo in želimo vso srečo ter obilo božjega blagoslova. Družinska sreča. V družini Janeza Pustovrh in njegove žene ge. Rozalije Frontini sta se rodila dvojčka. Pri krstu dne 7. julija sta dobila imeni Feliks-Franc in Aleksander-Albin. Za botra sta bila ga. Marija Kurnik roj. Pusta-vrh in Albin Frontini. Otroka je krstil g. Janko Mernik. Družino Janeza Kro- „KDO JE KDO IN KDO JE ZA KAJ“ (Nadaljevanje z 2. str.) ma „tudi kulturni dejavnik“. Z eno besedo: Partija pa j zajame vse kulturno delo in življenje. V debati je govorilo več članov Centralnega komiteja. 'Mira Zupančič je med drugim zahtevala, da je treba „odločneje skrbeti za vsebinski dvig šole“. Mitja Rotovnik je predlagal, naj bi partija izvedla temeljito „analizo revialne situacije“, ker „obstoječe revije ne zadostujejo več“. Sedanje razmere v revialnem življenju tudi „blokirajo določeno število kulturnih delavcev, posebno mladih“. Stane Dolanc je govoril o zadnjih študentovskih nemirih ter je po njegovem mnenju vzrok zanje mogoče razdeliti v 3 skupine. V prvo skupino spada „revolt, protest zoper vse tisto, kar se pri nas dogaja na osnovi tega, da pišemo resolucije, pisma, sprejemamo sklepe itd. — stvari pa ostanejo take, kot so“. Govornik je mnenja, da bo v tem pogledu treba začeti pometati tudi v samem Centralnem komiteju. Zato je po njegovem mnenju povsem napačno, če v študentovskih nemirih iščejo samo ijnaterialne vzroke. Po njegovih izjavah bo treba v najkrajšem času priti do tega, „da se bo vedelo, kdo je kdo in kdo je za kaj, kakšno politiko in kakšna načela kdo zastopa“. Priznava, da tega pri komunistih sedaj še ni. šlja in njegove žene ge. M. M. Doureiro je pa razveselila hčerka Marija Marta. V družini Rajka Urbančič in njegove življenjske družice ge. Francke roj. Bergant se je rodil sin. V slovenski kapeli ga je dne 21. julija krstil msgr. Anton Orehar, za botra sta pa bila g. Jože in ga. Matilda Korelec. Srečnim družinam naše čestitke. MENDOZA Alojzijevo pobožnost so tudi letos opravljali naši otroci iz šolskega tečaja. Za sklep so bili zadnjo nedeljo popoldne s starši povabljeni v Dom, kjer jim je bilo pripravljeno razvedrilo z lutkami, igranjem, zabavo in malico. Društvo Slovencev je na praznik sv. apostolov Petra in Pavla povabilo člane, prijatelje in znance na „kresni večer“. Ko se je sredi igrišča razžarel plamen, je pred navzoče, zbrane okoli ognja, stopil društveni predsednik g. Luka Grintal. V kratkem nagovoru je spregovoril nekaj pomembnih besed o namenu večera. Orisal je pomen ognja v kresu in kresovanju v davnimi med našimi predniki in prikazal pomen luči prav na ta praznik, ko smo v Cerkvi praznovali sklep svetega leta vere, ki nam je luč za življenje. Z iskrenostjo se je tudi obrnil na našo mladino, kateri je predvsem namenjeno vsa naše prizadevanje. Zagotavljal jo je, da smo tudi mi starejši s pametjo in srcem zainteresirani zanjo ter si prizadevamo, da bi jo razumeli. Enako naj tudi ona goji zaupanje v nas in ohranja z nami starejšimi čim tesnejše «tike, ker ji hočemo samo dobro. Po predsednikovem govoru je g. Jože Bajda v splošno odobravanje deklamiral navduševalno priložnostjo deklamacijo. V dvorani so nato pogrnjene mize vabile navzoče na okusne koline. Družabna zabava se je nadaljevala prav-tako še naslednjo nedeljo popoldne. Poročila sta se 12. julija v župni cerkvi v Godoy Cruzu cont. nac. Andrej Bajuk in prof. Katica Grintal. Poročne obrede je med poročno mašo v našem pravico do zdravstvenega varstva in do treh; voženj letno s prometnimi sredstvi republike Slovenije. Borci z vstopom v vojaške enote pred 23. decembrom 1918 bodo pa imeli še pravico ido nadomestila za stroške letnega dopusta, poveljniki, oz. organizatorji pa tudi še do republiške priznavalnine. Slovenija ibo v kratkem nabavila elektronski računski stroj CDC 3000. Kupila ga bo tovarna električnih izdelkov Iskra v Kranju s sofinanciranjem republiške vlade. Zato 'bo uporabnik stroja tudi javna uprava