r
Največji slovenski dnevnik
v Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
U*x	delavce? v Amerik?
The largest Slovenian Daily
in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON. 2876 CORTLANDT
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFCN: 46S7 CORTLANDT.
NO. 65.
ŠTEV. 65.
ZADEVA PREMOG ARSKE STAVKE
LEWIS. PREDSEDNIK UNITED MINE WORKERS OF AMERICA JE IZJAVIL, DA SE BO V TEKU DESETIH DNEH SESTAL POLITIČNI SVET UNIJE. — V SLUČAJU ŠTRAJKA BODO OSTALI NA DELU LE LJU D JE. ZAPOSLJENI PRI SESAL-
KAH V ROVIH.
ne unij" pustile na delu vse ljudi. Sci so potrebni za vr.državanje rovov, v glavnem zaposlenih pri sesalkali.
Anicriean Coal Journal izjavlja. <la se je prodaja mehkepa pre-ii.o«ra povečala, kar je brez dvoma pripisovati preteči stavk?, n oli.-Mfin j>ravi list. da bodo mopla najbrž ne-unijska polja zadostiti \ s< in zahtevam v tem pogledu.
NEMIRI TEKOM KRALJEVSKE PARADE.
Kajira, E^ipt. 38.-marca. — Kralj Ahmed Iluad pa.^a je dane«; pregledoval svojo armado. a oh Istem času je ljudska množica k am eno val a policijo pred njegovo palačo. Policija je pričeta streljati na ljudi ter ranila več oseb. Že pn je pa je policija streljala na oddelek dijakov, ki so paradiralf po cestah ter ranila tri osebe.
Angleški kralj Jurij in minister t.\ zunanje zadeve, lord Curzon da brzojavila novopecenemu kra-i.n ter mu želela obilo uspeha v iladi. (?)
STAVKA V ITALJANSKIH PRISTANIŠČIH.
Rim, Italija. 18. r.iarea. — Ge-iTalna stavka je bila danes pro. *laš.-na v vseh pristaniščih ita-iaiiskejra kraljestva kot izraz so-
larnosti s pristaniškimi delavci . Napolju. ki so danes zjutraj j;. Lrlas'li štiri in dvajset ur traja-, I >• o stavk". Stavka v Napol," i je
•	l; posledica te-jra. ker niso ho-
«-11 dovoliti linijski delavei. da 1 >r i
zaposlilo na pomolih ncunijske lelavee.
Do danes zvečer se ni poročalo1
•	r.ikakili neredih, vendar pa se >•* bali. da bo imela stavka slab :pHv na trgovino in promet v splošnem.	i
Napolj. Italija. 1 marca. — j štiri in dvajset ur trajajoča stav-j .a je bila proglašena na vseh po-j aolih Italije, v protest proti za-tbo-evanjii uravnave pritožb pri-■taniških delaveev v Napolju.
NEW YORK, MONDAY, MARCH 20, 1922. — PONDELJEK, 20. MARCA, 1922.
1————^gi
VOLUM E XXX.
LETNIK XXX.
ZA PRIZNANJE
MEHIŠKE VLADE
Pričakovati je skorajšnega priznanja mehiške vlade. — Konferenca med Pani-iem in Summer-linom. --
dULJSEVIM BODO N AVALill NA ROMUNSKO
GLASI SE, DA BODO VPRI20 RILI BOLJŠE VIKI VOJAŠKO OFENZIVO V SLUČAJU. DA NE BODO USPEŠNI NA GENOVSKI KONFERENCI. — IZBRALI SC SI NAJSLABŠEGA SOSEDA. POROČA JCSEFK SHAPLEN.
Berlin, Nemčija, ]>. marca. — Sovjetska Rusija pripravlja vn jaško ofenzivo proti Rrnnur.ski s^^lasno z inforinaciami. ki s' dospele dan<?§ semkaj. Dejan-k pričetek ofenzive pa bo odvis ?n ko t=e "Insi. od izida ekrnom-k' konference, ki se bo vršila v Ge novi Ce se Ploskvi ue bo posreči lo dobiti priznanje ter kredita ?.\ svojo armado, bo navalila na R^i mursko, v jriavnem v namenu, dr se polasti velikih zalop: žita h drujrih živil v Besarabiji.
Ljudje, ki so se vrnili v zadnjem času iz Moskve, izjavlja jo. da se bliža živilski položaj a Rusa ji hitro krizi in da sovjetski vlada kmalu ne bo m o trla prehra njati niti svoje armade. Izjalovljen je na Konferenci v G enovt kjer hočejo dobiti boljševiki kre dit v obliki denarja, živ i in mate lijaln. bo pustilo voditeljem h eno pot. — da namreč vprizor> ekspedicijo v sosednje države med katerimi je Rnmuiwka v vo jaškem oziru najslabša. ' Radi no vih "dinastičnih'* zvez i i bn mo rala v takem slučaju priskočiti ns ! pomoč Jugoslavija/'
Mrzlične vojaške priprave, k se vrše v Rosi ji skuša --ovjetsl;. i časopisje opravičiti r. izjavo, d; nn mera vajo zavezniki vpriz.orit nadaljio intervencijo ter strmo Iglaviti sedaj obstoječo vlado. T ! je seveda povsem neresnič-r; .. kaj ti edini ljudje. ki sanjaj » še s<'«!a. o kaki intervenciji v Rusiji, s<-i ruski izirnanci. živeči v Parizu In druirih velemestih, ki hočejo na i, način Uobiti nazaj svoja iz<rublj<--na premoženja. Wrangel. ki je bil zadnji v vrsti proti-boljševiškiii voditeljev, je teoretično še vednr načeinik razbite »rmade približno r.o.OOO mož. a živi kot izgnanec v Jugoslaviji ter ne more vprizoriti nobenega resnega vojaškega ko. raka proti sovjetski Rusiji. Domneva pa s«', da bo po vedel ostanke svoje armade po morski poti na Kumunske v slučaju, da bi sovjetska Ru.-ija napadi- Ruin miško.
Takemu koraku pa nasprotujejo skoro vsi deli javnega msk _"_-;i mnenja, tako v Rusiji sami kot izven nje. Prevladujoče nazira-nje, da s" bliža položaj v Rus j! z veliko naglico odločilnim dogodkom in to brez ozira na izi t konferenc«; v Genovi iu da bi bila edina stvar, ki bi mogla dati sro-vjeiski vladi novo življenje, kak nepremišljen korak od strani u- -nerala Wrangla.
V kolikor je prizadet položaj v Rusiji sami. je izvedel poročevalec nev.-vorske Tribune ed opazovalcev, ki so se ravnokar vrnili iz Rusije, da bo prišlo kmalu do na-daljnega upora čet. a v večjem ohsegu kot je bila zadnja ustaja v Kronsta tu.
Soglasno s poročili, ki so prišla semkaj. postaja položaj glede lakote vedno bolj in bolj vznemirljiv in cene živil presegajo moči večine prebivalstva. Funt kruha v Moskvi, ki je stal pred petimi meseci dva tisoč rabljev, stane se-
Washington. 1). C.. IS. marca.
Frizanje Obregonove vlade od si rani Združenih držav bo moleče naslednji važni mednarodni korak, katerega bo storila ad-muiist racija predsednika Ilard-inga. Ce bodo napori, katere je vpri/.oril prdesetl. Obregon v družbi svojih svetovalcev, da odstrani obstojne zapreke k priznanju uspešni, bo prišlo kmalu do ofi-eijelnega prizanja sedanje mehi-žke vlade.
Odgovorni ameriški uradniki zasledujejo pazno in z največjim zanimanjem gibanje v mehiškem I glavnem mestu, kojega cilj je ti ravnanje problemov, katere je treba rešiti, predno bo ameriška viada obnovila diplomatične od-nošaje z režimom Obregona. Ofi-cijelno bodrilo k temu gibanju
e nudil Summerlin, ameriški di-{plomatični zastopnik v mehiškem j glavnem mestu, ki ima defini-Jti\nia naročila, naj sodeluje na vse možne načine pri poskusih, da se izboljša odnošajo med Washington om ter mehiškem glavnem mestom.
Konference, ki so se vršile med S um meri hi om ter mehiškim tajni-' o za zunanje zadeve, Pani-jem. Sl- baje napredovale toliko, da jjc pričakovati v najkrajšem času pozitivnih predlogov od strani Obregonove vlade, katere se bo predložilo ameriški vladi Znano je, da se tako predsednik Harding kot državni tajnik zavzemata za obnovijenje diplomatičnih od-nošajev z Mehiko.
Sjališee. katero je zavzemala v-ada Zdniženih držav že dolgo c iista ja v tem, da mora Mehika prva storiti korak proti prizna-j nju. Gotove in zelo določne predloge se je stavilo vladi Obregona takoj v pričetku Hardingove ad-m j n 1st racije in ameriški državni | department ni dosedaj izpremenil teh predlogov. Oficijclno pa sej i je dalo predsedniku Obregonu za-j ! goto vila, da bo ameriška vlada z i j veseljem pozdravila jamstva, ka-1 j t era pričakuje od mehiške vlade j I kot pogoja za priznanje sedanje-' ga režima.	|
V mehiškem glavnem mestu j prevladuje splošno mnenje, da se! j je notranji položaj izdatno izbolj šal. Vlada je uveljavilo boljšo i finančno politiko in spori med j mehiško vlado ter inozemskimi i potrolejskimi interesi se izdat-J no zmanjšali. To gibanje proti .ustaljenju razmer v mehiški republiki je opazila ludi angleška vlada, ki je pričela s pogajanju glede reši« ve gotovih angleških tirjatev v Mehiki.
Mexico City, Mehika, 18. marca Predsednik Obregon je izjavil danes. da napredujejo pogajanja med njegovim tajnikom za zunanje zadeve. Pani-jem teh zastopnikom Združ. držav. Sum-merlinom, na jako zadovoljiv na-č:n in da je pričakovati najboljših rezultatov.
— Pogajanja. — je rekel. — so napredovala v toliko, da je v kratkem pričakovati ugodne rešitve.	'T -
AEROPLANI V BOJU PROTI KOBILICAM.
London, Anglija, IS. marca. — Soglasno z novicami, ki so dospele iz Moskve, se namerava sovjetska v7ada boriti proti kobilicam s pomočjo acroplanov. Vsa znamenja kažejo, da se boji vlada prihoda velikanskih kobilic v pokrajinah. ki so sedaj prizadete od lakote in da se namerava boriti proti njim z aeroplani. Slednje se bo najbrž opremilo z bombami, napolnjenimi s kemikalijami, ki bodo uničile roje kobilic.
; KARQL IN ŽITA V VELIKIH STISKAH
Zapustiti bosta morala že itak omejeno -stanovanje, ker ne moreta plačati zahtevane najemnine.
Berlin, Nemčija.. 18. marca. — j Zadrego, v kateri se nahajata Iprejšni avstrijski cesar Karol in j njegova žena Žita na otoku Ma-Idciri. kamor sta bila izgnana, se ! opisuje v nekem pismu, katero je .poslala nekemu berlinskemu listu J neka prejsna dvorna dama Zite. ]Pismo je datirano z dnem 13. feb-iruarja, je bilo naslovljena na I nekega nemškega barona ter se Igltisi na naslednja način: — j "Vi si ne morete predstavljali žalosine slike, ki se je nudila vsem, ko je dospela prejina ce-jsarica s svojimi oiroci. Cesar Karol ni mogel zadržati svojih solz. ko je zagledal svoje otroke.
"Lasje prejšnega cesarja so r postali popolnoma b^li izza ča-Jsa. ko se je mudil med nami j oktobra mc-seea preteklega leta ; na Hertensleinu. Srce se mi krči [od žalosti, ko ga \idim korakati pr> vrtu nalile ujeli živali v kletki. A l asili stoji po eeb' ure na morskem bregu ter gleda za la-uijami. ki plovejo proti. Evropi.
"Le ena služkinja je na raz-polago za sedem otrok. Kmalu se bomo morali preseliti iz Villa! Victoria, ker primanjkuje denarja, da bi plačali najemnino. Neki portugalski plemič je ponudili prejšnemu cesarju svojo vilo na| razpolago in sieer brezplačno." (Tako se g»di cesarjem in kraljem in na vrsto bodo prišli še
n
i
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
M poitm aafte banke IzvTfinjej« po nizki tml, sanesljlTO ftn hitr«.
TAeraJ m Mfe trat iMsh: JugoiUTija:
BazpoftUJ« mm	pott* to UpUtnJe "Kr. ^tnl Mornl mT
te "Jadmnakn »■■In" w UoUML
300 kron......$1 30	1,000 kron .....S 4.10
400 kron......51.70	5,000 kron......$20.00
500 ta^n......$2.10 10,000 kron......$39.00
GIamm aandb« Ministr*rv» ta potto ki brzojav * Jugoslaviji Je MdaJ nnih tel nakazovati uoke potom pošte edinole t dl-narjib; m rmkt Mrl krone bn izplmttm e« «umr; razmerje m«i
mn*rym ta krto« Mteae tarej neizpnokcnjcM.
Italija, in saieueno ozemlje: KutoiUJa m niajd	ta lsplatoj« - Jbdra&aka tanki" v
Trota.
