142. številka. a Izdanje za torek 26, novembra 1895. _(v Tma, v torek zjutraj dne 2H novembra 189».) Tt v'nj X X. „EDINOST" izhaja po trikrat na toden t ft<»«tili i?-•Unjih oh koristil* AotrtUih m nobotkh« Zjutranje izilunje izhaja oh h. uri zjutraj. \reirrno pu »h 7. uri Terer. — Obojim i*trlJ* f- 1* tri MM«. . . li.Mn , . . 4,— xa pol leta . , „ .i.— „ , » 'a t«b leto . . . 10.— . „ , I« - Na naročbe brez prlltien« nnroćnino st ne jemlje ozir. 1'oHHiničtie Htovilkn ho dobivajo t pru-•i ujni nicali tohaka V trstu po 2 n*<\ iiten Trstu po 3 ntć, Sobotno vuA^rini ii'Uiijs v 'Irntii A ni-., izrrn Truta S nt. EDINOST Oglati ra^un«" p«1 t»rifi » i> i na .h«*, z Hahi frknni *■> pt ^rmtor, k- k - ?»t>»-„-a v! *r? l'o«lnnn o- urinira luj.lTn'1 h' ■ Oil^l l'|(l.l-l Ifii. <0 r.lČU" ii. ■ p 't; > V»i .i.ipisi naj a« poiiiiaj .r-' ■ i nlira C'\>- i»i,i »t. IS. V*«« j t'i biti frankovi.ii >. kor nMrai; .v ■ « ■ u »pr «j i'iuio. R>ki>piii s« Naročnine, rr>k!ain:i> ij > iti »'c ro-• -m,« ti prfvniMtro ulici "J j p i -colo h*t. 3, II. niiiUt. l)>i| .in < uacif« »«• pro»: j pi ■. n Glaailo aic poUtlćne^a di*u«tva za, Primorsko. r .ain^tlJa Hohewartov klub in Slovenci. Po dogodkih na Dunaju — iz kojih nam odseva skrajna napetost med novo vlado in krščansko-socijalno stranko - in po spremembah v razvrščenju strank v naši poslanski zbornici, nastopivših vsled znanih dogodkov, je pač umevno in potrebno, da slovanska glasila razpravljajo o odnošajih Hohemvar-tovega klnba do vlade na jedni in do nas Slovencev na drugi strani. V večernem izdanju od minole sobote smo že povedali, kako sodi na skrajnem desnem krilu stopajoči „Slov. Gospodar* o postopanju slovenskih Hohemvartovcev nasproti stranki krščanskih socijalistov. „Slovenec* je minole sobote ponatisnil članek i/. .Primorskega lista*, v kojem se na jasen način izražajo simpatij« do dra. Luegra — in ker ga je „Slovane*-." ponatisnil brez komentarja, moramo soditi, da mu pritrjuje — in kako sodimo mi o nnsprot-stvn Hohemvartovcev do krščanskih socijalistov, glede na to so pać na jasnem naši častiti čitatelji. Danes pa nam je priobčiti izjavo na skrajnem levem krilu stopajočega »Slov. Sveta" o razmerju med Hohemvarto-vim klubom in Slovenci. S tem dobe čitatelji zadostno podlage za samostojno sodbo. Članek v „Slovanskem svetu* se glasi: Iz klnba konservativcev pod načelstvom grola Hohenwai ta je izstopilo nekoliko nemških konservativcev radi tega, ker jim je hotel ta klub skrčiti svobodo, da bi se potegnili v interesu krščanskih socijalistov za dr. Luegerja in kritikovali postopanje vlade ua to stran. Nemški konservativni secosijo-nisti zagovarjajo jako stvarno in pravilno svoj izstop, ker že kot zagovorniki krščanskih načel niso mogli biti indiferentni nasproti dejstvu, da se od dveh tretjin izvoljeni dr. Lueger ni potrdil dunajskim županom, potem pa kažejo, da Hohenwartov klub je pokopal StaroČehe, in da ista usoda bi čakala tudi njih, ako bi vstrajali v takem klubu. Naposled se pritožujejo, da so jih zapustili tudi slovenski Holienwartovci, k ljubu temu, da so jih podpirali v celjskem vprašanju in v oble pri njih opravičenih težnjah. Zuuaj kluba, pravijo ti nemški veljaki, bodo laže zastopali interese širših množic nemškega naroda, zajeduo bolje Ščitili tudi naci-jonalne iuterese istega nemškega naroda, kljubu temu, da hočejo ostati pravični tudi nasproti drugim narodnostim. Nemški konservativni secesijonisti neposredno dovdarjajo, da Hohemvartov klub ima fevdalski značaj, da zastopa pred vsem politiko in interese češkega fevdalstva. Ti nemški poštenjaki so doslej prikrivali, kaj jih tlači v klubu konservativcev, sedaj pa so razodeli vse, kar je bistveno, in si tako olajšali srce. S tem pa so olajšali tudi zadaćo slovenskih misliteljev, ki so to- PODLISTEK. Srečna novela. H. v. spisal O. Hoiuaniv ; poslov. Fr. V—c. (I)alje.) „Uotrečemu tako krasotice, obviselo mi je oko večkrat na neki čmolaski v loži prve vrste. To ti je bilo lepo