v Sloveniji. Umrli so. V Ljubljani: Anton Merhar, biv. trgovec, Alojzij Kraker, poštni uradnik v p., Marija Kunaver, Jože Pirc, Rudolf Ograjenšek, Kamil Hartman, pravnik, Albina Fortič roj. Lavrenčič, Frančiška Matkovič roj. Piškur, Alojzij iSušnik, upoki, Matilda Lavriha, Amalija Korobov roj. Blago-vič, dr. Štefan Sušec-Michieli, prof. na Biotehniški fakulteti, Angelca Jere roj. Marinšek, Franc Zupančič, žel. v p., Frančiška Miklič roj. Tavčar, Anton Žgalin, dipl. ing. Branko Detela, Miha Rebernik in Franc Rakef v Trzinu, Dragica Majhen v Šmarju pri Jelšah, Franc Pečnik, biv. gostilničar na Bizeljskem, Rado 'Pregrad v Podčetrtku, Jože Kuhar v Krškem, Franc Pečar v Črnučah, Marija štular roj. Zaplatnik v Kokri, Albin Kranjc, frizer v Piranu, Ivanka Kregar v Celju, 'Slavko Pihlar dentist v Mariboru, Jože Brvar v Rogozu, Franc Lapuh v Čatežu, Avgust Rovšek v Krasnicah, Jože v Ribnici, Franc Štrumbelj, biv. trgovec v 'Semiču, Kristina Jeršin, Adam Cetin in Avgust Hafner v Hrastniku (nesreča), Jakob 'Klemen, šofer v Hrastniku, na Ze-lenšek v Trbovljah, Janez Cestnik, upok. v Trbovljah, Marija Grašič roj. Šmid v Kranju, Rozi in Janez Sobočan v Vižmarjih in Roman Dolinar v Trbovljah. jeziku opravil nevestin stric č. g. Ivan Jeretina iz Lujana pri Bs. Airesu. Pri sv. maši, ki je bila v španščini, pa sta z Jeretino somaševala č. g. Carlos 'Pujol in župnik iz Lavalle č. g. Hugo Span-toni; asistiral je škofijski tajnik č. g. Rafael Rey, vodil in razlaga pa sv. obrede po mikrofonu župnik č. g. Ivan Tomažič. Med' svetimi obredi je prepeval naš zbor Slovence obredne psalme in liturgične pesmi. —* Bb. KAMOS MEJIA Cankarjev spominski večer v Slomškovem domu Decembra meseca bo petdeset let, kar je umrl — prav ob prvem svitu slovenske narodne svobode — največji naš moderni pisatelj Ivan Cankar. Ker pade njegova obletnica smrti v december, v najbolj vroče poletje, ko pri nas po domovih že vladajo „počitnice“, je Slomškov dom posvetil njegovemu spominu nedeljo 20. t. m. zvečer. Večer je zamislil in pripravil pisatelj dr. Jože Krivec in sicer kot izključni večer Cankarjeve besede, ne morda njegovih razlagavcev ali kakšnih priložnostnih govornikov. Zamislil si je recitacije njegove besede v zvezi z melodijo in svetlobo ter glasovi recitatorjev v intimnem okolju kmečke izbe na adru, ki čuva v slovenskem vzdušju ves Cankarjev opus (Zbrani spisi v lepi vezavi so bili postavljeni pod Cankarjev portret in ob njem šopek krizantem), ter pod ljubljanski Rožnik, kjer je pisal svoja najlepša dela (scenerijo g. Vresnik). Zvočna stran je spremljala ves potek z Beethovnovimi melodijami (pri teh zvokih sem mislil na dunajsko kavarno „Beethoven“, kjer je bil tolikokrat Cankar in drugi Slovenci, ki so desetletja zahajali tja), in v njo zajet je iz ozadja povezoval vse nastope in recitacije g. Holozan. Recitatorji pa so nastopali osebno. Najprej mala Verica Breznikarjeva, ki je že znana deklamatorka. V narodni noši je potem zvesto stražila Cankarjev duhovni zaklad in ga dajala recitatorjem, ki so iz njega predstavljali njegove literarne bisere. Tako so recitirali naslednje odlomke: Enajsta šola, Bog s teboj!, Utrinek iz mladosti, Skodelica kave, četrta postaja, Gospod stotnik, odlomek iz Bele krizanteme ter za konec iz Kurenta znani blagoslov slovenski zemlji. Vesel sem bil predvsem re-citatork, mladih deklet, rojenih v Argentini, da v tako lepi izgovarjavi in z razumevanjem lahko podajo lepo Cankarjevo besedo, kakor so jo ponazorile gdč. Vlada Brulova, Minka Debevčeva in Marija Tomaževičeva. E-pičnejše tekste pa so imeli v rokah izbranci Stanko Jerebič (Smrt), Maks Nose (Skodelico), Janez Špeh (Četrta postaja), Marjan šifrer (Bela krizantema) ter na koncu prireditelj dr. Kri- vec, ki je s srede stopnic na galerijo podal zaključni recitativ iz Kurenta. Med recitacijami pa so povezovale razpoloženje dekliški kvintet Slomškovega doma, ki je sedaj menda prvič nastopal (dobro