50 lir......$ 3.10	500 lir......$27.50
100 lir......$ 5.70	1000 lir......«54.00
300 lir......$16.50
Hfeatfka Avstrija: Baipailljk m tndnj« »M ta hpiata* *Add»ttaAeBa*m
2
RadJ t olikan akth raclflc ▼ tečaja izplačujemo sedaj r Avstriji mne aaMrikanske dolarje. Naša pristojbina za vsako pos^ezno nakazilo do fll— nate M eeniw; od $11.— d» $51.— p* $1—; fa a vetja a* bacila po 2 centa od dolarja.
Pod Istimi pnfojl Izutavljneno todl dolar-«eke in po&ljmo amo-rHke dolarje v Jugoslavijo in t Italija.
Vrednost Aroarja sedaj m state ■«}« a« rtOitš wplflU tffTrsfmiMMi* "tZtoZ1. ^	podat* natanCso cene vnaprej.
Kol mnU taatepaflrl "JadraiMks Baake" te njnft •h temme rajmfene twanredns apafca pogeje, ki bede TcUka fesa* HbtI ma mm, bJ ee «e ali se bode n dnin i sil nato banke.
»a n«v	99 Bweti* M,"j 0riw' m
VEAn •Ali« KAXS liHl m Oortla&dt It, Ha« Yortr ______iutkomuM)
GANDHI OBSOJEN NA ŠEST LET JEČE
Voditelj takozvanih indijskili ne-kooperacijonistov je bil spoznan krivim ščuvanja na upor.
London. Anprlija. 1?. marca. — Obenem /. imenovanjem viskonta P*'fda na rn^sTo tajnika za Indijo, j-k i j** >ledil Kdvinu Montasru. prišla i/ Al'medaba v Indiji vf^st. {■la jf bil Mohandas K. Gandhi, voditelj indijskega ne-kooperaci-jonistii'-nesra gibanja, obsojen na šest let ječe. a brez težkega dela in sieor rad: upora. Ker predstavni;: viskont Peel enega iz notra-j n jih unijonistov. je pričakovati. Ida se ho z novo silo nadaljevalo > j politiko repi-esalij v Indiji, ko je j glavni izraz je najti ravno v aretaciji in obsodbi Gandhi-ja.
Državnik, ki jt1 stopil na mesto l-Montagu-ja. ki je bil prisiljen Odstopiti, prihaja iz družine, ki .,<* slavna v angleški politični I zgodovini. Njegov oče j«» hil e<len . ii ijbolj sinvnih govornikov v an-jgleški poslanski zbornici in njegov stari oče j<- bil Sir Robert jl'»l!. Viskont lVel je s«>daj 1 rans-| j portaeijski minister t«-r kaner-Ltr vojvodiiie Lancaster, a noben [t«*h dveh uradov mn ne daje pravief. da l>i sedel v Jcahiiiefu. O 'stopil b«« kot traiisportacijski minister, da zavzame novo mesto v kabinetu.
Viskont Peel je bil aktiven voditelj koalicijskih sil v zbornici lordov tekom bolezni markija < nrzona. ministra za zuanje zadeve.
Soglasno s poročili iz Indije je bila obsodba Gandhi-ja posledica Obravnave, ki je trajala le en dan. Dosedaj ni bilo opaziti se nobenega znaka, kakšno posledico l»o imela njegova obsodba z ozi-rom na splošno razpoloženje v Lidiji.
Ahmedabad. Indija, 18. marca. Mnenje komiteja Vse-indijskega kongresa se glasi, da ne bo imela aretacija in obsodba Gandhi-ja nikakega upliva na ne-koopera-cnonistično gibanje, katero je zhpočel on. Nasprotno bo dobilo ta gibanje novo bodrilo, kajti Gandhi-ja bo pričel narod smatrati mnčenikom za narodno tvar.
________________ *
^ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
NEWYORSKI ŽUPAN IN EGIPTOVSKI PRINC.
V soboto se je oglasil v new-j oi-škem City Hall princ Mohamed Ali?n Brahim. ne«'ak prejšnjega egiptovskega sultana in v spremstvu perzijskega generalnega kon /.ula. Princ, ki je star dva in dvaj-setlet in ki govori angleški povsem gladko, se je pogovarjal z županom Ilvlanom glede Home Rula, Pr :ne je rekel, da se zna Egipt vladati in da veruje v Home Rule.
—	Irski narod. — je odvrnil župan Hvlan, — je tudi mnenja, da zna vladati samega sebe. Moč Anglije je pričela izginjati.
—	I hope so, — je rekel prlne (tfr izrekel s tem veliko besedo.^
O POTOVANJU.
Za potovanje »pomladi, poleti in začetkom'jeseni je dru^i razred na prekoceanskih parnikih že več mesecev naprej razprodan. Že sedaj je težko dobiti prostore drugega razreda za junij in druge mesece. Le malo prostorov je še na razpolago. Kdor bi tedaj hotel potovati prihodnje mesece v drugem razredu, naj nam takoj, naznani, da mn preskrbimo prostor.
Frank Sakser State Bank.
PošiijsfeSjsm denar]?! n: znanje,
Pri k r*.	*rkc-m m ura-
<bi v Ljuhlj <pj smo iznoslovali. da dobimo vbodoče za vs.tko na.še nakazilo izplačilno pritrdilo s podpisom naslovijenea ali njegoveca pooblaš *enca.
Sporazumno s tem nn bomo -.a-r.aprej vee razpošiljali dosedaj običajnih ohvestil z .označbo dn..-va, ho je bil odposlan denar u Ljubljano nn 2adnio poŠto. Mesto teh obvestil bomr, poslali za vya-ko denartjo pošiljate/, ki f.mo jo prejeli dne C>. decembra 3921 ali kasneje, izplačilno potrdilo s podpisom našlo vi jene a oziroma njegovega pooblaščenca.
Te vrste potrdila pa prehajajo večkrat le počasi z zadnjih pošt cazaj r urad čekovnega urada v Ljubljani, kjer se zbirajo in šele nato odpošljejo v Ameriko,- radi" tega ter drugih možnih zamud ram bo mogoče razposlati potrdila šele v približno devetih ted-nili od dneva, ko erao izdali pre-jemno potrdilo oziroma kakorhi-tro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato izplačan enako hitro in pod istimi pogoji kot do sedaj.
Frank Sakser State Bank.
.John L. Lewis, predsednik U. ?f. \V. of America, ji* rekel v sobo-1 v hotelu Continental, v Xe\v Y<tKti. da bo v teku naslednega i < t i n;s sklicana konferenca ]Kiliti<"-?.•komiteja pri-mogarsicc <>rga-i	Sestanku tejra komiteja
s** 1>»i predložilo uspehe konference na skupnem shodu zastopnikov delodajalcev in premogarjev, ki se j-* vršil v torek.
Politični komit«*j premogai-^kf* I organizacije je sestavljen iz 1H1 j r »arm v iz rarličnih premo^arskib , »»krajev, mednarodnega izvrševal-! neyra odseka ter treh eksekutivnih J uradnikov. ]V» osem zastopnikov j be iz Ohija. Jllinoisa, Indiane in' z.ipadne Pen n svlvan i je, doeim bodo prišli ost ali člani Iz dmgih di-Niriktov.
Mr. T.'*wis je včeraj ponovil sv«.jo trditev, da bo prišlo do splošne stavke dne 1. aprila v slučaje. da ne bodo uspela pogajanja z i "lodiijalei. ki se bodo pričela v torek. Rekel je nadalje, da ni pri-I so vat i visokih cen premoga plačani. katere dobivajo premogarji, temvee v glavnem velikanskim <'"bičkom. katere imajo ljudje, ki. s< povsem neprizadeti pri proiz-; a /;int;u premoga, to j » posredo-Rekel je nadalje, da hočejo spraviti delodajalci sedaj na dan 1 ves premog, kot na le morejo m 1 s * * s * odstotkov antracit nega pre-' t	kot se ga proizvede v tej
ue/eli.
I/v -delo s • je Včeraj, da je bil ! se-innek pc litienega komiteja p; • uio- ;i fN|;e unije >k!ican /e ]H-e-' tekli teden. il;i p.i ga i r prelo-: /iN na prošnjo delodajalcev, ki s 1 se hoteli preje posvetovati z /.'^topn ki unije. Ses»; aek teira komiteja ho najbrž sklican na dnn t!7. ali 2S. marca in sieer v (leve-; lindu ali Clileagu. Delodajalci' zahtevajo nekaj wlloga, da pre-' študirajo podatke, katere se je nabralo, čeprav so bili zastopniki im je pripravljeni pričeti s kon-fen ru o»že v torek.
' ■ bo T"»0,CMK) antracitnih t<*r J(K).(XK) bitiunin(»znih ptemogar-jev z.,stavkalo dn« 1. aprila. — je !/.iHvil Mr. LewU. _ bo?!', krajev-
XAJLEPSA ŽENSKA V KANADI.
Pred kratkim se je vršila v Kana di značilna tekma: katera ženska v Kanadi je najlepša. Največ gla. sov je dobila Miss Hazel Tompkins, katero vidite na sliki.
'daj 00.000 rnM:-v T- "-;ve so ^e i , ,
• • povceane vsled vedno narašča To. j če nezaposlenosti, ki je posl^liea ! sovjetske vladne politike glede ! denaeijonaliziranja industrij. Po-jliiika razbremenjen ja v-.-a - ko. i nomskega in političnega balasta / • ramen ob'asti je vr-la tisoč- in ti-I soee v skra ::?o bedo. Eden i/j;;« I ! zastopnikov Ameriške p- itn | c lin in;.-« -a	r.-!:.| p-.r«>r-c-
-M- i	v Moskvi postaja
j ogorčenje z vsakim dn^ui v.'-.;-* lin sov jet.s kvlada kmalu ne h > i mogla prehranjati niti svoje armade. Moskva b;» vzela vse. kar se ji bo ponudilo v Genovi, br -z ozira na e'.asno in izzivalno govo-lenje sovjetskega časopisja a sovjetskih vod i r • '1 je v, ne bodo : uobni živil v Genovi, bodo Rusi pi:si!.-n: poiskati si jih "zven svoje dežele. Najbližjo in najmanj > dporno točko napada pa je najti j v Rumunski.
i
FACTA JE DOBIL ZAUPNICO.
Rim, Italija. 18. marca. — No-: va italjanska vlada je dobila svo-j" pr\ > z^apnic" v p. .slanslci zbor-! nie;. ki j > irlasovrda za vlado -275 urlasovi proti -9.
FinanČ-ni minist.-r Perrone v finančnem prora-«rnu. k? je b?| predložen poslanski zbornici izjavil. da bo 7i. i šal državni prora: č"n 1. W22 eeHb 12.-"OO.OC)O.OtM) lir .v prim-rj * 11 ^""0.000.000 1T-;rami za pr>re].;!o L -,. R. ! el je.
nam - rn va vi 7n -. zporediti . !>-<?ačer.je. s č ^niur 1 » m «rla i poč;) s i v :.■ • V no-.-Ui;;'n.'U!M proračunu.
i
IT AL JANI ZASEDLI GRŠKI OTOK.
Londc-n. Ar.^li <-i. 19. mar -r.__
} ki ca le na otoku Karp:ithos ter ; p. r«"- r; 'T ' e v. •• tai!V>Šnjih pr-Vv:;!-] cev. Vojni;: so bili ob > rože ni ; s t roj u i n: i p:: > a m i
\
GLAS NAHODA 20 MARCA! 1922
"GLAS NARODA"
__(SLOVENIAN DAILY)_
Owned and Published by
Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
FRANK 6AKSER, President_ LOUIS BENEDIK, Treasurer
Place of Buslnee* of the Corporation and Addresses of Above Officers: £2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemžl nedelj In praznikov._
M v Pojasnilo in odgovor
glede računa koncerta in piknika jugoslovanskih pevskih društev
v Pittsburgh!!, Pa.
Za celo leto velja Ust za Ameriko
In Canado	......................$6.00
Za pol leta ........................ 13.00
Z* 4«trt leta ...................... »1.SO :
Za New York za celo leto ................$7.00
za pol leta ....................»3.50
Za Inozemstvo za celo leto.........97.00
xa pol leta ....................»3.50
GLAS NARODA (Voice of the People) Isaued Every Day Except Sundays and Holidays.
Subscription Yeariy »6.0C
Za commission na tikete
od koncerta ......... 4.20
Za vožnjo stvari na piknik in ljudi ......... 63.50
___
Skupaj 4» 958.38
Izdatki koncerta....... $ 717.08
Izdatki piknika........ $ 958 38
Skupaj $1675.40
Vsi dohodki ........... $1720.20
Vsi izdatki ............ $1675,46
Cisti doJbičok .......... $ 44.74 j
Torej je tukaj čistega dobička $44.74 in za iztirjati je pa še za programe $55.00, kar -se pa ne bo vse dobilo. Gledalo se pa bo »e nadalje, da se bo še iatirjalo, kolikor bo mogoče.
j Ta pripravljalni odbor je sklenil in določil, kakor hitro vse iz-lirja, da pevsko društvo "Jugoslavija" dobi $50.00 iii pevsko društvo 4 * Bledr" $30.00. j Nam je jako hudo, da je tako t»lab izid koncerta in piknika. Ako ne bi drugi prste vmes imeli, in da bi mi, za kar smo bili izvoljeni, v resnici bili prisežemo, da bi bili dohodki večji kot so zdaj. izdatki bi biLi pa za $300.00 nižji, če še več ne.
| V slučaju, da bi katero pevsko društvo mislilo, da ni pravilen račun, naj se zglasi pri meni in jaz ga bom peljal do blagajnika, tam se bo lahko prepričal vsak iz izkaznic, kar je bilo izplačano. • Vem, da se bo marsikateri začudil in za glavo prijel, ali ni nič za pomagati. Plačati smo morali. Saj ta pripravljalni odbor ni bil I nič.drugega kot za plačati stoi*jene stroške iii za grenke požirati, j Ako bi hotel vse natančno opi-»iiti. bi tri liste Glasa Naroda za j to porabil in navsezadnje še ne bi nič pomagale. Kar je. to je! I Resnično je. da so nekatera j društva jako oškodovana. Ampak ne izgulbite poguma, tudi to poškodbo se bo poflikalo. »Slovenci smo že navajeni zla. Že marsikaj hudega je moral slovanski narod 'prenesti, pa tudi 1o bomo preboleli. Oni, ki so nam Slovencem groib kopali, pa naj gledajo, da sa-jmi vanjga ne padajo. Le korajžno t naprej in doni naj slovenska pe-jsem še bolj kot je dosedaj. S tem j jih bomo še najbolje ujezili in pokazali. da slovenska korenina se ne da uničiti, kakor bi si kdo mislil jo uničiti.