dekle, vitko, nežno, kakor si jo le želeti moreš. Iz lica sem ji čital vse čednosti njene duše. V bujnih čr nili laseh je bil zataknjen droben bel cvet, poleg njega popek rože, na katerem je krasen biser kresal vsakovrstne barve. Lice je imela belo in rudeče, izmed malih rožnatih usten pa ji je sevala vrsta Mestecih zobčkov. Gornje telo je ovijala svilnata, z baržunom pošita oprava, spreminjajoča rumenkasto in zelenkasto barvo, kakor kedar se pripogiba na pol zrelo žito. Na levi strani je imela pripeto kitico cvetja, ki se je nalik vejica obešala doli po prsih. Diven, a bogat ukus!" likrat v istem smislu označevali Hohemvar-tov klub; slovanski narodi morejo spoznati, da tudi nemški poštenjaki so prišli do istega p reve »jenja, katero so misleči slovanski de- : jatelji gojili že davno, da ne rečemo od začetka. Dr. Rieger, dasi sam zaresen miali-telj in do poslednjih let znaten politik, dal se je vendar slepiti in voditi od čeških fevdalcev, in to je naposled uničilo njega in mogočno staročeško stranko. (Ješki plemiči so stalni jedino v brambi svojih specijalnih interesov. Te interese pa najlaže zastopajo, ! ako se ravnajo po vetru, ki piha od zgorej, in oni tok tega vetra dobro poznajo. Ako je sistem protislovanski, zasučejo jo po tem si- » steinu ; ako ta sistem nasprotuje izvršenju ! historiškega prava, odvračajo se od tega prava ; ako se zdi še nadalje sistemu potreben | duvnlizem, zagovarjajo oni tudi duvalizem, i kljubu temu, da so še v tem desetletju v svoji i sredi imeli odločnih nasprotnikov duvalizma. ; Ali se morejo Slovani pridruževati take vr-ste politikom, ki dosledno v interesu svojih ' starih privilegijev zagovarjajo in podpirajo protislovanski sistem ? Ce niso slovanski narodi Se dozorel! za primeren odgovor, potem jim ni možno pomagati, ako se pri trajanju protislovanskega sistema vedno bolj slabša njih nacijonalno-politiško položenje. Slovenci so svojo nezrelost pokazali s tem, da so doslej imeli alt v celoti ali pa v večini svoje poslance v protislovanskem fevdalskem klubu, ki ga vodi celo njih zastopnik grof Hohen-wart. Slovenski drž. poslanci že radi tega niso mogli biti nikdar odkritosrčni nasprotniki protislovanskega sistema, da so se uda-jali vodstvu konservativnega, odločilno fev-dalskega kluba. Drobtine, katere so slovenski zastopniki lovili za slovenski narod, dajale so se jim za velike usluge, ki jih do današnjega dne delajo protislovanskem u sistemu. Te usluge niso manjše, ako jih delajo nekateri slovenski poslanci nekaj časa zunaj Hohemvartovega kluba. Ti poslanci so se tako zazibali v protislovanski sistem, da se uiti ne zavedajo več, da je Hohenwartov klub suplement vsakodobue večine, ki je voljna podpirati in vzdržavati ta sistem. Hohenwartov klub bode še nadalje tisti suplement, brez katerega bi ne bilo zanesljivih večin v državnem zboru; ta suplement je vezal ali celo vstvaril bil koalicijo in jednako, veduo v protislovanskem smislu, bode tekal na pomoč, kedar in kjer bi bila opasnost za protislovansko večino. In nasproti takemu klubu nimajo Slovenci, nima večina hrvatskega cialitavakega iti slovenskega naroda poguma, da bi si izbrala drugih poslancev ali v obče prisilila te, da bi jo krenili na drugo pot? Ti poslanci so pomagali pokopati Taaffejev načrt volilne reforme, in li poslanci se že postav- »Torej pravcata boginja ?w „Boginja vseh boginj! Kraj nje je sedel človek kakih petdesetih let, a živahen, okreten, nemirnih ori j. brezdvomuo njen oče ; gledal je neprestano ua pozorišče. Iz pored-nosti sem sklenil ves večer ostati pri tej krasotici in ne odtegniti pogleda od nje, prež«, se-li bodo srečali najini pogledi14. »Gotovo si mislil: sedaj ali nikdar, pa naj se zgodi, kakor se hoče !