št, 64	Maribor, dne 6. februarja 1908,	Tečaj X1LH
lakaja rsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske «JaEfcSs 6 K Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Katafl.
ti$5*jv»ecra društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi so ne vračajo. — Upravništvo: KoroSka
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za imserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne-
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Mmor portugalskega kralja in kraljeviča.
V	prestolnem mestu portugalskega kraljestva, v Liaboni, se je zgodil v soboto dne 1. februarja ob 5. uri popoldan strašen dogodek, ki je pretresel ves «aukaai svet. Ko se je portugalski kralj Karlos peljal s" kraljico Amalijo, s kraljefvičem Ludovikom Filipom in s sinom princem Manuelom iz grada, Vi-lavieioza skozi lizbonske ulice v svojo palačo, so zločin«i na trgovskem trgu obstopili kraljev voz ter začeli streljati na kralja in njegovo rodbino. Kralja so, aadeli trije streli, ki so mu takoj ugasnili življenje. Ko je kraljeviča zadel prvi strel, planila je mafi-kraljica kvišku, da ga varuje z lastnim telesom, toda zločincem se je posrečilo zadeti še ga z drugim strelom. Komaj so spravili kraljeviča z voza v bližnji arzenal, je izdalinil svojo dušo. Kraljevi princ Manuel je bil tudi lahko ranjen na čeljusti in roki, toda rane so brez vsake nevarnosti, kroglje so se ga le dotaknile. Kraljica Amalija je mrtveca pokrila z odejo, potem pa padla v omedle-vieo.
Kraljevi princ Manuel, ki je star še komaj 19 let, j« pr oglašen kraljem, in mu je uradništvo in vojaštvo že priseglo zvestobo. Njegov naslov je: Mar nuel II., kralj portugalski. Kraljeva rodbina je sedaj zelo majhna: novi kralj Manuel, stara mati kraljica Marija Pia, mati mladega kralja Amalija in njegov stric, brat umorjenega kralja, Don Alfonze. Umorjeni kralj je bil star.44 let, kraljevič 21 let» Sedanji kralj Manuel je bil določen za službo pri mornarici, krvavi dogodek pa ga je pozval na kraljevi prestol.
Umorj'eni kralj jc bil pri ljudstvu nepriljubljen zaradi svoje velike potratnosti. Njegova poželjivost po dobrih jedilih in pijačah je bila po celem svetu znana. "Zaradi velike razkošnosti je prišel v dolgov® in država mu je morala posoditi že nad 4 mil. Vrhu tega pa država saina nima urejenih financ. Vedno je v denarnih stiskah. Prekucijski duh je zavladal med ljudstvom, ki si je želelo, da se odpravi kraljevska vlada in upelje Ijudovlada. Za to so bili domači nemiri na Portugalskem na dnevnem redu. Kralj se je vsled tega čutil prisiljenega, daje žo lani 10. maja razpustil državni! zbor, da ni pri-pusfil novih volitev in da je ministrskega predsednika Franka pooblastil z izrednimi pravicami diktatorja (neodvisnega, političnega oblastnika). To še je le ljudstvo bolj razburilo in nemiri so se pomnožili. Časniki so se zaplenjevali in nemirneži in sumljivi državljani zapirali. Te razmere so rodile zaroto, ki je zadnjo soboto izvršila svoje krvavo delo, umor kralja in kraljeviča.
V	naslednjem priobčujemo brzojavna poročila, ki opisujejo krvave dogodke na Portugalskem:
Kako se je izvrSil umor.
Uizbona, 2. febr. Kralj in kraljica bta se vrnila včeraj popoldne s svojo rodbino v odprtem vom iz vile Vicioza v Lizbono. Na Trgovskfcm trgu pred vhodom v ulico je skočilo proti vozu dfe-vet mož, oboroženih s petcevnimi repetirnimi kara-binarji. Pričeli so streljati na kraljevo rodbino. Vsak napadalec je izstrelil pet patron. Kralja Ka-rola so zadele tri kroglje: ena v tilnik, ena v pleče in ena..v vrat, ki je prebila glavno žilo. Prestolonaslednika so zadele tri kroglje v glavo. Drugi kraljev sin, inlant Manuel, je zaefet v roko in v čeljust. Kralj je bil takoj mrtev. Njegovo truplo so prenesli v arzenaL Mrtvega kralja sta spremljevala v arzenal kraljica vdova in drugi kraljev sin. Prestolonaslednik je še nekaj časa živel, a je prenešen v mornariški arzenal, umrl. Gardni častnik Fran-oisco Figueira, ki je v trenutku atentata jahal poleg kraljevega voza, je takoj pričel streljati in je enega napadalcev usmrtil. Policisti so tudi takoj pričeli streljati in so ustrelili tri napadalce pri magistratu, enega prijeli. Prijeti napadalec se je baje v zapora obesil. Vse prodajalnice v Lizboni so takoj aar prl\. Portugalska banka in kraljeva palača sta močit« zastraženi. Po oetaa »«t* j« silno «gorHatf«
i in žalostno presenečenje. Napadalci so imeli skrite | puške pod suknjo. Eden ustreljenih napadalcev je bil Francoz, drugi Spanec. Kraljev morilec je anarhist Cordoba, sin slovitega anarhista. Na prestol prido sedaj inlant Manuel, za katerega prevzame vlado kraljica vdova Amalija. Trupli kralja in prestolonaslednika so v zaprtih kočijah prepeljali na kraljevski dvor. Kraljica je ostala sicer nepoškodovana.
L i z b o n a, 3. febr.. V vozu sta sedela na eni strani kralj Karol in kraljica Marija Amalija, na j drugi strani pa prestolonaslednik Ludovik Filip in j infant Manuel, ki je star 19 let. Ko je zavil voz na | Araenalsko cesto, so voz obkolili napadalci, ki so i pričeli streljati s karabinci, katere so imeli skrite i pod suknjo. Kočijaž je udaril po konjih, a bil je sam ranjen. Policisti so potegnili sablje. (Več policistov se je vrglo na napadalce. Sodijo, da se je udeležilo napada 20 oseb. Kralj se je vozil v odprtem vozu, vsled česar so napadalci lahko merili na kraljevo rodbino. Po napadu je vse bežalo. Priletelo je vojaštvo, ki je zasedlo vse dohode. Kraljevo truplo je j biilo oblito s krvjo. Kraljico so spravili takoj v po ; steljo. Vojaštvo je imelo zaseden trg, kjer se je iz-! vršil napad, do pozne noči. Zaprli so vsakega, ki j se je nahajal v bližini napada. Ministrski svet je ; prepovedal vse shode, ker so se bali.; da se pro-1 glasi Ijudovlada. Oblastim na deželi so brzojavili, | da ne smejo dopustiti nikakih shodov in da naj na-' stopajo po potrebi z orožjem. 'Sodijo, da so napa-| dalci španski in francoski anarhisti.
Lizbona, 3. feb. O atentatu poročajo Se naslednje podrobnosti: Ko so padli prvi streli, je kraljica divje zakričala, skočila kvišku in s svojim i telesom hotela braniti sinova. Voznik je udaril po i konjih. Truplo kraljevo je bilo popolnoma v krvi. ! Dolgo časa je trajalo, da so dobili zdravnika. Poli-i cija je aretirala 300 oseb. Napad se je izvršil v so-: boto ob o. uri 10 minut popoldne. Voz je bil odprt : in brez vojaškega spremstva. Konji so šli v lahkem ! trabu. Napadalci so otvorili na kočijo pravi brzi ogenj. Kraljica se je vrgla s truplom na kralja in sina, da ju ščiti. Sin je padel z obrazom na truplo očetovo. Kraljica je glasno vzkliknila. Vložnik je strašno nagnal konje.
Lizbona, 3. febr. Mati umorjenfega kralja, kraljica vdova Marija Pia, je takoj prihitela t arzenal, kjer so ravno zdravniki umivali krvavo tru-; plo kralja, ter jokajoč objela mrtvo truplo.
Svarila policije.
L i « b o n a, 3. febr, Predno se je peljala v soboto zvečer kraljeva rodbina iz vile VUcioza ▼ Lizbono, je javil službujoči častnik višjemu dvorne-j mu maršalu, da poroča lizbonsko policijsko ravnateljstvo o obsežni zaroti proti kraljevi rodbini in da hočejo zarotniki napasti kraljevo rodbino. Policija je že zaprla več oseb. Višji maršal se naprosi, da naj ostane kraljeva rodbina na vsak način v vili Vicioza in da naj se ne pelje v Lizbono. Kralja naj pregovore, da naj odgodi vožnjo v Lizbono. Višji dvorni maršal pa ni hotel kralja obvestiti, češ, da je kraljeva rodbina, osobito pa kraljica, zaradi zadnjih dogodkov duševno zelo potrta in da ne more prevzeti odgovornosti za poročilo. Kraljeva rodbina so je torej odpeljala v Lizbono, ne da bi slutila nevarnost, ker ji ni bilo znano svarilo lizbonske policije. Dvorni maršal je pozabil naznaniti policiji, da se pelje kraljeva rodbina v mesto, zato seveda ni policija ničesar ukrenila za varnost kraljeve rodbine. Le tako je tudi razumno, da so mogli napadalci iz neposredne bližine streljati na kraljevo rodbino. Višji dvorni maršal Rondolff se je baje usmrtil, ker ni obvestil kralja o poročilu policijskega! ravr nateljstva.
i	Morilee.
Lizbona, 3. febr. Glavni morilec kraljev je ubit. Star je 30 let in je svobodomiselni' učitelj. Piše se Manuel Buica in je bil zadnji čas učitelj v Lizboni..
rolltiČB« staaje.
L i K b o B a, 3. febr. Ministrstvo j» imelo kmalu p« naoru posvetov»»!«. Odredili so velik« voja-
ške priprave. V mestu je vse tiho. «.Po trdnjavah in v ječah je zaprtih veliko oseb. Policija je zaprla nekaj oseib, pri katerih so dobili bombe. Govori se, da so zapleteni v zaroto tudi vojaki. V lizbonski okolici so prijeli več republikanskih voditeljev.
Lizbona, 3. febr. Več portugalskih rodbia je pobegnilo. Pred hišo ministrskega predsednika i Franca je bila velika demonstracija. Množica je po-! bila okna. Ministrski predsednik je moral bežati skozi skrivna vrata. Vojaštvo je napravilo zopet mir.-Proglašeno je obsedno stanje.
Lizbona, 3. febr. Vsled občne ljudske ne-volje je odfflopil minister Franco in njegovo ministrstvo, na kar je novi kralj imenoval za novega 1 ministrskega predsednika admirala Ferreira Amarol ! in ga poveril s sestavo ministrstva.
M a d r i d, 3. febr, Španska vlada se boji, da ; bi uporniki ne prišli na Špansko, zato so meje proti Portugalski strogo zastražena V slučaju, da izbruh-i ne v Portugalski ustaja, je zbranega mnogo voja-! štva ob meji.
London, 3. febr. Angleška vlada je poslala nekaj ladij proti Lizboni.
Novi kralj.
Lizbona, 2. febr. Danes se je zbral državni svet in proglasil infanta Manuela za kralja.
Lizbona, 3. febr." Zdravstveno stanje novega kralja Manuela je povoljno. Njegova rana ni nevarna. Mnogo oseb izjavlja kralju svoje sožalje. Diplomati so bili podnevi in deloma ponoči v kraljevi palači. Po celi Portugalski dobivajcf oblasti vdanostne izjave prebivalstva.
Iz Lizbone, 3. febr., se poroča, da so prisegli zvestobo novemu kralju vojaški poveljniki in civilni dostojanstveniki. Po vseh posadkah je priseglo zvestobo vojaštvo novemu kralju Manuelu, Novi kralj je v začetku potrdil pooblastila Frankovemu kabinetu« Velika večina portugalskega prebivalstva je nasprotna revolucionarjem.
Lizbona, 3. febr. Kralj Manuel je izida! sledečo proklamacijo: Podli in zločinski napad na mojega očeta in brata napolnjuje moje srce z žalostjo. Tolaži me zavest, da ljudstvo obsoja zločin, ki nima zgleda v ■ celi zgodovini. Ustava me določuje za naslednika kralju Karolu. Zasedam prestol z zagotovilom, da bom deloval le v blagor domovini tako, da si bom zaslužil in pridobil ljubezen ljudstva,-Ščitil bom katoliško vero in varoval ustavo. Obdržal bom sedanje ministrstvo, ki mu popolnoma ra-upam. Lizbona, 1. febr. 1908. Manuel JI., kralj.
Politični ogled.
—	Deželne volitve. V deželah, kjer se bod« ta in prihodnji mesec vršile volitve za deželne abo* re, je izredno živahno gibanje. Na Češkem s« na češki in nemški strani združujejo liberalne strank« proti katoliškim in krščanskosocialnim. Znamenje, kako v zadnjem času vedno bolj , stopa zraven gospodarskega zopet versko vprašanje v ospredje. V Galiciji se združujejo narodne poljske stranke proti socialdemokratom in Rusinom. Na Tirolskem je hud boj med liberalci in krščanskimi socialci ne samo med Nemci, ampak tudi med Italijani. Krščansko-socialni Nemci in Italijani pa nastopajo skupno. Na Kranjskem so Slovenska ljudska stranka in mla-doliberalci že postavili večinoma svoje kandidat« v kmečkih občinah. V mestih,pa nastajajo staroliboral-ni kandidati in neodvisni. Neodvisne bodo baje podpirali Ljudska stranka in mladoliberalci. NaGoriš-kem najbolj zavestno nastopa Slovenska ljudska stranka, pri liboralnih agrarcih, pri kojih so večinoma učitelji, in pri staroliberalcih pa vlada nejasnost in zmedenost.
—	Proračunski odsek je sprejel posta**« « cesarskem dvoru, o cesarjevi pisarni in razpravlja sedaj o postavki ministrski svet. Na izvajanja dr. Korošca j« odgovarjal ministrski predsednik Bek ter zagovarjal npeljjaro ministrov-rojakov in uradne ias-
nike. Kako malo.pa so mu udi odseka verjeli, kaže dejstvo, tla so vsi sledili izvajanjem dr. Korošca ter jih odobravali. Minister Peschka je dobil za svoj govor v Gradcu odločno grajo ter sej zasebno izgovarja, da ni tako hudo govoril, kakor poročajo časniki; vendar pa si ne upa tega povedati jasno. Nemške liberalne stranke so zelo' nevoljne, da se ravno napada njihovega ministra najhuje.
—	V poljedeljskem odseku se je! dne 4. t. m. razpravljalo o predlogih socialdemokratov Srarnel in Rener, s katerimi se zahteva prost uvoz mesa in živine iz sosednih in tudi tujih držav. Besedo je povzel tudi poslanec Roškar ter je odločno ugovarjal proti temu, da bi povzročali kmetje draginjo živil v mestih. Dokazal je to s številkami sedanjih cen pri prodaji naše živine; saj tudi draginja mesa ni tako silov'ita, kakor socialdemokrati kričijo, ker se celo na Dunaju dobiva meso izborne kakovosti za ceno od 48 do 60 krajcarjev kg. Nadalje jie povedal!, da še Avstrija ni imela v tako lepem številu upeljane živinoreje, kakor jo ima danes, in da v kratkem času lahko oskrbuje ne le domači trg, temveč tudi izvaža v inozemstvo. Ako bi se dovolilo uvažanje mesa in živine, se s tem ne uniči samo naša. cvetoča živinoreja, temveč tudi kmečki posestniki, katerih obstanek je danes odvisen od primernih cen živine. Ugovarjal je proti predbacivanju, da smo kmetje oderuhi pri prodaji živil, kar dokazuje ogromna zadolženost kmetov. Oderuhi so pa splošno bogati ljudje. Že samo zaradi zdravstvenih razmer je potrebno zaprtja mej proti vsem tujim državam, ker od tistega časa, ko imamo meje na zunaj zaprte, so kužno bolezni pri domači živini skoraj popolnoma ponehale. Da nas družina, to je hlapci in dekle, zapuščajo, je največ vzrok naš slabi gospodarski položaj. Torej z vso opravičenostjo zahtevamo, da se nam sredstva puste, s katerimi je mogoče zboljšati naše življenskfe razmere, ter priti zopet do blagostanja v prilog vseh državljanov. Vladii je govornik rekel v obraz, da bi bilo nevarno odpreti tudi samo srbsko mejo za uvažanje živine, ker to ni samo nepotrebno, temveč uničujoče za domača živinoilejce, kateri z vso eneržijo protestirajo proti vsakemu uvažanju, bodisi mesa ali živine. Ako se nam vzame še ta edini dohodek, potem je popolno uboštvo kmečkega ljudstva neizogibni nasledek; to preprečiti je aajvažnejša naloga vlade in kmečkih poslancev. .
—	V delegacijah zborujejo tudi samo odseki X-akor pri državnem zboru. Minister za zunanje zadeve baron ErentaJ je slikal, M a so naši odnošaji do vseh držav zelo prisrčni, posebno do Nemčije ter Italije, s katero imamo takozvano trozvezo. Prijetno je clirnilo, da proti slovanskim državam na Balkanu ni več ubral tistega visokega ošabnega tona kakor prejšnji minister Goluhovski. Naznanil je, da bo začela Avstrija na Balkanu tudi skrbeti za gospodarski upiiv ter bo v to svrho gradila železnice, ki bodo vezale Avstrijo z Balkanom ter dovoljevale izvoz naših proizvodov ne samo na Balkan, ampak tudi v Malo Azijo. Glede izseljencev je obljubil minister, da se bo poskrbelo še bolj za njih varstvo v tujih, prekomorskih deželah.