Toliko za pojasnilo v tej zadevi.
Ivan Varo«ra, 5336 Butler St., Pittsburgh. Pa.
, Kdaj bomo prišli do nebes v tem življenju?
Kakšna so nebesa To vprašanje je zastavil Brisbane, ko jo vzel na piko nekega Comma Poylea. Ta Dovle je n;imiw .spisal knjitro v kateri opisuje nebesa. On trdi. cia je govoril z enoi»dvajsetimf mrtvimi, me<l katerimi je tudi njegov sin. in ti so mu povedali, kakšna so nebesa. Doyle piše, da "v nebesih j > tako kakor na zemlji . Ko pride on tja. bo imel prT sebi ženo. otroke in svoje knjige. Starci postanejo mladi in otroci odrastejo v nebesih. Kdor hoče. lahko verjame. Kakšna so pravzaprav nebesa? Indijanci mislijo, da so nebesa gozd. poln divjačine, katere ne bo nikdar zmanjkalo za •ov- V indijanska nebesa prideta tudi pes in konj. Mohamedanct imajo nebesa t.a neke vrste kabaret. ki je poln lepili, mladih de-I klet. Orijentalska ljudstva — o.I •katerih so kristjani podedovali svojo vero — si predstavljajo nr-bef-a kot ogromno palačo iz zlata, srebra in dragih kamnov, ki si jo kakor solnee itd. Brisbane ji* pa mnenja, da naj bodo nebesa Še tako divna. on jih ne mara. če ni v njih sprememb. Ali se ne bi človek naveličal tudi najbolj nebeških nebe^. ako ni 999.9P9.9M.99f) trilijonov let nob.ene izprem?mbe? — I Dokler bodo ljudje fantazirali o j nebesih onkraj groba, toliko časa bodo imeli pekel na zemlji. Ako bi se vrnil neoUtski človek, ki je živel pred 30.000 b-ti. in prišel v današnje moderno mesto, tedaj bi irotovo mislil, da je v nebesih. — Kadar se ljudje izvleče jo iz pekla vojne. bede. brezposelnosti, nevednosti. iz kapitalističnega sistema izkoriščanja za osebni in privatni profit, takrat bodo že imelf lep kos nebes. In čim bolj se bo človek razvijal k popolnosti, tem lepša bodo njegova nebesa v žT-vl jen ju.	? fRffflf
Advertisements on Agreement.
Doplal brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po-Uljatl po Mon*y Ord«*r. Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prr-JSnJo bi valile naznani, da liitrpje najdemo naslovnika.
GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
Peter Zgaga
Prijatelj, prištedi sto dolarjev ter se preseli na Dunaj. Živi tam l:ot miljonar!
* * *
Zadeva se je vlekla mesece in mesece po sodiščih. Slednjič je bil obtoženec obsojen.
Od svojega advokata je dobil I pismo naslednje vsebine:
" * Visokospoštovani gospod:	!
Vsa moja prizadevanja. da bi vas oprostili, so bila žal brezuspešna. Za stran sleparije in krir vse prisege vam je prisodilo sodišče deset let ječe.
Z izrazom največjega spoštovanja
L. M.. advokat. * * -
N -ka ženska mi je potožila, da je njen mož neozdravljiv pijance. Vprašala me je. če je tukaj v Ameriki kaka bolnišnica, kjer zdravjo ta pijano bolezen.
Ne vem. <"c je v Ameriki. Toda v Avstriji je bila. Tam nekje daleč na Češkem.
V mojem kraju je živel bogat mlinar Kogovšek, katerega 11: mlajša generacija nikdar treznega videla. Denarja je imel kot toče. in tudi vorodniki so bili bogati.
Po dolgem premišljevanju so sklenili, da ga spravijo v bolnišnico na Češkem, kjer zdravijo pijano bolezen.
Tam so ga najprej vprašali, koliko prenese na dan. Prvi dan so | mu dali toliko piva. žganja in vina. kot ga je imel navado izpiti doma. Drugi dan nekoliko manj. in tako naprej vedno manj. da j< prt treh mesecih prišel revež nr samo čisto a odo.
Njegova žena je dobila tele-j <_rrain. da je mož ozdravljen, da j bo tega in tega dne odpotoval in ' dospel ob tej in tej uri v svoj : rojstni kraj.
Niti začasa cesarjevega obiska ni živela Idrija v večji radoved-' nosti kot ob priliki Koirovškove-' ga prihoda.
Vse se je zbralo pred oštarijo. kjer se pošta ustavlja, vse je o-telo videti nekaj nevidljivega — treznega Kogovška.
Ob osmih zvečer je pricincal poštni voz Ljudske množice so se strnile krojr njega.
Vrata so >.e odprla, in skozi vrata se je pi i vali l Kogovšek kot klada pijan.
*
Žensk«1 vedo. da hočejo biti moški varani, in zato tudi varajo :t svojimi besedami, kjerkoli le mo-•''.'V- Saj jim je znano, da moški v svojem nagnenju k zlu bolj ljubi opojnost nego zdravo hrano, in ra-lo so mu nudijo v podobi opojnega sredstva. Ženski bi se n*' bilo treba pretvarjati, ako bi ne storila
tega zaradi moža.	i
* * *
A* petek je bila v New Vorku : velika parada. Nad petdeset tisoč frcev je s.avilo svojega patron a sv. Pa t neka.
Kaj mislite, kaj bi se zgodilo razgrajaču, ki bi stopil pred to množico ter vzkliknil: — Proč z Irci!
Slabša bi mu gotovo ne predla kot tistemu, ki bi šel v glavni u-rad J. R. Z. vprašat, kaj je z
iid.iondolarskim skladom. * * •
Ameriški dolar je veliko vreden. Toda žal. da je veliko vreden samo v Evropi, ne pa v Ameriki.
1
Sugnalmrartaha
Ustanovljena 1. 1333
SCalnL Sdutnla
Inker ix) Tirana 1. 1900
GLAVNI U?AD v ELY. MINN
GENOVA IN EVROPA.
Gotove osebe v Londonu si na \se načine prizadevajo najti kako delo za genovsko konferenco, ker domnevajo, da se bo ta konferenca v resnici vršila.
Francoski ministrski predsednik jc rekel, da ne sine govoriti glede vojne odškodnine ter je spravil iz tira očete te ideje s tem, da je rekel, naj se o vseh količkaj kočljivih vprašanjih razpravlja na uvodni konferenci, ki nuj bi se vršila pred genovsko.
Trocki govori, da bi se z mečem uravnalo tehtnico, in ameriški državni tajnik Hughes pričakuje, da bo mogoče vzdržati ravnotežje s pomočjo taktnega pritiska iz daljave.	?	&
Kot kaže, ne bo konferenca v Genovi proizvedla ničesar drugega kot veliko število hotelskih računov in ruske deinostenske zgovornosti.
Nekateri optimisti v Londonu so prišli v zadnjem času na misel, da bo mogoče konferenca uravnala zmešnjave. ki prevladuje v južno-iztočni Evropi. Predlagajo nov blok, obstoječ iz Cehoslovaške, Avstrije in Madžarsko. ki naj bi predstavljal protiutež proti takozva-ni Mali antanti.
Zadosti razlogov je za izvanredno aktivnost majhnih držav v iztočni Evropi, ki so imele tekom zadnjih dveh tednov konferenco za konferenco, na katerih so se posvetovali zunanji in finančni ministri, v družbi ekonomskih izvedencev ter v namenu, da pridejo v Genovo s skupnim programom ali vsaj skupno obrambno pozicijo.
Te male države so se že davno naučile, da pomaga Bog onim, ki hočejo pomagati samim sebi in da se bodo velike sile le malo vmešavale v zadeve dežel, ki si hočejo same pomagati.
Genovska konferenca pa bi imela lahko resne posledice za takozvane nasledstvene države.
Teli govoric o avstro-madžarsko-česki antanti ne more nikdo vzeti za resno stvar.
Avstrija in < Vhoslovaška sta se že dogovorili ter vlada med njima dober sporazum. Tudi odnošaji med Avstrijo in Madžarsko ter med < 'ehoslovaško in Madžarsko so s«' izboljšali, a pot do konečnega in trajnega sporazuma je dolga in nerodna.
Kar se tiče novega grupiranja sil. ki naj bi tvorilo protiutež proti mali antanti, so vse tozadevne govorice bedast oča.
Mala antanta je bila stvor jena v namenu, da brani življenskc interese treh držav, iz katerih obstaja in tozadevni interesi so v resnici skupni.
Interesi Avstrije so za trenutek isti kot male an-lante. Dokler pa se ne bo Madžarska prilagodila pogojem pogodbe, ki je bila sklenjena v Trianonu in dokler ne bo prišla do prepričanja, da nima mala antanta nikakih agresivnih namenov, si je težko predstavljati. kako bi mogla Madžarska priti v okvir te slike.
One izmed nasledstvenih držav, kojih narodi so stali tekom vojne na strani zaveznikov, dolgujejo dosti Angliji, še več pa Franciji.
Nikakih iluzij pa 11 ego je ti narodi glede nesebičnosti velesil. Celo Francija je podpirala te narode v glavnem v dosego svojih lastnih sebičnih ciljev in narodi se ozirajo z bojaznijo na njen upi i v, čeprav je v splošnem dobrohoten.
Na mednarodni konferenci je vedno pričakovati možnost, da bodo skušali nanovo preurediti razmere v južno-iztočni Evropi v interesu takozvane "evropske solidarnosti ?\ ki pa predstavlja le lepo zvenečo frazo, za katero se skrivajo skrajno sebični in celo podli interesi.
Vsako preosnovanje novih držav, ki so se šele sedaj pričele postavljati na noge. bi pomaknilo takozvano evropsko solidarnost v še večjo razdaljo.
Veliki narodi ne smejo misliti, da imajo opravka z otroci, kajti sila vojne je izučila tudi najbolj naivne in optimistične.
Prava vrednost ljubezni obstoja v tem, da nevred-nežu vedno daje znova iz polnega svojega obilja.
(Kf FV
Za vredneže je mnogo vrst nagrad 11a božji zemlji, toda ljubezen je Bog pridržal posebno za ne vredneže.
Ne bom na dolgo iu široko 0|:)i- -i soval delovanja in priprav za zgo-j ran j omenjeni koncert in piknik, i Sporočano je bilo že vse na seji,I katera se je vršila v nedeljo po koncertu. Navzoča so pa bila večinoma vsa pevska društva, katera so se vdeležila koncerta in po-1 zneje tudi piknika.
Resnično je, da je bil izvoljen pripravljalni odbor od tukajšnjih treh pevskih društev, in sicer od vsakega društva dva, torej šest pevcev. (Med temi sem bil tudi! jaz in še kot tajnik tega odbora.) Začelo se je elo z jako dobrim na-J menom, da bi ibil uspeh eden naj-j boljših, kar jih je še bilo. Žaiibog, zmotili smo se. Posegle so ne vidljive roke vmes in vse naše delo preobrnile. Tako je bil ta izvolje-i 11 i odbor brezpomemben, da bi
fzamogel doseči svoj za žel jeni u-j speh. Uspeh je pa imela nevidna
I roka, da so se stroški tega kon-j certa podvojili. Iz kakega namena se je vse to vršilo, je uganka.
I Po mojem mišljenju ni nič druge-J ga kot raztelešen je pevskih društev. Živel duh napredka! Člove-|ku se mora srce topiti v žalosti, ko mora doživeti kaj takega. j Kakor z začetkom, tako je tudi -.s koncem tega delovanja, da je ■ smola vsepovsod. Ne vem, ali je res narejeno ali koga, da nimamo I nobenega uspeha. Je že 6 mesecev, kar se je godila ta komedija, ali žalibožc. še danes ne moremo
*	iztirjati oglasov, in ravno to nas je zadržalo, da nismo računa pri-
. občili. Prosimo pa pevsko društvo "Jugoslavija", kakor tudi pevsko društvo '"Bled", da nam ne štejeta tega v zlo. Ne mislite, da L je kdo en cent po krivem dobil. . Nobenemu še stroški in zamuda . časa ni "bila povrnjena.
Prosimo pa tudi pevsko društvo "Jugoslavijo" da bi ne objavljalo pretirane stvari v javnost, kakor naprimer, da je bilo na kon-l certu 2000 oseb. Vstopnic je bilo L vseli skupaj prodanih 402, dvorana ima ua sedežev za 1100 oseb. Bilo je pa komaj polovico zasedena. Ravno tako je bilo s pikni-
>	kom. Resnica je. da bilo jako ve-
-	liko ljudi, a žalibožc vreme ni bilo ugodno. Na kratko rečeno, prav vse je bilo narobe in vse samo za pogubo.
