109. številka. Ljubljana, ? soboto 12. maja 1900. XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
tehaja vsak dan zvačer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poit! prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ae za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna&a poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h. Be se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvol6 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se Mar govolijo ;poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon St 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Someščani!
Prihodnji teden vršile se bodo dopolnilne volitve v občinski svet in voliti Vam bode treba može Vašega zaupanja v to korporacijo. Priporočamo Vam v izvolitev večinoma sedanje občinske svetnike, ki so uspešno sodelovali pri preosnovi našega glavnega mesta, ki bode v kratkem skoro končana. Koliko koristnih, potrebnih in lepih naprav izvršil je tekom zadnjih let občinski svet, Vam ni treba klicati v spomin, saj stoje vidna znamenja naše prerojene bele Ljubljane v vseh krajih našega mesta pred Vami.
Shod zaupnih mož narodne stranke in njega izvrševalni odbor Vam priporočata toplo v izvolitev sledeče gospode someščane:
Za III. volilni razred
ki voli dno 14. znaj a, t« 1. s
v
Ivan Skrjanec
hišni  posestnik  in gostilničar;
Fran Trdina
trgoveo in predsednik trgovskega in obrtnega društva;
Jernej Žitnik
hišni posestnik in čevljarski mojster.
Za II. volilni razred
ki voli dno IS. maja t. l.s
Fran Pavlin
o. kr. nadinžener;
Ivan Plantan
o. kr. notar In hišni posestnik.
LISTEK.
Koprive.
Kaj je majnik, g, urednik ? . . . Aha! Sedaj ogibate, pa ne veste odgovora, kajti preveč jih je, da bi se hitro domislili pravemu. Majnik je mesec pomladi, mesec šmarnic, mesec divjih petelinov, mesec ve-černic v tobačni tovarni, mesec ... no, kdo bi vse naštel? Ali na eno njegovo lastnost so vendar pozabili liričarji letnih časov: majnik je tudi mesec kopriv. Hej, kako bujno se sedaj razvijajo, kako sveže zelene*! Kdaj sem se začel zanimati za botaniko, vprašate? Hm — to je prišlo tako. Vi zahtevate, naj bi bil ob sobotah zabaven, a pozabili ste menda popolnoma, da je pred soboto petek; ker pa mora žurnalist vedno živeti nekoliko dni naprej, moram biti jaz pravzaprav ob petkih zabaven. Tega slavni publikum ne pomisli Lahko se je navduševati za piruhe na Velikonoč, za Prešerna ob njegovi stoletnici, za državno avtoriteto prvi dan meseca. Ali ubogi novinar mora biti vedno a priori navdušen in jaz moram biti ob fižolovi juhi dovtipen, da se čitatelji lahko smejejo v soboto.
E, vidite — polagoma sem se prepričal, da krompir, leča in žabji skoki prav
Za I. volilni razred
ki voli dno 18. maja t. 1. e
Jan Dejak
c. in kr. stotnik vojne mornarice v pok. in tovarnar;
Ivan Gogola
c. kr. notar, predsednik notarske zbornice in hišni posestnik;
Dr. Josip Stare
c. kr. fin. prok. pristav in hišni posestnik;
Ivan Velkovrh
c. in kr. nadporočnik v pok. in hišni posestnik;
v
Fran Žužek
o. kr. nadinžener v pok.
Volitev se vrši v „Mestnem domu" vselej od 8. do 12. ure do-poludne.
Udeležite se mnogobrojno teh volitev, da bode častna zmaga!
V Ljubljani, 10. maja 1900
Za izvrševalni odbor: Dr. Earol vit. Bleiweis-Trsteiiiški,
predsednik.
Deželni kulturni svet.
m.
Zakonski načrt o okrajnih gospodarskih društvih, o deželnem gospodarskem društvu in o deželnem kulturnem svetu je tak, da mu z utemeljenimi razlogi ne zamore nihče ugovarjati. Sestavljen je z najskrbnejšim obzirom na deželne razmere in na potrebe prebivalstva ter z najpopolnejšo nepristranost jo. To so klerikalci sami priznali s tem, da se razprave sploh niso udeležili. Ko bi bilo v zakonu le količkaj takega, kar bi
slabo pospešujejo duševno delovanje. Kakor želodec, tako mi je'tudi glava ostala prazna, in zato sem jo ves obupan ubral ven v „svezo, majsko naravo", seboj sem vzel nekaj „duševne hrane", misleč, da mi „Slovenski List", .Slovenec", .Katoliški Obzor nik«, .Angeljček« in nekaj številk .Slov. Učitelja" nadomesti primankljaj moje fizične notranjosti, in ko sem prišel tako daleč, da me grešni „velikomestni" Sum Ljubljane ni več dosegel, sem se položil v senčico hladno. Jupiter in tristo dihurjev! — Prosim Vas, ležite enkrat v koprive, tedaj Vam garantiram, da bodete razumeli moj listek I
Približno Vam lahko opišem svoje občutke, ako Vam povem, da mi je bilo po priliki tak, kakor slovenskim romarjem, ko so se povrnili iz Rima, ali pa uredništvu .Slov. Lista", ko mu je g. Gov6*kar dokazal plonkanje. No, na srečo je medicinska znanost vendar že nekoliko napredovala, in Koblar je našel vsaj palijativno sredstvo v ižanskem .kmetu", ki je moral vzeti peccata mundi kobleriani na-se. Sedaj morda pojmite, zakaj so se lani klerikalci tako trgali za kmetijsko družbo. Najbolj neprijetno je seveda to, da se najde pla gijat ravno v listu, ki se je hotel po lastni milosti narediti čuvaja slovenskega Par nasa, ki je v neklerikalnih literarnih krogih vedno stikal po plagijatih, ki je imel naj
bilo nasprotno potrebam našega kmetijstva in razmeram v deželi, le količkaj takega, kar bi imelo strankarski značaj, gotovo bi se bili klerikalci debate udeležili in vsako malenkost izkoristili proti narodni napredni stranki in proti veleposestnikom. Toda ker v celem zakonu niso našli nič takega, kar bi se dalo politično izkoristiti, in kar bi sploh proti zakonu govorilo, zato so klerikalci najprej poskusili z zvijačo sploh preprečiti vsako razpravo, a ko se jim to ni posrečilo, so se zadovoljili s puhlo izjavo in so odšli iz zbornice. S to demonstracijo so šele prav pokazali, da njihovo nasprotovanje zakonu ne izvira iz stvarnih nagibov, nego jedinole iz strankarskihpolitiških vzrokov.
To je tudi poslanec Kalan naravnost potrdil. Njemu ie ušlo priznanje, da nasprotuje klerikalna stranka zakonu zaradi tega, ker se je za podlago te nove gospodarske organizacije porabila obstoječa gospodarska organizacija, ki je osredotočena v kmetijski družbi, ne pa tudi organizacija konsumnih društev.
Iz te Kalanove izpovedi je razvidno, da klerikalci s sprejetim zakonom zategadelj niso zadovoljni, ker se ž njimi kon-sumski švindel ne postavlja pod okrilje nove organizacije, ker bi se nova organizacija bavila samo z deželno kulturno in z gospodarskimi koristi kmetijstva, ne pa tudi s kramarijo. Klerikalci so popolnoma prezrli, da prodajanje petjota in Frankove kave nima čisto nič opraviti s kmetijstvom, in da se nikdar ne najde v deželnem zboru večina, ki bi odobrila zakon, po katerem bi se pospeševala taka sleparija, kakor jo predstavlja konsumska organizacija.
Zašli bi predaleč, če bi hoteli dokazati, v kako nevarnost bi prišla nova organizacija, ako bi morala noaiti odgovornost za dolgove in tirjatve konsumnih društev, ki stoje vsa vprek pred bankerotom in se vzdr žujejo le na umeten način; kako bi se nova organizacija kompromitirala, ako bi se usta-no vila na podlagi teh društev, ki nimajo
daljši jezik, kadar je šlo za bljuvanje na druge književnike. No, kdor sam ni bil za grmom, navadno ne išče druzega tam.
Nikar pa ne mislite, da se bode zato .umetniška" ošabnost Dihurjevcev kaj zmanjšala. Čim manjša je njih produktivnost na literarnem polju, tem večja je v zmerjanju in rovtarstvu. Na književni trg je prišla zopet cela vrsta knjig; Zupančič, Kette, Aškerc, Jelovšek — so izdali nove knjige, pripravljeni so Kersnikovi, Kos Cestnikovi spisi, v kratkem izide knjiga Zofke Kvedrove . .. sami dokazi, da je na Slovenskem edini klerikalizem produktiven. Ižanski .kmetje", veselite se! Tu bode priložnosti za .samostalno" literarno vstvar-janje!
Le še gledališča bi se moral antikartel polotiti. Vaš predvčeranji listkar je pač naiven. On piše, kaj naj bi se storilo, da bi se slovenska Talija povzdignila. Gotovo je ta .E. K." — literat! Ti ljudje pa — kakor znano — nimajo za blagajnice že od Prešernovih časov nobenega smisla, zato so pa tako — suhi in dolgočasni. Smešno, .narodno" igro ,Tri pare črevljev* obsojajo, ki je polnila hišo in blagajnico, navdušujejo pa se za prazne stole med .Hamletom" in — brrr! — „Izmajlovom"!!
Mene od tistih pomladanskih kopriv še^vedno vse srbi, in če bi danes moral
nikjer nič zaupanja in slone na temelju ne-solidnosti, in kakšen boj bi se vnel v novi organizaciji takoj prvi dan po njenem rojstvu.
Spojenje konsumske organizacije s kmetijsko organizacijo bi bilo obče škodljivo, in je popolnoma nemogoče, a kdor se Upa kaj takega zahtevati, tistemu se lahko po vsi pravici očita, da hoče kmetskemu ljudstvu vedoma škodo delati.
Sedaj še ni znano, kako stališče zavzema vlada napram zakonu, ki ga je sprejel dež. zbor. Stvarnih pomislekov proti sankcioniranju tega zakona ni. Deželni zbor se je skrbno oziral na vse tiste momente, na katerih polaga vlada največjo važnost, a če bi se vzlic temu izpolnilo upanje klerikalne stranke in bi zakon ne bil sankcioniran, dasi ga je dež. zbor odobril, potem se more to zgoditi iz nestvarnih, iz politiških nagibov, in potem bomo vedeli, da smo imeli v tem slučaju zopet opraviti z grdo politiško kupčijo, kakršne so v naši državi žal še vedno navadne, in katerim kupčijam se žrtvujejo najvitalnejše koristi ljudstva.
Vse postopanje klerikalne stranke glede nove kmetijske organizacije je bilo tako, da mora z ogorčenjem prešiniti vsakega prijatelja našega ljudstva. Šlo se j e z a t o , d a s e i n t e r e s o m kmet-skega ljudstva da boljše zastopstvo, kakor je imajo sedaj. Kdor hitro da, da dvakrat, pravi star pregovor, a namesto da bi se bili kmetski poslanci klerikalne stranke zavzeli, namesto da bi bili z vsemi močmi podpirali tako prizadevanje, postavili so se na* stališče : Rajši nič kakor tako organizacijo, ki bi koristila samo kmetu, pa bi ne bila orožje klerikalne stranke.
Takega pojava zaničevanja kmetskih koristi in kmetskih volil-cev pač ni nihče pričakoval! Klerikalci so imeli dolžnost, vstrajati v zbornici, se udeležiti posvetovanj in z dobrimi nasveti pomagati, da se kaj dobrega vstvari za kmetsko ljudstvo, ali oni so pljunili kranjskemu kmetu v obraz in zbežali iz
delati izpit za so t rudnika kakšnega slovenskega klerikalnega lista, bi bila moja kandidatura gotovo uspešna Stara pravljica o Ormuzdu in Arimanu! V dnu vsake človeške duše se skriva nekaj dobrega in nekaj slabega; meni pa sili vsled tistih kopriv vsa hudobija na dan in vsiljuje se mi misel, da so koprive v špmači redna „rinta" na klerikalnih mizah; njih žur-nalisti jih menda dobivajo gratis in odtod datira bržčas njih velikanska zmožnost žganjarsko surovega zmerjanja in babjega obrekovanja. N. pr. proti učiteljem, ki ne trobijo v njih rog. .Slovenski učitelj" pledira s tako zgovornostjo za tiste čase, ko je moral nadučitelj fajmoštrovi kuharici pomagati, mizo pokrivati, da moram sam sebe imenovati tepca, ker ne razumem, zakaj da ne sežejo učitelji z obema rokama po krasnih kassandrinih darovih. Kržič zato že ve, kaj dela, če upira oči na zorečo mladino, kar sicer tudi ni ravno njegova iznajdba, kajti nekateri njegovi tovariši znajo vse drugače postopati z mladino — seveda vse ad maiorem gloriam. Naposled se ne smemo ničemur čuditi. Pri nas so klerikalci vsaj teoretično prijatelji splošne volilne pravice, in Kržič je samo teorijo prestavil v prakso, ko je razširil Jegličev pastirski list tudi na »Učiteljskega Tovariša". In prav ima Kaj bode is p*.
peSti. Jutri opoludne bodo delegatje sprejeti pri cesarja, ki jih pozdravi s prestolnica nagovorom. V ponedeljek bo imel zunanji minister grof GoIuchowski svoj ekspoze. Predsednikom avstrijske delegacije bo izvoljen, ker je baron Dipauli volitev odklonil, vitez Jaworski.