izšolan, toda še z nerazčiščenimi mladimi glasovi) in je zapel: Angelček, varuh moj ter Nocoj pa, oh nocoj. Moški zbor Gallusa pod vodstvom dr. Savellija pa je s pesmimi Pisemce, Kje so tiste stezice in Danici, zaključil lep spominski večer. Bil je res pietetni spominski večer, na katerem je zaživel Cankar v svoji čisti besedi in čisto literarni podobi, v kateri nam je posebno ljub, ter na višini, ki je bila vredna Cankarjeve pomembnosti. td SAN MARTIN Spominski večer ob 10-letnici smrti svetnika Karla Škulja je bil v soboto 20. julija v dvorani Slovenskega doma v San Martinu ob lepi udeležbi rojakov. G. župnik Gregor Mali je imel ob tej priložnosti lep spominski govor. Ostali del večera je izpolnil Slovenski pevski zbor, ki je v svojem prvem delu zapel vrsto znanih, lepih slovenskih cerkvenih pesmi, v drugem delu pa vrsto posvetnih slovenskih pesmi. Navzoči so nagradili tako govornika kot pevce s krepkim ploskanjem. Liga žena-Mati je imela pretekli četrtek 18. julija svoj četrti sestanek. Prejšnjim sestankom, na katerih sta predavali ga. Anica Kraljeva o poslanstvu slovenske žene in ga. Matičičeva o higieni žene, se je pridružilo topot predavanje o gospodinjstvu, ki ga je imela ga. Zajec. Sanmartinske žene se Vsak teden ena PESEM Josip Murn Kalipr \roža na poljani vsa mi v svatovskem bleščiš, ali greš mi v svate, dekle, ali sama se mož)iš? Oj, ti dekle, dekle moje, nagelj poljski že cvete, rasteh že rdeče rože, o d želja, sroe mA wire. Oj, ti dekle, dekle meje, pdjdi, pojdi za menoj, kako Veter z drobno travo jaz igml bi se s teboj! ■ ■QEiiiimmBiisiiiEiiumiiMiiiiiiiiiiimiaaiiDiiia teh sestankov rade udeležujejo. Dne 27. julija se bo začel gospodinjski tečaj Lige, za katerega je precej zanimanja. Liga je tudi dala pobudo sanmartin-skemu krožku SDO za večmesečni tečaj o higieni, kar so dekleta rade sprejele. Tečaj vodi ga. Matičičeva. Ob sobotah zvečer in ob nedeljah dopoldne pripravijo članice Lige v Slovenskem domu toplo domačo hrano. Načrt in izvedba poleta na luno ▼ letu 1969 — je naslov predavanja, ki ga bo imel v soboto 10. avgusta v Slovenskem domu g. Janko Hafner. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike, ki bodo pokazale odlet, pristanek na luni in povratek na zemljo. Predavatelj bo ob tej priložnosti razložil vojaško in gospodarsko ozadje tekme za luno, pomen in namen tega poleta in z njim združene stroške. Podrobno bo prikazal izvedbo ameriškega poleta. IV. tabor slovenske mladine v zamejstvu Izjava slovenske zamejske mladine Bil je 13. in 14. julija v Gorici. Pripravili so ga Slovensko kat. akademsko društvo v Gorici, Koroška dijaška zveza v Celovcu in 'Slovenski kulturni klub v Trstu. Kot gostje so se letošnjega tabora udeležili tudi trije zastopniki Zveze mladine Slovenije. Predstavnik te Zveze Mitja Gorjup je v pozdravu udeležencem tabora navajal nekaj misli o povezavi z mladino Slovenije, za katero je dejal, da budno spremlja življenje slovenske mladine v svetu. Na sporedu dvodnevnih zborovanj so bili referati o problemih slovenske mladine na rodni zemlji in v svetu ter o potrebi po njeni povezavi. Prvi večer je v dvorani Katoliškega doma bil tudi kulturni večer, katerega višek je bila izvedba Cankarjevega satiričnega dramskega korala „Domovina — kruh in kamen“, ki ga je predstavila dramska šola v Gorici v režiji Aleksija Pregarca. Nastopilo je tudi več pevskih zborov. Naslednji dan, v nedeljo, je bila kulturna in družabna prireditev med Borovci v števerjanu. Prireditelji letošnjega IV. tabora slovenske zamejske mladine so med taborom objavili naslednjo skupno izjavo: „Slovenska zamejska mladina pozdravlja vse rodne brate, posebej mladino na Koroškem, Goriškem, Tržaškem, v Beneški Sloveniji, v Kanalski dolini, v republiki Sloveniji in mladino, ki živi po različnih evropskih in zunaj evropskih državah, želi biti v pokoncilskem duhu odprta, zato 'hoče, da odpadejo predsodki preteklosti in da se ustvari demokratično in