*	Sedaj pa mi vprašamo vse oye, i ki so zahtevali konvencijo in volitve: Kje so volitve, kje je tista navdušenost za novi odbor? Je že 6 mesecev, ali volitev še ni, akoravno so bili kandidati postav-
-	l.jeni. Mi mislimo, da stvar ni izpadla po želji kričačev in zato je
I* vse zaspalo. Ampak zakurili so j nam vseeno, da škodo smo vrfliko imeli, katera ne bo tako hitro poravnana.
t Samo zdaj ta priobčeni račun preglejte in vam se bodo že odči odprle, kako je vse šlo.
Dohodki:
Za koncert vstopnic na . vratih prodanih 272.. $ Kib.OO Za koncert vstopnic prej
prodanih 130 .......$ U5.00
Za programe .......... $ 610.50
Skupaj $ 811.50
1	Dohodki na pikniku:
Za vstopnice na piknik. £ 65.50
-	Za s! ipse ............. $ 843.20
i;	Skupaj $ R08.70
-IDohodki koncerta ..... $ 811.50
I Dohodki piknika ...... $ 908.70
j j	Skupaj -$1720.20
>	Izdatki:
.Carnegie Music Hall... $	50.00
Godba (Orchestra) ____*	143.00
. Tiskovine ............. $	368.12
L Poštnina ............................2.21
Commission od programov 25^ ........... &	153.75
Skupaj $ 717.08
Izdatki na pikniku:
Za prostor ............ $	20.00
Za godbo ........................40.00
Za železno vodo ..............140.00
Za ječmenovo vodo ....	248.75
Za meso ............................237.35
Za grocerijo ....................23.39
Za sladoled (ice cream)	15.00
Za cigarete in smodke..	13.95
Za sodo (pop)..................30.84
Za plačo delavcem na
pikniku ..........................37.00
Za slipse ..........................4.40
Za zamudo easa in stroške priprav- odbora...	80.00
o. o.
Glavni Mftorr.m
Predsednik: RUDOLF PEHPAN, »So K. !SMU St., CWelaifl, Podpredsednik: LOUIS BALAN'T1, Box 10« Pear! Are, Lerals, Tnjnik: JOSEPH PISHI^R, Fly, Mtirn. Blagajnik: GEO. L. BItOZlCB, El- Miro.
Blagajnik neizplačanih smrmin: Joll N MuVKSX, (>_'t N. 2nd Aia^ W. DulutJi, Min«.
Vrhom! idnrnlk:
Dr. JOS. V GRAHEK, 843 E. OhJc street, S. Pittrfcnrgli, Vm.
X2di*rni
MOHOtt MLADIČ, 2«OS S<>- Iviw.ciale Ar« , Chicago, TIL FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Str***, Den*?r. Cola
Porotni odbor.
LEONARD 8LABODN1K, Rox 4S0, Ely, Mlnu. GRECiOR J PORE NT A. Box 170, lila« k Diamond, Wash. FRANK ZGRICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
kdniževain! odbor: VALENTIN PTRC. 519 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, I1L PAULINE ERMENC, K5» — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STEELE, 4l>4 E. Mesa Avenue, Pueblo. Col<x ANTON CELAKG 70« M»rtet Street, Waukegan, I1L
—«■- Jedootlno uradno glwsllo: "Glaii Naroda". !——-»
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tndl denarne počiija« tvo naj -e počiljajo na clavnepa tajuika. Vse pritoibe naj »e poSilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov In bolniška spričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliffka Je-'nota se priporoča vsem Jugoslovanom ca obilen pristop. Kdor le 11 igrati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljifrega društva J. S., K. i Za ustanovitev novih društev •e pa obrnite na gL tajuika. Novo društvo se lahko vstanovi ■ 8 člani ali članica mL
Jugoslavija irredenta.
Propadanje Liburniie.
V Trstu j'* nakupičenega na mi-
lione vrednega blagi'., za katerega
*	I
pa ni kupcev. V sled nesrečne ita-;
Ijanske politike propada Trst ved-' no bolj iu bolj. Na Reki raste v. pristanišču trava, kajti že leta in leta ni i>r!spela na Keko nobena ladja. Liburnija. obrežje Istre, jc obsojena prav tak j na gospodarsko -Mirt. V Opatije, ki jo je ob-i.-k«»valo pt*''<l vojno <lo (jO.OlM) tujcev, je prišlo hi ni 1<- 5(M) tujcev.
st► njeno okolico je pre-žndjal si.oraj -uiiio tujski pmmet. Zriradi tega natod j>rodapa in preklinja dan. ko j>> prišla ponosna in div-n<»lepa Liburnija poil Italjiun*.
I .
Velikanski zameti nn. Krasu.
Iz Zagorja na Krasu - pori.."a: Zadnje dni <o tukaj taki siif/.ni zaitn.-ti in viharji, da tega nihče n«* pomnv Nekatere hiše ^ snei.r«'in urav zazidane, da ljudje ne tn-»-rejo ven. Y šoli ?ii nobenega otroka, mrliča — 21 letnega fanta -— niso me^li v cerkev prinesti. I "botri ljndje, ki nimajo drv. Vsled tolikega snega bo gotovo spomladi nastala i»ovodenj.
Češkoslovaški les v Trstu
•ifane danes okolu 7<K) e^kosli.va-skili kron za kubični meter, torej dvakrat toliko kakor jugoslov.-m-»ki b's. ^.Ts!ed teg.-i so bih' tržaške tvrdke prisiljene pn-klieati vsji naročila na češkoslovaškem.
V Župansko Zvezo.
'"l'!dinost" prinaša pozivna vse lovenske župane, da ]>r'istopijo v Župansko Zvezo. Namen Županske Z veje je v prvt visiti i/d"kili dobro premišljen in Široko zasnovan občinski program, ki na.i velja za vse občine naše dežele, občina. ki bi ne pristopila k Župan-
ski Zvezi, bi biki izdajica največ-,iih in najvišji- koristi našega d t lavskega ;judsi>a.
A,»T?.rni cdbor za Goriško.
Kakor poroča tržaška Ldiuost, 'je eivibii k--, si-»..!• imenoval agrar-!iii odbor. razib'lj»-n v p-Mbxlsek za .'.iorišk ■ in pinlodsek za Istro. Ta 'odbor bo razpravljal o speiijalnih • vprašanji!) ki pridejo na dnevni red pri razpravah deželne posve-Itovalne komisije, l iani agrarnega lodbera -■> seveda po veliki večini S Lahi iu je 1 njem zlasti častno zastopana hiška aristokracija.
Poročil se ie
■ i i ril Prijatelj : : Tržišča z gosjrn-jdično Miro K.-nda iz Idrije.
Zn. župani v Idriji
•je i/.vdjeii trgovec Karol Trev»n. I Ital jani - > :»oi>olnoma pr padli.
! NAŠIM PRIJATELJEM V AMERIKI
kateri so naročili
Koledar Jadranske Banke.
I V roke sm"> dobili zakonski pra1 ck V. Jrnženih držav z dne 27. maja 10'Jl ki ?-e tič-- carine na itn-'portirnne j redmete. Na temelju članka rti*.' oziroma paragrafa ■e .iioiroč«*. «?;i so naložili 'mjiorin^i
[ carino 'Import Duty; od JO do Ki e -ritov i a vsak nas Koledar, j Vsledlega ju'osimo vs»* nn> prija-!f"|je. kat"'imsmo poslali Kolc«lar, ; j -■ ril sr>f»roee, če so v tem OjrT-!'u kaj plačali. i jim b'mo dra-ge A-f-IcJ vrnili denar.
Jadranska Banka, Centrala
Ameriški oddelek,
Ljubljana	Jugoslavija.
ZAKAJ?
plačate več, za pravi, pristni Columbia gramofon, ako ga dobite EDINO LE OD MENE $10 CO CENEJE. Zaloga je obilna. Rekorde v vseh jezikih po 75 centov komad. Sežite takoj po tej izvanreoni priliki. Cenik dobite pri:
Victor Navinšek, 331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Opcrrba: pazile i a i«; f "Columbia., varstvena znamka.
5C"vsak dan proč vrženih ali drugače zapravljenih, je uničenih v enem letu $18.25, ali v petih letih $91,25 -
zakar bi med tem dobili v samih obrestih $10.95,
naloženih pred 1. aprilom na nas "Special Interest Account" tekom enega leta po 4'f. bo prineslo s?—.20.
$ ."»0. naloženih pred	1.	aprilom bo prineslo # 2.	na	leto.
$ 100. naloženih pred	1.	aprilom bo prineslo $ 4.	na	leto.
$ r>00. naloženih pred	1.	aprilom bo prineslo $ 20.	na	leto.
*1000. naloženih pred	1.	aprilom bo prineslo $ 40.	na	leto.
$5000. naloženih pred	1.	aprilom bo prineslo *200.	na	leto.
Delati, Paziti in Varčevati — to pospešuje višo neodvisnosti! Pričnite z vašimi vlogami TAKOJ DANES—$5—in pošljite jo po pošti.
6I»M zastopstvo: JADRANSKE BANKE	fSlln-S^ ^JlSf

n
GLAS NARODA 20 MARCA 1922
CVETJE V JESENI.
Spisal dr. Ivan Tavčar.	r
(Maualjevanje.)
Ko je tako izpel litaiiije o moji slavi, mi je bil položaj precej jasen ■ v vsakem oziru sta bila dogovor j 'lia in tudi kupnino, pod kat. ro bi nr smelo iti. >ta bila /e u*r>to.da. Da se bo zahtevala velik<» a s.jii kupnina in tla se bo pri tem razvnel najsrditejši boj, to j.- bilo pričakovati. Oba moža >t.i se l ila lu«z dvojbe dogovorila da b<*sta to. kolikor eezprimeme I ..pniri" iztisneta iz mene, poStc-uo mec 1 . eboj delila.
—	Torej koliko? — ponovim svoje vprašanje.
—	Da ne bo kriviee ne na levo. ne na d'->no. — se je ml rezal Da-m ■!, bos dal ravno okroglih d» t tiso"«. Procente in špeže imaS tudi ti. K.;r v roko sev.ita, MJa-
I govarjal sem: — Naprave se iti i zde bolj slabe ill d set tiso'4 je dosti preveč.
Danijel je ko besen skočil po-koncu. — Pri Mla*'anu so slabe naprave? Ta pa ni slaba l Gorenja hiša je inalana, pa ne samo hiša. tudi kamra je inalana! Ti ijubt odr« št nik. naprave naj so slabe! — I ričel se je smejati.
—	Deset je preveč!
—	In živina? — je rjovel Danijel. — te pa ne vidiš! Drobnice tudi ne! 1 ».i ne pozabim, dve ja-ret i iii.«st;i v prodaji. To se zakolje in posuši! Xa ti jareti misli, da lie boš pozneje vpil, da sva te <v pejiarila* \o. pa. saj tako nič ne bo! Mlaean, vreini klobuk« j>a poj-diva! Dokler živim, ne boš svojega pro." metal! In res je j>ogra-bil ^Hačana za roko in ga vleTcei / največ jo silo proti vratom.
I/pre rovorita zadnjo r>ese-
do!
Mi' an " že liotel odgovoriti.
ker >«■ je bal. da bi se ne razdrla d« tn-a kupčija. Danijel pa ga je
prehitel:
—	Za prt Kristusovih ran, mol-ei. Mlač;in; Saj se vendar ne dafc zaklati. kakor se zakolje mrka i* v ino.niei! Zadnja beseda! Xaji-n:: prva beseda je tudi zadnja. I■> t' nisva otroka! Devet tavžent že Kalar ponuja. Ali ni r-s. Mla-čan T
In najsi je Danijel legal, je ^Ilačnn vendar diplomatično odgovoril: — Bo že res!
Vzdihoval sem; — Veliko Je drve' tisoč!
Danijel je divjal gor in dol: Saj le- prodajava kake berači je! Samo na "I.otračnik" poglej: re, spomladi vod« na n jetra napelješ. p:i imaš sena, da se od niega gnoj dela! Ta travnik sam je tritisoe vred u. < 'e ni res. pa u:i j se kuham v vieah do sodnjegn. dne!
Torrj zadnjo besedo. Danijel.
Klica! je \ s<- s''elnike /a poni o?1 J in za pričo, da Ml a d ni ga!5 p v Ameriko ne more in da mu prav nie ne ostane, če potegne same devet tisoč. Rotil me je. naj s.- mi vendar žena in otroci smilijo. če že nimam nič človeškega v srbi, Ko se mil je dozdevalo, ca njegovo rot en jr nr na previja name posebnega vtiska, je zakrilil -
Pa naj h< devet tis..," in petsto' .Mlačan. vem. <la boš jezen, pa kar tiho! To je zadnja beseda, in sam hudič iz pekla bi me ne mogel pregovorit i, da bi odnehal "d nje! Devet tavžent in petsto, pa Bog daj srečo!
Ko seni vendar še premišljeval, jr pograbil Danijela paroksizem:
—	Premišljaš.' Oj. ti krvavi peli K-nšeek. ti še vedno premišljaš! (V hočeš sam sebi dobro, udari t, obema rokama, saj vendar nisi obseden! N*e da 1« se bahal. leli-h i pri živem Tiogu pris.'žrm, da ;> samih butarnikov več ko trideset pri hiš: Tako. zdaj pa še naprej premišljuj! Mlaean. molči!