—	Odprtje srbske meje so socialdemokrati in nemodri kmečki poslanci kakor je Roblek, kakor poročajo dunajski časniki, vendar dosegli. Upeljati se bo smelo vsako leto iz Srbije okoli 20.000 komadov zaklane goveje živine in okoli 70.000 komadov zaklanih svinj. 'Take neumnosti naredijo poslanci, kateri nimajo zmožnosti za politični poklic in se vendar vsiljujejo med politike. Jasno je, da bo uvoz srbsko živine kmetom živinorejcem hudo škodoval in I daj bodo ceno živini zopet padle. Narodna stranka i je zanesla med štajerske Slovence razpor in brato- i morni boj, obenem pa tudi kmečkemu stanu pogubno politiko.
—	V pruskem deželnem zboru zahteva, kakor znano, vlada več milijonov, da Poljakom šiloma odkupi njih posestva in jih tako izžene iz njih domovine. Zelo razveseljivo je, da • je nemška katoliška stranka centrum v tem vprašanju ob strani Poljakov in da jih brani proti vladi. Tudi bratislavski kardinal ICopp je ravnanje vlade obsodil v deželnem zboru z resnimi besedami, ki so po vsej Evropi naredile globok utis.
ftSafa politična naznanila.
Dne 31. j a n.: Zagrebški občinski svet bo vlada razpustila, ker župan ni hotel pozdraviti novega bana.	i i f' F^
Dne'1. febr.: „ftiir" poroča, da bo gotovo koroški deželni zbor sredi junija sklican h kratkemu zasedanju. — Na Češkem bodo socialdemokrati in češki radikalci kandidirali v deželni zbor v nekaterih okrajih ženske. — !V delegacijah nameravajo skleniti, da se zviSajo častniške plače.
Dne 2. febr.: Na Hrvatskem je začel ban baron Rauch prestavljati uradnike. Svoje pristaše zbira okoli sebe, nasproltnike raafaošilja po deželi. Kaj ga to briga, Če stanejo take prestave tisoče in tisoče kron. — Bolgarska je dobila novo demokratično ministrstvo. — Iz Maroka poroča general Amade, da se je vnel blizu Inzambra dveurni boj, v katerem je padlo osem Francozov, ranjenih je bilo okoli 50.
D n e 3. febr.: Danes je imel ministrski svfet sejo zaradi ustanovitve delavskega ministrstva. — Dunajskemu županu Luegerju je že precej boljše.
— Ker pošljeta Angleška in Španska vojne ladije pred Lizbono, hoče tudi Nemčija tja ¡poslati več ladij.
Dne 4 . febr.: Avstrijska delegacija je izrekla danes svoje ogorčenje in sožalje nad dogpd-kom na Portugalskem,.
liaziie novice.
*	Imenovanje. Profesor na mariborskem bogoslovju č. g. dr. Franc Feuš je imenovan kanonikom. — C. g. Anton Šiander, duh. svet. in dekan, v Starem trgu pri Slovenjgradcu je imenovan za častnega kanonika. Čestitamo!
*	Osebne vesti. Premeščen je vladni koncipist g. dr. Ratej iz Konjic v Celje, i— Davčni praktikant ! Zottel je prestavljen iz Celja v Laški trg; na nje- j govo mesto pride asistent g. K. Mraz iz Sevnice.
*	iz pravosodne službe. Prestavljen je sodni j- ; ski pristav dr. Jos. Drobnič iz Cirknice v Slovenj- j
i gradeč; imenovani so: okrožnim sodnikom v Slo- i | venjgradcu dr. Anton DolezeH, pristav v Ptuju, v ! j Šoštanju dr. Viljem Stepischnegg, pristav v Ptuju; ; | sodnim tajnikom: pristava dr. Franc Mohorič v Or- j i možu za Ljubljano, dr. Anton Torggler v Mariboru j za Celovec; sodnim pristavom: avskultant Ivan j Žemljic za Ormož, dr. Fr. Wressnig, dr. Štefan Sa-gadin in dr. Fr. Korošec za Ptuj.
*	Naši liberalci vedno hujše lažejo; poraz j 23. prosinca jim je pamet zmešal. V njih glasilu zo- j pet psujejo, zabavljajo, lažejo, da se kadi. Poslancu | dr. Benkoviču očitajo, da se je nekemu uglednemu j nemškemu politiku izjavil, da ni klerikalec in da | „duhovnike za nos vodi" (!!), da so mu duhovniki j pokrili deficit pri ..Pos. Straži". Seveda so to pri- ! stne liberalne l*aži in zavijanja, „Narodni List" in j „Domovina" pa lahko zaslužita 1000 K, če dokažeta, j da je ali bode kak duhovnik več nego naročnino po > 1 K plačal za „Posavsko Stražo".
*	Domišljavi Kukovec. Premagani general se ! hrabro trka na junaške prsi, češ: vendar sem ju- i nak, čeprav sem bil neusmiljeno tepen, saj so tudi j duhovniki priznali, kakšen orjak da sem. V dokaz : osreči svet z neko dogpdbico, ki jo je objavil v zadnjem „Narodnem Listu". ,„Ni še mnogo let", tako piše, „kar je dr. Kukovec opustil svoje sodelovanje pri ...Domovini", ker je prišel v političnih nazorih ' v navskrižje s strujo slogašev ali prvakov. Duhovniki so so takrat približevali dr. Kukoveu, polni navdušenja zanj so mu govorili napitnice in mu ponudili vodilno mesto v štajerski slovenski politiki, če bode zastopal njih načela v javnosti zmiraj z vso odločnostjo." No, no, gospod Kukovec, tako hudo pa ni bilo! Mogoče je eden ali drugi duhovnik govoril bolj prijazne besede posebno z ozirom na to, ker se je dr. Ku-koveo v neki dobi iz gotovih vzrokov kazal bolj krščanskega, toda to je le bilo v privatnem krogu. „Narodni Lisi" pa celo stvar predstavlja tako, kakor da bi vsi spodnještajerski duhovniki ali vsaj njihovi izbrani zastopniki prišli h Kukoveu, se mu ponižno poklonili, kakor so spodobi pred takim velikanom, ! ter „polni navdušenja zanj" ga iskreno prosili: j ..Dični Vekoslav Prvi! Ti Edini! Vodi nas! Bodi re- ; siteli naše štajerske slovenske domovine!" Takšna ; domišljavost pa je že res otroško-smešaa, zato jo tu- i di vzamemo kot predpustno šalo. Zakaj pa v politi- [ ki ne-bi bilo takšnih šal? O Kukovčevi sposobnosti : ne maramo soditi, ker ga nočemo osebno žaliti. Sodili pa so že o njej tisti! ljudje, ki so poslušali na shodih njegove slabe, nepremišljene in nepripravljeno govore, so lili so o njem tisti vrli slovenski kme- i tie, ki so ga videli v sredi ■ med onimi, ki so v celj- ' skem Narodnem domu pljuvali na poštene kmete, j sodil ga je prav posebno zadnji veleznameniti Ijud- ! ski shod pri Sv. Juriju pod Taborom, kjer so pri- i prosti kmetje tako razcefedrali njegovo politično modrost, da so kar cape visele od njegove politične uniforme ter jo je z veliko naglico popihal iz vasi. Svetujemo torej g. doktorju, naj nehvaležni politiki obrne, hrbet ter se naj rajši poprfrne svojega poklica, iz katerega si naj kuje zlate rumenjake. Ce bo te obrnil v prid naše domovine, bo res njen prijatelj.
* Vse plačano. Terglavova zmaga je liberalni stranki popolnoma zmešala pamet. Že sedaj naznanja, kako bo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah delala z denarjem in kaj bo vse plačevala: Plačevala. bo agitacijo, govornike, potovanja, lepake in letake, stroške zai pisma in „Narodni List.1, Pri prihodnjih volitvah bo torej vse, kar bo prišlo od liberalne strani, plačano. To si moramo dobro zapomniti!'
" Liberalno učiteljstvo je nenavadno občutljivo, če mu kdo očita njegovo pogubno delovanje. Listi pa, katere ono vzdržuje („Domovina", „Narodni List") so polni napadov na druge stanove. Poglejmo le, kako nesramno piše zopet sobotna „Domovina," o duhovniškem stanu: „Župniki imajo krasna (!) posestva in sedaj še .zvišane stalne plaOe: poleg tega so g u 1 i ljudstvo na vseh koncih in krajih! Skrbeli bomo po svojih močeh za to, da ne bo streglo naše ljudstvo politiki trebuhov posameznih gospodov ..." Dobro bo, ako bomo mi enkrat nasprotno odkrili, kako visoko je liberalno učiteljstvo plačano za svoje politično rovanje med ljudstvom. Kajti liberalni učitelj se pri nas itak več poča s po-
litiko nego s šolo! Gospodje, zapomnite si svoje napade, da ne boste kričali, da smo mi začeli pometati, ko bomo odkrivali ljudstvu delo in plače liberalnih učiteljev.
*	Celjski liberalni poštenjaki. Na Štefanovo je govoril dr. Korošec v bralnem društvu v svojem rojstnem kraju pri Sv. Juriju ob Sčavnfici. Sedaj ko je pretekel dober poldrugi mesec od tega dogodka, izmislila sta si „Narodni List" in „Domovina", da jo izrekel dr. Korošec tudi besede: „Dandanes so ne gre več za narodnost — ampak za vero." Ker dr. Korošec že tretji teden biva na Dunaju, kjer je navzoč pri razpravah proračunskega odse ka, obrnili smo se naravnost v St. Jurij, da nam razkrijejo najnovejšo laž. Dobili smo pojasnilo: „Kar piše „Narodni List" in „Domovina" o Korošcevem govoru, je seveda zlagano. Tudi< razburjenost je izmišljena. Dr. Korošec je govoril, kake se tvorijo stranke med narodi in v parlamentu ne samo po narodnostnem stališču, ampak vedno bolj sili v ospredje tudi versko in gospodarsko načelo." — Da je to res, bode dr. Korošcu potrdil vsak omikani človek, ki ni prespal zadnjega, časa. Sicer pa je dr. Korošec ravno s svojim govorom; v proračunskem odseku pokazal, da mu „ni narodnost nič." Med tem ko brani dr. Korošec na Dunaju svoj narod, ga „narodnjaki" doma besno napadajo. Taki so celjski liberalni poštenjakil
*	Heil tli*. Kukovec! Poročali smo, da je prodal dr. Kukovec kos svojega posestvai tudi posili-nemcu g. Grašiču. Sedaj se hoče oprati v listih tega madeža z otročjim izgovorom, cla je Grašič občeval ž njim v slovenskem jeziku. No, ali ne govori večina posilinemcev le slovenski? S takimi izgovori se slovenska javnost ne da več pomiriti!
*	Kompromis hočejo! Narodna stranka sanja v zadnjem „Narodnem Listu" o kompromisu (spora-zumljenju) s Kmečko zvezo za prihodnje državno-zborsko volitve, Kaj bo storila Kmečka zveza v danem slučaju, ne vemo, ker se še o tem ni govorilo pri njenem vodstvu. Mi povemo le svoje misli: Narodna stranka govori o kompromisu, zraven nabira že sedaj denar za najljutejši boj pri prihodnjih volitvah. Očividno je, da hoče Kmečko zvezo le uspa-ti, sama pa se pripravlja na boj z denarjem. To je nepošteno ravnanje, kakor je pri Narodni stranki ža od nekdaj v navadi. In če se bo liberalna stranka potegovala za sporazumljenje, je pričakovati da bo stavila tako visoke zahteve, katerih kmečka stranka nikdar ne bo smela privoliti, le z namenom, da bo potem lahko kričala: Glejte, Kmečka zveza je nespravljiva! Narodna stranka je tudi za tako nepoštenost sposobna! Vprašali bi tudi: Zakaj hoče Narodna stranka premirje le za volitve? Ce ji je boj neljub, zakaj je zanesla boj na Slovenski Sta-jer? Zakaj je razbila slogo in pričela toli obžalovanja vredni boj med brati? Ali res samo radi tega, da spravi par študentov pod streho in zadosti častihlepnosti nekaterih sedanjih voditeljev? Ob tej priliki pripomnimo, da je Kmečka zveza na zboro-vanje v Mariboru lanskega lteta prišla z namenom, da se najde sporazumljenje v. s takozvanimi starimi rodoljubi, kompromis z liberalci, ki so začeli boj na Štajerskem, pa je vsle\l sklepa vodstva odklonila! Kdor hoče vedno le kompromise, naj ne- začenja boja!
*	„Narodni List" piše: „Da so sredstva naše mlade organizacije pičla, ker nimamo na razpolago čistih dobičkov političnih in nepolitičnih posojilnic kakor klerikalci in prvaki, je menda tudi znano." Temu nasproti moramo prvič pribiti dejstvo, da do sedaj nobeden denarni zavod, katerega vodijo pristaši Kmečke zveze, ni prispeval niti vinarja v politične svrhe, drugič pa tudi pribiti dejstvo, da Narodna stranka žaluje, da nima denarnih zavodov > popolni oblasti, da bi z rezervnimi zakladi iu čistimi dohodki pokrivala svoje stroške. Tako torej ia-gleda pošteno narodno-gospodarsko delq Narodne stranke, denarni zavodi naj prispevajo za strankin zaklad. Upamo, da bodo posojilnice a la Sv. Urban pri Ptuju uresničile to željo Narodne stranke.
*	Tržne vesti. Na tržiščih je zapihal drug veter, ki je ugoden za konzumenta. Zopet imamo jasen dokaz, cla konzum lahko uravnava cene, ako no takoj, se pa počasi pojavi upliv manjšega kon-zuma, Ta teden nam je prinesel znatne padce v cenah. Ogrski špekulantje so na1 neutemeljen način navili cene na tako visoko stopinjo, da je kupčiji in konzumu kar zmanjkalo sape. Kupčija jo popolnoma zaspala, Mlini so popolnoma zapustili trg in drugega ni kazalo, kakor znižati ,cene. Vkljub temu padcu cen se tržišča niso oživila, konzum ni postal jačji. Jako majhne ponudbe zadostujejo zahtevam. Glavni vzrok nazadovanju cen tiči baje v tem, da moka ne gre in da so budimpeški mlini pris$je!ni delati z jako majhno I paro. Kako bo pa v bodoče, se-ne ve. Tudi svetovna tržišča so so morala zadovoljiti z nižjimi cenami. Ameriška tržišča so zadnjo soboto izgubila okoli 40 v na 100 kg, in v tem tednu so šle cene še nižje, v pristaniščih se je pojavilo jako1 veliko pšenice za uvoz v Evropo in tudi Avstralija je začela izvažati trikrat večje množine kakor lansko leto. To je najboljši dokaz, da so bila neresnična dosedanja poročila, da Avstralija ne!bo mogla veliko izvažati. Morda še bo tudi pri ups prilezlo precej pšenice na dan. — Konzum moke je dan za dnem slabši, moka vedno bolj zaostaia in mlini si ne morejo drugače pomagati, kakor da ve-
dno bolj skrčujejo obrat. Kakor pravi neko poročilo iz Budimpešte, so trije budimpeški mlini ustavili delo za nekaj časa in danemu zgledu misKijo baje sle diti tudi drugi mlini. Z ozirom na nižje cene siroviu prodajajo tudi pšenično moko za 20—30 v in rženo moko okoli 70 v nižje. Tud'i klajna moka je cenejša, medtem ko je cena otrobov ostala neizpremenje-na. — Akoravno je postala kupčija z usnjem živahnejša, vendar se še ne zaupa položaju, ampak se čaka z nakupom. Kože so se znatno utrdile v ceni. — Cene hmelja so neizpremenjene., kupčija mrtva.
Živina in meso na Dunaju: Pitani ogrski voli 66-82, gališki 69-78, krave 60-70, pitane svinje 88-106 v za 1 kg žive teže. Meso: Govedina., sprednje, 56 v do K 1.56, zadnje.80 v do K 1.80, teletina 72 v do K 1.60, svinjina Iv 1.08 do 1.70, teleta 80 v do K 1.36, svinje 88 v da K 1.28 kg.
*	Poučni tečaj v Slovenjgradcu se vrši posebno za sodne okraje Marenberg, Slovenjgradec, Šoštanj in Vransko. Prosimo svoje zaupnike, da opozorijo. razborite mladeniče na ta tečaj. S. K. S. Z. dobiva pisma z željo, da se priredi enak tečaj še tudi v Mariboru. Ker stanejo taki tečaji Zvezo tudi veliko denarja, je skoro izključeno, da bi še to zimo priredili tak tečaj v Mariboru, pač pa nameravamo prihodnjo zimo prirediti celo gotovo v Mariboru tečaj s posebno izbranim programom. Letos je vrhu-teg« bil v Mariboru itak že zadružni tečaj. Naši somišljeniki naj torej blagohotno uvažujejo naše težave, vsled katerih ne moremo vsega storiti, kar bi sami radi.	__ __
*	Odbor „Slovenske dijaške zveze" prosi, da se morebitne pošiljatve knjig naslavljajo: Ferdo Me-rada, cand. iur., Ljubljana, Sv. Petra cesta 30, de-narni prispevki pa na Franca Logarja, stud. iur., Gradec, univerza. Ce se pošiljatve naslavljajo direktno na društvo, ima včasihj neprijetnosti tovariš v Ljubljani pri prejemanju.
Mariborski okraj.
m Poljudna predavanja v Mariboru. Zadnjo nedeljo je gt dr. Verstovšek ob precejšni udeležbi nadaljeval razpravo o zavarovalnem zakonu. Kdor preštudira Korberjevo predlogo o zavarovanju iz leta 1904, najde- v njej mnogo netiostatkov, pri čemur bodo morali skrbeti poslanci, da se ti odpravijo. Ker je snov jako obširna, moramo se o tem dobro poučiti. Zato jie g. govornilk obljubil, da bo v prihodnjem predavanju, ki se bo vršilo 16. februarja ob 9. uri dop., o tem važnem predmetu nadaljeval. Dne 9. t. m. ne bo predavanja za-radi dveh drugih prirteditev,
m Uinrl je v Studeni.cah dne 4. t. m. g. nad-' učitelj Oton Vobič, rojen pri Sv. Marjeti 1. 1869. V Studenicah je bil nadučitelj od leta 1901. N. v. m. pj
m Slivnica pri Mariboru. Povodom lurškega jubileja je časten član nagega) t/rajnega društva v vznesenih besedah oris/al zgodovinski razvoj Lurda in s prepričevalnimi razlogi dokazal poseben pomen lurških dogodkov za našo dobo v verskem, svetovnem in nravnem oziru; razkril nam je namene božje Modrosti, v kolikor jih lahko spozna človeški um. — Po govoru se je gospojdu doktorju izročil ličen diplom iz rok gospoda predsednika Fr. Pišeka. Naslednja igra nas je Še bolj zadovoljila. Na mnogo-stransko željo se bode igra in živa slika Marijinih čednostij ponovila dne 9. febr. — Na pustno nedeljo pa se bodo,, tako je čuti, zopet. enkrat lene dekle raztogotile nad prezgodnjim petelinom, jeza, ki je že pred leti Slivničanom priprarvila toliko nepozabnega smeha.
m Slivnica pri Mariboru. Minulo nedeljo dne 2. k m. je priredilo naše izobraževalno društvo v šoli gospodarski shod in povabilo potovalnega učitelja g. Pušenjaka. Zbralo se je čez 60 mož, katerim jo gospod predavatelj v poljudnih besedah in temeljito razložil pomen pojduka o kmetijstvu in razna sredstva za, pospeševanje istega (zlasti kmetijske podružnice); o pomenu 'zadružništva in o načelih na katerih temeljijo Rajfajznove posojilnice kakor: neomejena zaiveza, omejen okoliš, nizki deleži, ki se ne obrestujejo, demokratični duh, da se sme pridobili le samo en delež in ima le en glas na občnem zboru; kolikor mogoče nizka obrestna mera za posojila,, brezplačno delo načelstva iz ljubezni do bljiž-njegn; velik pomen rezervnega zaklada, v katerega so steka čist? dobiček. Rezervni zaklad bo tekom let, ko so bode okrepil, lahko veliko prispeval v gospodarske namene okoliša Rajfajznovke in pomagal nositi ona bremena), katera morajo dandanes nositi občine. Najvažnejši pomen kmečki|h posojilnic, obstoji v tem, da ostane ves denar v domači župniji, so uporablja v korist kmetovalcev v okolišu zadruge in da postane kmet neodvisen tudi v denarnem oziru od raznih činiteljev, ki mnogokrat niso dovolj upoštevali kmečkih koristi. Opozoril je navzoče na razne pomisleke in ugovore, s katerimi bodo nasprotniki skušali ljudi odvračati od prekorilstnega zavoda. Z vzgledi je pobijal odločno sledeče ugovore: 1. Ni dovolj za vodstvo zavoda potrebnih mož. Ta ugovor je ničev, če se pomisli, da je na Spod. Štajerskem okrog 60 rajfajznovk. katere vodijo v mnogih slučajih skoraj s^mo kmetie. 2. Nevarnost. Načelstvo, ki obstoji navadno iz najboljših in najtrdnejših posestnikov, že v lastnem interesu skrbi, da se celo po-
slovanje redno in vestno vrši. Nadzorstvovnadzoruje .celo (delovanje posojilnice in, jamči: z revizorjem vred, kateri mora najmanj vsako drugo leto posojilnico pregledati za varnost vseh poslovv 3. Posojilnice delujejo v to, da se ljudstvo, še bolj zadolži. To očitanje postano brezpomembno, če se uvažuje, da Rajfajznovke podelujejo kredit le onim, ki so posojila potrebni in — kar. posebej naglašamo — tudi vredni. Da se torej tudi ozira na lastnosti onih, ki iščejo pomoči. 4. Strah radi molčečnosti. Člani načelstva in nadzorstva so zavezani o vsem, kar vidijo in sli-šjo, varovati tajnost. 5. Skrb, od kod so bode dobil potreben denar. Izkušnje pri drugih zavodih učijo, da se že v začetku nabere mnogo domačega denarja ; skoraj vse novo ustanovljene posojilnice na Spod. Štajerskem, ¡katere vodijo pristaši Kmečke zveze, imajo več hranilnih vlog kakor rabijo posojil. Namen kmečkih posojilnic je ravno, pospeševati varče-vanjo in jo g. predavatelj obširno razpravljal o sredstvih za povzeligo varčevanja, zlasti z upeljavo domačih hranilnic. Ce bi pa res primanjkovalo hranilnih vlog, podeli potrebna denarna sredstva Zadružna zveza v Ljubljani, ki je< takorekoč mati okrog 460 jugoslovanskih zadrug. Nadučitelj g. Pestavšek se je na to zahvalil za temeljiti poduk g. potovalnemu učitelju, in so obširno bavil s prvin delom govora, v katerem se je priporočalo več kmetijskega poduka na ljudski šoli, zlasti v zadnjih dveh šolskih letih. G. nadučitelj je povdarjal, da je neobhodno potrebne, da že v ljudski šoli dobi mladina veselje do umnega kmetovanja in izrazili željo, da se tudi pri nas uvedejo nedeljski tečaji za šoli odraslo mladino. Obljubil je, da bode vedno drage volje v tem smislu deloval. Bodril je navzoče k ustanovitvi kmetijske podružnice in posojilnice. Zlastii je povdarjal z zanimivimi vzgledi s svoje šolske prakse velik pomen Rajfajznovk za pospeševanje varčevanja, katero moramo z vsemi sredstvi pri mladini razširjati. Gosp. predsednik PIšek se zahval v imenu društva govornikoma, zlasti g. nadučitelju* ki je s svojim sedanjim delovanjem dokazal, da je vnet za gospodarsko delo. Uspeli zborovanja je bil ta, da se je sklenila ustanovitev kmetijske podružnice, v katero se je vpisalo takoj 30 članov, in se ustanovila posojilnica, kateri se je takoj izvolilo načelstvo, ki je ukrenilo vse potrebno, da začne posojilnica v najkrajšem času delovati.
m Jarenina. Tukaj so bile že štirikrat volitve v konkurenčni odbor. Vsakokrat so nemškutarji propadli pod vodstvom znanega Gornikoveea Lojza. Pa vedno so se pritoževali na glavarstvo, tako da so bile volitve vsakokrat ovržene. 'Zadnjič pa se je vsled neke ■ napake našega pristaša vendar-le skobacal Lojze v odbor. Lojzek, ki je tak Nemec, da bi ga bil celo Bismark vesel, če bi živel, je tudi velik prijatelj cerkve in duhovnikov. Zato pa je tudi agitiral za take može, katerih gesio je: „Cerkev od zunaj, krčmo od znotraj!" Zato pa, ker je tak prijatelj cerkve, sili v konkurenčni odbor, da bi njo potem branil, če bi njo hotel kdo oropati, ker je zdaj toliko sovražnikov svete cerkve. Že iz njegovega gospodarstva je razvidno, da tak finančni talent, kot jo oi!, mora sodelovati pri konkurenčnem odboru. Žalostno pa je od nekaterih mož, da se dajo od tega političnega priganjača voditi, posebno Vukovski, Si. Jakobski, Voseški in deloma tudi Pesničani.i In Lojzek jte bil žalosten, da so njegovi ljudje obtičali v blatu, zato jih je odveza! greha, ker so v petek jedli meso (volitve so bile v petek) in celo zaklical: „Tumer singen." Samo žalost ga je obdala, ko se je ozrl na svoje raztrgane štifletne, ki jih je raztrgal pri agitaciji.
iti St. Lenart v Slov. gor. Mesar Sollak je dne 28. m. m. umrl. Rajni; je bil hud nasprotnik Slovencev.
m Lenarškl okraj. Somišljeniki! Prijatelji krščansko- socialnega društvenega dela in napredka, vabimo vas za nedeljo, dne 16. svečana t. 1. k Sv. Lenartu v Slov. gor. Kaj bo zanimivega? Slovenska krščansko-social/ia Zveza priredi skupno z bralnimi društvi šentlenarškega okraja vefliko ljudsko veselico z zanimivim sporefdom. s skupnim petjem, z daljšo veseloigro, tombolo itd. Slaivnostni govor ima poslanec ,in predsednik kršč.-so^ialne zveze dr. Korošec. Pridite, da se na prijateljskem, zabavnem sestanku zopet navdušimo za požrtvovalno društveno delovanje. Kdor izmed vas ,bi morebiti ne dobil vabila, se uljudno vabi tem potom.
m Laporje. Dne 13. januarjavse je ponesrečil v daljni francoski deželi, kjer je delal v rudokopih, Juri Doberšek, sin posestnika Jurija Doberšeka v Laporju. Pri eksploziji dinamita je bil hudo ranjen po celem telesu in je vsled teh ran in pretresenja možganov umrl v bolnišnici dne 18. januarja. Koliko jih gre v tujino za srečo,, a pridejo le premnogokrat v nesrečo. — Dne 9. t. m. bo v sobi izobraževalnega društva poučno predavanje o čebeloreji in občni zbor čebelarske podružnice za slovenjebistriški okraj. Prijatelji čebeloreje pridite vsi! — Teden pozneje, 16.- t. m. ima izobraževalno društvo poučno predavanje in I. občni zbor.
m T i nje. Veliko zanimanje je v sedanjem času za časopise. Več listov prihaja v župnijo, tem bolj izobraženi so ljudje. Žal, da pri nas tega ni. Sta-rejši ljudje pravijo: sem brati pcizabil ali ne vidim več, mladina pa vsled dolgega časa zahaja v gostilno ter zapravi tam en dan več, kakor bi veljalo pet listov. Stariši, naročajte dobre katoliške liste, kakor je „Slov. Gospodara in „Naš Dom."
m V Studencih pri Mariboru ima tamošnje izobraževalno društvo svoj občni zbor dno 9. t. m. Ude vabimo k obilni udeležbi!
m Kmet. bral. društvo v Št. Iljn v Slov. gor. ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 9. febr. 190S ob treh popolduo v hiši Št.-Ilj-ske posojilnico z običajnim vsporedom. K obilni udeležbi vabi odbor.
m Vojaško veteransko društvo pri Sv. Antona v SI. gor. priredi v nedeljo, dne 9. svečana 1908 v gostilni gospodične Alt tombolo. Začetek ob ti. uri. K obilnemu obisku uljudno vabi odbor.
m Čiešnjevoc. V nedeljo, 9. svečana t. 1. ob polštirih popoldan se priredi na Orešnjevcu zabavni večer z godbo, petjem in saloigro. Ker se ne pošiljajo druga vabila, se tem potom vabi občinstvo k mno-gobrojni udeležbi. Cisti dohodek je določen šolarski knjižnici.
Ptujski okraj.
p Ptuj. V konkurz je prišel trgoveu A. Scliol-ger na Bregu pri Ptuju. — Župan Ornig se zdravi na jugu in si krepi živce; zato pa namesto njega izvršuje pravcato strahovlado njegov vice-paša, ru-deči Linhart. Povsod po okolici prireja shode, kliče duhovnike na korajžo, jih napada in raztrgava v „Štajercu", da niti las ne ostane na njih dober, jih ovaja in tira pred sodišče, kjer je seveda vsak duhovnik obsojen;; saj smo na Avstrijskem. Linhart katerega edino in glavno delo je, udrihati po duhovnikih in veri — niti enkrat na mesec bi ne mogla iziti ptujska žaba, ako bi Linhart ne mlatil po duhovnikih — Linhart torej razprostira svoje mreže vedno dalje, a od naše strani v ptujski okolici ma-lodane vse spi hudo zimsko spanje. Gospodje, ganite se, ednajsta ura je, sicer nas bo sovražnik na vseh ■ straneh prehitel! — Stajerc ni samo brezverski, ampak odločno protiverski. ^edno in povsod visoko hvali in poveličuje vsakega odpadnika in sovražnika vere; tako n. pr. imenuje v svoji zadnji! štev. (od dne 2. febr.) odpadnik» beljaškega zdravnika dr. Hock. ki je pred kratkim vtonil na Vrbskem jezeru, in kateri je bil strasten sovražnik katoliške cerkve, prvoboritelja napredne misli na Koroškem, jnu klice časten spomin v tisočero koroških src. A Linhart se vkljub temu predrzne malodane v vsaki številki po-vdarjati, da ni proti veri. Backi pa mu veselt. prikimavajo! — „Stajerc"' laže, kakor ie to njegov element, na vse pretege, ko piše o novoizvoljenem deželnem poslancu, da „niti pisati in citati ne /.na, kijlima toliko izobrazbe kakor zadnji pastir" i. t. d. Opozarjamo g. poslanca na to nesramno laž! Poglejte si enkrat poštenjaka Linharta!
p Vinogradniki! Deželni vinarski inštruktor za. ptujski okraj bode poučeval praktično o rezi in sicer meseca svečana: dne 20. v deželnem'vinogradu v Rodnem vrhu, začetek ob 1. uri popoldne; 21. v "VVratzfeldovem vinogradu v Jablovcu,, ob 9. uri predpoldne; 21. v Wratzfeldovem vinogradu v Sed-lašeku, ob 2. uri popoldne; 25. v Miheličovem vinogradu v Goričaku, ob 10. uri predpoldne; . 26. v Lovrecovem Vinogradu v Velikem vrhu, ob 10. uri predpoldne; 27, v Schulfinkovem vinogradu v Pristavi, • ob 10. uri predpoldne; 27. v Mlakerjevem vinogradu v Velikem Okiču, ob 1. uri popoldne; 28. v Gomil šekovem vinogradu v Leskovjcu, ob 9. uri predpoldne; 28. v Vojskovem vinogradu v Podleh-niku, ob 2. uri popoldne. Meseca sušca: 2. v dr. Jurtelinem vinogradu v Karčovini, ob 10. uri predpoldne; 5. v cerkvenem vinogradu v Grajenšaku, ob 10. uri predpoldne; 6. v Benešovem vinogradu v Mestnem vrhu, ob 10. uri predpoldne; T. v deželnem vinogradu pri Sv. Urbanu, ob 10. uri predpoldne; 9. v Arnušovem vinogradu v Preradu, ob
11.	uri predpoldne; 10. v Zlodnjakovem vinogradu v Juršincili, ob 10. uri predpoldne; 10. v Koserje-vem vinogradu v DragoViču, ob 2. uri popoldne;
12.	v deželnem vinogradu.v Naraplih, ob 1. uri popoldne ; 13. v Vrabičovem vinogradu v Stoprcih, ob 1. uri popoldne. Pri tem pouku se bodo pa, v kolikor bode pač to čas dopuščal, pretresavala tudi druga, v vinarsko stroko spadajoča dela. Ce bi pa morda slabo vreme ali druge zapreke ovirale izvršitev tega programa, tedaj se bode to zanimancem potom pristojnega občinskega jirada pravočasno naznanilo.
p Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo 19. m. ni. jo imela Stajerčeva stranka tukaj shod, na katerem je znani Stajerčijanec Drofenik imel govor. Govoril je o kmečkih težnjah, o krivičnem davku, in da so vsega krijvi klerikalni poslanci. „Stajerčev" urednik Linhart je pa udrihal po vsem in napadal vse od zadnjega kaplana pa gor do ministra. Zastopani so bili vsi naši „Erenpiirgarji" bnez izjeme, kateri so šo pred kratkim vlekli pri g, Colnerju dr. Kukovčev liberalni voz za »Zadravčevo kandidaturo. Prepričati so pač mora vsak zaveden Slovenec, da Narodna stranka pri nas ni; nič drugega nego skupina navadnih Stajerčijancev in narobe, kako jim pač ka^ že, samo da se kak duhovnik ali sploh kak po njihovem mnenju klerikalen mož osramoti, naj si bode potem od Linharta ali Kukovca. Omenil in opozoril pa bi enega, kateri se tudi precej od cerkve masti, ki pa je začel zadnji čas silno gonio proti ggi kaplanom, naj bo previden, sicer ga drugače podučimo. Weki „Anstreihar" ni mogel nehati s ploskanjem, ko jo Linhart sramotil prejšnega g. kaplana. So eden, ki tudi rad povdarja, da je Slovenec, in ki tucfi pri slovenski banki služi, bi se naj rajši za svojo službo bolje brigal in za svoje uslužbence, da no bi toliko pritožb po fari šlo, mesto da je predlagal predsednika in sploh šel ptujskim gospodom na roko. Krokodilove solze je točil neki privandrani kramar, ko je na starega leta dan slovo jemal od

odlSlega g. kaplana Poplatnika. A sedaj, za tri tedne, pa je že isti mož na „Štajerčevem" shodu vpil in z rokami ploskal, ko je Linhart g. kaplana napadal. So še pač zmiraj ljudje kot nekdaj med Judi, kateri so Kristusu na cvetno nedeljo vpili: „Hosana sinu Davidovemu", a še ne črez teden dni pa že: „Križaj ga!"
p Z Vurberga smo dobili to-le izjavo: Ptujski „Štajere" me je začel najgrše napadati. Prvi laž-njivi napad je skoval iz besed, s katerimi sem pozdravil g. grofa Herberstajna. V letošnji 4. številki pa nesramno laže, da sem izjavil, da pridem s svojimi ljudmi na štajerčijanski shod motit, da sem grozil v „Gospodarju", da je grozdje za Linharta na Vurbergu prekislo itd. To je yse najgrša laž. Nisem rekel, da pridem s svojimi ljudmi! na shod, nisem grozil in v „Slov. Gospodarju" nisem jaz pisal. Se grše laži so v 5. številki. TiU se slikajo našiyvrli fantje kot najsurovejši ljudje in jaz kot njihov vodja. Tu se piše, da sem jaz pobegnjUs shoda. Laž! Prišel sem na shod, zahteval s kmeti volitev predsednika in ker je Linhart rekel, da to ni navaden političen shod, marveč shod; tiskovnega političnega društva, je cela stranka Kmečke zveze zapustila shod pošteno kot je pošteno prišla, ker ni hotela poslušati štajerčijanskega hujskanja. 'Ostalo je na shodu zelo malo ljudi j, več tujcev kot domačih. Nazadnje pravi „Štajfere", da me je ovadil sodniji radi grožnje in motenja shoda. „Štajere", nihče ni bolj potreben sodnije in ječe kot tvoje laži in vsi tistli, kateri so s teboj vred krivi nemira, jeze in razburjenja na prej mirnem Vurbjergu. — Alojzij Kokelj, župnik.
p Štajerčijanski shod na Vurbergu. Kakor zadnji „Štajere" laže o svojem shodu na Vurbergu, to že presega vse meje in se mora vsakemu poštenemu človeku zastuditi. Zato mu hočemo nekoliko njegovo laži izpodbiti, da bode slovensko ljudstvo videlo, kako nas ta list črni pred svetom. Čudimo se, <!a Linhart io čez noč vse pozabi, kar se čez dan gojdi, >in drugi dan piše to, kar. se mu če'z noč sanja. Prvič je laž, da bi bil gospod župnik ljudstvo hujskal in vabil na shod, da bi morali shod motiti. Druga laž je, da bi bil g. župnik v „Gospodarju" pisal, da je na Vurbergu za nje prekislo grozdje, res pa je, da je to pisal drugi dopisnik. Tretja laž je, da bi proti tretji uri na shod pridivjala gruča ljudij, in to večjidel otroci, faritki od 12. do 16, leta. Pač pa smo na shod prišli čisto počasi in dostojno, in sicer mladenči z dvajstimi leti in pošteni vur-berški možje, in ti smo že gotovo vsi suhi zai ušesi. Linhart pa si bode moral- še ene naočnike kupiti, da bode odrašeno ljudstvo od otrok razločeval. Četrta laž je, tla bi bili od župnika prignani kakor čreda ovac, pač pa so g. župnik prišli na zadnje čisto sami. Peta laž pa je največja, da bi namreč nekateri teh smrkoHinov imeli v škornjah pripravljene nože, da bi z noži izvajali klerikalno ljubezen do bližnjega. — Linhart pokaži med nami tistega fanta, ki jo imel v škornjih nož, in potem pristopimo vsi na tvojo stran. Kaj takšnega si more izmisliti le največji sovražnik naše mladine. — Šestič je laž, (da bi bilo vso pripravljeno za prelivanje krvi; mogoče na vaši strani, naša stranka si od krvi nič mislila ni. -- Sedma laž je, da je začel g. župnik, ko je Slavič shod otvoril, divjati in da bi na njegovo komando divjali1 vsi mladenči in nekaj Marijinih hčerk in otrok. Resnica je, da so g. župnik in naše ljudstvo mirno zahtevali za svojo stranko preasedn&a. — Pač pa je Linhart divjal. Osma liaž' je, da bi kmečko ljudstvo postalo razburjeno in da bil jih župnik dobil skoraj okoli ušes. — Resnica je, da so bili kmetje razburjeni zaradi Linhartovega nastopa,, in bi jih poprej on dobil nego g. župnik. — Mi! pa. smo večinoma vsi z g. župnikom zapustili zborovanje. Laž je tudi, da bi potem večinoma vsi kmetje prišli nazaj, in da so bile polne sobe; resnica pa je, da še ene sobe niste i!meli polne svojih naprednjakov laži-stranke. Potem piše Štajere, da mi klerikalci delamo s sovraštvom, Štajercijanci pa z ljubeznijo. Cuj-te, Linhart! Na Vurbergu smo dozdaj čisto mirno in v lepi slogi živeli med seboj, pač pa bi radi sedaj vi v našo lepo župnijo zasejalii nemir. Lepa ljubezen to! Potem se Štajercijanci perejo po svojih shodih, da niso nemčurji in neverci, mi pa pravimo, da so, in zraven še- največji lažniki. Pomiluje-mo le tiste, ki so vam tam ploskali, da so tako vjeti v vašo zanjke. — Linhart naznani nam tiste zaupnike in naročnike, ki si jih tukaj pridobil, da bomo vsaj vedli, koliko jih imaš. - Dokaži tudi, proti komu so se župnik priduševali, in kje smo mi na tuje stroške pijančevali? V kateri gostilni? Dokler nam štajere" tega ne pojasni, do tačas ga imamo za nesramnega lažnika. Smolo ste pa imeli na tukajšnjem shodu, in vam je slaba predla, zato ste še na dom pošiljali po svoje pristaše n. prf po peka Berlinge-ra In tudi za svoja dobro rejena telesa ste se strašno bali, zato ste imeli orožnike s seboj. Tudi svoie pripravljene večerje niste imeli časa zavžiti, ampak ste jo kar naglo odkurili. - Povemo vam obenem, da ste se s svojim shodom našemu ljudstvu hudo zamerili ter svoji: stranki jako škodovali.
i Več župljanov.
p Sv. Martin pri Vurbergu. Dolgo zaželjeno in. prepotrebno bralno in gospodarsko društvo je ustanovljeno. Na Svečnico je bili ustanovni shod ob nenavadno veliki udeležbi ljudstva. Veselili smo se posebno velikega števila mož in vrlih mladeničev. V imenu pripravljalnega odbora je pozdravil navzočo
g. župnik Lajnšic, ki se je z največjo vnemo trudil za društvo ter mu bode tudi zanaprej naklanjal svojo posebno skrb. V imenu S. K. S. Z. je govoril g. profesor dr. Hohnjec,, ki je tolmačil važnost in veliki pomen izobrazbe in napredka ter začrtal smer, v kateri naj deluje novo Idrušljvo. Nato je g. profesor dr. Verstovšek v poljudnih besedah razlagal vzroke, vsled katerih širimo izobrazbo in vsestransko omiko med narodom, ter z navdušenimi besedami poživljal društvo, naj se vedno zvesto drži dvojne zastave, krščanskega praporja in slovenske troboj-nice. Naposled se je g. kurat Fink ozrl nazaj v tisto dobo, ko se je on z uspehom trudil pripraviti društvo, pa ni mogel svoje misli popolnoma izvršiti, ker je prej zapustil ta, kraj; potem je odgovarjal na morebitne ugovore proti društvu ter vabil stariše in mladino, naj v obilnem številu pristopijo itn skrbno izpolnjujejo namene društva v svoj prid. Besede, ki so jih govorici govorniki, so imele prav lep uspeh: društvu je takoj pristopilo 01 mož fri mladeničev. Izvoljen je bil odbor, ki se je tako-le sestavil: predsednik veleposestnik Janez Klemenčič; podpredsednik posestnik Janez Pihler; tajnik župnik Anton Lajnšic; tajnikov namestnik kmet Igiiao Thaler; blagajnik kmet Nikolaj Fažmon; .blagajnikov namestnik mladenič Andrej Drozgu knjižničar mladenič Anton Majenč. Društvo je pristopilo S. K. S. Z. za štajersko.
p Pomanjkanje drv ste čuti na Dravskem polju. Tako so si letos naročili kmetje na kolodvoru Moškanjce drva iz Poljčan in tudi premoga so si naročili, kar se dosedaj še ni zgodilo.
p Sv. Andraž v Slov. gor. Nemila smrt nam je vzela iz naše sredine obče priljubljenega mladeniča in cerkvenega pevca Martina! Smid v 30. letu starosti. N. v, m. p.!
p Mezgovci. Veleposestnik Mihael Cuš, vrl narodnjak, je umrl. N. v. m. p.!
p Zavrč. Občine Zavrč, Turški vrh in Go-renski vrh so uložile na dež. šol, svet prošnjo za preložitev glavnih počitnic na jesenski čas, to je na čas, ko ljudstvo v Halozah zaradi trgatve in paše najbolj potrebuje otroke doma. Ali čujte in strmite! OQe ptujske giftne krote in njegovi pajdaši so bili vsi enoglasno proti temu. G. Ornig! Kako pa se to strinja!? V vašem listu vedno kričite, da ste prijatelj kmetov! Je-li to vaše prijateljstvo napram kmečkemu ljudstvu? Idite med ljudstvo in vprašajte, jei-li kdo zadovoljen s temi počitnicami! Ce najdete enega, bomo potem 'prav radi verjeli lažem vašega „Štajerca." Storili bodemo nadaljne korake 'in mislimo, da se bode moralo upoštevati težnje kmečkega stanu. Šola je tu za ljudstvo, in ne narobe. Dragi kmetovalci! Ta slučaj zopejt kaže, kako prijateljsko naklonjen je pek Ornig in žganjar Strašil kmetom s svojim lažnjivim „Štajercem."
p Iz rogaškega okraja. V neki tukajšni občini se je preteklo jesen delila podpora za škodo po toči, in to samo nekaterim. Sedaj bi pa imeli dobiti tudi tisti, ki niso prej dobili. To pa ni po volji župana dotične občine, ker je rekel, da morajo vsi dobiti, ali pa nobeden. Prav'i, da bo šel sam na Ptuj do okrajnega glavarja in bode povedal, da ne sme dati podpore. Sedaj pa vprašam g. župana, zakaj pa ni pri prvi delitvi šel do glavarja, ko so se njegovi pristaši še norčevali iz tistih, ki niso nič dobili, in jim pravili: zakaj si Korošca volil, zato pa nič ne dobiš. Radoveden sem, ali bode pri glavarju tudi povedal, kateri njegovih občanov je najhujši „švercar", ki največ svinj iz Hrvaškega prižene. Ce ne bo povedal on, bomo pa drugi, poznamo take ptiče!
p Ogenj. V občini Brestovec je dne 3. t. m. zjutraj zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Fr. Cverlin in svinjski hlev Franca Brantuša. Cverlin je zgorela vsa krma. Čudež, da se ni ogenj razširil po celi vasi, ker stojijo hiša ena tik druge in je bil hud veter. ,Tudi požarna bramba iz Rog. Slatine je prišla na lice mesta.
p Stoprce. V novi šoli je v petek 31. jan. zjutraj gorelo. Prejšni dan po šoli je šolska služabnica pogrnila pepel iz peči v I, razredu v leseno sme-tišni,co in tisto pustila v sobi tik peči. Med pepelom bila je še žrjavica. Ta je začela tleti. Smetišnica je pregorela in vnela so se šolska tla in tabla. Tudi notranje šipe na prednjem oknu so popokate. Zjutraj ob %7. uri pride služabnica kurit in najde šolo polno dima. Trgovec Ignac Vrabič in ženske, ki so šle k sv. maši,.so ogenj pogasili. Ko bi se pol ure pozneje opazil ogenj, zgorela bi šola, ker v Stopr-cah nimamo brizgalnice. Nova in stara šola ste zavarovani samo za 2000 K.-
p Sv. Florijan pod Bočem. Veselica dne 26. januarja se je obnesla prav 5'zborno. Že nastop in deklamacije „mladih vojakov" so nas očarale. Naravnost dovršeno pa se je predstavljala igra: „Bob iz Kranja". Vsem peterim igralcem in igral/kam gre zares, vsa čast. Tudi s petjem domačilh pevcev smo bili prav zadovoljni. Le,tako naprej, vrli Florjanča-ni in pokažite svetu, da greste tudi vi na dan in da
niste več zaspani.
p Tol»*ko veteruns^B* podpornega drnutva Svetlnjsfceg« redm občni rbor vrši sc v nedeljo, dne 9. svečana t. 1. t »--etinjski Soli z *a-četkom ob 3. uri popoldne po običajnem »sporedu. Potrebno je da se istega vsi člani udeležijo.	.
p Kmet. nodr. Sv. Lovrenc na Dr. pol|a priredi v nedeljo, dne 9 t in dva shoda s podučnim predavanjem; zjutraj ob 8. nri t Majš-bergu, popoldne ob poltrch v Cirkovcah v Goljatovi gostilni. Ker bo poduk zanimiv, se pričakuje obilne ude'ežbe.
p Bralno društvo na Ha|dtnn ima v nedeljo 9. t m v gostilni Gruharja popoldne ob 8. uri zborovanje. Dnevni red: volitev odbora.
govor blagajnika in tajnika o vspehu lanskega leta, nabiranje odo* il potem srečolov z lepimi dobitki. Čisti dobitek je namenjen za na&op časnikov. Na mnogobrojno udeležitev uljudno vabi odbor.
Ljutomerski okraj.
1 Shod K. Z. viStavenski ¡vesi minulo nedeljo je bil zelo dobro obiskan. Cez 200 samih vrlih mož jo prišlo poslušati svojega poslanca kmeta Roškarja, ki je v približno dveunnein, lepem govoru razložil namen Kmečko zveze. Njegova izvajanja so kmetje z navdušenjem odobravali. Zgodovino prvimi Slovencev nam je razlagaj gospod kaplan Kovačič od Sv. Benedikta. Predsednik kmet. podružnice od Sv. Benedikta g. Zupe je govoril o delu posojilnic in kmet. podružnic ter iste priporočili Sprejete so bilo ono-glasno sledeče resolucije: g. posUancu, Roškarju, se je izreklo popolno zaupanje; ¡zahteva se 7 letno šolsko dobo in zadnji dve leti kmetijski poduk; lovska po-; stava se mora predrugačiti kmetu v prid; omejiti se ( mora razkosavanje kmečkih posestev; odločno se ugovarja proti odprtju mej.
i	1 Kmet. bral. društvo v Gornji Radgoni priredi t.sa. v pro-
j storili g. Škorleca zimsko vcselico s tem vsporedom: 1. Beseda k igri. i 2. Igra „Divji love«-.", a. 1'etje in godba med posameznimi točkami. Vstopnina znaša za sedeže prvo vrste Go vin., druge pa 40 vin. Slo-vcDci-rodoljubi od blizu in daleč, ¡6. t. m. vas najnljudneje vabi in j pričakuje v Gornjo Radgono odbor.
Slovenjgraski okraj.
s Smartin pri Slovenjgradcu. „Štajere ' poroča v 3. štev. 1908, da je kravji mešetar Janez Staleker, po domače Tajmot, znani „klerikalec"« obsojen na 30 K ali tri dni zapora, ker je mešetarja Ze-pelna obrekoval. Tajmot klerikalec! To ni res! Ta je'/z nosom in očesom pristaš ¡slavne napredne armade celjske Narodne stranke. Staleker se je udeležil divje gonje proti Kmečki zvezi in je moral bežati s Kacem in Kraljem od Lešnika v' temno noč pred političnimi nasprotniki. Staleker je bil tam, ko je druhal 600 razgrajačev divje stranke pri Plesni-ku hotela Rflbiča sleči. Mi pošteni kristjani pa smo ta čas pri večernicah molili in nismo bili vpleteni z onimi rogovileži v sodriijsko preiskavo. Ko sta gg.. Barle in Kac našega g. nadžupnika zavoljo delitve letakov v naprednem jeziku sodniji ovadila, je bil tudi edini Staleker in neka ženska, ki je že dvakrat v graški norišnici bivala, kot svedok zoper nadžupnika med 16. pričami, ki pa niso pričali na njegovo stran. Trije zvesti pristaši divje stranke so obsojeni na dva do devet mesecev zapora. Bili so vedni divjailci zoper Kmečko zvezo. Klerikalec, to je častni priimek, katerega ne smejo nositi tisti, ki so divjali zopeir krščansko stranko. — Pristaši K. Z. v Mislinski dolini.
s Šmartno pri Slovenjgradcu, Pri občnem zborovanju bralnega društva so bili voljeni sledeči gospodje v odbor: predsednik Ig. Kristan, namestnik Jož. Rotovnik, odborniki: V. Mrzel, M. Klanč-nik, Ant. Gams, J. Kresnik in Gr. Krpač; knjižničar Ig. Kalinšek, blagajnik J, Kristan, tajnik K. Štefucrl. Zanimanje za bralno društvo je veliko, in vsaki dan pristopajo novi udje*
s Št. Ožbald. Ker se neki dobro znani dopisnik v družbi z nekim zagrizenim nemčurjem, kij ga tudi dobro poznamo, iz Kaple pri Arvežu v „Štajercu" (štev. 4) toliko briga za tukajšne lepe dame in se ne sramuje, g. župnika od Št. Ožbalta vlačiti črez zobe, kajti mrzijo ga itak samo nemčurji, hočemo vprašati g. dopisnika, ali bolje laži-dopisnika, se-li še spominja, kako se je on obnašal, ko je bil še nekje drugje na stanovanju, da se je cela Kaplja zgražala nad njim. Je-li že pozabil, kako se /mu jo pred kratkim godilo v Št. Lovrencu, naj pač Boga zahvali, da mu je dal tako urne noge. Ti vidiš pezdir v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne. Za danes toliko, ako pa ne bode dal miru, odkrili bodemo Še več lepih reči o njem. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Nikdar no bode dočakal, da bi se mu mi klanjali, kar on najbolj želi in kar ga najbolj jezi! Mi smo in ostanemo zavedni Slovenci!
s V Šoštanju je odlični narodni gospodar g. Volk ustanovil novo posojilnico pod imenom „obrtno hranilno in posojilno društvo." O tej ustanovitvi pišejo liberalni listi dolge članke, a skrbno zamolčijo dejstvo, da je ta posojilnica naperjena proti stari posojilnici, ki je še menda prefmalo liberalna. V sedanji dobi, ko se nahaja stara posojilnica v težavnem položaju, baš ni umestna ta ustanovitev. Pa liberalci rabijo za volitve denar! Novi zavod bo našel hvaležno nalogo v konvertiranju dolgov. Ce bi hoteli slediti „Domovini", bi vprašali: Koliko premoženja pa imajo člani načeilstva Volk, Lampret, Kocuvan, in nadzorstva Volkan in Zupane, ki je menda v Ameriko šel agitirat za nov zavod. Pri ustanovitvi tega popolnoma liberalnega zavoda je ku-movala Zadružna zveza v Celju.
s Šmartno ob Paki. Tukajšno katoliško bralno društvo lepo napreduje, čeravno mu nasprotujejo hudo liberalne sile. Iz tega se razvidi, da Pačani niso nazadnjaki, da še živijo 'in delajo za vero in narod. Zato pa le čvrsto naprej, možje in mladeniči, ne bodimo zaspani, delujmo pridno, da bomo in tudi moramo zmagati.
s SUritrg pri Slovenjgradcu. Dne 23. t. m. bode priredilo naše Gospod bralno društvo" vcselico. Uprizorili se bodetc gledališki predstavi: .Posestnim" in „Ne kliči vraga!" Obilne udeležbe prosi odbor.
s V Legnn bo v nedeljo 9. t. m. v gostilni g. Rotovnika kmečka veselka. Vgi dobrodošli!
Okraj Celje: Nova cerkev T. 30, Z. 21. VJSnjaves T. 6, Z. 13.
Konjiški okraj.
Ueijski okraj.
k Konjice. Pretekli ponedeljek je naš konjiški rojak, vlč. g. Janez Vtedečnik, kaplan pri Sv. Martinu na Pohorju, poročil v nadžupnijski cerkvi štiri pare, med njimi tudi svojo sestrično. Ker je to nekaj izvanrednega, se je ob tej priliki nabralo v cer kvi veliko vernega ljudstva. Bog daj vsem novopo-ročencem obilnega blagoslova! - Prihodnji tedten od 9.—16. se bo pri nas obhajal sv. misijon, katerega bodo vodifi čč. gg. oo. iz družbe Jezusove.
k Iz konjiškega okraja. Veliko navdušenje in veselje vlada pri nas med pristaši S, K. Z. vsled sijajne zmage njenega kandidata v deželni zbor. Narodna stranka pa leži pobita na tleh, ter bo izgubila še tisti ugled in upliv, ki ga je prt nekaterih imela do sedaj. Kdo pa bo tudi takim ljudem zana-prej še verjel, ki so od hiše do hiše lagali, da ima Zdolšek šest latinskih šol, ko je komaj 14 dni ali tri tedne gledal latinsko šolo! Tudi za prihodnje deželnozborske volitve se že pripravljamo, ter hočemo polnoštevilno oddati svoje glasove kandidatu S. K. Z. Živela Slovenska kmečka zveza!
k Prihova. Volitve so se srečno končale; 31 volilcev je bilo za katoliškega kandidata Terglava. in en sam za liberalnega Zdolšeka. Cegar je bil ta glas pač vsi vemo. Štajerčijanci so pa vkljub temu, da so dobili pisma, da naj volijo Zdolšeka, izostali. Na teh pismih je bil podpisan neki g. doktor iz Konjic, ki je svoje čase bil vrl pristaš katoliškega političnega društva. Pa, kaj ne, časi se spreminjajo, •zato tudi mi dostičnega doktorja imenoma ne omenjamo, ker bi se čutil sicer preveč razžaljenega.
k Cadram. Naš preč. g. župnik so bili precej nevarno oboleli. Hvala Bogu, sedaj je že boljše; prav bali smo se za njih. Želimo jim čvrstega zdravja, da dosežejo svoj vzvišeni namen za olepšavo našo nove cerkve, ki so nam jo pozidali.
p Skomre. Občinski odbor v Zavrču je šol. vodja v Skomru, Jos. Troha, 'imenoval častnim občanom zaradi zaslug, katere si je iztekel za šolo in občino za časa njegovega tamka,jšnega službovanja.
k Špitalič. Na Svečnico je pri nas umrl vrl in značajen mož stare korenine Miha Zidanšek, oče bogoslovnega profesorja in semeniškega ravnatelja. Dosegel je izredno starost 82 let. Pogreb je bil 4. februarja. Udeležilo se ga je 5 duhovnikov in zelo veliko ljudstva. Prisrčen nagrobni govor je imel ter ob enem vodil sprevod g. nadžupnik in dekan konjiški Franc H ras tel j. Rajni je bil naročnik „Slov. Gospodarja" od začetka. N. v. m. p.!
k Dolič. Zgorelo je v četrtek dne 23. m. m. gospodarsko poslopje posestnika Alojz fllevnika, po domače Pesnika. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Goreti je začelo v hlevu v sl,ami. K sreči ni bilo več živine v hlevu kot ena krava, katero so še pravo časno rešili.
k Na Keblju nad Oplotnico priredi Kmečka zveza dne 16. februarja, to je v nedeljo ob y212. uri shod» Govoril bode državni poslanec Pišek o delovanju državnega zbora, in g. Janeizi Potniki o pomenu Kmečke zveze. Kmetje, pridite!
k Keblj na Pohorju. V pravi luči se je pokazal sedaj ob času deželnozborske volitve naš novi trgovec. Do sedaj je delal namreč vedno bolj na tihem po načrtu svojih sobratov liberalcev. Da bi pa svoj liberalni program tudi v dejanju pokazal, začel jo z vso vnemo delati za propalega liberalnega kandidata J. Zdolšeka s tem, da je dal njegov® lepake nabiti po občini in tudi sam je imel nabitega na tabli, katera visi zunaj na zidu, kakor navadno pri malih trgovinah, naznanjajoč, kakšno blago da ima dotični itrgovec v zalogi Ali je imel naš novty trgovec v tem času tudi kandidata Zldolšeka v zalogi? Dvomimo! Da se tudi tukaj ljudstvo vedno bolj izobražuje, kaže izid deželnozborske volitve, katere se jo udeležilo izmed 72 volilcev 48, in sioer 42 za g. Terglava, med temi tri neveljavni, in 6 za Zdolšeka. Zadnje ima sicer že omiBnjeni novi trgovec na vesti, katori jo ob času volitev naSi najhujši. nasprotnik, Seveda, ako bi poroke potreboval, tedaj bi mu bili kmetje zopet dobri. Toda sedaj misljim, da ga bodo naši kmetje malo . bolj spoznali, da ne bodo več tako plesali, kakor jim bode 011 godel, kakor se jo to dosedaj godilo. Njemu samemu pa povemo, da ako še bode vedno liberalne lajne gonil, bomo odkrili zastor od njegovo senčne strani in ga pokazali še bolj v svetli luči tako, da se ga bodo ustrašili celo njegovi najboljši prijatelji.
Vefi kmetov.
7.. 9.
Razmerje glasov.
Okraj Šmarje: Smarflo (okolica) T. 71.
Okraj Laško: Trbovlje T. 24, Z. 88. Loka 45, Z, 35, nev. 7. Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah T. 38, Z. Marijagradec T. 123, Z. 3. tur-kloštor T. 28, Z. 20.
Okraj Konjice: Kozjak T. 5, Z. 2. Sp. Doji« T. 11, Z. 2. Oplotnica T. 30. Z. 26. Okoška vas T. 8, Z. S.
c Celje. Strupeni kakor kače so naši liberalni voditelji in zaspani študentje zaradi celjskih dopisov. Iščejo dopisnika, a zaman, in za to se maščuje študent Spindler nad dr. Korošcem ter ga psuje, da je plitvoumen, nadut, zloduh, sebe pa imenuje zmožnega, energičnega moža. Lastna hvala smrdi, pravi pregovor; dr. Korošca pa ravno s takimi priimki ne boste spravili z ravnotežja. Kako slabo in omajeno pa je stališče dr. Kukovea v stranki, kaže zadnji Narodni list, kjer mora svojim pristašem naslikat strah, da so dr. Kukovea že Inekdai hoteli duhovniki dobiti na svojo stran. Kot dokaz se navajajo pogovori — na furežih! Daleč je prišUa Narodna stranka, ki mora s takimi• strahovi pridobivati svojemu voditelju ugleda v stranki! Spindler sevetla mora braniti dr. Kukovea, ker mu je poskrbel za kruh, toda dr. Božič ne bo miroval, dokler ne pride kvišku,. Nevolja je v stranki mad Kukovcem :,n odkod prihaja, je tudi vsem znano.
c Celje. Izgubljena bitka pri zadnji deželno-zborski vol it vi je liberalni tabor hudo poparila. Za prihodnje deželnozborske volitve nameravajo ponuditi kompromis Slovenski kmečki zvezi, le to se bojijo, da liberalno učiteljstvo ne bode v to privolilo. Tudi je dovolj neznačajno, |la kompromisa ne-bi držalo. Strast in sovraštvo liberalnega učiteljstva proti kmečki stranki ne pozna nobenih mej» Zmernejši elementi v liberalni stranki kakor "dr. Kukovec, dr. Stiker, Rebek in drugi so sploh že od nekdaj za kompromise. Kot najstrastnejši strankarji pa veljajo zdravnik dr. Sernec, dr. Božič, Spindler, ,GradiSnik in kar bode se nekaterim zdelo čudno, stari dr. Sernec. Urednik Furlani je socialdemokrat in njega bi se „mladi", kakor so Lesničar, Spindler že radi iz-nebili. Jasli imajo že za druge ožje prijatelje pripravljene. Furlani res že povprašuje po službi kje drugod. Zanimivo je, kaj bo Kmečka zveza odgovorila na ponujani kompromis.
q Celje. Za umrlega učenca L. Ograjenšek, ki je obiskoval pouk na orglavski šoli v Celju, je bral katehet Pučnik dne 31. m. m. sv. mašo, pri kateri je 22 učencev imenovanega zavoda lepo popevalo Witov Requiem. Rajni je bil vzgleden mladenič. Prvi slučaj smrti v teku devetih let na tukajšnji orglavski šoli.
c Celje. Obravnava proti goljufoma, M sta goljufala južno železnico za 45.000 kron, katere sta izvabila postajenačelniku v Laškem trgu, se je v torek pričela.
c Celje.; Celjski višjegilmmazijski liberalni dijaki se obnašajo tako nedostojno, d& jih je zadnjo nedeljo morala neka ženska posvariti: „Zdaj ste pa že lahko tiho". Pred dvema letima se ljudstvo nad slovenskim dijaštvom ni zgražalo, zdaj pa so slovenski liberalni dijaki toliko napredovali v izobrazbi, da jih morajo v cerkvi ženske opozoriti na nedostojno vedenje. — Kmetje; Le tavajte še dalje, kolikor vas je takšnih, pod zastavo hinavske „Narodne stranke", ki je v Celju vodnica tudi vašilh dijakov. Ce mislite, da Narodna stranka ni proti veri, vam bodi povedano, da so ravno liberalni voditelji Narodne stramjce pokrovitelji liberalnih i|n radikalnih celjskih jdijakov. Liberalni dijaki imajo naročeno „Svobodo", ki piše grozovito neverno in neumno, a veridar tako, da slovenski dijak lahko izgubi vero, če bere ta papir. — I11 vi mladiči, ki niste vredni, da bi se imenovali sinove slovenskega naroda, vi agitatorji za liberalizem, vi ste izdajalci naroda, ker sto izdali njegovo vero! Kot na takšne hočemo zdaj pogledati na vas. Do zdaj smo gledali skoz prste ni! vaša početja, zanaprej pa r,e več!
c Laški trg. Že svoj čas je pisal „Slovenski Gospodar", kako žalostne razmere pri nas vladajo. Že takrat se je omenjalo, da zadene v tem oziru velik» krivda tukajšnjo pivovarno, oziroma njeno vodstvo! — Podjetje, kakor je pivovarna, bi bilo pač lahko merodajen faktor v marsičem; ko bi bilo vodstvo na svojem mestu, ne (imeli bi samo naši tukajšnji narodni nasprotniki drugega mnenja o njem, ampak pivovarna bi lahko tudi širši javnosti impo-nirala. bila bi lahko opora v boju za narodne pravice. A kakor stvari danes stoje, se mora vsak, ki ima oči in vidi, sedanji upravi smejati!! Da prepogosta menjava uradnikov in drugih uslužbencev kakor se to sedaj tukaj prakticira — jjofcljetju ne more ravno koristili, je pač j asno in uvidi to že vsak otrok, le sedanje vodstvo smatra menda to kot nekak „šport", ki ima seveda tudi svoje posledice. No, če je kclo sladek, če zna po drugih tovariših-uradnikili dobro udrihati, če je njegovo obnašanje tako, da si mora vsak čas kdo sodnijskim potom od njega zahtevati zadoščenja, potem je tudi pri vodstvu dobro zapisan, potem sedi na toplem. — Da pa mora vsled takega skrajno krivičnega postopanja med drugimi res dobrimi uradniki vreti, da so upravičeno skrajno nezadovoljni, je pač naravno! — Slovenski uradniki morajo vsled žalostnih razmer in včasih i/, jako'dvomljvih vzrokov .odhajati in na njih mesta prihajajo drugi slovenščini! t. j. poslovnega jezika v govoru 111 pisavi nezmožni. Tudi to dejstvo služi menda v povzdigo (?) „narodnega" podjetja. — Čudno se nam zdi, da upravni svet, ki sestoji baje iz samih intoli^ntov. tega ne vildi ali pa noče vi-
deti in upoštevati, in če je to slednje resnica, potem soglaša s takim početjem in je ravno tako obsojanja vredno. — Sicer pa, če bode šla stvar v tem toku naprej, bodite prepričani, Ha pride dan, kojega se 110 bodete mogli veseliti. Toliko za danes; v kratkem mogoče nadaljevanje! — — — — — — — — — —
Opazovalec.
c iz laškega, okraja. „Narodni List" je v št. 3
imenoval nekatero občine laškega okraja „sveži misli napredka še nepristopne". Tako torej, kdo misli s svojo glavo, in ne z glavo celjskih doktorjev in liberalnih učiteljev, ga takoj ozmerjajo, da je nepri-stopen sveži misli napredka, da je nszadnjak. To pa je zares svobodomiselno! Kdor se jkn brezpogojno ne uda, ga takoj napadejo. Mit pa s svojo kmečko pametjo mislimo, da je to le slepa pokorščina. Vendar pa mi kmetje hočemo napredovati, čeprav ne tako, kakor bi bilo Narodni stranki ljubo. Agitirati hočemo od hiše do hiše, poselr») za dobre časnike. Saj nas na tem polju čaka še mnogo dela, posebno v občini Marija Gradec, Sv. Krištof, Jurklošter, Loki:. Časnike „Slovenski Gospodar" in ,.,Naš Dom" moramo še mnogo bolj razširiti, naj bo gospodom pri Narodni stranki ljubo ali ne, da bomo tako napredovali čeprav nas liberalci imenujejo nazadnjake. To bo tudi najbolji odgovor na napaide naših nasprotnikov.	Kmet volilec.
c Sv. Lenart nad Laškem. Dozdeva se, da jo zanimanje za „Štajerca" začelo zmrzovati. Ko bi bile boljše opore, bi še bilo, a sedaj se vedno pov-darja, štiri giftne krote imamo, a ■ te niso Bog ve kaj. Eden se bo spufal, eden ne sme nič imeti, eden spioh nič nima, četrti pa je mož čudak,, sam za-se, ki svojo politiko samo žvižga. Mi pa imamo skupno samo eno željo, da bi radi prej ko , mogoče „Štajercu" in liberalizmu sploh zažvižgali — marš!
c Volilcem Terglava. Velikodušna Narodna stranka nam baje privošči našega Terglava. „Naj ga imiajo, za teh pet dobrih mesecev se ne pulimo. Ko bi hoteli mi drugače nastopiti, bi gotovo zopel zmagali. No, pa naj , imajo pristaši Kmelčke zveze tudi malo, saj kratko veselje v Sav^nski dolini. Tako govorijo vzlovodjeni liberalni volilci po krčmah. Liberalci, naj vam bo v vaše pomirjenje povedano, da ste že bili dovolj delavni. Saj jo vaši delavnosti „Slov. Narod" tik pred volitvijo slavo pel in vam zmago .prerokoval. Za buteljne ste imeli na neki veselici vse tiste kmete volilce, ki bi morebiti volili'g.; Terglava —: kmeta in domačina. Časi se pač spreminjajo in mi (liberalci) se spreminjamo v njih. Lani ste hoteli imeti domačega kmeta v državni zbor, Povalej je „državni uradnik, pa še učeni doktor"; letos ste pa vendar le hoteli imeti v deželni zbor Zdolšeka, ki veliko zna, ki ima šest latinskih šol, ki lepo nemško govori, dočim Terglav še dobro pisati ne zna. Liberalci* kakor ste lagali, lani,1 tako ste lagiali letos. A lani se vam je posrečilo. Kaj? Vi niste delali? Uradno ste ljudi silili, s preklicevan-jem pri cerkvi, da se naj nobeden ne zmoti, da bi volil Terglava. A vse zastonj. „Slov. Narod" v že omenjeni številki govori, da bo zmaga v jesenskih volitvah zopet na strani Kmečke zveze, tiste stranke, ki je zmagala zdaj. Ce je še sedaj z vsemi drugimi liberalnimi listi istega mišljenja, ali ne, nam je vse eno. Za nas velja: pošteno delajmo!
Savinčan.
o Dranilje. Dva doktorja za .pričo in pravi namen nagrobnega govora za rajnim Rajhom. Pri „Nar. Li^tu" vstajajo novi nasprotniki za župnika in krščansko besedo. V številki pred i Svečnico, 30. januarja, tajita z obilnimi besedami oba doktorja Rajha iz Celja in t Gradca, da bi župn'ik bil v nagrobnem govoru za njihovim očetom to izrekel, kar je prinesel „Slov. Gospodar" v sredi januarja. V sredi dopisa se pa nehote zaleti doktorjema, da potrdita resnico dopisa v „Gospodarju." Tam pišeta do besede, da je župnik med drugim govorili: „Ce študent le ne čuti poklica za duhovski stan, je že boljše, ako si zbere drug stan." „Dijak, ki nima poklica za duhovski stan, torej lahko postane na primer profesor, odvetnik ali sodnik, ostati pa mora naro den in zvest sveti veri." Prav s temi besedami potrjujeta doktorja dve tretjini jedra v „Gospodarju", samo gospodarstva ne omenita. Hvala za legalizi-ranje. Zakaj je župnik imel nagrobni govor? Ali zato, kakor pravita doktorja, ke!r je, župnik do doktorjev očitno svojo mržnjo kazal, še preden jih je sploh osebno poznal? Župniku ni znano, da jih je kjo žalil. Povejta, kje in kaj! Ali jo župnik govori! kot nasprotnik inteligence? Težko, če bi doktorja ravnala prav pri obravnavah, ako bi potrebne dokaze za svoje trditve drugim prepuščala, kakor to storita v našem slučaju: sama trdita, da je župnik nasprotnik inteligence, ko je treba to dokazati, se umjakneta drugim. Govorita, kadar že imata dokaze skupaj. Je res hotel župnik doktorja narisati kot brezobzirna izsesatelja svojih starišev? Dokler ni tega župnik v „Nar. Listu" bral, ni na to nikdar mislil. Zakaj jo pa župnik navdušetval k delu za gospodarstvo, za slovensko narodnost in k zvestobi v sveti veri, in pa ravno ob odprtem grobu prq^ dragega in nepozabnega očeta? Na novo jo hotel opozoriti na vero, ki je najpoglavitnejši pripomočfck, da se človek nekdaj zopet zedini s tistimi, od katerih se moramo pri grobu za celo življenje s krvavečim srcem ločiti. Poglavitni namen govora je bil torej, tudi oba g. doktorja potolažiti, nič ioa žaliti.
C Dramlje. Sola je pri nas zaprta, ker je Toliko otrok zbolelo na nalezljivih boteznih;

c Frankolovo. Terglavove zmage smo razun dveh vsi Frankolčani silno veseli in kar, razočarani smo bili, ko smo zvedeli nepričakovano novioo, da jo izvoljen in da je izmed 40 pri nas oddanih glasov dobil Zdolšek samo dva in še ta dva glasa sta neki tako žalostno čivkala, kar pa je najlepše, čivkala sta oba pod eno streho. Od 'zadnjih volitev smo v smislu (Kmečke zvezo dobro napredovali, pridno smo agitirali, z(daj smo dobili korajžo in kar veselimo se prihodnjih deželnozborskih volitev; takrat namreč hočemo spet pokazati, da pri nas ni prostora za gnili liberalizem. Pretečeno nedeljo sta v tukajšnji občinski pisarni, kjer je nastanjena „Posojilna knjižnica", predavala dva mladeniča o socijalnem tečaju v Celju, kar bodeta o priliki še nadaljevala. — Influença tudi pri nas zelo korajžno nastopa, v nekaterih družinah je poskusila vse osebe; a sedaj po-jenjavajo njeni napadi. — V naši fari sta umrla pre-tečenj mesec kar dva Radeekijeva veterana, Ivan Dobrajc in Jurij Gorenšek, kot občinska ubožca, kar jo tudi ¡tretji, še tukaj živeči Radeckijev vojak, Marko Brezlan; vsi trije so si zaslužili kaj boljšega kot je občinska ubožnica. Žalostno! Frankolski fantje.
c Št. Jurij ob juž. žel. Tukajšno postajo bodo zdatno razširili. Komisija bo dne 9. marca.
o Gornjigrad. V štev. 17. „Slov. Naroda" z dno 22. jan. t. 1. si pod napisom: Klerikalna posojilnica" hladi nekdo svojo jezo radi tega, ker se je v Gornjemgradu osnovala nova kmečka posojilnica na rajfajznovem načinu. Najprej se obregne ob g. Pušenjaka, ki se pa za te komplimente gotovo ne bo veliko zmenil. Posebno hud je na duhovnike 1 gor-njegrajske in novoštiitskega, ker so bili tako predrzni, da so pomagali uresničiti žje davno željo ljudstva po svoji last,ni, res kmečki posojilnici, pa si za to niso izprosili dovoljenja pri neki gotovi gospodi. Opozorili bi dopisnika „Slov, Naroda" na oni pregovor o vrvi v hiši obešenca. O župniku v Novi-štifti ne more nihče reči, da bi bil kedaj dano besedo . snedel. Ne vemo pa, če bi bilo nekaterim prijetno, če bi se začelo razpravljati o neki častni besedi za časa volitev Zičkar-Hribar. In kaj bi rekli j nekateri, že bi se zopet vzbudili nočni strahovi,. ki spijo po kleteh? Dopisnik pravi, da stara posojilnica ne bo trpela veliko škode radi nove. Zakaj potem ono jezljivo zaJdiranje? Je pač težko gledati, da katoliški kmetje s svojim denarjem sami gospodarijo. Nihče ne bo nikogar silil, da da svoj denar v novo posojilnico. Vsak kamor bo hotel. Zmerjanje zapo-četega dela ne bo ustaVilo*
c iz Gornjegrajskega. V zadnjem dopisu o naših volitvah v okrajni zastop se čudno bere, ko dopisnik izpušča svojo jezo, ker se izvoljeni načelnik rad piše Scharb. Ne pove pa, da je, ravno dopisnikova stranka pri državnozborskih volitvah s Schar-bom bila v prijateljskih razmerah. Pri volitvi načelnika so se pač ravnali po tem, kaj je manjše zlo. Zakaj se zastopniki obeh dolin niso sporazumeli? Naj so pogleda na postopanje Zadrečanov pri volitvi kmečkih občin, pri kat'eri se je savinska stran popolno ob steno porinila in odgovor je dan. Čudno je slišati, čo se oni, ki je enega natepel, jezi, da mu ta tepeni ne pomaga koga tretjega tepsti. Torej drugokrat več pametnega prevdarka od začetka.
c Iz gornjegrajskega okraja. Volitve so za ta okraj pokazale, da kranjska liberalna Drukarjeva in Kocbekova pdlitika s sodnijskim priveskom Zdolšekom — ni za naš okraj. Skoda, da Drukar in Kocbek že nista železnice napravila, da bi se odpeljala, odkoder sta k nam prišla. Zakaj tem ljudem nihče ne zaupa, razen par zabitih liberalcev. In kako tudi ! ! Drukarju se morajo računi popravljati! Kocbekove pogodbe pa za šole nič ne veljajo. Ce četa gospoda o tem kaj več zvedeti, se jima,»bode postreglo! — Volili smo pa tako: Okolica Mozirje: 70 Terglav, 2 Zdolšek. Ta dva sta gotovo pustnjaka! Rečica: 40 Terglav, 4 Zdolšek, so pač liberalni učitelji vmes, kakor pri kmečki juhi žafran. Kokarje neki 15 Ter--glav in Zdolšek 15. Nevedni Zadrečiani, kdo bi jim zameril, če imajo nekdanjega kapucinskega fratra za - učitelja! Bočna: 49 Terglav, 32 Zdolšek. No Peter, si Še prelahek, če je tudi velika kibla Zmav-ca zraven,! Novaštifta: 35 Terglav, 11 Zdolšek. Ako Kelc niti Tvoji i učenci za Te ne marajo, ker je že celo zarod tukaj — so ure Tvojega županovanja štete. Ljubno: Terglav 60, Zdolšek 6. Vsi Grili in sod-nijskih zadrugarjev privesek, s shodom v nedeljo poprej, ni nje izdalo. Luče 117 Terglav, Zdolšek —. Solčava: 37 Terglav, Zdolšek —. Zdaj pa seštejmo in vsem povejmo, da kdor tukaj dela liberalno politiko — je sovražnik našega okraja in hujskač.
'p Samomor. V Hrastniku se je ustrelil 191etni začasni učitelj Verdaj.
c Dol pri Hrastniku. Materijal za zgradbo nove oerkve, ki se bo začela graditi v spomladi1, farani pridno dovažajo. Apna imamo že zadosti. Sedaj vozijo tes, ki so ga darovali domačini in pa, naši sosedi Sentjederčani in Trbovljčani. Pesek je daroval g. Alojz igrifcnik, in rudarji so prevzeli, da ga na-kopljejo. Prisrčna hvala vsem! Zgradbo nove cerkve je prevzela, razun tesarskega dela, znana firma Toenies iz Ljubljane.
c Na Teharjlh pri Celju je umrl vobče spoštovani Franc Kvac, oče g. Ivana Kvaca. naduči-telja v Smartnu v .Rožni (dolini.
c G ro bel no. Dobili smo novega postajenačel-nika Slovenca, g, Randl iz Radeč.
q Vrbje. Vaški županski stolec se je pri nas prevrgel samcu, ki sliši na ime „Joža Bališ". Kakšno ulogo je ta samec skozi celo leto igral, bo natančno
popisala ,.Straža0. Za danes pribijemo resnico, da se jo Joža skozi ves čas laskal naši duhovščini pa samo za to, da> bi jo pred narodnimi strankarji opravljal. Joža, zato si pa zaslužili, da si iz županskega stoleca padel. Živel novi župan Cokan!
o BraslovCe. V 5. štev. „Slov. Gospodarja" se neki dopisnik Čudi, da so na Zdolšekovem shodu v Žalcu v navzočnosti državnega poslanca g. Robleka leteli pfuj-klici na g. dr. Povalejia, pa jih ni svaril. Mi pa, ki g. Robleka od blizu poznamo, se nič ne čudimo. On je sam toliko olikan, da je na volilnih shodih v Braslovčah, Vna Polzeli in v Žalcu našega kandidata g. Terglava imenoval vedno le „čepurja." Nasprotno pa g. Terglav ni nikoli žal besede rekel o g. Robleku. Kodo je potem bolj olikan? Ali n'i res, da je pri liberalcih tisti najbolj izobražen, ki zna po nasprotniku, posebno pa po duhovnikih udrihati? Liberalca boš najložje po tem spoznal, da se s svojim krščanskim življenjem hvali, toda krščanskih dolžnosti ne izpolnjuje, in da zna svojega političnega nasprotnika zasramovati. Se več takih primer bi lahko naštel, pa naj bo za danes dovolj.
c Savinska dolina. Pri nas vlada veliko veselje nad zmago našega savinskega rojaka g. Terglava. Sel je odkrito v boj kot kandidat Slovenske kmečke zveze. In tudi Savinska dolina ga je volila z. večino gjlasov. Naša dolina (nikdar ni bila v taboru liberalno stranke. Pri zadnjih volitvah je nastopila za Robleka, ker je rojak in ker je zatrjeval, da ni kandidat nobene stranke,. tudi liberalne ne. Seveda, sedaj že vidimo, da je popolnoma v zanjkah liberalno stranke, in ako bi sedaj nastopil zopet Roblek .kot kandidat in sicer odkrito kot kandidat liberalcev, bi no dobil več večine.. G. Roblek pa še nam vedno ni povedal, zakaj nam je pri volitvah pravil, da jo neodvisen, ko pa. je bil izvoljeri, se je udal Kukovcu in Spindlerju. To hočemo vedeti in Roblek naj govori, zakaj je bil tako neodkritosrčen ?
c Umrla je v St. Pavlu v Sav, dolini baronica Hackelberg.
c Žalec. Strastni in zagrizeni Narodni stran-kar in župan Sirca je na dan izvolitve Terglava odpustil iz službe večletnega,' zvestega tajnika Zu-panca, ker je, kakor strankarji pravijo, klerikalni agitator. Sprejel je v občinsko pisarno g. Mikuša, za občinsko tajništvo gotovo nesposobnega jmoža. Ta nesposobni Mikuš trka sedaj na Zupancova vrata in ga prosi, naj ga v tajništvu podučuje,. Smešno to. Iz službe Zupanca izženejo, kruh mu vzamejo, in sedaj jim naj še roboto dela. Tako plemenito ravna g. Sirca z uslužbenci.	,
p Mozirje. V nedeljo dne 2. svečana se je vršil v Mozirju občni zbor rokodelske zadruge občin Mozirje, Rečice in Kokarje. Udeležilo se je lepo število zavednih rokodelcev. Prečital se je zapisnik zadnjega občnega zbora, a prezrla se je ena odbo-rova seja, ki se je še-le na opomin enega odbornika prečitala. Pri prečitanju pa se je razvidlo, da je odbor dovolil poravnati primanjkljaj neke veselice iz zadružne blagajne in pa načelniku 20 K nagrade. Pri občnem zboru se je dala ta nagrada na glasovanje in je isti s 15. proti 6. glasom to nagrado odbil. S tem so gotovo pokazali g. načelniku veliko nezaupnico in g. načelnik je na to presenečenje rekel, da odstopi. No, saj Čas bi že bil, a mi ne verjamemo, ker se je baje tudi pri požarni brambi izrazil, da načelništva niti za 500 ne prevzame več. No, in sedaj? Ali upate, da boste dobili več" nego 500 nagrade? G. načelnik, pričakirjemo, da boste tako značajni, da vaša obljuba ne smukne skozi raztrgani žep in da ostanete mož beseda.
c Galicija pri Celju. Tudi v našem zagorskem kotu so pri volitvi minoli mesec imeli hude agitatorje za liberalnega kandidata Zdolšeka. Iz žalske fare je prišel agitirat znani Ocvirk, ki je cel teden pred volitvami hodil okoli, tako da si je gotovo par škornjeV raztrgal. Pravil je o Zdolšeku, da je neki silno zbrihtan in študiran. Celo pred cerkvijo je oklical Zdolšekov shod, čeravno je to djelo občinskega sluge. Pri Reherju je bil potem liberalen shod, ki je imel edino ta uspeh, da ni nobeden kmet Šel k Reharju. In na dan volitve so liberalci popol noma pogoreil. Živio Kmečka zveza!
c Slivnica pri Celjn. Dno st. t m po večernicah ima tukajSno bralno društvo v lastnih prostorih svoj občni zbor. Obilne udeležbe prosi odbor.	. ,
c Bralno drnstvo na Liobnem ima dne 9. febr. po večernicali svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom.
Brežiški okraj
b Kozje. Dne 26. prosinca je veselica Gospodarskega bralnega društva vse udeležence zelo zadovoljila. Dekleta so izborno igrale, prav iz srca smo se vsi smejali priprosti Mariji. Želja vseh je, da se igra ponovi. Tudi petje je bilo lepo., Vrla dekleta, le tako naprej. Prihodnjič nastopijo tudi nar ši fantje z eno mično igro na oder.
b Za kozjanski okraj je pridobil državni poslanec dr. Korošec 9380 K podnore, katera se bodo delila (dne 14. februarija v Kozjem.
b Za sevniškl okraj je dobil, državni poslanec dr. Benkovič državno podporo, ki se bode delila dne 15. februarja v Sevnici.
b Zagorje. Dne 1. svečana je umrl po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, nadučitelj Janez Hočevar v 49 letu svoje starosti.
b Blzeljsko. Dne • 12. dec. prošlega leta je g. dekan iz Vidma v družbi mnogih duhovnikov blagoslovil našo preslikano cerkev in prenovljene oltarje. Mnogobrojno ljudstvo je imelo veliko veselje, veliko radost tudi g. župnik Pavlič. Komaj pa je dober mesec dni preteklo, 22. jan. je zopet ta prijazna cerkev nabito pollna vernikov* nizek holm mrgoli ljudstva, zvonovi tužno pojo, črna zastava raz zvonik naznanja tužno, nepričakovano novico o smrti gosp. župnika Pavliča. Silno prehlajenje, pljučnica, oslabelo srce je še tako mlademu, komaj 46 letnemu gospodu pretrgalo nit življenja. G. duh. svet. in dekan kozjanski Tomažič mu govori slovo, 28 duhovnih sobratov jedini svoje glasove v mrtvaško molitev za ranjkim, domači in tuji farani hitijo se posloviti od dobrega gospoda.» Da, dober je bil, to je sodba vseh, predober. Poslanci občine Hajdine, kjer je bil časten občan, mu polože krasen venec na krsto, domači! prijatelji so mu istotako darovali prelepe vence, vse sosednjo župnije, Hrvatje, tudi Savinčani so zastopani. — Rajni je bil dober gospodar, lepo je tudi oskrbel svoj odhod iz tega sveta. Ni se bal smrti, pričakoval jo je, lepo mirno je sprejel svv, zakramente in napravil oporoko, v kateri je postavil župnijsko cerkev za glavnega dediča. Bizeljanci bodo še-le sčasoma videli, kaj so z g. župnikom zgubili. Dobri, predobri Ivani, počivaj v miru!
b Koz|e. Kmet. podružnica za kozjanski okraj ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 16. februarja ob 3. uri popoldne v gostilni g. Gu-čeka v Kozjem s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4 Volitev delegata za skupščino v Gradcu. 5. Slučajnosti.
ajnovejse novice.
Kmečki denarni zavod v Mariboru. Že mnogokrat se je izrazila želja, da bi se ustanovil v Mariboru kmečki denarni zavod, kakor \ga ima katoliška kmečka organizacija za Zgornje in Srednje Štajersko v Gradcu. Denarni zavod nemške kmečke organizacije v Gradcu je imel pretečeno leto nad 16 mil. kron prometa. Zakaj bi podobnega, zavoda ne imeli slovenski spodnještajerski kmetje? Pri takem zavodu bi lahko v sili dobivali potrebna posojila, v tak zavod pa bi nalagali tudi svoj prihranjeni denar. Danes svojim pristašem lahko naznanimo veselo vest. da se je po vzgledu graškega kmečkega denarnega zavoda za Slovenski Stajer osnoval in ustanovil tudi v Mariboru denarnii zavod pod imenom : .,S p o d n j e š t a j o r s k a ljudska p o-s o j i 1 n i c a." Ta zavod bo začel v kratkem poslovati. Svoje vpristaše že zdaj opominjamo na to, > da novo ustanovljeno posojilnico povsod priporočajo in se je povsod poslužujejo. Da so ustanovitelji nove posojilnice prav zadeli,, dokaz temu je to, da so novo posojilnico liberalni listi „Domovina", „Narodni List", „Slov. Narod" itd. napadali že poprej, predno jo bila ustanovljena. Taki napadi bodo v prihodnje novo ' posojilnico katoliško mislečim Slovencem na Spodnjem Štajerskem najboljše priporočali. O novi posojilnici bomo v prihodnjih številkah „Slov. Gosp." še natančneje pisali. Za danes pozivljemo svoje prijatelje in pristaše, da natančno pnevdarijo in pre-tresejo to-le vprašanje: Ali bi ne bilo nespametno, da bi verni katoliški Slovenci še zanajprej podpirali s svojim denarjem liberalne posojilnice, ki potem denar porabljajo v boju zoper katoliško misleče ljudstvo in ž njim povspešujejo zgolj liberalne namene.
Socialni kurz v Slovenjgradcu se začne v ponedeljek 10. februarja ob 9. predpoldne. Vršil se bo v gostilni g. Lovenca Rudi, >po domače Petrič, v Starem trgu tik Slovenjgradca. Mladeniči in možje, v j obilnem številu na ta kurz! Za prenočišče in hrano je preskrbljeno.
V proračunskem odseku je v sredo dne 5. februarja govoril ' državni poslanec dr. Korošec k postavki: sol. Zahteval je,'da se tudi sol za kuhinjo in za živino daje za ceno, ki' jo stane pridelovanje. Po tej ceni se daje sol za tovarne.
S. K. Š. Z. Zavoljo socialnega kurza v Slovenjgradcu prihodnja, odborova seja ne bo 13. febr., temveč 20. febr.
Tridnevnica. V spomin 50 letnice ddkar se je prikazala Mati božja v Lurdu na Francoskem, se bode obhajala 9., 10. in 11. februarjav baziliki Matere Milosti v Mariboru slovesna tridnevnica. N'a slavnostni dan, t. j. 11. febr. bode imel prevzviSeni lcnezoškof dr. Mihael Napotnik slovesno nontifikalno sv. mašo lurški Materi božji na čast Pričakujemo za to velenomenljivo slavnostno obletnico veliko pobožnih Marijinih častivcev!
Prestavljen je vladni komisar dr. T r glav i» Celja v Ptuj.
Vreme se je naenkrat spremenilo: začel je pihati mrzel izhodni veter, ki nam je prinesel precej snega; pravijo, da se bo še-le sedaj zima prav
Vinogradniki, ki so zadnjo jesen prosili pri det odbora za cepleno trsje, a ga niso dobili, naj blasrovolijo to po dopisnici javiti podružnici c kr. kmet. družbe v Ljutomera.
Us'n'ca uredništva.
Nekatere dopise smo morali izpustiti, ker nam vedno predrag dan zmanjka prostora. Zato prosimo, gg. dopisnike: kolikor mof** kratko 1
Podlistek.
Kmečki kralj Matija Gubee.
Iz hrvatskega Marko Srajnc.
(Dalje.j
Bilo je že precej v noč, ko začuje Andrej Horvat, ki zopet služi pri grofici Uršuli Heningovi, pred gradom Susjedom glas trobente.
Takoj spozna prišlece in gre odpirat gospej Uršuli, ki je došla na grad s podbanom, več plemiči in s kakimi štiridesetimi oboroženimi konjeniki.
Takoj mu zapove gospa, da na mestu osedla štiri konje; močno se začudi Andrej temu ukazu, ali kot »vest sluga ne vpraša, ampak slitša, se prikloni in izvrši zapoved.
Skoro do zore se je žarila svetloba v oknih grada Susjeda. Sence, ki so se pomikale zdaj sem, zdaj tja, so kazale, da ima gospoda v gradu mnogo posla.; Večkrat po noči so spustili premični most in vsakokrat sta odhitela črez po dva jezdeca na ra-zne strani. Naposled je morfel na zapoved Ambroževo Andrej sam naravnost v Zagreb.
Napočil je drugi dan in mirno prešel; samo grajska vrata si videl zaprta in Uršula je hodila mnogo po obzidju.
Ko se zmrači, privrvi ljudstvo kakor mravlje na grad. Gruča za gručo, sami km<stje, nekaj peš, nekaj na konju, eni oboroženi, drugi brez orožja. Za malo časa napolnijo do zadnjega prostorčka velikansko grajsko dvorišče; sredi njega je plamtel ogromen ogenj, nad katerim so viseli kotli, nekoliko v strani pa so stali velikanski vinski sodi.
Sama gospa Uršula hodi po dvorišču med kmeti in vsakemu da kako prijazno besedo. Grajski hlapci jih silijo z jedjo in pijačo, Puhakovič in Sa-bov pa jim delita puške, sablje ih sulice. L.;udje se gnetejo, a v tej gneči je malo hrupa ; vse šumi le kakor daljna burja.
Proti jutru se most spusti; četa za četo koraka črez in se spušča v dolino. Poveljniki razpo-stavljajo čete, kakor je bil uredil podban.
V	oddelku gospoda Kerečenja, ki je razpostavil svojih petdeset strelcev v grmovju nasproti cesti, vidiš ob strani poveljnikovi tudi velikana Ilija Gregoriča, kako si ogleduje puško.
Ko vzide solnce, se pokaže močna, oborožena četa s samoborsko strani, pred njo dva konjenika, Tomo Milič in župnik od Svete nedelje. To četo pričaka gospod Konjski ter jo pelje v klanec.
Zdaj se umiri vse in dan mirno mine; samo popoldne prileti na konju ves poten Andrej Horvat naravnost h gospej Uršuli.
Pride večer. Se vedno vse tiho in mirno, le mesec obseva temne cevi železnih topov, razpostavljenih po ozidju. Gospa Uršula stoji ob oknu svoje sobe v gradu in nemirno upira oči v stenjeviški stolp.
Naenkrat se v stolpu zažari. Kakor ranjena zver skoči žena od okna, kri ji pordeči bled obraz In kolikor ji do pušča žensko grlo, zakriči, da se razlega po gradu:
Na noge! Že gredo!
Z grada poči top. Gospod Konjski se potegne s svojimi konjeniki v vas. Od Zagreba sem pa se zasliši zamolkel šum. To je hrvaški ban s svojo vojsko.
V	vas priletita dva konjenika s samokresom v leviei in sabljo v desnici. Sredi vasi se ustavita in se jameta ogledovati, kar poči izza grma puška, in eden konjenik se zruši mrtev, drugi pa pobegne nazaj.
Za nekaj časa pride drug konjenik z belo zastavo in z njim trobentač. Vse mjrno. Prideta do grajskih vrat in trobentač zatrobi. Nad vratmi na branišču se začuje glas Uršulin:
Cesa želite? Kdo ste?
Ivan Petričevič od Miketinca! Pošilja me k vam gospod ban. Pod kaznigo nezvestobe vam ukazuje, da mu predaste grad, ki ste si ga tako roparsko prisvojila, z vsem imetjem in orožjem. Ce mu ga ne predaste prostovoljno, si ga vzame» ban z orožjem kraljevske vojske!
Plemeniti gospod!, odvrne Uršula, recite vi
svojemu banu, naj si le pride sam po grad.	Niega
m vso njegovo kraljevsko vojsko čakam na	dobro večerjo!
Poslanec se vrne. Ni še minulo pol ure,	ko naenkrat zabobnajo bobni in zatrobijo trobente.	Bano-va vojski* se bliža vasi. Že je pri gradu in	krvav ples se razvije.
Ban naskoči grad od vseh strani ter ukaže streljati nanj iz topov. A tudi z grada krepko odgovarjajo s svinčenim zrnjem, da misliš, da je sod-nji dan. Banova vojska se manjša kakor kup plev na vetru.
Naenkrat! umolknejo njegovi topovi. Vse njegove topničarje je postrelil s svojimi 'dvocevkami Ilija Gregorič, iz turSkih bojev dobro vajen takemu krvavemu poslu. Z grada pa streljajo zmirom enakomerno na banovo vojsko in grofica Uršula kliče napadalcem:
Ali vam dobro diši susjegradsko jabolko?
Ban seže po zadnji pomoči. Zapove, naj navale na grad z vsemi silami še Uskoki, Uskoki se
plazijo po trebuhu proti ozidju, pa drug za drugim počepajo pod Gregoričevo dvocevko na tla.
Ko uvidijo, da si hodijo samo po smrt, se spustijo v divji beg, za njimi pa Stjefan s štajerskimi konjeniki.
Od vseh strani zajamejo banovo vojsko in jo opašejo kakor z železnim obročem; vsa je stisnena v tesno klopko, da se niti ganiti ni moči v njej, z grada pa padajo na njo neprestano svinčene kroglje. Glave pokajo, kosti se lomijo, kri se peni!
In ban?
Ce ga ugrabijo, kaka sramota! Pogleda krog sebe in misleč, da ga nikdo ne vidi, se spusti s konja, pobesi zastavo, pa se splazi skrivaj proti cerkvici.
Že je blizu cerkvenih vrat, ko začuje za seboj topot konjskih kopit. Obrne se in, za njim se podi na urnem konju — podban Ambroža 'Že je pri njem! Ban potegne sabljo, a kakor bi trenil, mu jo Ambrož spodbije.
Ban se umika v cerkev, Ambrož za njim; iztrga banu zastavo iz rok ter ji zlomi ročaj, svilo pa raztrga od enega konca do drugega:
Proč z zastavo oskrunjeno, ki nosi pečat nezvestobe in krivice, ki je vodila kri proti lastni krvi!
Trepetal je ban pred podbanom. Eden mah in ne bilo bi ga več med živimi. A Ambrož mu je pri-zanesel; pokazal mu je v ostrih besedah le svoj gnus in zaničevanje nacl njim, ki je padel tako globoko, da brani podlo krivico ter zatira in preganja pravico.
Nato pa mu poda lastnega konja, da se reši, -dokler ga še besne grajske čete ne opazijo. Ban zajezdi konja, zakolne Ambrožu in grofici Uršuli strašno maščevanje, pa se brzo umakne po klancu, da čira preje najde kak varen kraj. Ambrož pa se vrne na grad.
V	gradu Susjedu, zvenče kozarci. Branilci grada slave svojo zmago z žarnim vincem, živo ru-dečim, kakor je ruueča kri kmetov, ki so tako vrlo stali grofici ob strani.
Vrata se odpro, Ambrož vstopi. Vsa srečna mu hiti Uršula naproti ter mu poda polna hvaležnosti roko, rekoč:
Hvala vam, gospod Ambrož, tisočera hvala! Tega dneva vam ne pozabim vse žive dni!
V	istem času beži po mračnem klancu na konju svojega sovražnika ban, premagan, brez sablje, brez» zastave! Ta sramota! Zdi se mu, da se mu roga vsak kamenček na cesti in da mu kliče vsak grm ob potu:
Sram te bodi!
Na holmcu tik Susjeda pa sedi sred tihe noči Matija Gubec. Na krvavo bojišče gledal pa se' zdaj vprašuje:
Ali ni naša ta kri, ki se blišči v mesečini tam doli na travnikih? Ali niso naša ta bleda, mrtva trupla?,Ali ni naše to prokletstvo? Da, naše je,., naše!
In zajokal je ta korenjak, ki mu je bil jok neznan, zajokal je, kakor zajoka, nesrečna mati, ko ji polagajo v grob edinega otroka. In stisnil je obraz v dlani . . ,
Vzdrami ga šele oduren glas črnega krokarja, ki je krožil nad njegovo glavo. 'Gubec skoči na noge in zgrabi za sabljo pa zamahne grohotaje se proti ptiču, ki se srečno umakne udarcu.
Tudi srce nam hočeš izkljuvati, krokar črni? Nikoli i
Ban Peter Erdedi je snovail z Gašem Alapičem hudo maščevanje proti Ambrožu Gregorijancu. Najprej so jima je Šlo za to, da ga vržeta s podban-ske časti. A kak? Ko pa ima Ambrož za seboj močnejšo stranko nego ban in njegov tast T ah!
Pa to ju ni ustrašilo. Poslan sta ogleduha Simena med turopoljske plemiče, k; jih je imel Ambrož /a trdne svoje zaveznike. Z bogatimi darovi in z obilo denarjem se je Šimenu posrečilo pridobit» jih po v«-sti na banovo stran.
Zborovanje je bilo sklicano na dan svetega Jakoba; vsaka stranka se je pripravljala, kar se je le mogla. Pride določeni dan zbora. Sila plemstva navre v Zagreb od vseh strani. Prišel je tudi Ambrož Gregorijanec; a škof Draškovič mu sporoči, da se tokrat ne udeleži zbora, ker je zvedel, da se pripravlja v zboru huda burja.
Na odgovarjanje svojega zeta Konjskega tudi Ambrož ne gre na zbor, ampak nestrpljivo čaka, kake vesti mu prinesejo iz zasedanja.
Zborovanje, ki ga je vodil T ah, se začne. Razpravljalo se je o marsičem, a do volitve podban a pride šele tedaj, ko pridejo pričakovani Turo-poljci.
(Dalj« prihodnlti.)
Trst Line
Loterijske številke.
Dne 1. febrnarja 1903.
16 19 76 40 64 2
12
Luilovik Kuharic,
trgovec v Ormoža,
priporoča veliko wlogo mannfakturnega is špecerijskega blaga. — C«ne nizke, postrežba točna!	8« 43 -)
Iz višanje stolpa in razširjanje žnpnijske cerkve sveti Duh pri Središča se bode oddalo le enemu glavnemu podjetniku potom nstmene zmanjševalne dražbe, ki se bo
vršila dne 8. sušca t. 1. ob 11. uri dopoldne v stari šoli pri župnijski cerkvi. Izklicna cena znaša K 46.000. Stavbeni operat je na ogled vsako nedeljo od 11. do 4. uro popoldne pri načelniku stavbene družbe v Središču h. št. 9. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti 10 odstotkov izklicne cene t. j. K 4600 varščine. — Družba za zidanje žnpnijske cerkve sv. Duh pri Središču, dne 26. prosinca 1908.	Mat. Šinko,
77 3-1	načelnik.
ČitaJI
POZO!*!
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter s» izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhem* kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanje isborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako p-.fito za 2 steklenici 3 K 40 trm., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju aU Ce se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
Pa Jtipišislau
056	lekarnarja v Pekracn št 201. (Sla«oaija)
Služba orgaaista in cerkvenlka
v Skomru pri Vitanji je vtled smrti dozdajnega organ ista takoj oddati. Prednost imajo cecilijanei ali rokodelci.	96 8-1
V Bi'.ji lek&.nšJu pr»ksi. katero iivršujem že 25 let, ss m: je ¡osrečilo g š&sctca ¡«najti sredstvo aa rast brk in las, proti Isptd&njn !*e in sa odstranitev prblja (inakin) n» g!»vi, to je
Kapilar št S.
Cena je (franko na vsako požfci) 1 lonSiž 3 K SO v, 2 lončka 5 K, Prosim, da se naro-ii ssrao od mene. Našle- jo>: P Jiiriio, lekurnaf v Pakraen, 81ayoaij& Donsu1 g« poffje. nspr<y ali 8 pofttr.iOB p«'.v,«<.ifta
30.000 cepljenih trt jo na prodaj po nizki ceni vrste Laški rizling, Silvaner, Traminer, Iiralevina, in več drugih. Cena je po 10. do 16. kron 100 komadov. Imam tudi fina bela vina na prodaj po 40. kron 1' 0 1; pri večjem odjemu tudi nekaj ceneje. Josip Cotič, vinogradnik v Vrhpolju Pošta: Vipa»a Krinjsko.	58 (t—3)
Dobro < hranjen glasovir se proda
za 25 gld. pri organistu v Iiapli pošta Arvcz (Arnfels). 86 1-1
Huharca si želi službe v kako župnišče, vešča je vsakega dela. Ponudbe pod šifro „100" Sv. Benedikt v Slov. gor.	80 2-1
Učeaoa sprejme takoj Ig. Zalokar, stavbeni, galanterijski in orna-montni klepar, uvoditelj vodovodov, strelovodov itd. v iirežtcah.
1)0 3-.
Zenitbena ponudba. Obrtnik aa
deželi, samec, štar 30 let, ki ima 2000 K, so želi priženiti na kake manjše posestvo blizu kakega trga ali mesta in pri okrajni cesti. Dekleta ali mlado vdove brez otrek imajo prednost. Resnične ponudbe če mogoče s sliko naj se pošljejo na: „Obrtnik" poste rostante Koprivnica na Štajerskem. 99 1-1
Kovašlega pomsgača, ki se razume na ogenj, sprejme Antou Koren, v Zgor. Pobrežju, nadalje takega ki je sprašan za podkovanj» konj ter enega učenca. 84 1-1
Debele hraste za doge, želi km-piti po najboljši ceni gosp. Hvale* Jožef, sodarski mojster v Eeiser-strasse štv. 3. v Maribora. K«pi tudi vinske sode v dobrem staaa.
100 1-1
Nad 30.000 prav lepih cepljeaih trt: sylvaner in laški rizling na
rip. port. Tudi lepeg» vkorenii«-nega divjaka rip. port. prodaja Franc Vračko posestnik: in trsni-čar pri Sv. Petru niže Maribora.
94 2-1
Dva staaovnika poštena se takoj sprejmeta v stanovanje pri graščini v Gornjem Hadvan ju pri Mariboru, vsak mora imeti dve ali tli delavske moči. Prosto stanovanje in kurjava, plačilo po dogovoru.
83 3-1
Krojaškega učene j želi sprejeti g. Simon Majer, krojač, Koroška ul. štv.	88 2-1
Proda 83 nova hiša, gospodarsko poslopje, zraven mala njiva, 2 hiši, kuhinja, klet po najnižji ceni. Po-brež Frastaudiierstras^e štv. 267. Maribor.	87 1-1
Knlnrica obenem večletna gospodinja v župnišču, vajena vsakega dela. želi službe v žapnišču.
96 3-1
Izjava,
Podpisani prekličem te« potoni razžaljive in neresnične be-sede kattre sem govoril o gospoda Franc Brenčič-u posestniku v Žibjaku pri Ptaju ter ga prosim tu kaj javno odpuščanja, zahvaljujoč se inn da je odmaknil pjoti meni vložrno tožbo.
Žabjak, 3. febr. 1908. Franc Anžel ml.,
97 1-1	posestnikov sin.
Se sprejme Ukoj dobro izobražena poštena
PRODAJALKA ZA USNJE.
Dobi dobro plačo. Ponudbe naj se pošljejo na u >rav-ništro „Slov. Gospodarja" v Maribor pod nasl. „UHnje".
98 2-1
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MAHI BOH, samo Hclii!lerstr***e 25.
izdeluje altarje, prižnice, podobe in vaa drn?» ►•tnv-binska dola iz kamna, zrfi, spomenike itd.
Zaloga Ugotovljenih nadrobnih spo-i e	menikov.
"Straši S»
Si.0\3.\8Ki GOSPODAR
30. januarja ISM,
Vinogradniki T. Štajerske treničar-tke zadruge poŠta JurSinci pri Ptuju sprejema že sedaj naročil* za »«sadno dobo 1908- 0 pod sle-detim pogojem: Kdor naroči cepljene trle do 1. marca 1903 ima p» želji vsake Trste popusta 10 K pri tis®« komadih, od katerih se »aj p»šlje 10 odstotkov are. Kdor ima sortirane Trste trsne cepiče na prodaj, Silvaner, beli Burgundec in Msškat, kupi zadruga. 6 8-4
Harm nij, amerikaeske sestave, j« ! na prodaj za 100 K pri izdelo- j valcu orgel Jožefu Brandl t Mariboru.	"12-2 i
Klis z gospodarskim poslopjem in irekaj zemljišča, katero se ok»li poslopja sahaja, se takoj proda, Sili« j« tudi pripraven za žago, oddalje» od župnijske cerkve cu četrt ure. Naslov pove upravni-štvo.	69 2-2
Vinogmnikom naznanjam da imam 50,-tisoč cepljenih trt na prodaj in sicer vrste: Moslcr na Portalis 10.000 Burgunder. v. Por- . tališ 10.000, laški Rizling FortaJia 10.000, Silvaner Portalis 10.000, ©utedel. t. P. 5.000, Muškat Portalis 5.000; trte so dobro zaraščene in vkoreninjene. Ona 100 komadov 15 K in korenjaki so tudi Rip.-Portalis, stanejo 100 komadov 8 K. Kupci se naj blagovolijo ; «glasiti dokler je kaj zaloge. Ivan Verbj&k, posestnik in trtnar, Sp. j Breg. Ptuj.	1 8—4 .
Kupiti želi po najboljši ceni hrastje za sodarsko obrt. Goznik Anton, posestnik v Bisternici pri Mariboru. Kdor ima na prodajo, naj se pismeno oglasi.	67 2-2
A^iai&raao poasatvo v Jarenini £ <aspcdarskim poslopjem vse s opeko krito, njiva., lep sadonosnik La »«■lonec.. Na zelo pljunem krajo, 5 miuut od cerkve. Več se Isve pri Antona Pavalec misirja •j Jirrn*ai.
Priden hlapec zeli službe v kako	:
župnišče na deželi, vajen je vsa-	j
kega dela. Naslov se izve pri	j
upravništvu.	65 2-2	i
Kuharica si želi službo v kako	j
župnišče; vajena jc vsakega dela,	j
tudi gospodarstva. Naslov se izve	'
v upravništvu „Slov. Gospodarja",	i
66 2-2	!
Veliki vinograd z amerikanskim nasadom, sadonosnik, njivo in gozd, 2 viničarski in 1 gospodska hiša je na prodaj. Naslov se izve pri upravništvu.	64 2-2
Krojaškega učenca pridnih sta-rišev želi sprejeti g. Skaza Jakob, krojač v Slovenjibistriei. 47 (3 3)
Hiša se proda v okolici Maribora s gostilno in trgovino, -2 orala zemlje in posebej gozd. Cena 8009 gld., intabulacije 8'jOO gld. Naslov pod A. M. L. posterestaiite Maii-bor.	86 6-3 j
Za rokodelce, kovače, zidarje ali kolarje, zelo ugodno posestvo ; okoli 5 oralov, s tremi prostornimi poslopji in kovafnico, zraven velike ceste, 20 minut od kolodvora je na prodaj. Naslov pove uprav-ništvo.	37 5-8
P
S" ti
I
fm
.i-
Žisspiljs
is & v iota, model* ti )sd«hij« po ¿asi Ktrol i? «Bar.
■»	v id* !.i onj,
<6«tt «lir* 16.
vhod: We^rgnji j?
V prrom tečaj« poučevale se bode teoretiino is praktično kar je dandanes važnega na tem polja. Tinidatski tečaj ima pa namen viničarje v vinogradništva in sadjarstvu veibati praktična. Število udeležencev pr-ega HSnga

Deklico z dežele, 14 — 16 let staro, se sprejme v trgovino v uk. Ponudbe na upraTništvo „Slov. Gospodarja".	6S 1-1
Star srebrn denar kakor n. pr.
toiirjs Marije Terezije, križnike i. i, d. kupnjo A. Kiffmsn v Mariboru.	689
Proda se mala enonadstropna zidana hiša, vrt in sadonosnik, pri trgu, sposobna za rokodelca ali peniijonista. Cena 500 gl., 200 gl se tudi lahke na letne obroke brezobrestno po 50 gl izplača. Vei pove lastnik Ivan Vrečko Podčetrtek Štajersko. 52 (4-3)
Proda se hiša z ujivo srednje velikosti v Gorici pri Racah. Naslov so izvo pri upravništvu „SI Gospodarja".	70 1-1
Čevljarskega učenca poštenih staršev želi sprejeti Gottfried Egger Domplatz štv. 14. Maribor.
72 S 2
Oskrbnik, z malo otroei, se išče na malo posestvo na Spodnjem Štajerskem. Dela malo. Dohodki : prijazno, lepo in prosto stanovanje, vrt in sadje. Priležno za kakega rokodelca čevljarja, zidarja, krojača ali penzijoniranega rudarja. Nastop 1. aprila t. 1. Ponudbe se naj pošljejo do 1. februarja t. 1. na upravništvo tega lista. 43 2-2
Trte. Franjo Gnilšak, pri 8v. Barbari v Halozah še ima več tisoč podlage za na suho cepiti in sicer reparie portalis na prodaj. Cen» 1000 komadov 15 K. 82 3-2
Trtist cepiči.
20.000 laškega rizlinga in 7000 silvana, natančno sortirani, 9 popolnoma zdravimi očesi, se dobijo po primerni ceni pri Martin Cerjak-u, ekonom v Rajhenburgu Sp.
Trgovina in malo posestvo se takoj da v najem ali odda, blizu farne cerkve na lepem taz.gledu, naslov v upravništvu! 32 S-3
prave ruske s znamko
„Zvezda prevodnik"
priporoča
. Kosflč
V CeijU" 769 (1)
Štajersko.
83 (1)
Za prisrčno sočutje, izkazano nam med boleznijo in ob smrti dragega nam rajnega, gospoda
Kremi*!«,
posestnika in cerkvenega ključarja v Gornji Radgoni,
izrekamo najtoplejo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo veleč. gosp. dekanu Jurkoviču za v srce segajoči govor, domačemu č. g. župniku Osenjaku, č. g. P. Šlanderju duh. svet. in č. g. kaplanom za slovesno spremstvo, ter slavnemu pevskemu zboru za ginljive žalostiake. Sploh vsem, ki so z udeležitvijo pri pogrebu izkazali ranjkemu zadnjo ljubav, kličemo: „Bog pkti!"
9i i-i	Žalujoči ostali.
omejeno je z učitelji vred katere c. kr. deželni fc%fci ¡»ret za obisk tega tečaja odloČ i, 40 ©sieb, tiničarskega leGaja pa na 20 oseb.
Udeleženci vimčarskcgj tečaja zsmorejo v kolikor ta dopuščajo sredstva, ki so na razpolago, dcb:ti podporo. Za to se morajo v prošnjah za sprejem odločno izreči in z potrdilom občinskega urada dokazati da *o:
1.	aH sami siromaini posestniki
2.	ali na posestvih siromašnih stari'ev delajoči sinovi
3.	ali pa viničarji siromašnih posestnikov.
Ta potrdila naj pa že prošnjam za sprejem priložijo in se naj r istih tudi starost prosilca navede.
Oni, ki no zahtevajo podpore, raj to p:i prijavi izrazijo.
Teoretičen pouk začne dne 2. marca ob 9. «uri ¿«poldne. Udeleženci viničarskega tečaja naj se istega dne zgla-sijo že ob 8. uri dopoldne ta.
Udeleženci obeh tečajev naj prinesejo seboj cepine nože in škarje. Sicer si zamorejo take pa tudi v zaveda v dobri kakovosti kupiti.
Prijave vpošljejo naj se do 20. svečana podpisanemu ravnateljstva.	s» ž-i
Ravaateljstvo dež. vino- is sadjarske šole v Maribora
/			1		
	.... ■■■'■••i-.V-ir-f'	.. ••¡•••'.i.'			
lazgglas«
Na deželni vinarski in sadjarski Soli v Maribora vršili se bodo v dobi od 2. do 14. marca sledeči pomladanski tečaji:
1.	Za vinogradništvo in sadjarstvo posestnikom vinogradov in sadonosnikov kakor tudi drugim prijateljem teh panog kmetijstva.
2.	Viničarski, za viničarje.
k občnemu zboru
Hranilnega in posojilnega druitvt
,4«
v Ptuju,
reg. radrnge z neomejeno zavezo
ki se vrH vrši v četrtek dne 20. svečana t. 1. ob poldvefc popoldne v zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika o 2. nradai reviziji. — 2. PorečSo na-čelstva za upravno leto 1807. — 3. Poročilo nadzorstva in. odobrenje letnega računa za leto 1907. — 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. — 5 Volitev: a) načelstva, k) aad-zorstva. — 6. S^čajnosti. — Če bi ob poldragi uri ne bilo za sklepčnost potrebno število udov navzočih, vrši se o.k 2. uri istega popoldne drugi občni zbor v istih prostorih i« pe istem dLnevnem redu po § 40 zadružnih pravil.
V Ptuju, dne 3. svečana 1908. 92 i-i	NAČELSTVO.
Podpirajte Be narodiie trgovce in obrtnike
m
/ ^ v
Največja izbira mannfaktnrnega in platnenega blaga, kakor volne za ženske in štofa za moške obleke se -	dobi pri	i
Pozor 1 knpovalci!
„Pri sv. Jožefu"!
Al E. SEpEC,
Gfajshi trg == št. 2. =
J
v veliki zalogi, kakor tudi matrace, dlvani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni.
Franc Pleteršek, Maribor
Koroška cesta št. 10.
S v o j i le svojimi
F. Bureif
[lova trgovina
ursr, očalar in zlatar ==
Mariboru s Tegetthoffovi cesta itn. 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Garancija več let Vsi popravki se točno bhb in hitro izvršijo, s«w
Trgovina z mannfakturnim, modnim in drobnim blagom
Feliks Hop i Maribor
Grajski trg št. 5
priporoča svoje veliko zalogo suknenega ln volnenega blaga la moške ln ženske obleke, kakor tudi prav dobro platna za vsakovrstne perilo. — Oprave za ienltve, garniture, preprogo ln odejo v največji izbiri po najnižji ceni.
Jožef Ulaga v Mariboru
a
+
Tegethofova cesta št. 21
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo manafakturnega blaga, kakor: velika «ber volnene obleke za jesen in zimo po jako nizki ceni, kakor tudi velikanska zaloga _ _ spletenih in dragih raznovrstnih robcev. — a H n Dalje priporoča tudi jako dobro modno »ukno si za možke obleke. Vsakovrstne preproge, ode-je in ijuhe, platno za perilo, možke in ženske srajce, ter sploh vse najrazličnejše peril«. -Vse po najnižji eeni!-
Vsled ugodnega nakupa blaga ml le mogočo prodajati blaflo 10 •/<> cenejšo kakor drugod.
■
II
„CROATIA"
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega ln kr. glav. mesta Zagreba
.CHOATIA', •«■ovali u ttatelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanj» proti požara ia vpopelitvi po bliska nepremični»« vsake vrste: hiio, gospodarska poslopja, tvoraiee, mlin» itd. ter premičniae, kakor : kitao opravo, gospodanko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blag» T trgoviaak itd. po jako ugodnlk pogojih ln nizkih e<nah.
Via pojasaila dat«: Podružnica .CROATIA' t Trstu, Corno št. 1.
Narodna gostilna
Pri pošti =
/Ttarlbor, Tegethofova oetta 49
priporoča vedao iveio pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi.
Har. Meden.
Tovarna za glinske izdelke
■ .......MBS V RaČjU	rwn "i
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovan» larezno i» vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko ca aid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče n tlak, lončen» cevi itd. po najnižji «»ni.
Zaloga tndl v Mariboru, Cesarska eesta, pri kamonar|n A. 61aser-ju.
Kapljice za želodčni krč a Stane ena
steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju a Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
F. Prisil s mestni lekarnapri tir.; orlu
Maribor, Gl vni trg štev. 15.
1 SVOJI K SVOJIMI
RSalmič,®
M. Berdajs ™!
trgovina 9 špecerijskim blagom In semeni : priportta Ia BAHTHELNOVO apna za poklaj« : brasae ia mlinska kam«« vsake velikosti I : Knpnja prlstio deteljno sem».
Narodni dara.
Hajntyi te ceoejSi etsport. ur — «relnii», ztatun« Is ipttfi-0I6 prtdnettf. : Nirtttt« 6»[M-vejJI udi to» plain.
Itd^jatelj ie eatažaiH: .BLaioltiki d<t?ovr-o drajtr*.
Oijp vjtbI «rtd»flk: FerdO Lsskovar.
Tisk ttskamo »v. Cirila t