prijateljsko sožitje med mladino z različnim svetovnim nazorom in gledanjem v skrbi za slovenstvo; želi iskati z mladino v Sloveniji neposredni stik ter pričakuje, da bo našla pri njej prav isto odprtost; od slovenskih oblasti pa pričakuje, da bodo upoštevale manjšino kot celoto; izraža svojo pripravljenost navezati z večinskim narodom, predvsem z njegovo mladino, čim tesnejše stike in s tem odstraniti medsebojno nerazumevanje, nezaupanje in nestrpnost; je zaskrbljena za svojo bodočnost, ker je primorana iskati kruha daleč od rodnega okolja, zato poziva politične in gospodarske ustanove, da posvete temu vprašanju svojo veliko skrb; se čuti povezana z mladino drugih evropskih narodov, zaveda se potrebe po konstruktivni družbeni preosnovi in preobrazbi ter želi v svojem okolju odločilno sodelovati pri oblikovanju družbe. Končno poudarja, da se bo vedno zavzemala za pravice slovenske narodne manjšine in za vrednote slovenstva. Gorica, 15. julija 1968.“ Slikarska razstava arh. Viktoria Sulëiëa Arhitekt Viktor Sulčič, naš tržaški rojak, ki je že par desetletij v Argentini, kjer se je uveljavil predvsem kot eden svoj čas najvažnejših arhitektov (Mercado de Abasto, stadion B. Juniors, cerkvica v San Justu itd), je tudi pesnik, pisatelj in slikar. Zdaj, ki je stopil v pokoj kot arhitekt, je napisal v kasteijanščini pesniško zbirko Luces y sombras, kot pisatelj piše roman v kasteijanščini o slovitem slovenskem „belem caciquu“ ing. Beningerju, ki se je poindijanil v pampi in kot Baraga pisal indijanske slovnice in znanstvene razprave o njih; kot slikar pa je že parkrat razstavil v Buenos Airesu. Zdaj ga je Tajništvo za kulturo in socialno akcijo mesta Buenos Aires povabilo, da razstavlja v njegovih razstavnih prostorih na cesti Peru 190. V sredo, 17. julija, ob 18 je bila otvoritev razstave, kjer v dveh sobah razstavlja 45 akvarelov. Svoj čas, kmalu po našem prihodu v Argentino, je Sulčič razstavljal — kot se spominjam — predvsem olja, in to pokrajine in marine iz tržaške okolice, pa tudi iz Jugoslavije, ki jo je obiskal. Vstali so mi v spominu predvsem marine, morski motivi iz okolice 'Sv. Križa v impresionističnem načinu, tako nekakem, kakor je ustvarjal njegov rojak Bucik. Zdaj je pa izbral samo akvarele ter pokrajinske motive iz argentinske notranjščine, iz patagonskih krajev, predvsem iz Bariloč, 'San Martina de los Andes, Neuquena, ter tudi iz severa Mendoze in buenosaireške province. Sulčič kot slikar izhaja iz realističnega opazovanja detajlov, kar se vidi najbolj pri gavčevskih motivih (Chozas indigenas, El charquito ...), pa potem pri drevesih, skalah in zlasti jezemih valovih, ki so mu posebno ljubi in me spominjajo na svetokriške motive Jadranskega morja. Toda ta njegov nekako filigranski realizem prehaja ponekod v lirični in čustveni impresionizem, ko se izgublja detajl ter prehaja v razpoloženje in barvo, kakor npr. št. 29 Lago Pulmary, ki mi je posebno ostala v spominu. iSuleiču se sicer pri starejših delih pozna arhitekturno gledanje na risanje posameznosti, toda vedno bolj ga prevzema resnično slikarsko občutje in harmonija barv, ki se prelivajo v mavričnih impresionističnih niansah. V akvarelni tehniki je izredno spreten, in večkrat se skloniš k sliki, da ugotoviš, da ni risana s kredo, ampak s čopičem, če bi mu iskal primere med slovenskimi domačimi slikarji, bi ga postavil nekam med Klemenčiča in Jakca (z njegovih potovanj po kontinentih). Udeležba pri odprtju razstave je bila velika, tako argentinskih, kakor staroslovenskih in novoslovenskih gostov. Ti so veseli uspehov rojaka, ki je deležen takega slovesa — kot arhitekt kakor slikar >—■ med tukajšnjim svetom. Razstava bo odprta do 2. avgusta (od 15—20 ure). td Unidos 425, Bs. Aire». T- E. 33-7213 MLADINSKI DAN II. avgusta 1968 Nedelja, 4. avgusta KOLINE št. II 1968 Igra švicarski |azz band 9 izvrstna postrežba • rezerviran prostor za parking LEPO VABLJENI! DRUŠTVO SLOVENSKA VAS Nova