Butarnikov! Napenjal sem možgane. kaj so pravzaprav ti "bu-tarniki'*.
—	Več ko trideset butarnikov.
—	se je drl še vedno Danijel. Končno sem izvohal, kaj so hu-tnrn ik i.
Kadar se praprot spravlja, jo rlože v veliko butaro, katero obvežejo s tanko vrvico. Xa obeh koncih te vrvi so lesene kljuke, ki drže zavezo, kadar je butara ob-\ezana z butamikom. Take butare se potem vale v dolino, kjer se r.alože na vozove.
—	f> pa trideset butarnikov.
— - sem končal razpravo. — pa na.i bo! Devet tisoč in petsto!
—	Ta je pametna! — je 1 ričal Danijel. — Sem že mislil, da ne poznaš pametne besede! Domačija in špeže, vse je tvoje! Devet tisoč in petsto — pa Bog daj srečo !
Privlekel je Ml a/an a k ment. Skoraj pet minut je tolkel z Mla-eanovo roko ob mojo, potem ?» svojo lastno ob mojo. in sicer zaradi posojila. Zmenili smo se. da snidemo dan po vernih dušah v Loki. da bomo delali pismo pri notarju, in dostavilo se je. da morata o kupčiji molčati med tem. če ne. imam pravieo. da se skesam. Odštel sem takoj are petsto goldinarjev, od katerih je Danijel odvzel dvesto goldinarjev kot rnemu dano posojilo.
< rz nekaj časa, ko sta že bila odšla, je pomolil Danijel zopet svojo glavo v sobo;
—	Za petsto si naju udaril, naj bo! Ali pozabiti ne smeš, da so i/\zeta tri jarcta, da jih bomo jedli na poti v Ameriko!
—	Dve jareti sta izvzeti, vsaj tako se je govorilo!
—	Tri! — je tulil Danijel. — Ne bodi gluh! Nikoli nisem drugače govoril! Xo. pa mi daj prisego !
Tako me je opeharil za eno ja-re. ker nisem hotel delati sitnosti ko smo delali v Loki pismo.
Ko je bilo vse v redu napravljeno in podpisano, sta jo onadva uradila v Kranj po potne liste, ja?. pa sem jo krenil na Jelovo hrdo.
X.
I
Hodeč proti Jelovemu brdu sem s » čutil čisto novega človeka : sedaj sem pravzaprav šele vedel, kaj hočem, pred dušo mi je bilo vse jasno iu dvomi me niso ve> mučili. Sedaj sem bil s tisočerimi vezmi prikovan na svojo slovensko rend jo. in če me ta n? bo živila. kdo me naj živi ?
Tisto leto je bila čudovito lepa jrsen in še. v listopadu smo imeli gorko vreme.
Komaj seln napravil kakih dva-tisoč korakov z Malenskega vrh n. že mi je prihajal na uho ostri glas hh petajočih trlie. Pod vasjo je stjila Presečnikova tarnica in bre* dvojbe se je pri teh trlo. Kar pa se tiče klepetanja, so	terlce
uspešno kosale s trlieami. Zadnje <f< sekljole. prve pa obrekovale: izpod trlie se je drobil pezdir. Izpod jezikov terie pa nadrobno pre t rt a dobra imena sosedov in sosedinj.
Kakor že povedano, je bilo tisto leto izredno lepo. ne preje nr pozneje se ne spominjam, da hI se bil prve dni meseea novembra i lan sušil pri tarniei. Torej tisto lelo se je sušil, in prav na Pre-rsečnikovi tarniei po<l Jelovim br-dom je delalo osem starikastih devic in opravljale so svoj posel /. nekakim koketnim pretiravanjem. kak©'- je bilo — ne vem. iz katerega vzroka — v navadi pri trenju. Ali že t ste dni se nI se-
jalo toliko lana. kakor včasih, ko l.i se bilo našemu kmetu čudno, skoraj sramotno videlo, če bi ne bil pridelal >voje liodnične in pražnje srajce doma. Zatorej je 'zarod terie že tiste čase zamiral, in le bolj starikasto ženstvo je še iimelo gon.ti trliee in ž njimi prt-delovati svilnate, mehke plasti, katere so se potem skladale v po-vesma. Ali manj ko j h je bilo. bolj so se trrice zavedale svojega pok lira. in pri vsaki priliki si jih moral s Ino prositi, če -i jih ho-t(! dobiti na delo. Da je terica marala obilo in najbolje jesti, to ; se je posebej umrlo !
Pri Presečniku se je trlo tisto popoldne., in gospodar sam r. velikim brlim predpasnikom je suši! »lan ter moral zastavlja*i vso po-'rornost. da se mu pri jami ni vnelo. Ženske so napravi jalv> ropot .<-trlico in jezikom in so obirale vraos pa kaj rade govorile o mo-l žit v i in ženit vi. Vsaka bi se bila rada možila : bolj če je bila stara večje je bilo požel jen je! Ravno ko sem }»rhaj;rl mimo. je izpre-| govorila Zganjarjeva Urša: — 'Prvi. ki pride mimo. bo moj!
Nič hudega sluteč, se približam. Že se je Trša zadrla :
—	Janez, moj si!
—	Kaj boš z mano, vendar vi-o;š. da sem prestar zate!
—	Nič prestar, vzamem te. -Janez. in če laziš po'vseh štirih o-krog! Pa še prav rada t - bom l-n:ela !
N isem se hotel udafl :
—	Govore, da imaš od hudiča hudoben jezik. Urša!
—	Ga ni i boš pa na rajfelj polagal ' — Bilo je to žrebljasto orodje nemškega pokolenja. s katerim so se trgale glavice od lanu eli Kršili jezik — deni ga desetkrat na rajfelj! — ne bi I a 11 ukročen.
Tako sem postal žrtev dovtipa. kakor si ga terice rade privoščijo z moškimi, ki prihajajo mimo. Med smehom sem moral odriniti
Krša je še vpila za mano: — Le nikar ne obupaj. Janez, bo? precej priženil! Dva otroka že i-am in oba ti prinesem v hišo! — Sledil je grohot, da se m.se bal. <ia kar tamico raznese!
Pri jami je sedel Boštjan ter dejal zadovoljno:
.— Med sršene si zašel! Pričakovali smo te. pa šele o Božiču. -■ Na vprašanje, kaj dela mati. je pokazal na breg Katlovščiec kjer je prala pri tolmunu. Prinesli so južino. zato sva se leliko podala k perici.
liarba je radovedno vprašata:
-	Ali se ni kaj zgodilo, ko že danes prihajaš?
/. Boštjanom sedeva na skalo:
—	Nekaj se je zgodilo: Mlačanovo sem kupil!
Oba sta se začudila: Boštjan pa je pametno i/pregovoril:
—	Devet tisoč si že dal, je gotovo vredno. Sedaj se pa vpraSa. kdo ti naj gospodari ] Leliko je rečeno: 'sem kupil', obdelovnje je pa kaj drugega!
(Dalje prihodnjič.)
Kava in njena zgodovina.
Na svrtu je ogromno ljudi, po-s< bno med ženstvom. ki jim je kava glavna jed. Danes si ne moremo misliti, da bi bili brez kave. In vendar se je šele pred kratkim dopolnilo 2."»0 let, odkar se je v Fvropi začela kuhati kava. Kot zdravilo so pač že leta 1624 poznali kyvo v Londonu, toda splošno s e je razširilo uživanje kave v evropski družbi šele pred 2o0 leti ter se je kava kmalu tako priljubila. da brez nje marsikdo ne more izhajati. V Avstriji je bila otvoi jena prva kavarna v letu — 1CS4. po izgonu Turkov. Zanimivo je. da je postala kava spočetka tako priljubljena, da je postalo baje njeno uživanje ljudem škodljivo. Take so razne vlade nastopile oroti njej. Nemška vlada je hotela užival;jr kave preprečiti s pretiranim obdačenjem ter je izšlo tudi mnogo zdravniških brošur proti kavi Izdan je bil poseben zakon, ki je natančno določal, kdo sme ali kdo ne sme piti kave. — Kinetjf in obrtni pomočniki po zakonu niso smeli piti kav« Ako sc grešili proti zakonu, so
morali plačati visoko globo. _ V
I»e rgančevi prodajalni starin \ Frančiškanski ulici v Ljubljani je Še sedaj videti sliko z napisom: "Prva kavarna na Dunaju*'. — k avarnar je vidno Bosanec. Družba je mešana, kavo pijejo gospodje -n dame. V Abesiniji pa so pi-
li kavo Že v davni preteklosti; od ondot je prišla kava v Arabijo in se je razširila med derviši. V Me* ki so že imeli kavarne spočetka l'j stoletja, kmalu so pili kavo že v Kairu In kmalu nato tudi v Siriji. Leta 1G24 so pripeljali Be-ne'ani l avo v Evropo. Prvo kavarno v Parizu so imeli leta 1672 na Dunaju so otvorili prvo kavarno lrLa 16S4. v Berlinu pa š?!e leta 1721. Spočetka so smeli piti kavo le plemiči, duhovniki in visoki uradniki. Ker so se zdravni-1 ki odločno upirali kavi, je ljudstvo n: smelo uživati. Jugoslovani so se seznanili s kavo pač preko ( ar*grada in Balkana ; na Srbskem in v vseh jugoslovanskih deželah je danes kava silno priljubljena.
APVCTTlgfMM T I.
Koledar
V zalogi imamo iše nekaj iztrsov poučne io zabavne knjige:
Slovensko
Amerikanski
Koledar
Za leto 1922.
Vsebuje 36 slik in sledeče zanimive povesti in članke:
Proti-delavska špijona ža
Lažnjivost in neuspešnost splošne nar Ine prchibicije. Opora javnega reda Povodenj v Pueblo Iz spominov francoskega policista Claude Maščevanje usode Doživljaji v francoski
Legiji tujcev Kako bo izgledala bodoča svetovna vojna? Dežela debelih žensk Najnovejša povest o
Sherlock Holmesu Presenetljiva starost živali Priseljevanje Zakonski načrti o priseljevanju Po plesu
Livarji kovin v starem veku
Glavni jeziki sveta Pol leta med divjaki Iz življenja kralja Petra Konec zakonske pokorščine
Jugoslovanski kralj Zadeva Lopoviča Morilka otrok Neka i o j etiki Uzor'Sherlock Holmesa Fot na Gaurisankar Zolčni kameni Nenavadne oporoke Nekaj o čistosti Francozov Napo]eon in glazba Matere
Nekaj o proroških sanjah Iz naravoslovja Strategija banditov po
ulicah velemesta itd.
Cena je samo 40c.
Za Jugoslavijo je ista cena.
Posilite spodnji kupon.
protivil poroki Marije Luize z Napoleonom. Izvoljen je bil kardinal della Genga, ki se je imenoval Lev XII. Imel je to nesrečo, da je umrl ravno za časa karnevala, — kar mu je rimsko ljudstvo hudo zamerilo, ker se ni moglo veseliti ;n razsajati, kakor navadno ob pustnem času. Sledeči konklave je tiajal 3r> dni. Avstrija j zopet protestirala proti prvi volit vi in tako je bilo končno od G0 glasov s 47 glasovi izvoljen kardinal <"'a-stiglione "krotki" Pij Vil L Ta je kmalu umrl in zopet je pričel zborovati konklave 14. decembra 1^30. Papež Gregor XVI. je vladal 1." let. Ko je umrl. je zboroval konklave poslednji.' v pa pešk em Rimu.
^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ VEČJI SLOVENSKI DNIV HUT V ZDR. DRŽAVAH. ^
Odkrita venizelistična zarota?
"Messaggero"' poroča, da so ra Kreti aretirali nečaka bivseera ministrskega predsednika Ventze-losa. Iz pisem, ki so jih našli prf njih. je razvidno, da so aretirane* sodelovali pri revolucionarni zaroti. ki jo je pripravljal Venize-los.
Razstreljivo ''kamniktit".
Finančni odbor je dovolil posojilo vojnemu ministru v znesku S miljonov dinarjev za nabavo su-r .vin zi izdelavo razstreliva kamniktit. ki se bo izdelovalo v sanod-i i>niri pri Kamniku.
MOŠKI nun] Js in letoui lahko y.n-sl.ižijo sto ilularjev na mese«-. «"r si 7jioitove Solastni>tvo v prvovrstnem ]>* m ! jet ju. Pišite v ani;Ie5eini ali vpra->.-'.jtr Zil iK^ovor. .Mr. Kttirier. Third I'i<-or. 110 West Street. New York.
—Advt.
h
Knjige! ™ Knjige!
Slcvenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York.
Priloženo pošiljam 40 centov v znam • kali Ka Slovensko- Amerikanski Koledar.
Ime ..................................
Nasiov................................
Pravljice za Mladino, 8. KoSutnlfc	il
Gozdo7mk, (t srezka) ..........
Dostojno vedenje ................JM
PraTljlts H. Maju- ..........................Ji
Godfenskl KUHtizen ......................JI
Beneška Vedel^vatka ............
^eike ...................j«
Pozidale« ......................