* „Da! Ko sem že slučajno zašel v gle. \ dališče, naj se vsaj nečesa naužijem. Slušaj 1 dalje: res, ni trajalo dolgo, ko je ona opazila. da jo motrim, in pogledala me je večkrat mimogrede ; ko pa je videla, da sem opetovano uprl v njo oči, segla je po ku-kalnik, namerila ga name in ure dolgo motrila, tako, da sem moral za trenutek povesiti svoj pogled, kmalu pa sem ga zopet uprl v njo. Ijajo ali direktno proti krščanskim socijalistom, »li pa jim odtezajo v odločilnih moment ili sv«»je glasove ! Torej večina slovenskih in dalnt. brv. poslancev je pripravljena hoditi šii na dalje s fevdalci in ž njinti v soglasju podpirati vse to, kar natnerjajo ohraniti ali vstvariti v soglasju s protislovanskim sistemom in ne na škodo interesov fevdalnih in modrih modernih kapitalistov. Slovenski zastopniki pri vsem drugim zagovorniki neslo vanske aristokracije! Ti zastopniki zagovorniki volilne, reforme, ki bode ugajala plemskeinu in iiepl«mskeinu kapitalizmu ! Ti zastopniki — snpodporttiki duvalizma, in s tem vse zunajne in notranje protislovanske politike! Pač dobro kožo tuorajo imeti, a narodne množice so pač na nizki stopinji po-litiškega razuma, da morajo trpeti take za-stopuike! Pri vsej tej politiški bedi trdijo ravno sedaj, da slovenski Ferjaučlči in brv. somišljeniki kar koprue vrniti se v Hohemvartov klub ! Da, d;\, nemški konservativci izstopajo, ker poleg drugega jim Hoheinvatov klub ne ščiti dovol j nacijonalnih interesov; no nacijo-nalni interesi slovenskega naroda so že dobro zabranjeni z rešenjem Celjskega vprašanja; ta narod si more torej privoščiti i nadalje poslance, ki bodo pomagali tlačiti interese slovanskih narodov v obče! Grof Badeni je v novo povdarjal, da njegova vlada stoji nad strankami; no značaj slug je tak, da se vsiljuje in laska tudi tam, kjer odločno zanikajo njih potrebo ! Narod slovenski, kdo te zastopa? ----- Rojaki! Pred dobrim mesecem odprla so se v kraljevem Zagrebu vrata novemu, veličastnemu Talijinemu hramu. Od blizu in daleč prihitel je narod hrvatski, da prisostvuje temu, za razvoj hrvatske dramatske umetnosti tako znamenitemu dogodku. Vso slavnost pa je zlasti poveličevala navzočnost, kraljeva, ki je veliki pomen gledališča za kulturni razvoj hrvatskega naroda svečano priznal s tem, da mu je iz svojih zasebnih sredstev dovolil 10.000 gld. letne podpore. Poročila, ki so prihajala k nam o novem hrvatskem gledališču in njegovi sijajni uredbi; vesti, katere so nam prinesli rojaki, ki so bili navzoči pri otvoritveni slavnosti, o umetniško dovršenih predstavah v tem krasnem Talijinem hramu; popisi, s kakošnitu navdušenjem je hrvatski narod pozdravil njega otvoritev: vse to našlo je radosten odmev tudi v slovenskih srcih. Saj ga ni srečnega dogodka pri naših po krvi in jeziku najbližjih nam bratih onkraj Sotle in Kolpe, ki ne bi zbudil v naših srcih najsimpatičnišega odmeva. Hratovska ljubezen pa nam veli, da temu sočustvovanju damo tudi vidnega izraza. „Ha, ha, ha!u, nasmejal se je Miloš in dostavil : Bila ti je počila, struna poguma. „Ej, moj Miloš, da si me videl tedaj, bil bi se ua glas nasmijaI. Nedolžna kri šinila mi je v lice, da uii je gorelo kakor živa žrjavica iu srce je. zaigralo kakor nikdar popred, in kakor bi me gnalo k njej. Ko bi v tistem trenutku imel krila, zdi se mi, da bi bil poletel k njej". „Ha, ha! Kakor podunavski vrabec!*, oglasil se je Miloš šaljivo. „Čudno, a srečno čutstvome je obvzelo, iu spominjam se ga še danes; kakor da sem v njej naše svojega angelja." „Kdo ve, ga-Ii nisi?* „Tako me je trikrat motrila, svobodnim očesom pa po večkrat, iu rekel bi, da jej je pogled postajal vedno milejši; posebno, kedar j« ploskala z malimi, belimi ročicami, gledala je smeje se na mene. V tem trcnotku se mi je zazdelo, kakor da me objema rajska Zato se je osnoval odbur rodoljubov, ki si je postavil nalogo, prirediti skupen obisk Slovencev v hrvatskem narodnem gledališči. Južna železnica dovolila je v ta namen poseben vlak, o katerega vožtiem redu iu cenah poda jemo v posebnem razglasu potrebna pojasnila. Rojaki! 