knjiga o Baragi v angleščini Dr. Rudolf Čuješ, profesor sociologije na univerzi sv. Frančiška Ksave-rija v mestu Antigoniisfa, provinca Nova Scotia v Kanadi, je napisal knjigo o Baragi v angleščini. Obsega 116 strani ter jo je izdala omenjena univerza. Med besedilom je cela vrsta slik. Nekaj dokumentov je objavljenih tudi v fran-, coščini. ičuješeva knjiga o Baragi ni nikak sistematičen Baragov življenjepis. Pisec je v glavnem hotel objaviti tiste dokumente, ki se nanalšaj» na Baragovo in Pirčevo (delovanje med Indijanci v Kanadi ter njune napore za njihov kulturni dvig. Delovanje teh dveh velikih Slovencev med Indijanci v Kanadi je bilo doslej malo znano širši javnosti, veliko izapiskov o njem se je pa v teku stoletja že budi izgubilo. j'P. Ambrožič v prikaizu te knjige pravi: „Dr. 'Čuješ je s svojo knjigo prav gotov0 cpravil pionirsko delo, ko je v njej razgrnil pred nami novo polje, koder je sejal in žel naš Baraga skupno s svojim pomočnikom Pircem, kamniškim rojakom, ki je odšel v Ameriko Baragu pomagat kot petdesetletnik. Kljub temu se je tudi on naučil inidi-janšičine in deloval med |tndijanci 40 let. Umrl je v Ljubljani 95 let star.“ PO Š P OR T N E M SVETU Alpinisti Roman in Karel Herlec, Mark© Aljančič iz Kranja in Narcis Mršič iz Reke so v zasebni odpravi naskočili 5.l6o m visoki Araratv turškem delu Armenije. Na vrh je prišel le Roman Herlec, .ostali so. ga čakali v višmi 4.300 m. Herlec je dosegel vrh 19. junija, ni se. pa dolgo zadrževal na vrhu, ker se je vreme preveč poslabšalo. Tudi ljubljanska Olimpija je ostala v prvi jugoslovanski nogometni ligi. V zadnji tekmi 30. junija je na Stadionu prepiagr.la Radničkega iz Niša z 2:0 in s 27 točkami zasedla 11. mesto, za njo je z istim številom točk Maribor. Prvak je Rdeča zvezda iz Beograda s 43 točkami, drugi je Partizan z 38, slede Dinamo iz Zagreba s 35, Hajduk s 34, Željezničar iz Sarajeva s 33, Vardar iz Skopja s 30, lanski prvak Sarajevo z 29, Proleter iz Zrenjanina (29), Radni-čki (28), Zagreb (27), Olimpija in Maribor, Vojvodina in Velež (26), Beograd (25) in zadnja Rijeka s 23. Prihodnje leto bo tekmovalo v prvi ligi 18 moštev, v ligo prideta Čelik iz Zenice in Bor, Beograd in Rijeka pa bosta igrala za obstanek v ligi ž drugouvrščenima obeh II. lig, tuzlansko Slo-bodo in s Trepčo. Na XVI. mednarodnem mladinskem nogometnem prvenstvu na Reki je osvojila prvo mesto Rijeka, ki je v finalu premagala Dinama iz Zagreba z 2:1, Zagreb pa je v tekmi za tretje mesto premagal ljubljansko Olimpijo prav tako z 2:1, peto mesto je osvojil Vasas iz Budimpešte, slede Sarajevo, Hajduk, Som- bierki (Poljska), Jednota (ČSSR) in Austria z Dunaja. V Varšavi je Irena Kirzensteinova pretekla 100 m v času 11 s, kar je za desetinko bolje od svetovnega rekorda. Toda ta rezultat ne bo priznan za rekord, ker je tekmovalki pomagal premočan veter v hrbet. V Stockholmu je Finec Jouko Kuha postavil nov rekord v teku na 3000 m z ovirami s časom 8;24,2 in izboljšal za 2,2 s rekord Belgijca Gastona Roelantsa iz leta 1965. Prvič so uradno priznali svetovni rekord v teku na 3.000 m z ovirami, ko je v Bernu postavil čas 8; 49,6 Madžar šandor Rozsnoi. Vera Nikolič, jugoslovanska in evropska rekorderka na 800 m je v Londonu postavila nov svetovni rekord na tej progi s časom 2;0,5 s in za 5 desetink izboljšala rekord avstralske lah-koatletinje Judy Pollock. (OBVESTILA Sobota, 27. julija 1968: V Slovenski hiši v mali dvorani, ob 20. uri članski sestanek SKD - SLS. V Slovenski hiši 3. sestanek SKAD-a. Na programu predavanje g. Pavla Fajdige o sodobnih svetovnih (strujah komunizma. Srednješolski tečaj bo redno v soboto, 27. julija, kljub zim. (počitnicam. Nedelja, 28. julija 1968: V Slomškovem domu družinska nedelja za obravnavo mladinskega vprašanja. Skupno kosilo. V Slovenskem domu v Carapachayu bo vodil „od gradu do gradu po slovenski deželi“ M. Trtnik. Barvni diapozitivi. Sreda, 31. julija 1968: Seja učiteljskega sveta šolskega odseka Z S ob 19 v Slovenski hiši. Sobota, 3. avgusta 1968: VII kulturni večer SKA ob pol 8 v Slovenski hiši. Predaval bo g. dr. Filip Žokelj o Baragovi zadevi ob 100-letnici njegove smrti. Nedelja, 4. avgusta 1968: SDO in SFZ v Castelarju prirejata ob 15 na Pristavi otroški dan za vse otroke ljudske šole. V Slovenski hiši po maši zvezni sestanek SiDO in SFZ. Sobota, 10. avgusta 1968: V Slovenskem domu v San Martinu ob 2’0 prosvetni večer s petjem dekliškega okteta in predavanjem Janka Haf- Dr. FRANC KNAVS S ODVETNIK ■ Lavalle 1290, p. II, of. 2, Capital [ T. E. 35-2271 : ■ Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) • ■ ■ Bujan, Francia 952 T. E. 735 ali 516 ■ V petek in soboto od 9.—13. ure. j Poročilo staršem dijakov Slov. srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka: V soboto, 27. t. m., oto 19.30 bo v Slovenski hiši, v mali dvorani, predaval g. arh. Jure Vomibergair z (naslovom „Moderno oblikovanje“. Starši in dijaki lepo vabljeni! nerja o „Načrtu in izvedbi poleta na luno v letu 1969. V Našem domu v San Justu družabna prireditev. Avdiovizualna predstava S KAD A. Nedelja, 11. avgusta 1968: V Slovenski hiši Socialni dan. Tema: Odnos katoličanov do sodobnih tehničnih in socialnih sprememb. V Slomškovem domu spominska proslava ob obletnici smrti župnika Janeza Kalana. Avdiovizualna predstava SKADA. DRUŠTVENI OGLASNIK Počitniško taborjenje v januarju 1969 Zedinjena Slovenija, Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza skupno pripravljajo poletno taborenje v Bariločah. Zamišljena sta ločena tabora za dekleta in fante, največ 25 udeležencev v vsakem. Namen je približati našo mladino prirodi ter po njej vzbuditi čut do pristnosti v življenju. Glavno vodstvo za pripravo in izvedbo prevzame mladinski referent Za-dinjene Slovenije, Stane žužek. Sodelujejo pa tudi ga. Marjana Mam ter čč. gg. France Urbanija in Jurij Rode. Pri vpisovanju imajo prednost udeleženci vaditeljskega tečaja, ki se vrši v okvira šolskega odseka Zedinjene Slovenije in je zato pri dekliškem taboru zasedenih že več kot polovica mest. Starostna doba za fante in dekleta, ki pridejo v poštev je od 16—20 leta. Zelo verjetno bo matični tabor postavljen v Pampa Linda ob vznožju gore Tronador, ker bi od tam bilo možno napraviti številne izlete. Prijavljenci bodo o teh podrobnostih obveščeni na sestanku 4. avgusta po maši. Odhod z vlakom iz Buenos Airesa je predviden za 3. januar 1969, povratek pa 27. istega meseca. Celotni stroški bi bili približno 15.000' pesov, ne upoštevajoč dviganja cen in sprememb železniških tarif. Rok za vpis je do 4. avgusta v uradu Zedinjene Slovenije. Ob vpisu, ali najkasneje ob zaključnem datumu za vpis, mora vsak prijavljenec plačati $ 1.500; isto vsoto nato tudi vsak naslednji mesec, razliko do celotne vsote pa zadnji teden v decembru. Vpisovanje mora biti. zaključeno že tako zgodaj zato, da bodo prijavljenci mogli imeti temeljito pripravo, z namenom, da vsakdo spozna že pred odhodom na taborjenje, njega način življenja ter da se ustvarijo prijateljske vezi med vsemi tistimi, ki bodo morali prebiti skupaj tri tedne počitnic. Dokončni datumi pripravljalnega teča- i ja kakor tudi razgovora s starši udeležencev bodo objavljeni ob zaključku vpi-sovalnega roka. Popravi, odn. dopolni. V poročilu v zadnji številki Svobodne Slovenije o 60-letnicL prof. Boža Bajuka mora biti jubilantova sedanja zaposlitev pravilno navedena tako, da je na delu v Mendozi v tamošnji osrednji vseučiliški knjižnici kot šef oddelka za izmenjavo publikacij. SLEDOVI 10-, 11. avgusta Avdiovizualna predstava SKAD Dr. Tone žužeh ADVOKAT a' ; Lavalle 2327/33, p. 5o. Of. 1© Ena kvadra od podzemske postaj^ Pasteur ■ ■ Uraduje ob torkih in četrtkih : od 18. do 20. ure ČLOVEK 10., 11. avgusta Avdiovizualna predstava SKAD Vse žene in matere in vse vzgojiteljice prisrčno vabimo na predavanje č. g. Franca Sodje CM: MLADOSTNIK IN VERA ki bo v četrtek, 25. julija, ob 16.30 v Slovenski hiši Pripravljalni odbor Slovenskih mater in žena Naš dom v San Justa : ■ ■ ■ DRUŽABNA PRIREDITEV \ ■ ■ ■ v soboto, 10. avgusta ■ ■ Igra orkester ■ Los \agahundos ESL0VENIA UBRE Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Krossij Redacción y Administración: JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic- 2 Cangallo 1642 Buenos Airea ? T. E. 35-8827 J Ramón Falcón 4158, Buenos Air®» T. E. 69-9603 Argentina O 1 o z« FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 g“š ° č«> < TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824 Registra Nacional de la Propiedad Intelectual No. 955.451 Naročnina Svobodne Slovenije sa leto 1968: za Argentino $ 2.500.— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev ca pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S-R.L., Estado» PO TO VA N J A TU RI ZEM Je vaša potovalna agencija. Oddelek za Slovence vodi Armando Blažina OBIŠČITE EVROPO — poslovno ali kot turisti. SREČAJTE se s svojimi sorodniki in prijatelji. ČAS NI OMEJEN. V tem leta BREZ vizumov. VOŽNJA Z LADJO tja in nazaj VOŽNJA Z LETALOM tja in nazaj 427.50 USA dolarjev CELOVEC 940.50 USA dolarjev TRST 904.10 USA dolarjev Vse na odplačevanje 25% na račun in 12 ali 24 obrokov % 12% obcestni LADJE: G. Cesare — Augustus — Aana C — Avenida Córdoba 351 Bueno« Aires / Eugenio C — Enrico C Tel.: 32-6070/6077/0078/6079 PRED PETDESETIMI LETI: 17 POT RO PRVE SLOVENSKE VLADE Dr. Tine Debeljak Dosego tega cilja so gledali Nemci v upanju, da bo nastala revoluciji v Parizu ali Londonu, kot so jo povzročili v Petrogradu. Res je bito v francoski vojski več vojaških uporov, pa jih je gen. Fcch s silo zatrl, tako da je v juniju vojska bila že urejena. Sovjetski zgodovinar pravi: „Toda v enem teh stolnih mest ni bilo ta moment nobenega simptoma, ki bi oznanjal bližnjo eksplozijo.“ (Takle, 464). Nasprotno: prav Francija in Anglija sta tedaj nudiili pomoč ruski “beli gardi” in začeli takoimenovano „intervenistično vojn» proti sovjetskemu režimu“. Julija meseca so Nemci znova vrgli vso silo v novo ofenzivo in predrli francosko črto na Marni ter s tem odprli pot v — Pariz. Ta dogodek pomeni višek nemških zmag! Navdušenje v Nemčiji je bilo vsesplošno in nikdar Nemci niso bili tako nesprejemljivi za kakšen sporazum, kakor tedaj, ko so govorili samo še o „Kraftfrieden in Hindenburgfrieden“. Toda prav ta ofenziva, ki naj bi bila po Ludendorffu „Friedensofensive“ (zadnja pred nemškim mirom!), je bila prelomnica zgodovine, ki je nemško vojsko vrgla nanagloma z viška v prepad. Gen. Foch je začel takoj 18. julija s protiofenzivo in pognal Nemce čez Marno. Od! tedaj so se začeli nemški porazi. 8. avg. je Foch v enem dnevu uničil 16 nemških divizij in Ludendorff je napisal v dnevnik: „To je bil najbolj temen dan v zgodovini nemške vojske.“ (Ivostov Zubok: Historia contemporánea, str. 261). Zmagoviti pohod francoskih čet se je nadaljeval ves mesec avgust in september, in pognal vse nemške čete iz Francije in Belgije1. Tudi na drugih frontah se nemškim zaveznikom ni godilo boljše: v Turčiji so angleške čete premagovale Turke, maršal Franchet d’ Esperey je piri Solunu zbiral vojsko iz propadni-kov vseh zaveznikov za napad na Bolgarijo (francoske čete, angleške, italijanske, grške, srbske, jugoslovanski prostovoljci itd.). Nemci niso mogli več računati na pomoč Bolgarije, ne Turčije in tudi ne Avstrije, ki že ni bila več sigurna svojih rojakov... (vdajali s» se češki in tudi slovenski oddielki na pr. Pivkov pri Carzanu). Predor solunske fronte 26. sept. 1918 je povzročil kapitulacijo bolgarske vojske in odprl zaveznikom pot za napad na Avstroognsko od južne strani. Turčija je bila na tem, da pade po angleških zmagah v Palestini. „Jeseni 1. 