Svetna mi .................... jg
Opomba:
Naročilom J^ prn^ltl «eoar, kodtsl v cotovlni, money order all pnOiw znamke p« 1 ali 2 centa, če peljete gotovino, rekomandlrajte pismo. Ve naročajte knjig, katerih ni v eo-Knjige pntiljimo poateiM - -- t
Slovenic Publisiiing Co., 82 Cortiandt St„ New York
$
Konklave v prejšnjih časih,
--
"Figaro" je priobčil povodom zadnjega konklava razne epizode iz konklava v prejšnjih časih. Ko j,- zboroval konklave, v katerem je b i izvoljen papež Klement XIV je hil v Kimu navzoč avstrijski cesar Jožef II. Cesar je sel v kon-1 klave. kamor so ga spustili rdeči vojaki, ki so stražili vhod. Sicer I je bil Vatikan zaprt na vseh kon-jc:!i in krajih in Švicarji so ga 'stražili. Ko je stopil cesar skozi (bronasta vrata, ga je peljal kon-klavni maršal don Sigismondo U h ^ri v dvorano, kjer so jra pričakovali trije kardinali. Kardinal /Uhani ga je prijazno in z nasmehom opozoril, da je Prekršil tajnost konklava. Jožef II. se jr hotel umakniti in odložiti svoj mer. ali kardinal Serbelloni jra je napro-
IS'1. naj obdrži meč v obrambo cer-t kve. Cesar si je ogledal vse kardi-r.alslce celice in tudi Sikstinsko kapelo, a" kateri so kardinali bra-ii mašo. Med kardinali je bil seveda tudi Ganganelli, bodoči papež. s katerim pa cesar slučajno ni cisto nič govoril. Klement j*e kmalu umrl in vršil se je nov konklave. Bil je ravno Božič, ki se je v Rimu zelo svečano, pa tudi zelo živahno proslavljal. Xa kipu Paskvina so čitali šetalei reko jutro gledališki list z napisom: — j**Konklave iz leta 1774. Drama r Igodbo. Napisal Matastazio. kom-jponiral Xicolo Puccini." Prelati I in konklavisti tvorijo baletni zbor j vloge v drami pa so namišljeno I vsem kardinalom. Xevedeno ni bi-. lo samo ime kardinala Broschija j ki je bil nato izvoljen za papeža. Ta konklave se je pričel petega oktobra 1774. in se je končal šele 15. februarja prihodnjega leta. —. Bil se je hud boj med kandidatom Francije kardinalom Xyronijem in kardinalom Brosehijem. ki je zmagal in postal papež Pij VI. — T "mrl je v pregnanstvu v Valen-ciji leta 1790. ker je tačas izbruh-jii.la francoska revolucija. Nastop ni konklave se je? vršil v Benetkah pod avspicijami avstrijskega cesarja Franca II, Izvoljen je bil kardinal Barnabe Chiaramontl. — On se je imenoval Pij VII. 1'mrl je leta 1823. Na konklave je došlo kardinalov. Avstrijski cesar je porabil svoj veto potom kardinala Albonija proti kardinalu 5?eve. rolliju, ker se je ta na Dunaju
Ameriški priseljeniški za-i kon.
i v-	.	.
! Naravno je. tla priseljevanje i-, nozemcev v tako tipično priseljeniško deželo, dot mi Združene dr-jžave. mora tvoriti velevažno vprašanje vsenarodneira pomena in | nn.ra vzbuditi naj resnejše zani-.lii;.nje državnikov in zalvoiiodaj-j cev. Zdrava priseljeniška politika | je pre<lmet največje življenske ; važnosti za hlairor Združenih držav.
Pretlsednik Roosevelt je rek«d jnekoe. tla je pr> nje«rovei:i mnenju •najvažnejši problem pr-d ameriško javnostjo — morda polejr vprašanja ohranitve naš h prirod-r>,h boirastrv — ravno priseljeniško vprašanje. Isto se ne tiče 1" gospodarskih razmer v tej zein-lji. marveč tudi —- k >r večina
j t* 'sel j en cev tukaj ostane_samc-
lt;: bistva ameriškega naroda.
I>o leta 1SS2 ni bilo -likakih fe-drralnih zakonov, ki bi urejevali priseljevanje. Pred tem je bilo u-rejevanj« priseljevanja in nadziranje prihajajočih priseljencev v rokah posameznih zveznih d^žav. Prvi splošni priseljeniški zakon
bil sprejet 3. oktobra 1S82. Ta zakon je določal, da inozemski kaznjenci. norci, idijotje in osebe, ki bi bržkone postale javno breme.
ne smejo biti pripuščen-?. T.eta _
1>s.-» je bil sprejet prvi zakon, ki je prepove<lovaI prihod vnaprej najetih delavcev. Od tedaj so bilr vza kon jene razne postave o priseljevanju. Leta 1907 je kongres unenoval posebno komisijo, ki naj preišče celo priseljeniški vprašanj« Na podlagi njenega poročila H- bil sprejet priseljeniški zakon t Immigration Act) z dne 5. februarja 1917. Ta zakon je sedanja temeljna postava o priseljevanju v Združene države. Takozvani Dillingham Act od 19. maja 1921. ki je za eno leto omejil prrseljevanje nn tri odstotke, je le dodaten začasni zakon, ki doda je novo določbo, ne da bi izpremenil ali razveljavil kake določbe temeljne priseljeniške postave, vza kon jene dne ."i. februarja leta 1917.
* uttrt* 1LNJIG1 Angleško-slovenskl slovar —
Dr. Kern----$5.M
Slovensko angleški biovar ____
Slovensko-sugleska siovnlc^ ____ 150
NoUki »beedcik ............... -35 i
Nemško angte&ki totma* ........e«
0	lepem vederJn ..............
Siovensko-nemSkl slow —
(Janezi? Bsrtoi)	4.M
Angle^tna btrs o«ttH|a ........ M
CWlie«. Navodilo ta Stenje ts
pisanje erbSfl^ie r rt rti ki .... .SO Dekletu«. Spisal Arloo B Jej?iw M Ooapoflinstvo — Pcrg»J. Prnk-
tii^a knjiga srn ve*e
ntMTVdo rezana.) ........%. U*
Knjiga o	vedmjo Urhrm,
(Trdo rezano) ..............L#t
Mladeničem. Ai»t. B. JegliC
I. iveark, ............................iS
II. mrek ....................g« r
Kaaret* za kSo la doia. Xoiiatna
knjiga za vsako hlSo ........!.#?(
Pravila aa •I.ko. Dr. J. r «t«den Varčna buhr.rtra, *a c!dbe in rlob-
» ^»e ......................UM
BAZNE POVESTI IN BOMi.NI
j
Jo«. Juriič, 4. sv.: Cvet Ln tail.
Hči metitne^« sodalka itd. .. ,71 M Jurtfe, &. zv: Sosedov »in. Sta
kmetskeg* cesarja itd..........V
Jos. Jurčič, 6. sv.: Doktor Zober,
1	roman. — Tugomer, tragedija .38,
Dve sliki — Ksavei Mefto...... M
Hudo bresdno. Ni vse zlato, kar m
j se svet« ltd. .................. J& j
Patria, povest ls irske jvtnaAe do-
•••••• •»•o»o*«eo*»o«oo»o»*oo »M
**od svobodnim joincena. zgodovinska povest, L zv.............UT
od ivobo^iia solncem, cgc^tovlc-
ska povest, 2. sv.............Ltt
'Povesti - sievenskeziD Ljudstva v
poduk in zafaavn, E^ilan ...... .U
Bomariea, povest ...............M|
iSistw a Šesto, povest iz Abrvcev JM [Slike in povesti, K saver ttegko M .Študent naj b^ — K^i vsakf^ji
kruh ........................ M
Vesele pojesti: Za mofeao, — V pusti v je Sla. — Pravda med bratoma ..................... JU j
/ojbimir aH pogaostvt m krst, povtst *••••*•
eter Zgaca .................. JM
Dell i orožjem ................ m
knjig* dražbe 8v. Mohorja
Duh orni boj <3i>4 «tr.) ...... Ji*
Mestja (i. sv.) .............. JC
Mesija (2. sv.) .............. M
Zgodovina slov. naroda (5. rr.) JI Zgodovina slor. naroda (S. sv.) -ft Mlallm srcem (2. sv.)
S^.iMai Uefka Jt Cnjign sa tohkomloeine ijn4,
Spisal L Cankar..............LTO
tednov v zrakoplov«........ 3.N
•znerika is Amtn^ra .......... i.H
JCD8KA KNJIŽICA ^ POVESTE
L sv Znamenj Mirih. Pvr.-et da
tefctl«a Sherlock Holmer .... M 2. sv. Darovana. Zgodovinska poveet ia dobe siovviKLih apos-
tolor......................... M
8 av.: J-vrtač Znagovač, poveoC. — Med PUlxocI, tirolska povest. JI
4. Malo življenje, porest.....M
B. av.: Zadnja kmečka vojska, agodovtnska povest .......... .71
6.	av. Gozdarjev sta — klažgcr, povest ....................... Jt
7.	sv.: Prihajal. Zrnlmlva po*
9. av.: Brencelj: Kaka s^s m jas likal, 1. zvezek	Ut
10. zv.: Brencelj: Kako sem m
jas likal, 2. zvezek	l.H
II- zv.: Brencelj: Kako sem se jas likal. 3. zvezek	Ut
14.	rr.: Breucelj: IJubUsnske s»i-
ks. (Podobe ljubljanskega me-
............................
15.	zv.: P. Colaoie: Juan Mistria. Povesti ls gpanakesa življenja .71
1«. z v. Ne v Amerlks. P-> resn«nib dogcdbafc. .....................1%
fiP!LMANO»E POVESTI, fi sv.: Mi'os krganskl deček ls
I.ibanona .................... Ji
B. sv.: Marijina otroka, povest la
SsrkaSklb ^ora ..........-____ JU
4. bv.: Prriki Judek, povsst. IL
........................ JI
£>- sv. :lri Indljfeke povesti...... M
u- sv.: ilraUičin nežak. Zgodovinska p0Te«t la Japonskega ____ JC
10.	cv.:ZveUi bin, povest ls vlade Akbarjs Velikem ............ JM
11.	xt.: BdeTa in be1 s vrtnic*, poveš* .......................... JC
12.	rr : Korejska Vrata, črtica ls
a V Jonov v Koreji.............Bp
13.	z\.: PsJ fca *»>%£&, povos^ la A m a aR .......................
14.	sv.: r rine t* hnronskega glavarji, povest ia zgodovine Ya. uadske ...................... J«
15.	sr.: Ange4J soCnJev — BrnmU-šmA pore«? .................. JC
16.	sr.: ZlatokepI, pc^«-* ...... JC
17.	wr.: rVrič med Indijanci al.' va^nja v NIka*-agt» .......... js
18.	zv.. Pr-^anjMije tn^ifskA ml-ziJoiiarjrT ...................
0. sv.: Mlada Mmwjs. povest JM
SPISI MLADINO.
Bob ia mUm/to sok, pesnice...... JI
Dojek jc pr*7^ ^rarljles ...... .<0
MOLir*KMHL
Sveta Ura:
a posebno debelimi črimvl.
v usnje vezano ..............
j v pismo vezano ............ Ji
Marija VarTiirJa:
t usnje veznno .............. 1.8C
v platno vezano ............ Ji
Skrbi za
v usnje vezano .............. LM
v pUitno risano .......... JC
Rajwi giaasvl:
v r^st&o vejMSM............. JC
t kost vezano ............... LIC
■ v u.-^ije vezaso ......LH9
jzEMlJKTIDL
.Zdraftalh držav ............... jn
i £eu*!j«v2£	.......... J?
: Zemljevid Evrop* .............. JM
j Velika stenska mapa ..........BJC
ZenKfrvUB: fcew Tor k, Illln.'Ja, Co-! lor*do, Usnsaa, Metans, Minna-sotx, Wyoming In Alaska {—■
vsaki po JU
Pennslyraila ...............Jf§
Weft Ylrglnija ............. .M
j RAZGLEDNICE:
i Zabavne, različne, docat	Jo
NewycrSke, reslične, docat. jM Panorama mota New fork, i	25 slik	JC
I Panorama mest* Celje, 21 pr>
cev dolge ................ Me.
~ - - -
Z ZADNJO POSUsJATVTJO SMO DOBILI iTASLED-
HJE KNJIGE',
GLAS NARODA 20 MARCA 1923
Požigalec.
i t-—i
rsuNcosn detektivski komam.
Spisal Emil* Gaboriam, Zi "OlAfl NirodA" prevtl O. T.
Cij	(Naualjcvaiije.)
in kdo vam jui. «Jii tic ve jrrof Kludijcz vse<ra. da hoče : >iti svojo ženo ter vpropastiti nenef To bi pomenjalo zanj dobro osveto.
Ta ugovor .]♦• presenetil » dvetmka. Takoj pa j;a je zavrgel ter rekel:
* . «
—	Moieite ali pa dokažite.
—	Vsa pisma so zažgana.
I V navite skozi pel I-1 ljubimec kake ženske, ima vedno
Saj vendar »idile, da ni l.'ikakih.
\ ' Jstr-ji.jj'» pri svojih trditvah. — je ponovil Magloar. '/. gltis .m I'olnuu usmiljen jit m ginjenja, je dostavil;
Nt^re.-m rl \t-k. ali n- \idite, da izvršujete nadaljni in še tJsoč-krai injji. ;Jo«".in v namenu. da uhežite enemu 1 Žak je ostal nepremično ter i t-ktl:
—	To j«- radosti, da zblaznnii
—	In erL." «"•«_■ Lt vam jaz. vaš prijatelj, vrjel. — je nadaljeval Alagloar. - kaj vam ei pomagajo to' Ali je vrjel kdo drugi? Ho--. "in vam jMivedati natančno, k;;., milini. Celo ee l»i si bil popolnoma svet o dejstvih, katera navajat«*, bi jih nikdar ne navedel v svoji obrambi, i i/m n če bi uuel dokaze, t e bi jih navedel, bi vas gotovo pogubil.