1/. Zagreba dohajajo nam poro «*ila, da nas bratje Hrvatje pričakujejo z odprtimi rokami. Pohitimo torej mnogoštevilno mej nje, da jim stisnemo junaške desnice iu da znovlč utrdimo bratovske vezi, ki nas družijo. Da te vezi, da vzajemnost slovanskih rodov --zla*'t i Hrvatov in Slovencev—mej seboj, niso I« prazne fraze, dokazalo se je najsijajueje letos, ko je grozna potresna katastrofa zadela našo ljubljeno belo Ljubljano. Pomoč, ki nam je dohajala od bratov Hrvatov, je najboljši dokaz za to trditev ; ta pomoč bila je tako obilna, da je siromašni naš narod nikdar ne more v stanu povrniti. Hvaležnost naša ne bode nikdar zadostna; zato pa bodi iskrenu bratovska ljubezen odplačilo za to Ijubeznipolno požrtvovalnost. Rojaki! Do svidenja torej v kraljevem Zagrebu ! V Ljubljani, dne 15. novembra 1S9H. Orfhor ;a (»'irctlbn gledaliMnn/a rlafoi r '/.: Andrej Gabr&ćek. lastnik tiskarne in urednik „Soče" v Gorici, dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu, Ivan Hribar, ravnatelj banke „Slavijo" v Ljubljani, Ivan Pl»nlan. notar v Ljubljani, dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani, dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celji. * * * Iz vožnega reda posnemamo, da s« posebni vlak odpelje iz Ljubljane dne B. d«, cembra ob fl, uri đH minut zjutraj iu dospe v Zagreb ob U. uri predpoludne. Kdor ne bi se hotel vrniti s tem vlakom, smel se bode peljati nazaj v Ljubljano s katerimkoli poštnim ali mešanim vlakom v teku osmih dnij. Vožue cen« iz Ljubljane tja iu nazaj so sledeče: za prvi razred H :;M., za drugi razred G gld. iu za tretji razred 4 gld. Program bivanja v Zagrebu je: I. t) prihodu vlaka pozdrav na kolodvoru. II. o poludne skupni obed v dvorani Schueiderjeve restavracije. 111. Ob treh popoludno ogled mesta. IV. Ob sestih zvečer slavnostna prelistava v gledališči. V. Ob devetih zvečer komer« v restavracij j „Kula", odkoder se izletniki, ki s« vrnejo s posebnim vlakom, podajo ob jednajstih na kolodvor. — Za slavnostno predstavo dala je gledališka in-tendauca odboru ua razpolaganje vse sedeže v parketu. Cena jim je v I.—lil, vrsti po 2 gld., v IV.—VIII. vrsti po i gld, 50 kr., in v IX.—XVI. visti po l gld. 20 ki. Kdor se oglasi za izlet, pošlje naj pd«g cene za vozili listek tudi ceno za sedež v gledališči gospodu Josipu Prosem-u v Ljubljani, od katerega prejme dve legitimaciji in sicer jeuuo za blagajuico tiste železniške pn.-iaj •, na sreča. Neko srčnost mi je vdahnila, /ivci so s« okrepili, in pozabil sem na svoj" tt.. .,; prvikrat sem čutil, da se mi je ganila sire in naši. svoj zaželjeni ideal". „Zakaj j«j nisi znklical: Jagnji- moj« ?", vskliknil je Miloš šaljivo. „Čakaj in poslušaj!", na litje val je Zvonimir nestrpno. „Predno je odšla doin >v, gledala m« je zopet dolgo časa. Sedaj i :i sem bil v svoji domišl|iji še nemirnejši. Pozab I m-hi Id) na Sleva, hitel i/, gledališča, da jo pričakam pii izhodu iu res — evo j«! šla je kraj mene in me milo pogledata, in stopivši v kočijo, obrnila j« svoj pogled zopet nam«, nagnila se ven kaj, kakor bi se mi naklaujulii, in v tem trenutku padla ji j« kita cvetja raz prsa. .laz priskočil sem in pobral cvetje, ali predno sem je zravnal, minirala j« kočija, cvetje pa je ostalo v mojih rokah. Kvo ga v čfiši !• (I tal j« piih.) kateri vstopi, drugo pa za gledališče. Vozni listki dobivali se bodo edino le proti legitimaciji. Zunajni udeleženci imajo za poštne stroške pošiljatvi priložiti 15 kr., ker se bodo legitimacije odpošiljale s priporočilnim pismom. Politiške vesti. V Trstu, dne 25. novembra 18914. Deželuozborske volitve na Kranjskem Danes volijo mesta in trgi. Narodna stranka kandiduje: 1. za stolno mesto Ljubljano Ivana Hribarja in Petra Grasse-lija; 2. za mesto Idrijo dra. Danila Majaroua; 3 za Kranj in^Škofjo Loko Viktorja Globočnika; 4. za Tržič, Radovljico in Kamnik Ivana M u r n i k a; 5. za Postojino, Vrhniko in Lož Josipa Lenarčiča; 6. za Novomesto, Višnjo Goro, Črnomelj, Metliko, Kostanjevico in Krško dra. Ivana T a d I a r j a Konservativna stranka kandiduje : za 1. skupinu I v a n a V e I k o v r h a (druzega kandidata ni postavila, ker menda noče nasprotovati