1918“ — piše Tarle (471) „že ni bilo na svetu sile, ki bi mogla rešiti Nemčijo“. Toda' kljub takemu položaju so viseli po vsej Nemčiji letaki: „Naša končna zmaga je zagotovljena“ (Idem.) Avstrijski zunanji minister Burian je koncem sept. za-prešil zaveznike,'naj „ne zavržejo prošnj,e za začetek pogajanj brez obveznosti“ za mir. Pa >so ga zavrnili. Na zahodni fronjti je vedno močneje napadal gen. Fcoh in prve ameriške čete so stopale v boj s svojim najmodernejšim orožjem. Ludendorff in Hindenburg sta izgubljala živce. Mrzlično sta brzojavljala kaj-serju, da bo vojska mogla vztrajati samo še nekaj dni in naj takoj sestavi meščansko vlado s socialdemokrati, ki naj brez odloga prosi za pogoje miru. Ni namreč ne tankov ne vojakov ... zlasti ni častnikov... in predor macodonske fronte je nepopravljiv in usoden... V noči 4 in 5. okt. je Max Ba-fenski, novi predsednik vlade poslal Wilsonu prvi telegram, kjer prosi za premirje in za mirovna pogajanja na temelju — Wilsonovih H točk... in Wilsonovega govora 27. sept. 1918, i j er je Nemce imenoval (brez časti in „(da ne more sklepati miru s temi, ki so jim vsilili vojno“. To je: noče se pogajati i Kaiserjem. Ta prošnja, ki je bila objavljena v dnevnikih, je vso Nemčijo zajela kot katastrofa. Ves ponos in upanje na ‘nemški mir”, je šel po vodi, saj je še mesec dni prej Hinden-ourg pisal, da „boicto tako kot so. na vzhodu, tudi na zahodu prisilili .sovražnika k miru kljub ameriški prisotnosti“... Wilson je odgovoril, da morajo najprej Nemci zapustiti vse zasedeno ozemlje ter j,e vprašal, v „kakšnem imenu gtovoiri“. Odgovor: sprejmejo vse pogoje, tudi evakuacijo zasedenih dežel ter Badenski pravi, da govori v imenu nemške vlade in ljudstva“. „Kaiserja“ ne imenuje. Wilson odgovarja tako, da bodo aliati odločali o evakuiranju nemških čet in sploh razorožili Nemčijo in ji vsilili voljto zmagovalcev ter zahteva in- direktno odstavitev „kaiserja“. Da bi vlada rešila „imperatorja“, je na hitro spremenila ustavo v tem. smislu, da Kaiser nima več absolutne oblasti, ampak mora izvrševati le odločbe parlamenta... Baden je odgovoril, da se umika tudi iz Alzacija Lorene ter ¡da je prenehal s podmorsko vojnlo. Prišla je tretja nota predsednika Wilsona, ki je zahteval popolno kapitulacijo Nemcev ter da hoče govoriti o miru samo „s pravimi predstavniki nemškega naroda, ki uživajo resnične ustavne prerogative kot resnični oblastniki Nemčije. Germanski Imperij ne more izbirati pogajanj, temveč samo — vdajb“. Medtem, ko je Wilson terjal indirektno Viljemovo odpoved prestolu, in ta ni odstopil, je razpadala glavni zaveznik Av-stmogrska, o kateri je š,e par dni prej (17. oktobra) rekel general Ludendorff: „Morala avstrijske vojske je čudovito visoka. ..“, toda propad Avstrije bi imel v najvišji meri nesrečne posledice...“ (Tarle 487). Toda prav tistega dne (17. okt.) je avstrijski cesar izdal manifest, v katerem obeta preurediti Avstrijo „po volji njenih narodov v zvezno državo, v kateri tvori vsako narodno pleme na ozemlju, kjer je naseljeno, svojo lastno državnost“. Iz te osnove pa bi bile izvzete „ogrske,, poljske dežele in Trst z okolišem“, ki naj bi dobil po želji prebivalstva posebno stanje“ (Mal). 14. oktobra je postal Madžar Andlrassy zunanji minister za dvojno državo ter je zmagoviti Antanti poslali 27. oktobra prošnjo za sepmvstmi 'mir. Toda tedaj je Avstrija že razpadla. Češka in Slovaška sta bili že itak od antante sprejeti med zaveznike. (Od 14. oktobra je bila v Franciji provizorna vlada, ki jo je Anltanta priznavala). Ukrajinci so zbrali parlamentarce in vodje organizacij v Lvov, kjer so oklicali ustanovitev ukrajinske države iz Galicije, južnovzhodne Bukovine in ukrajinskega Zakarpatja ter na tem terenu vzpostavili Ukrajinsko narodno rado (Svet). E-mako j,e sklenila Bukovina 25. oktobra. 28. oktobra se je ta Rada obrnila na avstrijskega predsednika Lamaseha, naj ji preda oblast, kar je storil (Enciklopedija ukrainoznavstva, 1949, T. I. 494). Toda ta 28. oktober je bil tudi dan, ko je Avstroogrska sprejela Wilsonove točke in tako dala možnost narodom za samoodločbo v smislu omenjene desete točke.