—	Kljub temu pa jih je treba navesti, ker predstavljajo res-
ljco,
—	Potem, — j- rekel Mugloar. —■ si iuora*e izbrati drugega zagovornik«.
(><]»»•! Moti vraNjiu. Raviio ,ie hotel oditi, ko jc vzkliknil Žak v veliki uiii
—- Veliki Kug. on me zapu^'";i.
Ne, je odv.ml odvetnik, a jaz ne umrem razpravljati / vami o leh stvareh v stanju razburjenju*, v katerem se nahajate. Premislite vne .'ii jutri se vrnem.
OdšrJ »t. dr li ^askoran. jx-polnomo premagan, pa je omahnil na enega izmed stolov,
- Vse je končano. —- je vzkliknil. — Izgubljen sem.
l	Petnajsto poglavje.
Tekom ee'ega le;_ra easa je prevladovala v lii.ši gospoda de Šaliti« re m n čn a napetost, t »d osmih zjutraj naprej su bili v*i domači zbrani v posetni >ol;i *.er čakfdi it;i uspeh pogovora med Magloar-jem in Zakom. Dioni/ije je prišla i r svoje sobe nekoliko pozneje kot o 'ali. Stari oče *a';oj /.h\h.yi\. da se jo oblekla bolj skrbno kot ponavadi.
Ali n»* »»onto r.i.prt. videti /.a k a * — je odvrnila ona s smehlja* ,'cm, ki ,ie bil poln zaupanja in veselja.
Dejanski n pn-yovorlla samo sebe. da bo ena beseda iz ust Ža-ka zadostovala. da prepriča slavnega odvetnika inda bo pri.Šel na dan zmagoslaven, ob strani gospoda Magloarja. Ostali pa niso delili l«li pii- akovar j. (>be teti. rmeui kot vosek, ^ta sedeli nepremično v e kem kotu. Markiza skušabi prikriti svoje solze. Gospod Folgat e je skus.r. zatopiti v \ sebino neke knjige in le stari Šandotv je lio-I ! po soJh troi indoI ter poiiav!,j;tJ vsakih deset minut:
~ ( litino. kako j;o«*«isi «re čas naprej, če človek čaka. Of> desetih ni bib w» nobenega sporočila.
Ali mogoče irospod Magloar pozabil na svojo obljubo.' _
ie rekla Dionizija. katero že juičelo skrbeti.
Xe on ni \vr>7. bil. — je odvrnil novodošli. gospod Senegal. Iti! je v resnici ir.v<stm župan, ki se je bil sestal z Magloarjem pred ♦ Mf> uro in ki j- piišel. da čnje sam novice, ne toliko radi sebe sa-:»«•«« koi rad i svoje /en v. ki ie dejanski zbolela od radovednosti.
l*ra je bila enoj-1. a še nikake novice. Stara markiza je vstala ter rekla :	....
ne i.:<>ren« >• nmlatj" prenašati te negotovosti. -Jaz greiu v jetnišnico.
Tn jaz grem :: vami. diaga mati. — je vzkliknila Dionizija. Tako p stopnje 11 • je bilo kontni primerno. <iospod de Šandore mu je uH>profoval in pr tnu ga je p»Klpiral tudi gos|x>d Folgat in kone.'no tudi župan,
—	Vsaj bi lahko poslali k< ga — sta se uglasili boječi teti iz kota.
—	To j*- dobra iui>el, ..... j - udvnil gospod Šandore.
Pozvonil je. Vstopil je stati Anton. Nastanil se je namreč prej-sui večer v Sovterju. kajti ču .jr. da je uvodna preiskava zaključena.
Kakorhitro >.» mu jiovedali. k.t.i da hočejo oil njega, je rekel:
—	Vrnem :»e v j»ol ure.
Tekel je po strn i eesti navzdol in ko ga je videl ječar lilaužen prihajat, je prebledel. Gospod 31anž*n namreč ni spal niti eno noč. odkar mu je Dionizija izročila sedemnajst tisoč frankov. On, ki je bil nekoč pra\ poseben i prijat< I j: vseh orožnikov, se je sedaj stresel, Te je eden njih stopil v jetnišnieo. Prav nič ga ni bolelo, da je izdal t.voje dolžnosti. Bal se je le razkritja.
Več kot desetkint je že izpremertil skrivali.Ve, a kamorkoli je spravil svoj denar, je vedno domneval, da se obračajo oči njegovih obiskovalcev proti dotičnemu mestu. Izgubil ]>a je svoj strah, ko mu je Anton povedal, po l aj je prišel ter odvrnil zelo dvorijivo:
—	Gospod Magloar je prišel temkaj natančno ob devetih. Od vedel sem ga takoj v eebeo de Boaskorana in od tedaj naprej govo-r ta in govorita.	» Pi't.tlW
—	Ali ste uverjeni o tem?
—	Gotovo. Jaz moram vendar vedeti za vsako stvar, ki se pripeti t jetnišniei. Š?! sem ler prisluškoval. S hodnika seveda ni mogoče ničesar čuti. Vrata so masivna.
—	To je čudno. — je mrmral stari služabnik.
—	I)a in slabo znamenje. - je izjavil ječar. — Zapazil sem. da dobe jetniki, ki se morajo toliko časa posvetovati s svojimi zagovorniki, največje kazni.	*
Anton seveda ni sporočil v hiši Šandoreja to. kar mu je povedal Blanžen. pse pa rtkel. da t raji. izgovor še naprej, kar pa ni ni-iiakor prineslo utehe zbranim.
Polagoma je izginila barva s: lic Oionizije. Njen jasni glas je bil napol zadušen v solzah, ko je rekla, da bi bilo boljše, če bi se otlekla v črne, ko jo vendar eela družina spominja na pogreb.
Nenadni prihod dr. Sejnboja pa je prekinil njene žalostne, pripombe. Bil je zelo razburjen, kot panavadi in kakorhitro je vstopil, je vzkliknil:
—	Kakšnn bedasto mesto je ta Sovter! Ničesar drugega kot govorice in bedasta poročila. Ti ljudje so same stare babe. Na poti semkaj me je najmanj dvajset radovednih ljudi vprašalo, kaj bo de Boa-skoran storil sedaj Celo mesto je polno govoric. Vsakdo ve. da je Magloar sedaj v jetnišniei. Vsako hoče prvi slišati povest Žaka.
Položil je svoj štrokokraj klobuk na mizo. se ozrl naokrog in ko je videl same žalostne obraze, je vprašal:
—	In vi nimate Še nikakik poročil ?
—	Ničesar. — sta odvrnila šenešal in Folgat v isti sapi.
—	In nas straš> to zavlačevanje, — je dostavila Dionizija.
—	In zakaj; — vprašal zdravnik.
Nato pa je snel svoja očala, jih skrbno obrisal ter rekel;
—	Ali mislite, moja draga gospodičia. da bi bilo mogoče afero le Boaskorana rešiti v petih minutah? č'e so vam kaj takega ubili v .glavo so storili nekaj zelo nepačnega. -Jaz. ki zaničujem vse prikrivanje. vam hočem povedati iei-nieo. Na dnu vseli teh dogodkov v Valpisonu mora ležat: neka temna intriga, o tem sem trdno uver-,»-n Prav zairMovo bomo spravili Žaka iz zadrege, a to bo izmenjalo trdo delo
—	Gospod Magloar. — je objavil stari Anton.
Vstopil je odlični odvetnik iz Se. v terja. Izgledal je tako izdelan ter nosil toliko znakov svojega razburjenja, da je prišla vsem ista misel, kateri je dala Dionizija izraza :
—	Zale je ;zgublj n.
Gospod Magloar ni rekel, da ni izgubljen.
—	Mislim da je v nevarnosti
—	Zak. — je litvmrala str rt- markiza. — moj sin.
—	Jaz sem roko!, da je v nevarnosti. — je ponovil odvetnik. — Moral pa bi r< či. da j" v čudni, skoro nevrjetni in nenaravni poziciji.
—	Mi poslušamo, — je rekla markiza.
Odvetnik pa jv* bil očividno v veliki zadregi. Ozrl se je z veli-1'iu strahom najprvo na Dionizijo, nato pa na obe teti. Ker pa ni tega nikdo zapazil, je konečno rekel:
—	Prositi moram, da me pustite samega s temi gospodi.
Gospodičui Lavarand sta takoj vstali ter vzeli s seboj svojo nečakinjo ter markize, ki je bila skoro nezavestna. Kakorhitro so bila ;rata zapita, je vzkliknil Šandore, napol blazen od žalosti:
—	Hvala vam. gospod Magloar. da ste mi dali časa. da pripravim svoje ubogo dete na ta strašni udarec. Le predobro vem, kaj hočete reči. Žak je kriv.
—	Tiho. — je rekel zdravnik. — jaz nisem rekel ničesar stičnega. Go«i>od de Bonskoran trdi še vedno iui odločen način, da je nedolžen. V svojo obrambo pa navaja dejstvo, ki je tako nevrjetno. tabo nedopustne ...
___(Dalje prihodnjič.)
Mnenje o zunanji politiki Italije. ~
'"Neue Zuericher Zeituiig,T objavlja zanimiv dopis svojega milanskega dopisnika o pogreških italijanske zunanje politike. Ta članek prinašamo tudi »m, ker je f.ktualen baš sedaj v času italijanske kabinetne krize, ki je razen diugih v zrokov izbruhinla tudi radi neuspehov italijanskega zunanjega ministra della Torrette Članek slove; —
lta.lijan.ski, zunanja politika /ada prepušča neodgovornim faktorjem. da hranijo iluzije in sta vi j a jo v javnosti zahteve, ki jih italijanska zunanja politdta trpi. L njim molči ter jim s tem daje potuho ktr sama na them upni da bo morila kdaj le imela kakšno korist od takšnih zahtev Ta pogreška italijanske zunanj? politike pa ni šele od včeraj, marveč je že jako stara. Ker pa italijanski odgovorni po-ilitjki ne uvidijo te svoje pog~-eške. rato se šir:j > vedno splošne pritožbe. da odgovorni italijanski državniki nimajo ciljev, da ne vidijo dalje kot do konca svojega nosu, in da tudi nimajo hrbtenice. Te pritožbo se pojavijo vselej, kadar se vidijo neuspehi navidezno ra-finiranih poJit:eni!i potez. Ko pregleduje italijansko časopisje svetovni položaj, konstatira melanholično, da Italija ne zavzema v evropskem koncertu tiste vloge, ki bi tikala razvijajoči se zmagoviti državi. Zunanjemu ministru della T< rretti dajejo dobre nasvete in ga pozivajo, nuj energično zastopa italijanska interese na bližajoči se pariški iztočni korrerenci. Pa iaMJO to pot so italijanski izgled! na uspeh prav posebno slabi. Glavni defekt italijanske zunanje politike je omenjena poluha za razne iluzije, ki se ne morejo nikdar uresničiti. Zato je koristim, če se napravi politični proračun za bodočnost.
Glavna italijanska iluzija je njihova zahteva po političnem vod-•stvu Mele antante Splono je bile začudenje nad velikim pogumom Italije, da >«e je up= la vsiljevati samo sebe za voditeljico te nove nastajajoče skupine proti njeni volji. Ne samo, da Italija ni imela nobenega prepričevalnega razloga za svoje ponujanje. — Mala antan-ta bi bila morala biti zares nelcol'ko prismojena. <la b; pristala na skupnost interesov ki ne pomenijo nič drugega, ko odkrito strem-!j*nje po italijanski kontroli. Ktr se pa italijanski nacionalisti šele nazadnje brigajo za realnosti iu ker je lepa beseda zelo ugajala množici. so imj Italiji razpravljali o tej zadevi z-obzirnostjo, ki je bila zelo slična propagandi, in to razpravljanje je zares čimdalje tembolj p«>stajalo pravcata propaganda iwodgovornih. Vlada pa je molčala. Njen molk je dajal potuho naeioiilistlčnim iluzijam, ki so na ta način postajale "upravičene zahteve". Naravno je. da je s tem postala vlada soodgovorna tudi potem, ko so se te r.ade razblinile v nič.
Se pred 11 o so s; pc>mirili nad tem neuspehom, pa že y>riha ja druga žalostna novica. Pod vodstvom Romunije in Jugoslavije nastaja nova balkanska zveza V Belgradu so se zaroke kralja Aleksandra z romunsko prineesinjo še posebno veselili zato. ker pomeni ta zaroka poraz del h: Torrette. GrAlta še sieer ni defjiitivno pristopila k xIali an tan ti. Toda ker so se balkanski problemi v Bukarešti rešili s pomočjo ženitev. si v Rimu niti ne upajo dvomiti nad tem, da bo Grška pristopila. Mala antanta prestaja pošastno velika. Obenem je ona tudi balkanska zveza, in obenem ogrož žč itak težavno italijansko pozicijo v Albaniji. 8 tem se tudi pojasnjuje tajnost, zakaj se Bclgradu nič ne mudi. da prisil: Italijo na odhod iz še vedno zasedene tretje dalmatinske cone., da bi se mogla končno rapailska pogodba kot izpolnjena spraviti v predalček. Jugoslovani očividno računajo s tem. da pridobe na času in ua jim zraste moč. Zato se jim nikamor ne mudi. da bi luknje v tej pogodbi mašili z jalovimi kompromisi.