Veliki nemiri v Španiji.
Po vsej Španiji vre. Ogromni davki, strašna beda in neizvršene, a teško zaže-ljene reforme so narod razburile tako, da so se pojavile v raznih krajih pravcate vstaje s pouličnimi boji in barikadami. Ministrstvo Silvela, katero je pozdravil narod s tolikimi nadami, ni storilo ničesar, da pomaga iz silne gospodarske krize, v katero je zašla Španija predvsem zaradi nesrečne vojne z Ameriko. Zategadelj pa se vrše demonstracije proti ministrstvu. Te dni so sprejeli ministra Data v barcelonskem gledališču z žvižganjem in povsod se razlega klic: Proč Silvela! Nemiri so tako nevarni, da so v Madridu zaprte vse trgovske izložbe, vsa gledališča in vse kavarne. Izgred-niki skušajo bombardirati s kamenjem vladne in javne hiše, vojaštvo pa ima službo noč in dan. V Valenci so zgradili izgredniki barikade in metali na orožnike kamenje. Orožniki so streljali. Dva orožnika sta bila ranjena. V Barceloni so zgradili izgredniki takisto barikade ter streljali na vojaštvo z revolverji. Orožniki so streljali nazaj. Tu se je s teras in z balkonov streljalo na orožnike. Več oseb je bilo ranjenih, veliko število zaprtih. Baje se proglasi nad mestom obsedno stanje. V Sevilli so izgredniki metali kamenje na uradnike in vojaštvo. Vojaške čete so zasedle ulice in napravile šiloma red. Ministri imajo vedno seje. Silvela še ni izgubil nade, da se povrne mir, ne da bi mu bilo treba odstopiti. Kraljica mu zaupa, bržčas pa se bode moral minister Silvela vendar-le umakniti ter napraviti prostor Sagasti ali maršalu Martinezu Cam-posu. Mornarica se mora korenito preustrojiti in omejiti na najpotrebnejše število bojnih ladij in mornarjev.
Vojna v Južni Afriki.
Buri se ob reki Zand vendarle še ustavljajo Angležem ter se umikajo le počasi in po hudih praskah in kanonadah. Dne 7. t. m. je bila brigada Hutton celo v veliki nevarnosti. Buri so jo pustili preko reke ter jo nakrat zgrabili z 10 topovi. Hutton je moral bežati zopet nazaj proti Virginiji, da počaka glavno armado. Buri te lepe prilike zopet niso izrabili, nego so le s topovi streljali za bežečimi Angleži. Dne 9. t. m. zjutraj je dospela glavna armada iz Welgelena ter 10. t m. prekoračila strug j reke Zand. Buri so se sicer umaknili, a hkratu so vendarle zgrabili čete generala Hamiltona in Broadwoodta, katerim se je godilo pri tem tako slabo, da je poslal maršal Roberts še brigado Smith Dorriena na pomoč. Glavni boj se je vršil s topovi, a tudi pešci so imeli na nekaterih točkah dovolj opravka. Buri so se končno umaknili do Boschranda, ki leži en dnevni marš pred Kroonstadom. Ker so Buri podrli most preko reke Vet, bo Angležem težko pošiljati naglo za armado
potrebni proviant in streljivo. Sedaj se je tudi izvedelo, da ni bila resnična vest, da so se umaknili vsi Buri proti severu. Se-vernovzhodno od Thabanehuja stoji namreč sam oranjevski predsednik Stejn z 10.000 možmi, ki so nevarni desnemu krilu Angle žev. Angleži se seveda zopet širokoustijo, da bodo vjeli Stejna prav tako kakor so generala Cronjea z njegovo vojsko. Jako čudno je pač, da morejo Buri hoditi iz kraja v kraj, ko so Angleži že pred njimi in na vshodu na celi črti. Roberts se hoče polastiti Bethle-hema, od koder vodi železnica do Lady-smitha. Tako bo imel zvezo od Winburga do obrežja morja. Poročila o položaju v Mafekingu se glasč za Angleže prav neugodno. 20 aprila je bilo že 200 dni, odkar je mesto oblegano. Prebivalci se žive že s klobasicami iz konjskega in muljinega mesa, tifus, disenteiija in malarija pa se širijo bolj in bolj. Dvomljivo je, da bi se garni-zija mogla vzdržati do 18. maja. Dotlej je Roberts obljubil rešitev. Od Fourteenstre-amsa do Mafekinga je okoli 280 km. Da bi mogel premarširati general Hunter s svojo vojsko toliko daljavo v desetih dneh, je skoraj nemogoče. V Kapstadtu so se vršile te dni mirovne skupščine. Sprejela se je resolucija, ki zahteva časten mir.
Poziv gg. sotrudnikom „Ljublj. Zvona".
Dne 3. decembra t. I. poteče sto let, kar se nam je porodil naš pesnik Prešeren.
Našim cenjenim sotrudnikom ni treba praviti, kaj pomenja v našem pesništvu, v naši književnosti in v našem narodno kulturnem razvoju ime Prešeren.
Da je naše pesništvo, ki ga najsvo-bodnejše oznanja po slovenski domovini baš „Ljubljanski Zvon", dospelo dandanes glede dikcije, jezične izrazitosti, glede pristnosti čuvstvovanja ter glede duševnega obzorja na razmeroma precej visoko stopinjo popolnosti, zato se imamo zahvaliti tudi prvemu pesniku slovenskemu — Prešernu. On, stoječ na višini tedanje izobrazbe, je udaril na povsem moderne in narodne strune. Njegova poezija je slovenska in evropska obenem.
Spodobi se torej, da naša revija pro j slavi stoletnico Prešernovega rojstva.
In „Ljubljanski Zvon" hoče Prešernov jubilej zaznamovati s tem, da posveti vso decembrsko Številko letošnjega letnika spominu Franceta Prešerna.
Ta Prešernova številka bo, če bo mogoče, ilustrovana.
Zato se obračamo že danes do naših vrlih sotrudnikov in sotrudnic, da bi začeli takoj misliti na ta jubilej ter nam pripravljati primernih prispevkov za decem brsko „Prešernovo številko Ljubljanskega Zvona".
Dobro nam dojdejo n. pr.: Črtice o biografiji Prešernovi — novele, zajete iz njegovega življenja — pesmi o njem in njemu na čast — študije o njegovih poezijah — poročila o prevodih njegovih pesmi na tuje jezike — pisma Prešernova —
zbornice, da tako preprečijo izvršitev dobrega sklepa. To se pravi ljudstvu namenoma škodo delati, to se pravi — v nekem smislu — revnemu kmetu denar iz žepa krasti.
Ljudstvo je pri tej priliki zopet enkrat spoznalo, kako pristranski in ničvredni so ti njegovi klerikalni poslanci, kako ti možje prezirajo ljudsko korist in blagostanje, kako drzno oškodujejo javne interese in blagor svojih volilcev, in to je dobra stran klerikalnega postopanja. Zato se spodobi, da izrečemo posebno zahvalo drju. Šusteršiču, kajti to je javna tajnost, da je on klerikalne poslance komandiral, kako naj postopajo. Klerikalni poslanci so dobro dresirani, dasi jih dr. Šusteršič vodi samo od blamaže do blamaže, in dasi vsi nanj zabavljajo, kar se da, mu parirajo vendar vsi, začenši od glavarja pa doli do Zelena in Žitnika, in izvršujejo njegove ukaze brez najmanjšega ugovora, tudi kadar so sami prepričani, da store slabo delo in da ljudstvu škodujejo.
Klerikalna vojna zoper kmetijsko družbo in zdaj zoper novo organizacijo je ljudstvu oči odprla, mu pokazala, pri čem da je s svojimi zastopniki. Če ljudstvo sedaj ne vzame mokre cunje v roke, potem ni vredno, da bi imelo boljše in vestnejše zastopnike, kakor so sedanji.
V Izubijani, 12. maja
K položaju.
Levičarski listi so se že naveličali vplivati pomirjevalno na desnico, in sedaj done bojne trombe iz vseh nemških listov. Doslej so napadali samo Mladočehe, sedaj pa naskakajc vso desnico ter jo dolžč, da obstrukcijo molče podpira. Ministrstvu pa očitajo, da se je vrglo večini v naročje, ter da skuša stari železni obroč zopet skovati. Korber, včeraj še ljubljenec liberalcev, je danes najhujši sovražnik Nemcev in strašen avtonomist. In to vse zategadelj, ker desničarji ne dovolijo, da bi se opravilnik izpre-menil tako, da bi bila obstrukcija za vselej onemogočena. Če je treba še kakega dokaza, da je desnica potrebna, ter da jo je treba ohraniti, sedanji naskoki Nemcev nanjo in na Korberja dokazujejo to dovolj jasno. „Moravska Orlice" poroča, da poskuša vlada pomiriti Čehe s tem, da jim med drugim ponuja češko vseučilišče na Moravskem. Toda Čehi zaslej še ne mislijo opustiti ob-strukcije. Posebno važnost polagajo Čehi baje na stališče jugoslovanskega kluba, ki se poganja zato, da naj se potegnejo desničarske stranke z vso močjo za to, da se izpolnijo želje Čehov. Jugoslovani obravnavajo zlasti s Poljaki. Obravnave med desničarskimi klubi pa doslej niso dosegle nobenega uspeha. Zategadelj se parlamentarna komisija desnice do sedaj še ni mogla sniti. Mladočeški izvrševalni odsek se snide v torek v Pragi, da se posvetuje, ali naj se izvzamejo iz ob3tmkcije izpremembe obrt nega reda in predlog glede 9 urnega delavskega dneva v rudokopih in premogovnikih. V sredo bo imel mladočeški klub svojo sejo na Dunaju, da se v tem definitivno odloči. — Danes se začno seje delegacij v Budim-
trovega vinarja, ako se dovoli učiteljem, da se postavljajo na svoje noge in da smatrajo šolo za učilišče in vzgojevališce, mesto za zavod, ki naj bi stal pod direktnim nadzorstvom meLnarjev?
Saj je itak že groza, kar se godi po svetu. Na Češkem agitujejo duhovniki sami proti celibatu. To je res že nečuveno! Upajmo, da ostane ta propaganda brezuspešna, kajti zona me obhaja, ako pomislim, kakšna huda ura bi prišla med razne kuharice, ako bi se dal papež omehčati. Potem bi še res nekateri „g'spudje" prišli iz rožic v koprive.
Ker pa sem že pri „g'spudih" in njihovih „ta starih" (kakor piše Koblar), dovoljujem si vprašati Vas, zakaj li naša klerikalna lista kar nič ne popišeta mino-lega prekrasnega potovanja k „fruštku" v Vatikanu in nazaj skozi nevarne tunele? Zakaj molče* o zblazneli nesrečnici v rimski blaznici? Zakaj li ne priobčijo niti mrvice iz ogromne zakladnice svojih »spominov" ? Zakaj tako molčč o svojih doživljajih? Ali niso videli — ničesar? Ali ni vredno, da bi se pisalo? Čudno! Nerazumljivo!
In .Slovenski List", ki vtika svoj umazani nos že v kuhinje in otroške sobe liberalcev, je — čudno! — popolnoma zamolčal dva jako pikantna dogodka. Nekega
klerikalnega, že večkrat klofutanega repor-terčka so minoli teden posadili na ulico. Svojo .ta staro" ima namreč tako izvrstno dresirano, da hodi posluškovat h ključavnicam drugih strank, ki bivajo v isti hiši. Ta splošno porabna „ta stara" zalaga baje reporterčka z najimenitnejšimi družinskimi skrivnostmi, ki zagledajo potem »beli dan" — tiskane. Zakaj li ne priobči škandale ljubeči g. Koblar tega fakta? — In nekdo pri naših klerikalnih listih pretepa svojo togotno „ta staro" tako bestialno, da so posredovali že sosedje in policija! Zakaj ne napravi Koblar iz tega zanimive notice za svoj revolverski žurnal? — In te dni so odpovedali stanovanje nekemu glasovitemu, bojevitemu klerikalnemu poslancu, ker ima navado, da stanovanj ne plačuje. Zakaj li je zamolčal Koblar to pikantnost? Če je že napravil svoj listič za javno sme-tišnico najumazanejših novic in bezničar-skih dovtipov, zakaj li zamolčuje Koblar take — senzacionalnosti? Krščansko-soci-alna sodrga bi mu bila nedvomno neizmerno hvaležna, ako bi raztegnil svoj .program" tudi na — domače gradivo!
Ali, oprostite, zabavljati nisem hotel, zakaj to je nevarno. Hvala bogu, da nisem kritičar, ker tega bi ne hotel vzeti na svojo grešno dušo, da bi celo intendanti
odstopali radi mojih zabavljic. Svoje kolege, ki se morejo pečati z ocenami, pa od srca obžalujem; ako je zadovoljnost res sreča, tedaj morajo biti reveži pač nesrečni in — v njihovi koži, o Alah, ne bi jaz bil rad. S papežem naj konkurirajo v nezmotljivosti, z ovcami v potrpežljivosti, z dr. Lampetom v modrosti, z Viljemom v vse-stranosti, s Suzano pa v naivnosti, vsem naj prav naredijo, a vzlic temu naj bodo pravični, drugače zaropota avtor ali pa publika, antikartelisti ali pa še kdo — verujte mi, da grem rajši valjat Sisifov kamen ali pa še enkrat ležat v koprive.
Da ne pozabim — ali Vam je znano, da se je državni zbor zopet odprl? To je prilika, ki me spominja, da imamo Slovenci tudi nekakšne poslance na Dunaju. In sedaj me mori radovednost, kaj nam pač to pot prinesejo domov. Ako se jim le niso koši potrgah od velikanskih darov, ki so nam jih prejšnja leta prinašali, seveda v svoji skromnosti tako na tihem, da nihče ni opazil tega. Saj se menda ne motim ? Mi imamo res poslance ? Ako jih vidite, pozdravite jih, pa jim recite, naj se ne mučijo, da si ne pokvarijo svojega dragocenega zdravja, in pa naj pazijo, da ne posežejo tudi oni v kakšne koprive. Asmodi.
Prešeren človek — Prešernovo obzorje in njegovi ideali — Prešern Slovenec in Slovan — Prešeren advokat in jurist — Prešeren in ženstvo — Prešeren v Ljubljani, v Kranju in drugod — itd. itd. itd. . .
Dostavljamo, da nam samo panergi-rični spisi in slavospevi ne pomagajo nič, ampak želimo si temeljitih študij in resnih spisov.
Ustrezali bi nam posebno krajši doneski.
Rokopise moramo imeti v rokah do 15. oktobra, da nam bo mogoče urediti vse gradivo za decembrsko številko.
Pričakujemo, da se cenjeni sotrudniki in Čislane sotrudnice odzovejo naši prošnji, nadejamo pa se tudi, da nam za Prešernovo številko pošljejo prispevkov tudi taki častilci Prešernovi, ki dosedaj še niso bili sotrudniki našega mesečnika.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1900. Uredništvo ..Ljubljanskega Zvona".
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12 maja.
— Pozor, gospodje volilci! Kleri kalna in nemška stranka delujeta po skriv nem za svoje kandidate pri dopolnilnih občinskih volitvah. Obe se zanašata na to, da narodnonapredni volilci, misleč, da ni nevarnosti, ne pridejo k volitvi. Velika napaka bi torej bila, ko bi se kdo zanašal, da ne bode protikandidatov, kajti v tem slučaji bi se utegnilo zgoditi, da bi nasprotniki vsled lokavo napeljane agitacije zmagali. Naj torej v ponedeljek in naslednje dneve stori vsakdo vestno svojo dolžnost, kajti sramotno bi bilo, ko bi vsled naše nebrižnosti triumfo-valo nemškutarstvo ali pa črna reakcija.
— Nova banka Slovenija. Klerikalna lahkomiselnost presega že vse meje in se ne da niti z njih nevednostjo in neizkušenostjo opravičiti. Zdaj hočejo ustanoviti svojo zavarovalnico, kakor da bi še danes naš narod v vseh kosteh ne čutil bankerota klerikalne banke „Slovenije". Vlada je pravila te nove zavarovalnice že odobrila in dala gg. Ivanu Vencajzu, deželnosodnemu svetniku, drž. poslancu in načelniku tihotapskega vinograniškega društva, Karolu Pollaku, tovarnarju in trgovcu, Josipu Šiški, škofijskemu kance-larju, Ivanu Šušniku, kanoniku ter J o s. Jarcu, posestniku v Medvodah dovoljenje, da ustanove „ Vzajemno zavarovalnico proti ognju in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani". Zavarovalnica se mora ustanoviti do meseca oktobra t. 1. sicer postane dano vladno dovoljenje neveljavno. Ker se gre tukaj za napravo, ki utegne na naše gospodarsko življenje usodepolno vplivati, štejemo si v dolžnost, da celo zadevo obširnejše pojasnimo, da se ljudstvo ne zapelje v škodo.
— Vencajzovo vinogradniško društvo je bilo ustanovljeno v namen, da pospešuje domače vinogradništvo in da povzdigne kupčijo z domačimi pridelki ter tako kranjskemu vinogradniku pomore do boljših dohodkov. Ta svoj namen je društvo izvrševalo doslej na ta način, da je kupovalo vino na istrskih otokih in polnilo svojo klet s tirolskim pe tj o to m. Toda g. Vencajzu tudi še to ni zadoščalo, in stori še en korak dalje. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je vinogradniško društvo angažiralo necega gospoda, ki je sedaj pri znanem vinotržcu na Ptuju. Ta znani vinotržec ima vse svoje vinograde v svoji kleti. Mož ima posebnega kemika, ki vodi izdelovanje .vina". Vinogradniško društvo ne prevzame od moža samo tistega gospoda, ki je izurjen v izdelovanju umetnega vina, nego seje tudi zavezalo, da bo jemalo v prihodnje „vino" od njega. Vinogradniško društvo bo torej razširilo svoj delokrog na prodajanje umetnega vina. S tem „vinom" se bodo seveda dali še lepši dobički delati, kakor s tisto kapljico, ki je bila pripeljana s Tirolskega, ali škodo bo imel naš vinogradnik, kajti česar še niso dosegli nekateri brezvestni vinotržci, to bo doseglo vinogradniško društvo: Spravilo bo kranjsko vino ob dobro ime, tako, da ga ne bo nihče več hotel kupiti. Za tako izpolnjevanje zgoraj označenega ob ustanovitvi vinogradniškega dru-
Dalje v prilogi. T5£Q
Stva javno razglašenega namena tega društva, so kranjski vinogradniki gospodu Vencajzu in njegovim sokrivcem pač lahko hvaležni.
— Plonkarije „Slovenskega Lista".
Koblarja sitno peče in cele noči ne spi, ker smo mu dokazali, da njegov list ni le tat Časti, nego tudi tat feljtonov. Pre-plonkal je na najnesramnejSi način Štiri slovenske pripovedke, torej leposlovne spise, ne da bi omenil avtorja ali vsaj tiskani vir. Vsa Ljubljana se je smejala blamiranemu Koblarju, ki je v prvem strahu, ko ga je zgrabil Govćkar za vrat, sam takoj priznal, da je — .kmet' res kradel. Toda hipoma se je izmuznil, in kakor najrafiniranejši praktik začel bežati ter kričati pred svojim preganjalcem: „ Tat, tat, držite ga!" Mislil je, da bodo preslep-ljeni ljudje prijeli koga drugega, a varal se se je, kajti ljudje so vendarle zgrabili pravega tatu — „kmeta". Toda Koblar se je zvijal Se sedaj, in kar nakrat se je hotel rešiti s tem, da je začel trditi: .Prosim, ne le moj „kmet", nego tudi Govčkar je tat. Tata sva oba, kajti, glejte, Govekar je kradel iz Valvasorja!" Zares, imeniten izgovor. Toda odgovorilo se mu je, da je Govekar že davno sam povedal, kako so nastale tiste pripovedke, da jih je namreč spisal po različnih virih, katerih mu kot leposloven v „Vrtcu" niti ni bilo treba omenjati. Noben baladist ali novelist namreč ne omenja svojih virov. Še manje pa se godi to v umetno narejenih pripovedkah mladinskega lista. Tako n. pr. ne omenjata niti Aškerc niti dr. Tavčar svojih virov, iz katerih sta zajela svoje pesmi ali povesti. To delajo le znanstveniki. No, Govčkar pa je — poznajoč Koblarjevo brezprimerno nizkost — vzlic temu že naprej sam omenil, da je leta 1892. rabil in posnel tudi tiskane (Valvasor i. dr.) vire ter dotične snovi obdelal svobodno in leposlovno. Bla-miranec Koblar se je oprijel sedaj hitro zadnje bilke: od Govčkarja samega omenjenega Valvasorja. Navaja torej v .Slov. Listu" nemški vir in sporedno samo del Govekarjeve pripovedke. S tem hoče dokazati, da je Govčkar res plonkal Valvasorja. No, bi a m i ral se je Koblar tudi še tukaj. V dotični pripovedki, ki ima docela drugačen značaj in povsem drugačno obliko kakor Vaivasorjev tekst omenja Govčkar sam, da je posnel svojo povest po „zgodovini," (Vrtec štev. 52.) katero je tudi sam omenil kot zgodovino Valvasorja („SI. N." štev. 96.). Koblar pa je tudi vspričo tega z Govekar-jave strani vseskoz pošteno nadaljevanega boja še tu hotel slepariti s tem, da je to utajil, oziroma navlašč ignoriral ter objavil le fragment, le polovico Govekarjeve pripovedke. Govčkar je omenil torej sam i v „ Vrtcu", i v „S1. Narodu", da je zajel svojo snov iz zgodovine, iz Valvasorja, Koblar pa slepari svoje mame-luke še danes kakor bi on razkrinkal Go-vekarja. Zares, pošten literat je ta pop! Sicer pa je Koblar nalašč zavil vso afero na novo polje, da bi odvrnil pozornost od plagijata svojega „kmeta". Slej kakor prej ostane dejstvo, da je Koblarjev list, ki stika vedno za tatovi, sam nesramno kradel s tem, da je brez navajanja vira ali avtorja preplonkal štiri slovenske pripovedke, katere je spisal 1. 1892. po različnih virih dijak Fr. Govekar. Vsa afera pa je nov dokaz, s kakšnimi na sprotniki se imamo v Ljubljani bojevati. Notorično tatinski list je „S1. List", to ostane pribito za vselej !
— Najnovejši „šubfuhrer". V pobolj-ševalnici v Eggenbergu na Nižjem Avstrijskem se je nahajal neki, v Novo mesto pristojni deček, katerega je bilo treba iz ozirov na njegovo starost odstraniti iz zavoda ter ga spraviti v njegovo domovinsko občino oziroma v prisilno delavnico v Ljubljani. Povsod drugod opravljajo ta posel „šubfuhrerji", pazniki ali redarji. V tem slučaju pa je bil kurat Koblar tako prijazen in je prevzel „šubfubrersko" opravilo. Kurat Koblar je šel dne 22. t. m. po rečenega dečka. Izvršil je svoj .šubfuhrer-ski" posel izvrstno. Že dne 26. m. m. se je z gorenjskim vlakom povrnil. Njegova „ šubfuhrerska" zmožnost mora biti posebno velika, zakaj pripeljal ni samo tistega dečka, katerega je šel iskat, ampak še necega druzega, ki je pristojen v Tri-dent na Tirolskem. Zlobni jeziki trde sicer, da je kurat Koblar ta posel, za katerega
je dovolj drusih uslužbencev na razpolago, prevzel samo za to, da je na tuje stroške napravil malo potovanje in dobil lepe dijete, toda mi nismo tega mnenja, nego smo prepričani, da se je poskusil kot »šubfuhrer" zgolj iz veselja do tega poklica, kakor se kdo drugi poskusa v slikarstvu ali se bavi s fotografiranjem. Vsled odsotnosti gospođa kurata ni bilo od 22. do 27. ne službe božje ne pouka v prisilni delavnici in to je vzrok, da smo stvar sploh zabeležili. Zdi se nam, da to ni v redu, če nimajo prisiljenci službe božje in niso deležni krščanskega nauka. Naj torej vodstvo v prihodnje, kadar bo opravljal kurat Koblar zopet službo .šubmhrerja", poskrbi, da bo namesto njega .šabfiihrer" učil krščanski nauk in bral mašo.
— Ščuvanje v spovednici. Piše se nam: V dno duše sem prepričan, da dragec .Slovenski Narod" niti v najčrnejših svojih slutnjah ne sanja, kje se je jela proti njemu zadnji čas uprizarjati sistematično, vsled .svete jeze" našega presvitlega Bo-naventure seveda neizprosna gonja po spo-vednicah. Da, da, neverjetno in vendar resnično. Strmel sem jaz in stermel bodeš tudi Ti, ko izveš, čuj torej, tam na sve-tovnoznanem shajališču vseh hodočastnikov in romarjev iz južno-slovanskih pokrajin, na kršne m bratskem Trsatu, so debeli patri in fratri pridno izprasevali ta „vozem" in tudi pozneje skozi apovedniške rešetke, začuvši slovensko govorico kake skesane spovedovalke, da li iste čitajo .Slovenski Narod", „Zvon" itd. in če je vprašanje potrdila, morala je svečano obečati, da nikdar več ne pogleda imenovanih listov, ker inači naprti si „ta suho." Neka ugledna gospica je bila tudi pri spovedi in revica po daljših grožnjah, je obljubila, da ne bode več čitala teh „brezverskih" listov, kakor se je ta „duhovni oče" izrazil. Še celo tam na tleh naših milih bratov Hrvatov vlada despot i zem .pastirskega Usta" ljubljanskega škofa in tudi tje je jel stezati kranjski klerikalni zmaj svoje kremplje. Vprašam se le glede .bratov" na Trsatu, kaj bi porekel širni svet, ko bi mrtvo zidovje pojedinih celic trsatskega samostana jelo s človeškim glasom šepetati in razodevati skrivnosti okroglih .fratrov". To bi svet strmel in marsikateremu zaslepljenemu svetohlincu bi se oči odpirale in okroglo povekšale.
R—n.
— Kupčija s soljo. Državna uprava hodi včasih po jako čudnih potih in stvarja naprave, katerih tudi pri najboljši volji ni možno odobravati. Taka naprava so zaloga soli na državnih železnicah. Oči-vidno je, da so se te zaloge napravile ne morda iz ozirov na občinstvo, nego jedino le iz namena, da bi državne železnice nekaj zaslužile. Občinstvo zahteva ceneno sol, to je popolnoma naravno in je le umestno, če se temu od strani države ugodi kolikor je le mogoče. Toda občinstvo zahteva samo ceneno sol, nikakor pa ne zahteva, da bi se morale ravno državne železnice baviti s kupčijo s soljo. Naj le država zniža ceno soli ali vsaj davek na sol, in videla bo, da bo občinstvo zadovoljno. S tem, da so se na državni železnici napravile zaloge soli, kjer se dobi sol po isti ceni ali pa še dražje nego pri drugih založnikih, pa ni občinstvu čisto nič pomagano. Naprava železniških zalog in njih uprava je draga stvar in je zato naravnost izključeno, da bi občinstvo od teh zalog imelo kako korist. Oškodovan pa bo zopet trgovec Njemu se nakladajo vsakovrstni davki, on krvavi za državo, za deželo, za občino, bolj ko vsak drug stan, pri tem pa se mu tudi najbornejši košček krnha iz ust trga. Napravljene zaloge soli so nova krivica, ki se je brez potrebe storila trgovskemu stanu, od katere pa razen železnice ne bo imel nihče dobička ali koristi.
— Ubegel trgovec. .Slovenec" je zabeležil vest, da je pobegnil trgovec H. Starkel. ki je imel svojo prodajalno na Starem trgu. Pozabil je pa povedati, da je bil ta Starkel vedno navdušen klerikalec, ki je s posebno vnemo preganjal naš list, zlasti odkar se je predrznil ljubljanski Škof izdati svoj znani pastirski list.
— Župnik Dolinar na Raki, ki je sicer poštena kost, samo, da rad včasih po nepotrebnem rohnf, je zadnjo ali predzadnjo nedeljo imel prepoved o ananasa ljubljanskem bogoskrunstvu. Mož je takrat imel v rokah šele prvo vest .Slovenca",
češ, da so liberalci zakrivili omenjeno grozodejstvo. Zategadelj je bliskal prečastiti gospod župnik na vso moč proti našemu listu ter stvar tako zasukal, kakor da je naš list zakrivil bogoskrunstvo. Sedaj ko je brez dvojbe dokazano, v katerem gnezda se je bogoskrunstvo rodilo smo radovedni, bode h pobožni poštenjak v prihodnji svoji pridigi popravil krivico, ki nam jo je v zadnji svoji pridigi delal.
— Nemoi kujejo novo orožja. Nemški listi so prinesli oklic na vse Nemce v al-pinskih deželah, naj si osnujejo takoj .Sud-markisehe Bank", ki bo podpirala z denarjem vsakršna nemška rovanja proti Slovencem. Banka bo dajala nemškim poljedelcem in obrtnikom, ki se naselijo med Slovenci, izdatna posojila, kupovala bo slovenske posesti, poučevala Nemce in navduševala k neizprosni bojevitosti ter storila z denarjem sploh vse, da se Slovenci tem hitreje izpodrinejo iz lastnih tal. Proti tej nevarni nemški nakani bo treba podvojene pozornosti, zlasti naša denarna organizacija se mora posebno ob mejah pomnožiti!
— „Parlamentar". Zadnjo številko tega izvrstnega lista je zaplenilo dunajsko državno pravdništvo in sicer zaradi necega odstavka v članku .Frictionen unter den Dreibundmacbten", v katerem odstavku se je na kratko rekapitulirala sodba, ki jo je o razmerju mej Avstrijo in Nemčijo izrekel list kneza Uchtomskega .St. Peterburgskija Vedomosti". Druge izdaje ni bilo možno prirediti. Pri tej priliki si štejemo v dolžnost opozoriti občinstvo novic na jako zanimivega „ Parlament arja" in ga toplo priporočiti List izhaja na Dunaju vsako nedeljo in velja na leto 20 K. Administracija se nahaja na Dunaju IX/1, Althausplatz 9.
— Istrski deželni glavar. V laških krogih na Primorskem se govori, da namerava že jako stari deželni glavar g. Matko Campitelli odstopiti. „Naša Sloga" pravi, da tisti, kdor pozna razmerje mej deželnim glavarjem in deželnimi odborniki ter člani deželnozborske večine, se ne bi prav nič začudil, ako bi se razširjena govorica obistinila.
— „Ljubljansko učiteljsko društvo" je zborovalo zadnji ponedeljek na I. mestni šoli Predsednik g. Fr. Gabršek pozdravi navzoče in omeni, kako neugodno je rešil deželni zbor učit. opravičene prošnje. Tajnik g. Jakob Furlan prebere došle dopise. Potem poroča g. predsednik, kako naj se učitelj temeljito pripravi za razlaganje zemljepisne dolžine in o razliki časov v posameznih krajih. Poročilo je bilo jako vestno sestavljeno in bi bilo zaslužilo več poslušalcev. Končno se je sprejelo več nasvetov, med drugimi, da učitelji ne nehajo zahtevati primerne plače za svoje težavno delovanje.
— Gostovanje gospe Irme Polakove.
20. t. m. bo gostovala naša dična igralka in subreta, gospa Polakova v kraljevem gledališču v Belem gradu. Nastopila bo dva večera in igrala .Mamzelle Nitouche" in , Ptičar ja", in sicer v srbščini.
— Pevskega društva „Ljubljane" odbor tem potom javlja, da se njega na dan 27. maja projektovana vrtna veselica pri .Novem svetu" v slučaju neugodnega vremena vrši dne 3. junija. Ob enem naznanja odbor društva, da so pripravljalna dela za veliko ljudsko veselico, katera se bode vršila dne 1., oziroma 8. julija na Koslerjevem vrtu pod naslovom .Oblegani Ladvsmith" ali .Angleško burska vojna" že v največjem teku, ter prosi odbor, da blagovolijo bratska mu društva na to ozir jemati.
— Za obrtnike. Ravnateljstvo c. kr. avstr- muzeja na Dunaju je pričelo akcijo, s katero namerava obrtnike, osobito take, ki se pečajo z lesno industrijo preskrbijo-vati s pravilnimi uzorci modernega umetnega obrta. V ta namen se izdelujejo v risarskem atelijeju imenovanega muzeja skice in detajli za moderno hišno upravo s posebnim ozirom na priljubljeni in merodajni angleški okus: te risarije razpošilja muzej posameznim strokovnim šolam, ki imajo namen, da širijo liste med obrtniki in za nimajo zanje mojstre, ki se žele seznaniti z modernim gibanjem v umetnem obrtu. Večje število takih načrtov je došlo tudi že tukajšnji c. kr. strokovni šoli za lesno industrijo ter je na razpolaganje obrtnikom, ki se žele seznaniti z novo strujo. Zglasiti se je v ta namen pri ravnateljstvu stro-
| kovne šole (Zatiški dvorec, I. nadstr.) —
Pri tej priliki bodi ponavljaje omenjeno, da je biblioteka tukajšnje strokovne šole vsak ponedeljek in četrtek popoludne od »/,2 — Vi* za obrtnike pristopna. Zglasiti se je treba pri knjižničarju, prof. Josipu Veselo, ki posluje v navedenih urah v šolskem poslopju
— Iz Škofje Loke se nam naznanja,
da je hotela iti v Rim neka ženska s — košem, a jo je prednica .Deviškega društva" odvrnila od tega. — Neki kaplan pa je baje imel hud razpor z nekim kmetom, na svojem potovanju v Rim, tako da mu je Škof komaj dovolil naslednji dan mašo brati. — V četrtek so potrdili pri nas 37 fantov.
— Na korist „Učiteljskemn konviktu" bo prihodnjo nedeljo koncert v prostorih .Narodne čitalnice" v Kranju.
— V Kranju so potrdili 93 mladeničev. Tudi v tem okraju se opaža letos velika pomankljivost krepkih gorenjskih fantov.
— Iz Lesec. Občinski odbor je 10. t m volil novega Župana. Županom je bil izvoljen g. Ivan Žar k, posestnik iz Lesec, prvim svetovalcem g. Ivan Legat, veleposestnik iz Lesec, drugim svetovalcem g. Ivan \Valant, posestnik iz Hlebec, tretjim svetovalcem g. Luka Grilc, posestnik iz Zapuž, četrtim svetovalcem g. Anton Mer šol, posestnik iz Hraš Zmagala je narodna napredna stranka s 7 glasovi proti 5.
— Posojilnica v Ribnici. V mesecu aprilu t. L vložilo je 131 strank 43.052 K, vzdignilo 106 strank 24 835 K 48 vin. posojila pa se je izplačalo 21 strankam 12.417 K 75 vin. Promet za mesec april iznaša 108,323 K 29 vin.
— Komsumno društvo v Verpetih pri Fran kolo vem je ustavilo svoje delovanje in bode likvidiralo.
— Nov premogovnik so zasledili v Slov. Bistrici na posestvu Arsenga. Razkrili so bogate žile premoga, katerega hoče kupiti neka belgijska družba.
— Samomor. V Kamnici pri Mariboru se je ustrelil znani mesar Franc Muchitsch.
— V Kahiri v Egiptu je sin tovarnarja g. Julija Stareta storil žalostno smrt. Skočil je s četrtega nadstropja na ulico in se ubil. Pokojnik je bil star kacih 30 let. Bržčas se mu je bilo zmešalo.
— Slovensko pevsko društvo „Vran-ska Vila" priredi v nedeljo dne 20. maja t. I. na Šentakovem vrtu običajno pomladno veselico s petjem, godbo in srečolovom. Začetek ob 3. uri popoludne. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Kolesarska društva! Vporabite to priliko in pridrdrajte v prav obilnem številu na Vransko!
— Na dražbi prodano je bilo dne 27. aprila letos v Zilski Bistrici veliko posestvo Motonija, namreč opekarna, zemljišča itd. Pred dvema letoma je bilo posestvo cenjeno na 150.000 gld. Ker se ni moglo prodati, so letos posestvo zopet cenili, in sicer samo na 39.000 gld., prodalo pa se je za 31.000 gld. Kupila je posestvo tvrdka Vidic in tov. v Ljubljani. V zgubo je torej šlo 120.000 gld. Izmed vseh upnikov je plačan samo pl. Ehrfeld, ki je bil vknjižen na prvem mestu. Drugi, največ vozniki, priprosti delavci itd. pa imajo velike zgube, nekateri nad 1000 gld. Podjetje je zdaj v solidnih slovenskih rokah.
— Odbor akad.-tehn. društva „Triglav" v Gradcu sestavil se je na prvem obenem zboru v poletnem tečaju 1900 dne 5. maja t 1. sledeče: Predsednik med. Er-nest Dereani, podpredsednik med. Pavel Kane, tajnik jur. Klemens Vobič, blagajnik jur. Vladimir Sernec, knjižničar jur. Ivan Spitzer, gospodar med. Srečko Lebar, odb. namestnik med. Albin Jesih.
— Kako v Kurji vasi 3. ura bije, to je občutil danes ponoči neki galantni mož. Pozabil je na deveto božjo zapoved, a ko je ura odbila tri, jel je po njegovih plečih tleskati cepec, da je ves preplašen bežal na Ižansko cesto. Zdaj se mu smeje vsa Kurja vas in ga poprašuje, če si bo zapomnil, kako v Kurji vasi ura tri bije.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Od dne 5. do 11. maja je dela iskalo 14 moških delavcev in 60 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno za 20 moških delavcev in 61 ženskih delavk; 126 delavcem se je nakazalo 71 odprtih mest in v 39 slučajih se je delo vzprejelo in sicer pri 7 moških in 32 ženskih delavkah. Od 4. januvarija do 11. maja je došlo 1322 prošenj za delo in 1073 deloponudeb ter se je skupno 1862 delavcem nakazalo
1196 odprtih mest in je bilo v 690 sin čajih delo vzpreto. Delo ali službe dobe takoj: 1 podobar, 1 ključavničar 1 galanterijski klepar, 2 sodarja, 1 mesar, 1 po-stiljon, 2 kočijaža, 11 konjskih hlapcev, 2 hišna hlapca, 1 volovski hlapec, 5 gostilniških kuharic, 2 kuharici za orožnike, 5 navadnih kuharic, 1 fina sobarica, 6 deklic za vsako delo, 6 deklic k otrokom, 3 kuhinjske deklice, 4 dekle za domača dela, 2 natakarici na račun, 2 navadni natakarici, 1 postrežkinja, 2 učenki za šivilje. Vajenci za trgovine in in obrte.
— Cestni odbori. V cestni odbor novomeški je imenoval deželni odbor gg.: viteza Langerja, grajščaka v Bršlinu in J. Zorkota, posestnika v Šmarjeti. — Za trebanjski okraj je imenoval za sedaj gosp. L. Koračina iz Mirne, imenovanje druzega Člena pa si je pridržal, a izvršilo se bo v kratkem.
— Lastovke so se vrnile. Dočim so se vrnile do včeraj šele posamezne lastovke, opazovati je bilo sinoči velike jate lastovk, ki so letale nad mestom. Bržčas so se torej vrnile lastovke šele včeraj tudi v našo okolico.
— Izgred v gostilni sta provzročila včeraj na sv. Petra nasipu štev. 64 Josip Cerne in Martin Jereb. Policija je naredila mir s tem, da je oba aretirala. Jos. Čeme je star policijski znanec, in je isti, katerega so leta 1898. lovili policaji po Perdanovi hiši in jim je ušel po strehi. Bil je že prav mnogokrat zaradi tatvine kaznovan, in tudi sedaj ima pri sebi take reči, ki najbrže niso prišle na pošten način v njegove roke.
— Nezgoda Jakob Zupančič, skladiščni delavec na južnem kolodvoru je padel na logaški postaji z vlaka in se teško telesno poškodoval. Pripeljali so ga v ljubljansko deželno bolnico.
— Radi frakija žganja je v Tolminu neki fant s Ponikve drugemu s polenom glavo razdrobil. In žganjepitje se še pospešuje po konsumnih društvih!
— Tatvina. Na pošti na kolodvoru je bila iz lesene lopice ukradena bela, temno-sivo črtasta posteljna odeja.
* Poroka avstrijskega prestolonaslednika. Nadvojvoda Franc Ferdinand se poroči z grofico Zofijo Chotek. Habsburžanski hišni zakon pa določa, da so otroci prestolonaslednika le tedaj opravičeni za presto-lonasledništvo, ako je bila njihova mati po rodu jednaka z očetom. To grofica Chotek, bodoča cesarica, ni, in zategadelj ne bo prestolonaslednik njen sin, ako ga dobi, nego nadvojvoda Oton, brat prestolonaslednika Franca Ferdinanda ali Otonov sin, nadvojvoda Karol. Naš cesar hoče izpremeniti hišni zakon v državni zakon, da ga ne more izpremeniti noben vladar. Cesar in prestolonaslednika mati sta z zakonom Franca Ferdinanda docela zadovoljna Prestolonasled nikovi otroci ostanejo brez pravic. Drugi viri pa poročajo, da se je Franc Ferdinand odpovedal vsem svojim prestolonasledniškim pravicam.
* Ivan Konstantinovič Ajvazovskij,
slavni ruski slikar morja, je umrl v svoji vili na Krimu 83 let star. Rekali so mu .pesnik zraka in morja", ker je znal dnevno luč in valovanje vode, zlasti morja slikati uprav nedosežno. Njegove slike so znane v Londonu, Parizu, Berolinu, Monakovem, Draždanah, na Dunaju i. dr po vsem svetu, saj je naslikal okoli 5000 slik. Tudi v Vatikanu jih imajo. Njegovo sliko .Kaos" je kupil še Gregor XVI. Vpliv Ajvazovskega na razvoj ruske slikarske umetnosti je velik, in so tudi njegovi učenci, Bogoljubov, La-gorio, Kerindži i. dr. slavni mojstri.
* Prvi krematorij v Avstriji se sezida v Solnogradu. Odbor začne s stavbo že v kratkem. Krematorij bode stal blizu mesta. Krematorij ima namen sežigati mrtvece, katerih pepel se more spraviti v hermetično zaprte vrče.
* Nečloveški oče. Na Dunaju se je dogodil te dni zopet strašen zločin. Mehanik Josip Ott je umoril lastnega petletnega sinčka. Otrok je pred štirimi tedni izginil; ni ga bilo več na spregled, pač pa so ga slišali ljudje jokati in ječati. Pred nekaj dnevi pa je dejal Ott, da je mali Josip v neki otroški bolniščnici umrl. Ljudem, ki so stanovali v isti hiši, se je vsa stvar že dolgo sumljiva zdela, in končno je Otta nekdo naznanil. In sodni j a je dognala, da deček ni umrl v nikaki bolniščnici, pač pa je našla v Ottovem stanovanju v pepelu
sestavne dele sežganih kosti. Josip Ott je končno izjavil, da je sin zbolel na difteriji, ter da je d: bil na strani neki tur, katerega mu je sam prerezal. Ko je deček valed zastrupljanja krvi umrl, se je zbal kazni, zato je zrezal mrtvečevo telo na manjše dele ter jih del v ognjišče, kjer se je kuhal obed V kljub temu trdi Ott, da o njegovem strašnem činu njegova žena, dečkova mati, ni ničesar vedela. To je izjavil Ott sam, ljudje — in menda tudi sodnija — pa so skoro prepričani, da je stvar izmišljena, ter da deček ni bil sploh nič bolan, marveč ga je nečloveški oče umoril, ker ga ni mo gel trpeti. Mali Josip je štel pet let,- nekaj let je prebil na češkem, ker se je Ott šele februvarja t. 1. oženil s sedanjo svojo ženo. Imela sta že pred zakonom troje otrok jeden jima je pa umrl. Dečkova sestra je izjavila, da je videla kako — je oče otroku nekaj na strani odrezal, pri čemer je otrok, strašno jokal in suval, potem je vrgel oče odejo čezenj in postalo je vse tiho. Kaj se je potem zgodilo, ni znano. Ottova izpovedanja so namreč vsakokrat drugačna ter si nasprotujejo. Dejal je tudi, da je dečka zrezal na kose ter ga vrgel v kanal v hiši; pozneje, ko dečka v kanalu niso našli, je pa zopet izpovedal, da ga je zadavil ter zavil v cunje in časopise ter ga vrgel v Dunav. Preiskava se nadaljuje. Žena njegova baje za zločin ni vedela ter je baje docela nedolžna, kar pa ni verjetno.
* Žrtva tiskovne pravde. V Budimpešti se je dogodilo povodom zadnjega sreč kanja razredne loterije, da je bila v uradnem listu številka glavnega dobitka — 25.000 kron — tiskana napačno. Tragičen slučaj. Neka dojilka je čitala tisto napačno številko in videla, da ima njena srečka tisto številko z glavnim dobitkom. Vsa srečna je hitela s svojim gospodarjem v loterijo po 25.000 kron, a tam so ji povedali, da se je dogodila le tiskovna pomota, ki je že popravljena. Dojilka, imenom Roza Hallian, kar ni mogla verjeti, da ni zadela glavnega dobitka, in da ne dobi ničesar. Bila je vsa obupana. Tisto popoludne pa je nakrat zblaznela ter hotela skočiti z dojenčkom v naročju s tretjega nadstropja. Komaj so jo rešili in odvedli v blaznico.
* Marija se je prikazala I Iz vasi Alice Belcolle pri Acqui-ju v Piemontu poročajo, da je šla nekako pred štirinajstimi dnevi 141etna bolehna, nervozna hčerka neke uboge vdove v vinograd žet deteljo. Vrnila se je domov trepetajo ter povedala, da se ji je prikazala Mati Božja ter jo poljubila nalahko kakor dih vetra na usta. Prestrašeni kmetje so deklici takoj vse verjeli, in vest, da se je prikazala Marija, se je raznesla kakor blisk po vsej okolici. Že drugega dne so se pripeljali ljudje z vseh strani in zbralo se je več tisoč bolnikov, ki so čakali Marijo Deklica hodi sedaj vsak dan zgodaj zjutraj v vinograd, kjer obstane vsa zamaknjena ter se navidezno z nevidno osebo pogovarja. Množica kleči, moli in joka okoli deklice. Odnesli pa so iz vinograda že zadnjo bilko trave in ljudje so odnašali v robcih in klobukih celo prst. Nekateri pa v čudež niso verjeli, zato so jih pretepli in jim zažgali hiše. Zadnjo nedeljo se je zbralo pri tistem vinogradu okoli 30.000 kmetov in kmetic, ki so čakali več ur na deklico. Ko je prišla, se je zopet zamaknila, potem pa ljudem povedala, da hoče imeti Marija svojo zemljo zeleno in pokrito s cvetlicami. Ljudje so nanesli novo zemljo, jo posejali s travo in cvetlicami ter sezidali na mestu, kjer se je pojavila Marija prvikrat, veliko kapelico. Nedavno bi bili ljudje deklico iz samega občudovanja kmalu zadušili ter so jo orožniki komaj rešili iz rok versko blazne množice. Zadnje noči je prenočevalo na gričih okoli vasi Alice Belcolle 10 do 12.000 ljudi, ki so vso noč molili in peli. Prefekt je poslal bataljon vojakov, da vzdržujejo mir in red. V Lurdu imajo že skrbi radi — konkurence!
* Angleške samaritanke — komedijantke. Angleške lady in miss smatrajo sedaj za elegantno, fino in moderno, da igrajo ulogo usmiljenk samaritank. Več jih je šlo že v Južno Afriko. Nekateri listi pišejo, da tišče vse v sobe ranjenih častnikov, za prostake pa se ne brigajo skoraj nič. Celo v bolnišnici love — može, in marsikatera sa-maritanka se vrne kot ženka ali celo kot mamica v angleško domovino. One pa, ki ostanejo doma, pa delajo obveze za ranjence ter šivajo srajce in spodnjo obleko za vo-
jake. Posebno fino in elegantno se smatra, da jemljo dame svoje samaritanske šivanje celo v — gledališče. V najdragocenejših oblekah sede v ložah ter šivajo te bogatinke — zares ali navidezno, ne vemo — nogavice, srajce, telovnike in — o chocking! — celo spodnje hlače! 0 to nežno Žensko srce je sila iznajdljivo!