Ivanu Hribarju); /.a 2. skupino Srečka Stegna rja; za 3. skupino dra. Ivana Susteršiča; za 4. skupino K a-r o 1 a Pollaka; za 5. skupino ni postavila kandidata; za 6. skupino Josipa viteza Savinscliegga. Pri vsej svoji rezervi se vendar ne moremo prečuditi, kako je mogla katoliška-na-rodna stranka zlesti do viteza Savinschegga. „Slovenec* pravi sicer, da Savinscheggov program ue nasprotuje v nobeni točki načelom narodne stranke in da je ta program prikupen. Mogoče, a nam ne! Gospod Savin* sehegg ne le ne omenja niti z jedno samo besedo, da je sam Slovenec — a Slovenci potrebujemo slovenskih zastopnikov! — ampak niti tega nam ne obeta, da se bode kedaj li o tez al za pravice Slovencev. Jedino to obeta, da ne bode nasprotoval našim pravica m. In s takimi programi naj bi se zadovoljili Slovenci! 1 V sedanjih dneh odločilnih borb potrebujemo Slovenci zastopnikov s pozitivnimi programi, potrebujemo — bojevnikov! G. Savinschegg pa bi hotel biti le toliko milosten, da ne bi se pridružil veliki vojski nasprotnikov, ampak hoče le uihuo gledati, kako se — drugi bore za narodna prava Slovencev. Ali nam vsaj niso prikupni taki programi! Sicer pa povemo vsem onim, ki tega ne vedo, da je g. Savinschegg že več let sedel v deželnem zboru kranjskem kot zvest pristaš — pok. Dežmana! A Dežnianovo iuie — Itog se mu usmili duše! — je značilo program, strupeno nasproten narodu slovenskemu v vseh svojih točkah. Sedaj pa še par besed o volilskera shodu, vršivSeni se v Ljubljani minoli četrtek. Pravo za pravo nočemo govoriti o programu, ki sta ga razvijala kandidata Hribar in Gra-selli, ampak nas zanimajo le par izjav. Nedavno temu smo naglašali ravno mi, ob neki posebni priliki, da delati obe stranki krivico Ivanu Hribarju. Mož ima odkritih in za-vratnih nasprotnikov na vseh straneh in le premnogokrat se stvari banke „Slavije^ izkoriščajo nelojalno proti osebi Hribarjevi. Sedaj pa čujmo! Liberalni dr. Tavčar i«* rekel na tem shodu : Ko je prišel potres, je bil H r i h a r jedini, ki ni izgubil glave. Delal je požrtvovalno in vspešno, tako, da bi bita sramota, ko bi ga zopet ne volili poslancem ! Profesor na sementfči dr. K r e k, torej konservativec nnjčistejše barve, je pa vskliknil. da spoštuje Hribarja ko t delavno m o ć i n značajnoga m o ž a! Sedaj pa ne moremo razumeti tolikega nasprotstva do moža, o katerem pravijo na jedni strani, da je na svojem mestu tudi v najkritičniših treuotkih, na drugi pa, da je delavna moč in pošten značaj! Če še pristavimo temu, da je ta .delavna moč" in ta pošteni .značaj" tudi kaj kocilijanten v zasebnem občevanji, da je torej prav lahko govoriti ž njim, potem smo menda dovelj podprli svoje začudenje! Ali nimamo torej prav, ko trdimo, da ima prepir na Kranjskem mnogo osebnega na sebi ? ! Različne vesti. Doneski za moiko podružnico sv. Cirila in Metoda. Ker so bili obdarovani knjižižicoj ,,1'uvajmo svoje prnstarine* so darovali gg Ivan Černe, župnik v Barkovljah, 5 kron. Anton Klodič vitez Sabladoski 4 krone, A. C. 1 krono in Mihael Plaper (II darilo) 60 stot — N. N. je daroval 1 krono v svrho, da opozori nekpga gospoda, da svoj dolg poravna. — G. Jos. Kran.jc trgovec je daroval 2 kroni. „Uglari" na Prošeku so nabrali 4 krone 22 stot. g. I var: Macarol je nabral 80 stot. a ne le 40, kakor je navedeno v zadnjem izkazu. Vrtin«. Z luno — katere ni videti za oblačnim nebom že par nočij — spremenilo se je tudi vreme. In kakšna prememba! -Burja nastopila je svoje gospodstvo z znano svojo tržaško brezobzirnostjo, a nastopila je h krati tako silno, da mora najtrdovratniši .vremenski prorok" nehote vskliknoti: „Z Bogom jesen, z Bogom solnce, z Bogom cvetje!* Burja je prinesla s seboj prav občuten mraz, nenavaden v Trstu v tej dobi. Včerajšnjo noč in dopoludne pa nam je prinesla v divjem svojem teku iz severa celo milijarde onih nežnih kristalov, katere imenujemo v navadnem življenju „sneg*. Iz tega moremo sklepati, da je včeraj na Krasu in dalje proti severu prav pošteno^medlo. Morje je bilo — in je še — strašno razburjeno: peni se kakor v opravičeni jezi, da je drami surova severna gostinja iz sladkega miru. Parniki so vsled razburjenega morja dospeli v Trst mnogo zakasneli, toda nesreča ni se pripetila v jadranskem morju nikakoršna, doslej vsaj nam ni znano o kaki nesreči. Jedino grSka jadranica .Podromos" izgubila je blizu miljskega zaliva v groznem viharju dve jarboli in je sploh zelo poškodovana. Z ve« likim trudom spravili so jo v tržaško pristanišče. — Na kopnem, v mestu, podrla je burja neštevilno ljudij ; mnogo njih došlo je na zdravniško postajo prosit, da jim obvežejo krvave sledove neprostovoljne dotike s trdim tlakom. Najnesrečniša izmed teh bila je SOletna kuharica Amalija Ceran, katera si je na trgu delle Poste razbila nos. Kvo neodpustne surovosti burje proti „nežnemu spolu", kar jej moramo zameriti tembolj, ker je sama ženskega spola. Potem pa hočejo ženske, da naj bomo galantni mi moški vsikdar in povsodi. Veselica n« korist družbe av. Cirila In Metoda izvršila se je miuolo nedeljo uprav sijajno, ako pomislimo, da je bilo vreme tako, kakor da so se vznebili svojih okov vsi razdivjani elementi. O vremenu minole nedelje na večer omenjamo na drugem mestu, tu bodi povedano le na kratko, da je bila burja toli silovita, da živ krst ni sel izpod strehe, ako ui moral. Uverjeni smo bili, da bode redka ona ženska, ki bi se upala v takem groznem vremenu na ulico, če tudi s plemenitim namenom, da se udeleži veselice na korist družbi sv. Cirila in Metodu; kamo-li da bi pričakovali udeležbe iz naše okolice. NajverojetniSe se nam je zdelo po takem, da s» veselica preloži na prihodnjo nedeljo. Tako ozlovoljeni podali smo se na ulico v boj se silovito burjo in po krepkih naporih prerili smo se veudar do telovadnice .Tržaškega Sokola', Morete si misliti, koli presenečeni smo bili, ozrši se po dvorani.Vsi sedeži so bili zasedeni po vrlih naših gospeh in gospodičinah. Nehotć smo vskliknili: čast temu ženstvu, ki vrši svojo rodoljubno dolžnost tudi tedaj, ko bi mu ne bil zameril nikdo, ako bi bilo tudi ostalo doma! Tudi naše moško razumništvo prihitelo je v veliko većem številu nego smo pričakovali. DA, tako je bilo, kakor smo rekli gori: le oni je šel izpod strehe, ki je — moral; a ker so naše vrle dame in gospodje vendar le došli, kaže, da so čutili v svojih srcih, da morajo! 1! Ljubezen do naše družbe jim je velevala in oni so se pokorili temu velevanju in došli so. In tako premišljajočimi stopilo nam je živo pred oči, kolika bi bila še le udeležba, da nam je bilo verne mileje. Glede na dohodek nam je seveda škodovalo grdo vreme, a tudi glede na izvršenje programa ni vplivalo baš ugodno. V prvo sta nam istega dne oboleli dve važni sili: tenorist Josip Masnec in izborni spremljevalec Vrbka, vsled česar je moral — v naše iskreno obžalovanje — izostati nežni samospev iz opere .Teharski plemiči" in se je na mesto dvoBpeva iz opere .Prodana nevesta" moral peti samospev. A vse te neugodnosti so srečno premagali sodelovalci pri veselici. Mogočno je donel, spremljevanjeni vojaškega orkestra krepki Zajcev zbor „Zrinski-Frankopanka", v zboru „Naša zvezda" pa je solist g. Janko Mactik — nastopivši, nota bene, namesto g. Josipa M&snera — toli tino izražal koprneče hrepenenje, da je ta zbnr napravil uprav mogočen utis. (4. Macak nima le lepega glasu, ampak ima še drugo čednost, brez katere si ne moremo misliti dobrega pevca: on zna rabiti svoj gtas in modulirati tako, se da ušesu poslušalcevemu ne pozgnbi tudi najftniia nijansa. S kratka: g. MacAk ne poje »amo grlom, ampak tudi — srcem. Tako treba, ako hočemo, da pesem najde svojo pot v srca! Vse hvale in pohvale je bil vreden tudi zbor, ki je razumno in diskretno spremljal solista. Oba zbora sta se morala ponoviti tia burno zahtevanje občinstva. Vilharjev samospev „Na morju" in samospev iz opere »Prodana nevesta" je pel g. dr. Gregorin spremljevalcem klavirja. Gosp. dr. Gregorin je star in izšolan pevec, o njem ne treba govoriti mnogo. Hvala mu, ki se ne odteza nikdar, ko treba koristiti dobri stvari ! Ob zadnji pevski točki se nam je uprav naslajala duša. In res: komur ne povzdigne duše, rekli bi, nad pozemske nižave Forsterjev nežnomili mešani zbor „Ave Marija", ta — nima srca. V impozantnom številu so nastopili naše pevke in pevci in izvršili so svojo nalogo toli častno, da občinstvo ni hotelo odnehati, burno odobravati to zares krasno točko. Čast' „Sl.pev. društvu" in vso hvalo njega pevovodju, gosp. Srečk u Bartelju. Tudi vojaški orkester nas je zadovoljil. Sviral je precizno in tudi nekoliko našega nam je privoščil, samo premalo je bilo tega. A nismo se veselili samo na lepem iz-vajAtiju programa in na popolni zmagi slovenskega rodoljubja nad nemilo burjo, ampak drugo veselo iznenadjenje: Naši delavci, členi „Del. podp. društva", ti poštenjaki žuljavo roko in plemenitim srcem, nabrali so in nam doposlali ta večer lepo svoto sto gld. Veselimo se tega dani naši družbi, a še bolj se veselimo, da je prišel ta dar iz takih rok! Darovi za plemenite svrhe, odtrgani tako rekoč od ust, morajo nam izprositi blagoslova iz nebes. Požrtvovalnost našega delavca bodi v izgled drugim slojem našega naroda I Niimo še obveščeni o vspehu veselice v materijalncm pogledu, ali po naši sodbi je znašal kosmati dohodek gotovo kakih 600 k r o n. Ni čuda, da se je po dovršenem programu vnela jako živahna zabava in da smo se vračali domov še le tam po poluuoči. Koliko je bila ura natančno, tega ne smemo povedati, da ne spravimo v zadrego koga, ki se je morda un to stran malce zlagal svoji boljši polovici. Seveda nas je, vračajoče se domov, hudo sukala še vedno besneča burja in morda bi nas bila tudi prevarila, da nismo tako dobri znanci žnjo. Zaključuje to svoje poročiIce, moramo še eukrat zahvaliti naše občinstvo, da je vnovič utrdilo v nas vero v slovensko požrtvovalnost. Izpred porotnega sodiiča. V večernem izdanju od minole sobote morali smo zaradi preobilnega gradiva odložiti poročilo o razpravi, vršivši se istega dne pred tržaško poroto. To poročilo prinašamo zatorej tu-le, posnemal na kratko iz obtožnega spisa povod obtožbi. 32letni bivši mehanik, pozneje gostilničar Friderik Možetič iz Trsta dobil je marca ineseca t. 1. od Drcherjeve pivovarne v Trstu posojilo 350 gld., da si kupi malo gostilno na trgu Barbacan. Možetič bi bil moral odplačati na svoj dolg po 4 gld. od vsacega istočenega hektolitra piva. 1'osel je šel zlo, zatorej je prosil Mozetič pri pivovarni novega posojila 2000 gld., da kupi gostilno „Ai due moreri" pri sv. Jakobu, toda ravnatelj pivovarne dovolil mu je le 500 gld. in to le na menico s pogojem, da isto podpišeta Mozetič in njegova žena kot dolžnika, imoviti Mozetičev oče pa kot porok. Gostilničar Mozetič je to obljubo zlorabil s tem da je pripravil menico na 1100 gld., a ker se je bal prositi svojega očeta za poroštvo, naprosil je nekega starca, Antona Toguatta, da je igral pred uradniki Drelierjeve pivovarne ulogo Mozetičevega očeta. Ker so imeli uradniki nalog, da izplačajo Mozetiču naprošeno posojilo, in ker se nihče ui povprašal pri ravnatelju pivovarne Gustavu Pachu, koliko iznaša to posojilo, imela je „komedija", katero je igral Mozetič s svojim najetim ,očetom" Tognattom, najboljši vspeh. Mozetič dobil je svojih 1100 gld., namesto 500, kupil omenjeno gostilno pri sv. Jakobu, toda isto je v kratkem prodal, ker tudi tam ni imel zaslužka. — Mozetič ni plačeval niti izgovorjenih svotic redoma, zato je pivovarna menico protestovala. In tu se je dogodilo ne-verojetno : Mozetičev pravi oče ni ugovarjal proti ponarejenemu „podpisu" (križu), katerega je bil napravil na menici Tognatto, igrajoči ulogo .očeta". Pri razpravi se je obtoženi Mozetič izgovarjal, da nikako ni naineroval oškodovati Dreherjeve pivovarne; Toguatta da si je na-jel kot „očetaa le zato, ker pravega svojega očeta ni hotel nadlegovati. No kljubu izpo-vedbam zaslišanih prič pa se porotniki niso mogli o s v e d o č i t i, da bi bil Mozetič kriv goljufije ; potrdili s o s i e e r jedino vprašanje glede goljufije, toda z dodatkom 9 glasov, da obtoženi ni imel namena oškodovati Dreherjeve pivovarne. Na temelju tega izreka zaprisežencev moralo je sodišče obtoženca - staviti na svobodo. Dreherjeva pivovarna pa naj si išče 1048 gld. 80 nvč., katere je isti še dolžan Mozetič, — civilnim potom. * * * Pri včerajšnji razpravi bil je obsojen bivši pristav državnih železnic Ivan Pesso radi poneverjenja erariškega denarja na 3 leta teške ječe. Pobliže o tej razpravi sporočimo v današnjem večernem izdanju. Koledar. Danes (26.): Konrad, škof; Peter, škof in mučenec. — Jutri (87.): Virgil, škof; Ahacij, škof. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 7. uri 18 min., zatoni ob 4. uri 15 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 2 5 stop., ob 2 pop. 5 stop. C. Najnovejše vesti. Praga 25. Trgovinska zbornica izvolila je soglasno štiri ]mtadočeške kandidate deželnimi poslanci. Staročeški in nemški članovi zbornice* se* niso udeležili volitve. Naliovo 25." Grofu Taafleu>e je danes obrnilo nekoliko na boljše, dasi je vedno še zelo slab. Nevarnost ni še minola. Trgovinah« briq|«vk«. BualopišU. PSenica *a ja an —.— —.— Pieiica za upornimi 1S96 fl.92 do H,93 Ovea r.a j«nen —•---H* za spomlad 8 31 «.83 Koruza za oktober —.--.— maj-juni 1806 4.49-4.50 Pfanioa nova od 78 kil. f. «8)-8-W) od 79 kil. r. «-85-«.95., od SO kil. f. .i.90-7'05 od 81. kil. f. 7.--710, od H8 kil. for. 7.10-7.15. - Iceincii .V«0-8 Ž6: proso 540—5 75 rž nova K .106.20 Ponudbo uredne; povpraševanj« onn-jeno Prodalo m je UOUOO m. at. po atulnih cenah. Vreme: lepo Frafra. Nentllnirarh sladkor f. IS.— za da-camber 1820. za maj, traimito. Praga. t!«ntriru«al novi, poplavljen, v Trti in curino »red odpoAiljatev precej f. 80 75 . Con ciiKne 32.— 32-25 Četvorni 88 — 83.2?». V kIavmIi («oiliIi) 12.50—-38. jako tthlno Havra. Kava Santo« nciitl nvorngc novemlier 89.--cn marc 84.25. Hamburg. Santo* gum! im-ragn /» december 73.50 za marc 70.50 maj Hrt.— DutmJakM bona 85 1BBB Državni dolg v papirju . . . „ „ v srebru . . . A?»try»ka renta v zlatu . . « „ v kronah . . Kreditno akcijo ...... London 10 Lat....... Napoleoni ........ tO mark ....... 100 italj. Ur....... novambra včeraj 99. -99 — 120.15 100 -36 7.50 120.9) 9.591/, 11.80 44.00 dane* 98.85 98.95 120. -99.95 368.50 120 9,r> 9-59 11.81 44.80 ^Aite&Zadnik - Tri? i Via Nuova na voglu vla S Lazzaro, | ™ priporočata »lav. občinstvu h v o j o prodajalnieo ™ priporočata »lav. občinstvu r v o j o prodajalnieo W z manirukturniin blagom. V zalogi nahaja se ^ ■ povsem najn»veji« UagO. toliko za ženika ko- I ™ likor za iiiožke in deco. Veliki izbor platna, ™ boiiibaževine, perila, nboev volnenih in svilna- k tih. Velika zaloga vith potraMčln ta ilvilj« In I krojač'. V zalogi nahajajo se nadalje viakovritnl ™ trakovi in tudi trakovi »loronikih barv. k Priporočata so čč. gg. učiteljicam v mostu I in na deželi za vso potrebščine Makih ročnih del. ™ ^ Uzorci ae pošiljajo aa zahtevo franko. ^ Kranjske klobase se prodajajo v žganj arij i na vogalu ulice Torrente in ulice S. Francesco. Kramarjem in dragim prodajalcem daje h« navadni skonto. ? JAKOB ŠTRUKELJ - TRST vit Caaerma it. 16 uhod piazza della Caaerma. (mUproH 1*1 lil tiyaiMifi>, prodaja po noverojetnih nizkili cenah vsakovrstna angleška kolesa (bioykle) Zastopstvo koles „Raleigh" iz tovarne „Haleigh Cyclo C" L.td. Nottingham Angleško" in koles „ JK.dleK>u iz tovarne 11. Kle;er Frankfurt. Kolesa „Italoigh* in Adlor so ivetovno znana, poslednja rabijo so v uumiki vojski. Kolusn poSilja se na deželo in na x*u kraje brez vhoIi stroškov. 8 p rej emasepopruvu vsakovrstnih novih in starih kolos in bivalnih strojev. V zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in pripravo za kolosa. Zahtevajo nuj ae ceniki! Lastuik politično društvo „Kdinoati*, Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.