Tretja italijanska skrb je Mala Azija. Šovinistični tisk je Italijanom dobesedno obetal, da najdejo v Mali Aziji cele gore zlata Te da bodo Lahi dobili pri zelen*, mizi v Parizu. Tudi to pot je Con-«ulta molčala, ko v> nacionalistični listi slikali maloaziiski paradiž v najbolj, vabijh-ih slikah. Nikdo bi ne grajal italijanskega političnega vodstva radi tega molka če b» imelo to vodstvo namen, da drži posest ozemelj v Anatoli ji in c.b Čraem morju, če treba tudi z o-rožjem. Toda pO umiku iz Albanije si seveda živa duša ni upala, da bi na kaj sličnega mislila. Vlada je namesto tega poskušala doseči p vej cilj. da je izigravala Kemai paše proti Grkom, ki jih je Anglija ščitila. Predno r.e je tudi Francija priliznila Turkom, četudi iz drugih razlOgov. je bila Italija njihov edini, četudi sila egoističnl prijatelj. — Oe bi turška vlada v A. n gori kar naenkrat stavila zahtevo, da se odprrvi v Anatoli ji vsal. tuj -«-pliv. in če bi mogfi Kemal paša to svojo zahtevo podpreti tud; z orožjem, potem hi se bila italijanska politika nppram Turkom izkazala zares za zelo ponesrečeno. — Italija bi bila hranila kačo nn svc.jili prsih.
Izgleda torej, da pričenjajo tudi drugi spoznavati Label
HAMBURG
Direktna vožnja z čudovitimi novimi "O" parnikL Potovanje za vse kraje Evrope.	.
ORBITA .......... 31 marca; 12 maja
ORDUNA .......... 14 aprila; 26 maja
ARAGUAYA ..................22 aprila
OROPESA .......... 28 aprila; 9 Junij:i
VESTRIS .............. ....... 20 maja
VANDYCK .................... 3 junija
VAUBAN ..................... 12 julija
Nararnost v Cherbourg, Southhampton, Hamburg.
Vse zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin.
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON & SON INC. AGENTS
26 Broadway	New York
— ali katerikoli jiaj-obrodni agent. —
Nemška samovoljnost.
Kmalu bo tri leta. odkar se je posrečilo miši delegaciji v Parizu priboriti nam našo mejo do Mure. V smislu mirovne pogodbe je naročil avstrijski "" Staatsam-t fur J ust iz " tudi sodiščem v Cmureku .ii Radgoni naj se vzdržujejo vsakega nadaijnega poslovanja v o-liii zemljiških knjigah, ki se ti--ejo občin, ki pripadejo Jugoslaviji in da naj pripravijo vse p<>-trebno, dn s-e te knjige z vsemi pisi vred čim prej izroče pristoj-lim sodiščem Jugoslavije.
Kljub opetovanim urgt-ueant z naše strani pa sodišči v Cmureku in Radgoni tega naloga ne izvršita. i<e v<\-! Odvetnik dr. Kiinig v Cmureku je imel celo drznost, -azglasiti v prizadetih naših občinah. da razume on slovensko in da izvede vsa zeiuljekiijižna dejanja. ker so knjige še v Cmureku in v Radgoni. Naši državljani sle-lijo rt»s temu vabilu, dr. Kuiiicr in Irugl delajo pogodbe in sodLšei v 'niureku iu Radgoni vpisujeta /.emljikujižna dejanja naprej.
Posledica te^a samovoljnega ')rezpraetra postopanja l>o v teh due a.i ill občutna škoda naših državljanov. ki IkkIo morali trj>eti se enkrat vse stroške zemlje-knjižnega urejevanja. Xa drugi drani pa si iščejo prebivalci teh krajev, poselmo sovražniki Jug<»-lavij«*. vedno svojo )>ravieo v Vemški Avslriji. so<lu i je sodijo *.am na pro i ter vzdržujejo na ta način namenoma med ljudstvom, ni.šljenje. da Še vprašanje naše •neje ni urejeno in da so še vedno uide. da pripade takozvuna Apa--ka kotlina še enkrat k Nemški Avstriji.
Pa neglede na to je nemogoč sale realn: kredit in-izadetim po-e^tnikom in vsaka pravilna in varna kupčija s posestvi. To je eni boli obžalovati, ker so vsled ega prizaileti skoraj samo naši 'judje. ki nakupujejo posestva od Nemcev, ki se selijo v Xeruško Avstrijo.
Se hujše pa bo zadelo te ljudi. ';o l,o ko!<r-no potrudila fhianč-la oblast predpisati jim r»-dne lavke. Dee i m kaže ta oblast Irugje včasih neverjetno iznajdljivost. pušča tukaj kar eele okra-ic že skozi tri leta neobdavčene. Poslediea t^gp ni samo. da s<* na-fira za te ljudi avtomatično velik lolg državi, marveč da tudi ol>-line ne morejo izpolnjevati svojih lol/n<»st:i, ker seveda ne prejemalo nikakršnih dok lad.
rreditev t»*h razmer je zato uijuo potrebna in bi se morala naša vlada z vso resnostjo posvetiti temu vprašanju.
-daj. ko se pogajajo naši in av-strijs;ki gospodarski ziistopniki. bi bilo najbolje, da s»* tudi to vprašanje spravi v razpravo.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo ix New Yorka.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDkAVNlK
638 Pen Av*. P)Htb«r(h, Pa.
Ph^tar it Mi-itanik Mhi
r »M "'sisžs
rnutnm»mH krn ^^ fcl ^ MM ■ gh^
mamoti« aS mJZmfl ^»wjjrt Irt hkaiii, tae te bm-
^ i il—al idiMrla po a-
nJl Ui^ cVMtta
« Ju v»T»SSi
HjpruaoM Ml roine »h
1;™» fcfcrtti la TlUU MB
ffiiT	• »te
»S:
g^"11' g M^—'O.WM atfU
«r*t OHnfm T	k-
b nt pitH^o Ubit
^^ sr^r airjs;
AQUITANIA	t«	marca	— Cherbourg
N. AMSTERDAM	C5	marca	— Bouloftna
HOMERIC	«5	msrca -	— Cherbourg
LONE STAR S.	25	marca -	— Cherbourg
ROCHAMBEAU	28	marca	— Havre
YORK	n	marca	— Bremer
ORBITA	81	marca	— Hamburg
HUDSON	1	aprila	— Bremer
OLYMPIC	t	aprila — Cherbourg	
KROONLAND	1	aprila	— Cherbourg
NOORDAM	1	aprila	— Boulogne
LA LORRAINE	1	aprila	— Have«
MAURETANIA	4	aprila -	— Cherbourg
PARIS	5	aprila	— H a vri
LAPLAND	8	aprila •	— Cherbourj
ROTTERDAM	8	aprila	— Boulogne
AQUITANIA	11	aprila -	— Cherbourg]
SEYDL1TZ	12	aprila	— Bremer
FRANCE	12	aprila	— Havrt
ORDUNA	14	aprlia	— Hamburc
RYNDAM	15	aprila	— Boulogne
AMERICA	15	aprila	— Cherbourc
FINLAND	22	aprila	— Cherbouri
OLYMPIC	22	aprili	— Cherbourj
POTOMAC	22	aprila	— Cherbcurc
MAURETANIA	25	aprila — Cherbcurt	
ARABIC	25	aprila	— Genoj
HANOVER	26	aprila	— Bremer
PARIS	26	aprila	— Havr«
ROCHAMBEAU	27	aprila		— Havre
OROPE8A	ts	aprila	—	Hamburg
ZEELAND	29	aprila	—	Cherbourg
N. AMSTERDAM	29	aprila	—	Boulogn«
ARGENTINA	29	aprila		— Trst
AQUITANIA	2	maja	—	Cherbourg
LA SAVOIE	•	maja		Havre
NOORDAM	6	maja	—	Boulogne
YORK	10	maja		Bremen
FRANCE	10	maja		- Havre
LAPLAND	13	maja	—	Cherbourg
ORBITA	12	maja	—	Cherbourg
HUDSON	13	maja	—	Cherbourg
ROTTERDAM	13	maja	—	Boulogne
MAURETANIA	16	maja	—	Cherbourg
MAJESTIC	2«	maja	—	Cherbourg
RYNDAM	20	maja	—	Boulogne
AMERICA	20	r.iaja	—	Cherbourg
PRtS. WILSON	20	maja		— Trst
AQUITANIA	23	m*ja	—	Cherbourg
PARIS	24	maja		— Havre
ORDUNA	26	maja		Cherbourg
FINLAND	27	maja	—	Cherbourg
rcrencaria	30	maja	—	Cherbourg
N. AMSTERDAM	3	junija	—	"Roulogne
OROPESA	9	Junija	—	Harrburg
ROTTERDAM	17	junija		B-ulogne
MAJESTIC	17 Junija		—	Cherbourg
' BERENGARIA	20	junija	—	Cherbourg
ADVERTISEMENTS.

HITRA POT
HITRA PCT V EVROPO. TESNE ZVEZE Z
JUGOSLAVIJO
Pogosto odplutje velikih parnikov
^ Rž® Stak
\ Chtrljourg iu -\iiivvcrpoii FINLAND. KROONIAND, LAPLAND ZEELAND, SAMLAND, GOTHLAND
American IINS
\ Cherbourg, in Hamburg MANCHURIA, MINNEKAHDA, MONGOLIA, ST. PAUL
^white Star
v Chtrbourgr in Southampton
MAJESTIC (56.000 ton> največji parnis na svetu. OLYMPIC (46..100 ton)
HOMERIC <54,000 ton)
Jako vabljive udobnosti za
potnike tretjega razreda.
Dobra in obilna hrana. Veliko zaprtih prostorov. Udobna dr'^abna
zbirališča. Uljudni služabniki, ki govore VuS jesil'.. Vprašajte pri
Passenger Department
No: 1 Broadway. New York
all pri lokalnih agentih.
OgMOiOR
Najhitrejši moderni parrilkl na svetu. Izborna postrežba potnikom.
V	vašem mestu ali bližini Je lokal-
nI agent.
V	Jugof !av?jo, Bolgairfko, Rumunsko in P^adžarsko,
Preko Reke in Trste.:
ITALIA
24. marca Karta $1)0. — Davek $3.
.Želinnioa da Ljubljana Sl.65. Preko Cherbourg:
AQHTANIA
21 marca
Dospelo je novo
:: suho grozdje.
',1 Muškatel zelo sladke »lebele j.i-^ gotlp, boksa .K) funtov .. £fi.50 Ctrar pro/flje največje in naj-]sladkejse Jagodo, bok>a fun-
;; tov ...................... $7.30
X Malo črno jrrsko ^ro/.dje, zelo sladko, buksa 50 funtov .. $6.50 Cesplje fr.nt po 1<> roiitov. Za večja naročila j »osojne cene.
PofilJlto S3, r.% rafua vsaJc« boks«
ki naroČita ln oosiall bor.o tako]. BALKAN IMPORTING CO. 51-33 Cherry Street New York, N. Y,	j
M > M M » M M t M I M * n t >
POTOVANJE IZ EVROPE.
Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga ?amorete sedaj dobiti sem. Nadalje za morejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo planiti vir.oj pii ameriškem konzulu / amerik nnslv: m denarjem in ravno tako morajo na Ellis Islandu svoto $25.00 pokazati v ameriških dolarjih.
Glede denarnih pošiljatev v U. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin (affidavitovl in voznih listkov se obračajte na najstarejšo slovensko *vrdko:
Frank Sn.kser State Bank, F2 Cortland t St, New York, N. Y.
POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA
Ta slika Vam pokaže pravi glasni Columbia Gramofon, kateri Igra tako čisto In glasno, da ga sllšita na milje dr;leč. V zalogi jih imamo 300 In da jih čimpreje razprodamo, damo vsakemu kupcu, k| narodi tak gramofon, čisto zato zavratno Igle all par inan£»tnih gumbov za $5.00; ženski pa damo krasno okrašeno naprsno broško za $5.00 In sicer zastonj', Garantiramo, da je vsak gramofon pravi Columbia nov In ne ponarejen, Ako js kaj druzega, Vam vrnemo denar takoj. Cena gramofonu na eno močno pero Je $30. Cena gramofonu na dve močni peresi je $35.
V zalogi Imamo prave slovenske, nemške In v vseh drugih Jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka Igra na ob* strani Cenike pošljemo zastojn, pišite ponj na:
IVAN PAJK, 24 Main St., Coneinaugh, Pa.
0~r> O M t N l
Znano nam Je, da Vam nekateri ponudijo star, prebarvan gramofon za novega, ali pa obrabljene plošče za nove: Čemu kupiti starino za novo, ko pa pri nas dobite pravi glasni, čisto nov gramc'in In čiste nove plošče za Isto ceno. Ne pozabite, da smo mi direktni od Columbia tovarne postavljeni zastopniki v Conemaugh, Pa. 24 M^.in St.
P R A T 1 K E!
Citateljem naznanjamo, da smo sprejeli par tu>oč iztisov
"Družinskih Pratik"
En iztis stane 20 centov
25 iztisov $3.75; 50 iztisov $6.50; 100 iztisov $12.00
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street	New York City
ftOJAKL NAROČAJTE SE NA "QLA8 NAEODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH