Še o gorniških izrazih Dr. Ivan Gams V drugi številki PV 1965 se je dr. V. š. lotil hvalevredne in težke naloge, definirati gor­ niške izraze. Imel bi lažje delo, , če bi že izšel prirodoslovni slovar, ki smo ga pred več leti v okviru nekaterih strokovnih društev reše­ tali na številnih sejah, in terminološki slo­ var, ki ga pripravlja terminološka komisija Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Tako se je moral pisec sam lotiti razlage tudi nekaterih strokovnih terminov, ki jih uporabljajo gorniki, v- eI1;dar pri vseh ni imel srečne roke. Tu omenJam le neka­ tere geomorfološke in geološke izraze, ki imajo v omenjenih dveh strokah drugačen pomen, kot jim ga je pripisal dr. V. S. Izraze , ki so samo gorniški, morejo in morajo dolo­ čevati po mojem mnenju gorniki sam!- Pri tistih, ki so povzeti iz strokovne termmolo­ gije, pa odloča stroka, da jim določi pomen. Ce bi hoteli gorniki ustvariti na primer po­ sebno gorniško geološko izrazoslovje in tu­ risti posebno turistično geomorfološko izra­ zoslovje, kmalu ne bi več vedeli, v katere'.° smislu naj pojmujemo izraze, ki jih nek1e slišimo ali čitamo. Sl.ojevitost v geologiji ni »lastnost neravnih delov zemeljske površine ,« kot to navaja dr. V. S., temveč je lastnost kamenine. Sloj ni »skupnost odkladnin, ki tvorijo enotno gmo­ to« temveč je kameninska gmota z dvema plo~kvama. Je odraz kontinuirane sedimenta­ cije. Treba je priznati, da tudi v geologi~! ni po-: polne enotnosti glede razlik med sloJ1, skladi in plastmi, vendar piše večina o slojih, ka­ dar mislijo na rudne, premogovne ali vodne sloje, o plasteh, če so tanjši, in o skladih, če so debelejši. Lezika ni »plast kamenine med dvema slo­ jema « temveč stična ploskev dveh slojev ali skladov. Lezike v a'.Pnencih v skalnih gorah so na površju često razširjene v špranje . Preperevanje v geomorfologiji in geologiji ni samo mehanično·, temveč tudi kemično raz­ krajanje kamenine. S pomočjo kemičnih pro- • cesov nastajajo gline in ilovice, ki bi jih bilo treba navesti kot plod preperevanja. Balvan (Slovenski pravopis 1962 piše samo balvan in ne bolvan, ki ga navaja omenjeni 362 članek kot sinonim) je po dr. V. š . »velika skala, ki se je utrdila na podlogu ali na vrhu kake vdolbine« (Ce naj ima pojasnilo kak smisel, b'i bilo treba podrobneje pojasniti, kakšna vdolbina je mišljena). Nekateri gor­ niki res pravijo balvan vsaki večji samotni skali ne glede na poreklo. Ze R. Badjura (Ljudska geografija, terensko izrazoslovje, Ljubljana 1953, str. 140) pa predlaga namesto balvana peč, debeli kamen ali preprosto ka­ men. Badjurovo priporočilo se mi zdi umest­ no ker je balvan termin iz g!acialne geomor­ fologije, ki pomeni samo t ako skalo, ki jo je odložil ledenik. V isti sh ·oki pomeni groblja le ledeniško odloženo kamenje. Mislim pa, da bi se v tem primeru morala stroka ozirati na ljudsko izrazoslovje in govoriti o ledeniški groblji, kajti ljudje imenujejo ponekod ~rob­ ijo vsak kup kamenja, četudi so ga sami na­ nesli s polja ali travnika. Ježa aH terasa je vzpetina, ki leži pod višjo vzpetino in nad nižjo ter ima uravnano vrh­ njo [Ploskev. Tako dr. V. š. V slov enski ge­ omorfologiji terasa ni istovetna z ježo, tem­ več prej s polico. Pomeni površje, ki ga je izravnala tekoča voda, ki je vanjo poglobila strugo, nižjo teraso ali dolino. Terasno rav­ nino ki je erozijskega ali akumulacijskega pos~nka, omejuje navzdol breg - ježa. Ježo v smislu brega omenja že R. Badjura (o. c. str. 65). Glo.be! vzpetina. Dr. V. S. je podrobno raz­ členil Izrazoslovje za vzpetine in v tem vidim največjo vrednost članka. Manj pozornost i je posvetil tistim reliefnim oblikam., k i bi jim lahko skupno rekli globeli (kotanje, konte, globače, doli itd.). Oba izraza pa je prev~ ohlapno označil, ko je navedel: »Globel Je del zemeljske površine z negativno relativno višino.« Zadnji izraz pomeni ,navpično r az­ daljo med dvema določenima točkama na zemeljski ;površini.' Enako je z vzpetino, ki je po dr. V. Š. > 1del zemeljske površine s pozitivno relativno vi­ šino.« Pd globeli in vzpetini ne vemo, od ka­ tere točke zemeljske površ'ine naj računamo relativno višino. Gornik, ki bi imel na umu le navedene definicije in ki bi svojo višino vzel za izhodišče določevanja relativne višine, bi z vrha Triglava videl po Sloveniji eno samo neravno globel. Ce pa bi vzel za izho­ dišče najnižji kraj na obzorju, bi gledal eno samo neravno vzpetino. Ali ne bi bilo bolje po šolsko povedati, da je vzpetina reliefna oblika, ki se dviga iznad okolice? Po isti lo­ giki je globel reliefna oblika, ki se poglablja v okoliški teren. Sestava neke terminologije je tako zaht evna, da često presega zmožnosti enega človeka. Zato je skupinsko delo običajno. Tako dela tudi te=in ološka komisija pri , Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki sistema­ tično zbira podatke o izrazih iz raznih nare­ čij in iz literature. Ali ne bi bilo (Prav, če bi pritegnila k sodelovanju vse, ki so voljni dela, in čim prej predala zaključke javnosti v tiskani obliki?