* Živi ustreljenci. Američanske Čete so ujele večje šcevilo Tagalov, ki so bili sicer brez orožja, a so bili vendarle insur-gentje. častniki so jih poživljali, naj izroče skrito orožje, a Tagali so tajili, da bi imeli orožje. Tedaj pa so častniki izbrali oddelek vojakov in šest Tagalov. Ti so odkorakali za bližnji hrib in kmalu se je slišal pok pušk. Oddelek vojakov je prikorakal nazaj in zopet so odbrali šest Tagalov, da jih od vedo vojaki za hrib. Predno pa so odmar-širali, so jih še jedenkrat vprašali, ali nočejo povedati, kam so skrili svoje puške. Tedaj so ustaši povedali, kje so zakopali 60 pušk. . Vojaki so jih res našli ter vzeli seboj. Takrat pa so se prikazali izza hriba tudi .ustreljeni" Tagali. Američani so jih streljali le s papirjem in jih potem pridržali za hribom. Tovariši pa so menili, da so jih Američani v resnici postrelili, zato so se ustrašili ter izdali skrivališče svojega orožja.
Književnost
— Slavjanskij vek, vseslavjanski organ, Čigar ustanovitev smo že svoj čas naznanili, je začel te dni izhajati na Dunaju. Urednik mu je jeden najnadarjenej-ših slovanskih publicistov, dr. D. N. V ergu n. Prvi sešitek prinaša več jako zanimivih člankov, mej drugimi tudi članek o Prešernu. Vsebino prijavimo tekom prihodnjega tedna.
— Dr. Kari Moser, ,,Der Karst und seine Hdhlen", Triest 1899, Schimpff, 6 K. Znano je, da se je dr. Moser mnogo pečal s preiskavanjem Krasa (njegovih votlin, gradišč, njegove geologije, mineralogije, rastlinstva in podnebja), in da je rezultate teh preiskavanj dal natisniti v premnogih publikacijah. (Koncem knjige našteva avtor pet tiskanih stranij takih publikacij in predavanj, na katere kaže s samozavestjo). Najvažnejše stvari iz teh spisov je zbral sedaj avtor in jih podaja občinstvu v lični knjigi, ki bo zlasti arheologov zanimala, ker v mnogih kraških votlinah so se našli človeški ostanki iz stare kamene dobe, zlasti v Via-šici pri Nabrežini.
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 12. maja. Glede avdience ministra Rezeka se poroča, da je Rezek cesarja natančno informiral, zakaj da je vladni jezikovni načrt, zlasti načrt za Moravsko, za Čehe popolnoma nesprejemljiv. Ker je cesar po tej informaciji izrekel željo, naj Rezek ne odstopi, in mu izrazil svoje zaupanje, se smatra to za dokaz, da Nemci pri uredbi jezikovnega vprašanja nimajo tako prostih rok, kakor so mislili.
Dunaj 12. maja Ministrski predsednik Korber se je danes odpeljal v Budimpešto, da jutri pri sprejemu predstavi cesarju avstrijske delegate. To potovanje je pa tudi v zvezi s prizadevanjem, omogočiti Mladočehom, da bi opustili obstrukcijo. S tem vprašanjem se je bavil tudi poljski klub, v katerem sta Jaworski in Dzieduszvcki odločno zastopala stališče, da je treba omogočiti Mladočehom, da opuste obstrukcijo in se omeje na normalno opozicijo.
Dunaj 12. maja. Nemški visoko-šolci so danes zopet napravili velikanske kravale na vseučilišču. Vdrli so šiloma v avlo, razgnali pedele in tam demonstrovali potem pa vzlic izdani prepovedi priredili na ulici svoj običajni „bummel".
Budimpešta 12. maja. Avstrijska delegacija ima danes ob 4 uri popoldne sejo. Načelnikom bo izvoljen Ja-worski, ker je levica izjavila, da Di-paulija ne mara. Namestnik bo Chlu-mecky, poročevalec o proračunu ministrstva zunanjih del Bacquehem. V ponedeljek bo imel grof Golu-chowski svoj ekspoze. V jutrišnjem prestolnem ogovoru se omeni tudi cesarjevo potovanje v Be-
rolin. Reklo se bo, da je imelo sicer rodbinski značaj, da je pa pokazalo, kako trdna je trozveza.
Budimpešta 12. maja. Skupni državni proračun, ki se danes predloži delegaciji, izkazuje potrebščine 377,000.000 kron, za 19,000.000 kron več kakor lanski. Samo vojno ministrstvo zahteva za 15,000000 K več ko lani, vrh tega pa se zahteva še 4,000 000 K za mornarico.
Budimpeta 12. maja. Iz severne Ogrske, zlasti iz Košic in iz Eperieša, se poroča, da je tam povsod zapadel sneg in zavladal velik mraz.
Beligrad 12. maja. Danes se vrši obravnava proti Taušanoviću, kateri se dolži, da je 300 ponarejenih delnic beligrajske zadruge za 31.000 gld. zastavil.
Petrograd 12. maja. Rusija je dosedanjo podporo letnih 70 000 rub-Ijev, ki jih je plačevala Črni gori, zvišala na letnih 350.000 rubljev, da bo mogla Crna gora imeti štiri bataljone stalne armade.
London 12. maja. Iz Kimberleva se poroča, da so prvi angleški oddelki že prekoračili transvaalsko mejo.
London 12. maja. Po poročilih iz Kapstadta je oddelek angleške armade, ki ima osvoboditi Mafeking, pasiral Vry-burg. Tu se govori, da je Mafeking že osvobojen, a potrjena ta vest ni.
London 12. maja. Oranjski Buri so imeli v svojih taborih več posvetovanj, na katerih so sklenili, da se bodo bojevali samo na svojem ozemlju, čez reko Val pa da ne pojdejo.
Agitačni odbor zbira se jutri ob devetih v „Narodnem domu". Tovariši pridite vsi, ker nevarnost preti!
Zavarovalne vesti.
C. kr. pri v. zavarovalno dtuštvo
Riunione Airiatica fli Sicurta
v Trstu.
Poročilo, katero se je dne 3. maja predložilo občnemu zboru, omenja v prvi vrsti s toplimi besedami pred kratkim zamrle eksc. barona Reinelt-a, ki je bil četrt stoletja član društvenega ravnateljstva. Iz poslovnega poročila 61. računskega leta (1899) povzamemo sledeče važnejše točke:
Pogodbe, katere so se v preteče-nem letu pri sekciji za zavarovanje na življenje sklenile, dosegle so svoto K 31,021.684-— na zavarovani glavnici in K 100974 — na zavarovanih rentah. Zavarovane gotovine bilo je koncem 1. 1899. okroglo 205 milijonov kron glavnice in K 538.639 — rent. Premijskih dohodkov je bilo K 8,946.702. Izplačanih je bilo pri zavarovanju na smrt in na doživetje K 3,987.533, — razven te svote pa je bilo rezerviranih še K 769.887 za nerešene škode Premijska rezerva in prenosi pri tem oddelku znašajo K 53,643.697. —
Premijskih dohodkov v oddelku zavarovanja proti elementarnim nezgodam (požarom in poškodbam pri prevožnji) bilo je K 17,550.045, — vzvratna zavarovanja pa so veljala K 7,876.417, — za škode izplačala se je — odštevši vzvratno zavarovalne deleže — svota K 6,746.165 — za nerešene škode pa je bilo rezerviranih K 989.040. — Premijska rezerva v teh oddelkih znaša K 10,125.294. —
Leto 1899. bilo je v požarno-zavarovalnem oddelku za Riunione kakor tudi za skoro vsa tu- in inozemska društva skrajno neugodno in je zadovoljivi izid celega prometa pripisovati le dohodkom nabranih rezerv, kakor tudi ugodni bilanci oddelka zavarovanja na življenje.
Po odbitku K 100.000, kot rezerva za davek, nakazalo se je od ostalega dobička v znesku K 1,002.488 75 — specialni dobitveni rezervi oddelka za zavarovanje na življenje K 200.000 in znaša
Užr Dali« v prilogi. T»
Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 109, dnjj 12. maja 1900.
torej ta rezerva sedaj K 2,000.000,
— dividenda pa se je kakor v prejšnjem letu razdelila po K 150 za delnico.
Rezerve društva znašajo več kakor 621 j milijonov kron, in sicer premijske rezerve (za lastni račun t. j. po odbitku vzvratnih zavarovanj) K 55,226.356 — dobitvene rezerve K 6,363.186 — in kurzne rezerve (po odbitku v letu 1899. zmanjšane vrednosti naložene glavnice K 989.978. —
Mesto umrlega predsednika tržaške trgovske zbornice, g. barona Reinelt-a, izvoljen je bil prvi podpredsednik te zbornice, gospod Fran Dimmer, v društveno ravnateljstvo.
Glavno zastopstvo za Kranjsko
ima tvrdka (951)
Ivan Perdan
v Ljubljani, Cesarja Josipa trg št. 13.
Darila.
Upravništvu na&ega lista je poslal: Za družbo av. Cirila in Metoda: Gospod
E. Oman v Begunjah na Gorenjskem 1 K, katero
je podaril g. Žor§ Auer v Poljčah.
Listnica upravništva.
Gospod Ivan Erjavec, Jajce. Naročnina na „Slovenski Narod" je poravnana do 20. avgusta t. I.
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (11—7)
— 0O.OOO kron, 15.000 kron in 1C.OOO kron so glavni dobitki invalidske zahvalne loterije, kateri se izplačajo v gotovem denarju z 20°/0 odbitkom. S tem opominjamo naše Častite Čitatelje, da je I. žrebanje nepreklicno dne" 19. maja 1900.
Dobro domače zdravilo. Mej domaČimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LINIMENT. CAPSICI C0MP. prvo mesto. Cena je nizka: 40 kr., 70 kr. in 1 gld. steklenica in vsako steklenico je spoznati na znanem sidru.
• Lekarnarja Bradj-Ja kapljice
za želodec, prej znane tudi pod imenom Ma-rijaceijske kapljice za želodec, so vsled svojega preizkušenega, izbornega, vzbudilnega in okrepčevalnega vplivanja pri slabosti želodca in prebavnih težavah v vseh slojih prebivalstva čim-dalje bolj priljubljene in se dobivajo v vseh lekarnah. Opozarjamo čč. čitatelje, da pri naročilih pazijo na podobo znamke in podpisa, ki ga objavljamo v inseratnem delu lista, ker le tedaj so Marijaceljske kapljice za želodec pristne.
„Rana ura, zlata ura" ne pove* samo, da je treba zgodaj na delo, temveC da se to zgodi tudi veselega srca in čilega telesa. Kako se vsakdo veseli n. pr. zajutreka! Nihče ne pričenja rad pred kavo dnevnega dela. Že ta naravni nagon kaže, da je treba dati telesu za njegovo prvo potrebo take pijače, ki ima v sebi zdravilne, dobre in lahke hranilne snovi. Vse po-skuSnje in izkušnje v stotisočerih družinah so dokazale, da je v ta namen najizbornejša kava, v kateri je namesana polovica bobove in polovica Kathreiner-Kneippove sladne kave. Na tak način se dobi resnično pravo družinsko kavo, ki vsakemu jednako dobro prija in katero povsod vedno rajši pijejo. Kathreiner-Kneippova sladna kava se dobi povsod, a pristna vedno samo v znanih Kathreinerjevih zavitkih, katero naj bi vsakdo vselej in povsod zahteval in le to vsprejel.
Zahvala.
Slavna „Kmetiška posojilnica okolice ljubljanske" podarila je tukajšnji šoli za napravo potrebnih učil ubogim šolskim otrokom 40 kron, in v izboljšanje šolskega vrta 20 kron.
Za ta veledušni dar si štejeta podpisana v prijetno dolžnost, se vodstvu zgoraj imenovane posojilnice najtoplejše zahvaliti.
V Šiški, dne 12. maja 1900. Anton Javoraek,       J. C. Juvanelč, Sol. voditelj. predsednik kr. šol. sveta.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. maja: Viktorija Span, črevljarjeva hči, 3 leta, Dunajska cesta št. 6, Skrlatica.
' Dne 10. maja: Ana Mašič, strojevodjeva hči 4 leta, Jenkove ulice št. 6, jetika. — Ivan Peterca, posestnik, 47 let, Dunajska cesta št. 41, jetika.
Dne 11- maja: Viktor Furlan, c. in kr. nad-poročnik, 35 let, Dunajska cesta št. 19, jetika. V deželni bolnici: Dne 6. maja: Ivan Felicijan, gostač, 27
let, jetika. _      _ .    . . i ,
Dne 7. maja: Reza Kos, dninanca, 68 let, 1 ostarelost.  — Neža Šober,  dninarica, 55 let, vodenica.
Meteorologično poročilo.
Vlito* n»d morjem SOI lm. Srednji «»*nf U»k T8«0 mm.
XDnn&3sig3L borza
dne 12. maja 1900.
Skupni državni dolg v notah     .   . 98 K 65 h
5kkpni državni dolg v srebra .... 98 „ 20 „
Avstrijska zlata renta...... 116 „ 85 „
Avstrijska kronska renta 4°/,   ... 98 „ 10 „
Ogrska zlata renta 40,0...... 116 „ 95 ,
Ogrska kronska renta 4°/..... 92 B 36 ,
Avstro-ogreke bančne delnice  ... 17 , 80 ,
Kreditne delnico....... 724 „ 50 .
London vista......... 242 „ 75 „
Nemški drž. banko v z\ 100 mark . 118 „ 30 „
90 mark........... 23,68,
90 frankov.......... 19 B 27 B
Italijanski bankovci....... 90 „ 70 „
C. kr. cekini.......... 11. 34.
Potrti neizrecne žalosti javljajo podpisani v svojem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je preminul njih iskreno ljubljeni nepozabni sin, oziroma brat svak in stric, preblagorodni gospod
Viktor Furlan
c in kr. nadporočnik v 12. kornem artilerijskem polku v Sibinju
ki je danes, dne 11. maja ob 7. uri zjutraj v Ljubljani po kratkem mukepolnem trpljenju, previden s sv. zakrament) za umirajoče, v 35. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dražega nepozabnega bode v soboto, dne 12. maja ob 6. uri popoludne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 19 na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 11. maja 1900.
Vlarlja Furlan, glavn. davkarja vdova, mati. — Irma Menda, «leanne F tir I a ii. se s t r i. — Henrik Menda,
trgovec in hišni posestnik, svak. — Hnrrj Menda, nečak. — Grete (956)     Menda, nečakinja.
I
Bog Vsemogočni je izvolil našo ljubo hčer, gospodično
Marijo Lavriha
po kratki hudi bolezni, previđene s sv. zakramenti za umirajoče, staro 30 let, danes ob 5. uri zjutraj poklicati k sebi v boljše življenje.
Pogreb drage ranjce vrSi se v nedeljo, dne 13. maja t. 1. ob 5 uri popoludne iz deželne bolnice k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem.
V Ljubljani, dne 12. maja 1900.
Pavel in Marija Lavriha
(963)
stariši.
Zahvala.
Ker se ne moremo osobno zahvaliti za sočutje, ki se nam je izražalo od vseh strani ob bolezni in smrti našega pre-lj ubij enega očeta, gospoda
Ferdinanda Mahr-a
naj nam bode dov< Ijeno da tem potom izrečemo najarčnejs i in najtoplejšo zahvalo Nj. ekscelenc: gospodu deželnemu predsedniku baronu Hein-u, Nj. eksce-lenci gospodu podm arealu Huchsmann-u pl. Hochsanu, deželnemu glavarju pl. Deteli, visokočastiti duhovščini, uradnikom vis. oblastev, zastopnikom raznih učilišč, slav. gremiju trgovcev, vsem korporacijam, zadrugam in društvom, posebno čest. telovadnemu društvu in filharmonični družbi, poslednji tudi za ginljivo nagrobnico, gospodom trgovcem za spontano čestitev ranjcega s tem, da so zaprli prodajalnice, in vsem ki so pokojnika počastili ter ga spremili k poslednjemu počitku.
(885)      Globoko žalujoči ostali.
Stajersk a ROG.		Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. (573-i4>
krepcevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda.		
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd. dalje
katari yr sapniku«
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri
katerih se
^a^a*^"^_______ naravna
alkalična kislina
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (36—4)
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1900. leta.
Odhod ls LJubljane jož. kol. Proga čez TrblS. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Isl, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grad, čez Klein -Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib. Genevo, Pariz čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen,; Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. ari 9 min. zve čer osobai vlak v Jesenice. — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri
54 m. zjetraj, ob 1 uri 5 m   popoludne,   ob 6. uri
55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Prog;« lz Trbiža. Ob 5. u i 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetren, Solnograda, Linca, Stevra, Ifila, Ausseea, Ljubna,t Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteuia, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludae osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zeusfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Duna'j., Lipskega, Prage, Fr*ncovih varov, Karlovih varov, Heba, Marij-uh varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Hoveg-a mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob Q. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m." zvečer — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. rri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4j
Stara okna
100 do 125 cm. visoka in več vrat se želi kupiti.
Kdor jih ima, naj pošlje ponudbe upravništvu „Slov. Naroda". (948—1)
Kot
Mjifovoija ali komptoarist
želi vstopiti dovršenec trgovskega učiliškega zavoda na Dunaju pod zelo ugodnimi pogoji.
Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod šifro „J. S. 1900" upravništvu „Slov. Naroda". (954—2)
ležeča pri farni cerkvi v Kamniku, z dvema pravicama do drv itd., se prostovoljno proda.
Pojasnila da Leopold Svetec v Kamniku, Šutna št. 16, 17. (965—1)
Kdravlllaee v vl«okth Upali.
(5U» ■■■)
(I5UO ni)
Jus.no TlrolHko.
Arzenasti, železnati zdravilni vrelci priznano izbornega uspeha proti krvnim, živčnim in ženskim boleznim. Levico-arzenasta voda se dobi v vseh lekarnah (641—3)
Imeniten zdraviliški zavod I. vrste.
(Po leti in po zimi odprt.)
Krasna lega, milo podnebje, najmodernejši komfort, zdravljenje ■ s pitjem in kopanjem, druž-binske in športne zabave.
Železniška postaja Valsuganske železnice jedno uro od Tridenta. Direktna zveza z brzo-vlaki na vse strani in od vseh strani. Prospekte itd. pri potovalnih pisarnah in v ravnateljski pisarni v Charlottenburgu < Berlinerstrasse 33) in v Levico (južno Tirolsko).
Brzojavna adresa: Polly, Levico.
•Mwm Polly-Polaesek
glavni ravnatelj.
V večjo trgovino v nekem mestu na Gorenjskem sprejme se
trgovski pomočnik
in učenec.
Ponudbe pod iaseratno številko na upravništvo „Slov. Naroda". (949—1)
Prodajalnica
z opravo vred
v Ljubljani, v živahni ulici, v sredini mesta, se takoj proda.
Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda". (943-3)
Poštna in brzojavna upraviteljica
z večletno prakso, slovenskega in nemškega jezika vešča, išče službe.
Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu ..Slov. Naroda" pod šifro „P. M. 14 Ljub-ljana'\ (966-1)
ROUCEGNO
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana od prvih medicinskih avtoritet pri
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (945—1)
Kopališče Roncegno StJ5&
l1'« ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopelj, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Visina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena od vetrov, dišeč, suh srak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče prve vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolomite, 2C0 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdra viški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviSka godba, Iawn-tenni8. Senčnata izprehajaliSča, zanimivi izleti. Sezona maj—oktober. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu.
priporoča
J2orodna f!* Tiskarna".
PRIPOROČENA PO AVTORITETAH  AV STR O - O S RS KE IN NEMČIJE ^
**J?2;^ V "elc—n-tf^n drogerijah      I NAJBOLJŠE DETETIČNC SREDSTVO Zl
NAJBOLJŠI DODATEK K MLEKU  IR.KUFEKE   DUNAJ   VI/2 IOTR0KE. EOLNE NA ŽELODCU ALI ČREVIH
11. 12.
Css opazovanja
9. zvečer
7. zjutraj
8. popol.
Stanje barometra ▼ mm.
735 9
7366 7360
Ji
Vetrovi
6*1 sr. vzhod
35   si. jug 83 sr.jjvzh.
Nebo
11 I:
oblačno
dež oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 7 8°, nor-: 13-6'.
Preklic!
Obžalujeva razžalitve besede, katere, sva govorila o g. Joslplnl Lavren- f člč9 trgovki na Dolenjski cesti v Kurji vasi št. 4 pri Ljubljani, glede od nje prodajane moke in otrobov iz Vinko Majdiče-vega mlina v Kranju.
Tudi obžalujeva, da sva govorila o tej (Vinko Majdičevi) moki, da je gipsova in železna, ter da po njegovih otrobih živina pogine, ker so bile te besede neresnične, in prosiva odpuščenja.
(934-2)       Anton in Antonija Strnad.
Oddelek za sukno firme
Kastner & Ohler v Gradcu
Ima največji sortiment
(426—21)
Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode.
Vrtnarskega pomika
in
(969-1)
dva vrtnarska vajenca
te takoj sprejme na Erjavčevi cesti Stev. 9 pri liiik« Tomšiču.
Lepo stanovanje
za letno sezijo
a 3 sobami, kuhinjo, mostovžem, balkonom ter poletno utico, pol ure od Bleda, odda Vinko Jan. posestnik v Spod. Gorjah.
Cena po dogovoru. (891—3)
Lep led
se dobiva pri
(914-2)
Jakobu Zalazniku
na Starem trgu v Ljubljani vsak dan od 9. ure naprej.
Jako fini, prve vrste
piščanci
nt oeretl In peci, kakor tudi zajamčeno »vež*
kurja jajca
V poljubnih množinah se dobivajo v«»k dan pri tvrdki (933-4)
H. Fajdiga
v IJnblJttiil. na Dolenjski cesti.
Hiša se proda i
▼ Ajdovščini, v kateri je zdaj gostilna. Hiša ima več sob, klet, skedenj, in zaprto dvorišče, leži sredi trga in ima okolu 1600 8ežnjev zemlje. Več se izve pri
Enrlcu Stfbiel
v Trstu (Corso — Piazzeta S. Giacomo 3).
Raznovrstne
kočije (Landauerji) in vozovi ter konji
■ar so na prodaj. ~wm
Več se poizve pri gospodu Bulcu, fijakarju na Reki. 614—14)
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutlie:
Potsdam 17. maj 3*oo popoldne. Statendam 24. maj 9 oo dopoludne. Sparndam 31. maj 3*30 popoludne. Rotterdam 7. junij 8*30 dopoldne.
Novi parniki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.600 ton. (696-6) Cene v prvi kajiti od 240 K naprej 1 iz prista« drugi kajiti od 204 K 60 h j nisča III. razred 186 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Ko I o wr a tri n g 10;
za III. razred: IV., Weyrlngergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
a 4 konjskimi stajami, prostorno kolnico, shrambo za krmo in sobo za kočijaža se da v najem s prvim avgustom. Kolnica se eventuvelno lahko porabi za skladišče blaga, ker leži tranaito.
Stanovanje za samca.
2 meblovani sobi z balkonom, predsobo, služniško sobo, posebnim vodovodom, električno razsvetljavo se odda s 1. avgustom •li tudi takoj.
Več se izve pri hišniku v šubicevi
Uliol Št. 3. (962—1)
1
Prašno olje
i kakerfino se vporablja za vpuiirnnje ««1 \ v lavaniHli, prodajalnah, kavar-! smh, re»ta% rantlli, bolnišnicah itd.
priporoča (735—10)
M klg. K 1*20
Adolf Hauptmann, Ljubljana
tovarna oljnatih barv, firneža, laka ter kita.
t
Na orasciii Rafoljra
pošta Bučka na Dolenjskem
je na prodaj ^
18 teških, pitanih
V O 1 O Ve
Dobro poslujoča
trgovina z uianDfatlnrnii blagom
v nekem velikem mestu na Kranjskem, z
dokazano trikratnim raz pecanjem založenega blaga vsako leto,
se ped prav ugodnimi pogoji proda
S tem se nudi posebno mlajšim spletnim trgovcem, ki imajo nekaj denarja, pri lika, da se etablirajo.
Vprašanja pod šifro „R. 209" upravništvu .Slov. Naroda". (930-3)
Jutri, v nedeljo 13. maja
o"b 3, -vari popoltidLue
otTTorite-v
prostornega in senčnatega vrta gostilna gosp. G. Auerjevih dedičev pri „Goršiću"
v novo zgradeni hiši na, I>uii«J*B»lii uesti št. 44
spojena s
koncertom
nove godbe mestne požarne brambe
Izvrstno Aurovo pivo in vina iz Aurovih hramov. Znamenita kuhinja z gorkimi in Jmrzlimi jedrni. Točna postrežba. (958)
Vstop prost; cene nepovišane.
K obilnemu obisku vabi najuljudneje
Si. Qor3i£.
Hranilno in posojilno uradniško društvo.
Naznanilo.
Letošnji redni občni zbor kranjskega odseka I. splošnega uradniškega društva Avstro-Ogerske in pa hranilnega in posojilnega uradniškega društva v Ljubljani bo v soboto 26. maja 1900. I. točno ob polu 8. uri zvečer, v slučaju nesklepčnosti pa isti dan ob 8. uri pri vsakem Številu navzočih društvenikov, v Hafnerjevi pi-varni sv. Petra cesta št. 47.
Dnevni red.:
1. Poročilo o delovanju uradniškega društva Avstro-Ogerske v letu 1899. sploh.
2. Poročilo o delovanju tukajšnjega krajevnega odbora in pa hranilnega in posojilnega uradniškega društva v letu 1«99.
3. Poročilo nadzorov  nega sveta. (960)
4. Nadomestna volitev.
6. Sklepanje o ostalih v § 30. zadružnih pravil navtdenih predmetih.
6. Samostalni predlogi društvenikov.
Predsednik: A. llester.
Drufitvenik: A. Svetel*.
Dr. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejse lepotno; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo s« i« drugI dan neznatne luskin* od polti, ki postane vsled toga čisto bola in nožna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in Čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. l-SO. (37—9)
Dr. Friderika I.engiel - a
NajmilejSe in najdobrodejnejse milo. za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-J« lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
TTzmdbKO dlo-voljea
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
Išee nujno t Več mlajših in starejših, navadnih in boljših, grajskih, zasebnih in gostilniških kuharic za tukaj in drugod z dobro plačo; — htšlno za na deželo; dekle k otrokom za vun; ekstra-deble za Opatijo; kulilujMko dekle za železniško restavracijo. — Potnina tukaj, natančneje iatotam.
pr eohleke^^i^L Popravila.
Veliki krah!
Xew Vork in London nista prizanašala I niti evropski celini ter je bila velika tovarna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6 60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlie; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za jnho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko;
6 kom. ang. Viktoria eašie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
4* komadov skupaj samo a:ld. «-«o.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inaerat ne temelji na
satlrnlafcaat sleeaias-ljl
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu, ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se Jedino le v (1841-29)
A. HIR§€HBERG-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju «-
ali če se znezek naprej vpošlje. -d,. Čistilni prašek sa njo lO kr. % #'
Pristno le z zraven natisnjeno varst- J£ W A veno znamko (zdrava kovina). ^t^fe^ Isvleeek Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnscb, c. inkr. stotnik v 27. pešpolku.
Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem
Gradec.   Anton Man, c. kr. pol. uradnik.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kanilo Buhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
v
(prej
s<x?"m*7- Marljaceljske kapjice za želodec)
prirejene v lekarni „pri ogerskem kralju' Karla Brady-Ja as Dunaji, Z., Fleisoh-markt 1.
v obće lzknieno In poznato zdravilo, ki oftivlja in okrepooje ielodeo. če Jo probava motena, la sploh prt želodčnih bolečinah.
Cena oteklenld..... 40 novć.
Dvo|na steklenica . . . 70
i Usojam ae opozarjati še jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj ae torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko s podpisom O. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Bradv.
Kapljice za želodec c.£:?h.
(prej Hazijaeeljake kapljloe sa ielodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis g^jfflR&f
Deli so navedeni. (1829—22) alspljloo sa ielodeo se pristne dobivajo ===== tt ^rmrnila. lekarnah.. -
kovaškega pomočnika
takoj sprejme (967) Valentin Urbančlč, kovač Dolenjska cesta St. 1.
1000 metrov
zemljišča, pri veliki ce3ti (nasproti J C. Juvančiča) ležečega, pripravnega za stavbo se proda.
Janez Jt* me ti«"* (968)       posestnik, Spod. Šiška št. 2.
Iz proste roke se proda
(817-3)
s tremi  sobami,  kuhinjo in a  vrt o in
v Kladezuih ulicah štev. 5
po ugodni ceni. — Natančneje istotam.
Skladišče
se odda na Bleiweisovi cesti štev. 20.
Več se izve pri F. Supančiču, Rimska cesta štev. 20. (941-2)
ki se je izučila v najboljšem zavodu v Gradcu likati, vsprejemlje (927—3)
perilo za likanje na dom.
Izvršna Izborna. Om- zmerne.
starija Kožuh
Podutik &*. 39 pošta Kpod. M.uu.
J Kdor želi kupiti pristna %
istrska vina i |
iz najboljših krajev po lokalnih & cenah od 15—18 kr., naj se zane- f^J šljivo obrne pod šifro „Strogo pošteno" poste restante Pulj 2. Postrežba točna in le po uzorcih.
Do 1. junija in od 1. septembra stanovanjske tarife^za 25% znižane.
Zdravilišče
na Hrvatskem
od zagorjanske železniške postaje „Zabok-Kra-pinske-Toplice" oddaljene za jedno uro vožnje, so odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30u do 35° R. gorke akratoterme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in članski revmi, In njih posledičnim boleznim, pri iskii, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, eksu-datu perinterinalnih vezin. Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeli v mramornatih banjah In tušne kopeli, izvrstno urejene potilnice (au-dariji), masaža, elektrika, šved. zdravilna gimnastika. Udobna stanovanja. Dubre in ne drage gostilne ; stalna topliška godba. Obširni senčni sprehodi itd Od 1. maja vsak dan zveza po postnih omnibusih s postajama Zabok in Polčane. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila poSilja
—5) kopališko ravnateljstvo.
Se dobivajo v \Meh (»bukunuili
„Paper Vestas
Najboljše in najcenejše vžigalice sedanjega časa!
Gorć 5 minut, torej so praktične, da se po noči z njimi posveti po stopnicah, v kuhinji pa se lahko podkuri. Ne tele in tudi ne vgasnejo v sapi ter niso dražje od vseh navadnih vžigalic.
Posebno za gostilne in kavarne so ceneje, ker je mnogo večje število v Skatljici. (961—1)
IVaa  «a«~I»«*l» pri
Ivan Kordik-u,
Prešernove ulice 10-14.
Se dobivajo v vseh tebakaraah!
in
za sukneno
najsolidnejše nakupovališčel
neno in volneno blago
je samo pri firmi
(408-20;
Jakob Theumann
Brno, Botovžka ulica 12.
Bogato asortirane vzorčne zbirke za gg. krojaške mojstre gratis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih isdelkov. Stalna zaloga črnega blaga, uniform-skega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd. ===== Vzorel s/roti* In franko. -
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob z vsemi pritiklinami in z razgledom na Glavni trg. se odda a 1. avgustom v Krojaških ulioah štev. 1.
Več se izve ondi v gostilni „pri lani".
_(922—2)
Stanovanje
s 3 sobami, shrambo, kuhinjo in kletjo, odda se l?hko takoj
v Podbrezjah na Gorenjskem.
Več pove Ignacij Zupan, posestnik na Taboru št. 31 pri Podbrezji. (883—2)
L. tar^ okliz za turisie.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-— som, žuljem itd. Itd. -
Glavna zaloga:
L. Schweiik-ova lekarna
Dunaj -Meidling".
4f Lflser-je?~
Dobiva se v vseh leksrnsh. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoll. V Kranju: K. Savnlk. (485—10)
Zajamčeno iz pristnega vina
izdeluje (434-6)
vinski jesih
ALBERT ECKERT
v Gradcu.
Dobiva se v vseh boljših špecerijskih in delikatesnih prodajalnicah.
Kdor hoče imeti gotovost da dobi dobro in čisto čokolado, naj kupi
CHOCOLAT SUCHARD.
Ta staropreizknšena, najbolje renomirana marka je skrbno pripravljena, zajamčeno čista in na vsem svetu priljubljena. (213—16)
Dobiva se povsod na prodaj.
ooooooooooooooooooooeeeeeeeeeoeeo
Josip Sirca v Žalcu
kakor
Slavia"
tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles
8 ..Puch". ..Meteor". ,Waffen"
« « «
s s
„Puch", „Meteor, „..-....., „
«potem drug-ili raznovrstnih z novimi In z najnovejšimi Iznajdbami opremljenih, gjarantlranlh koles.
Gena od 8O glđ. naprej«
Lastna popravljalnloa.
Zaloga posameznih kolesnih del in kolesarskih potrebščin. (850—3)
Točna in kulsntns postrežba.
oooooooooooooooooooooooooooooooeo
Podpisana tvrdka opozarja svoje p n. naročnike na to, da gosp. Zeman ni več njen agent in da torej tudi ni več opravičen v njenem
imenu stavljati prodajnih ponudeb.
Zaloga ostane ravno ista kakor poprej, torej kdor si želi kak stroj nabaviti, naj se obrne direktno na tvrdko.
Karol Kavšek-a nasl. Schneider de Verovšek
I trgovina z železan.ino g^«-Ljubljana, Dunajska cesta št. 18.
(»36—2)
~&§| Založene 1847. Založena 1847.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani 20
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge
stanovanja
s 4 sobami in s 3 sobami z udobnimi pritiklinami   se   oddajo  aa termin
f• avgusta t. I. na Marije Terezije cesti in Novi ulici
v I. in III. nadstropji. — Več se izve pri hišniku v Šubicevi ulici št. 3. (755-5)
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Huatro-(110) vani ceniki zastonj. (18)
2 kiparska učenca
Ivan Pust, ključarski mojster v Ljubljani, Konjušne ulice št. 13, rudeca kosama.__(940—2)
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika =g ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti In prav olikati) (112—20; ter se dobi  za predplačilo 1 SO kr., po
pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, ThUr 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
CM lO 00
> O
c ca
in Z>
Tovarna za strešni lep in izdelava kotrana
ZS. PIIiHAX*S-a naslednik
priporoča svoj I*- asfaltni strešni lep in izolirske plošče, lesni cement, strešne lake (črne in rudeče), kotrane, asfalt, oolnsko in mazalno smolo, carbolineum, karbolne kisline, benzine, benzinske flrneže, aajovlne itd. (644 -7)
Centralna pisarna: Dunaj, III., Kolonitzgasse Nr. 6.
C
09
ro
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten ■"oi-ilantl-«-«'ment v vedno jednakomerni, vse od avstrijskegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkrlljajoei dobroti; kakor tudi svoje priznano izvrstno apno*
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad; Dunaja I., Maximilianstrasse 8.
(2210-23)
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši In dolgo traja.
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpušcevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (697—2)
"V X^jut>l jfini : _^k_. S^tnciil, v Karanji: F. Dolenz.
Najceneja in najsolidneja tvrdka • za nabavo koles (bicikljev)
kakor tudi vseh kolesarskih potrebščin.
Putrich
Ustanovljeno
Brata Eberl
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 20 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika izbirka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
■*♦>• Zaloga vsakovrstnih čopiče v za pleskarje, slikarje in zidarje, itedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje
sobnih tal pod imenom „Rapidol". Priporočava se tndi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Ivan SM
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Ni val nI stroji po najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In eeno. 20 i*stif Vnanja naročila se točno izvrše". "iS&t ^■^MMiMajanjanjzjannar
Perilo za gospode najboljše blago in najnovejše kravate prodaja 20 s Alojzij Persches Škofijo, poleg mestne hiie.
I Anton Presker
I krojač
\ Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 20 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Oblak« po meri se po
najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Klobuke
najnovejši facone
priporoča v*c» nlvkl ceni
J. S. Benedikt"
I^jikt>lja,iia.9 Ntari ti-gj-.
50
Banka za zavarovanje življenja v Bothi.
Zavarovani znesek dne 1. aprila 1900 ........... 774,800000 mark.
Bančni fondi „„     .       »........... 252,800.000 ,
Doslej izplačane zavarovalne vsote............349,000.000 „
Dividende zavarovancev v tekočem leta: 30 do 138 odstotkov letne normalne premije — po
načinu in starosti zavarovanja.' Ker je tukajšnja agentura tega zavoda prešla na mene, dajem to javno na znanje in sem na razpolaganje za posredovanje življenjskih zavarovanj in za vsako pojasnilo glede te stroke zavarovanja. Bančne ustave, prospekti in ponudbeni obrazci se dobivajo brezplačno. V Ljubljani, dne 21. aprila 1900.
(845—3)__
Ženitna ponudba.
(895—3)
Trgovec, kristijan, 30 let star v nekem glavnem mestu, lastnik jedne fcmej največjih in najbolje poslujočih špecerijskih trgovin, Se več let na tem mestu, se Jeli zarad mojitve seznaniti j gospodično is dobre hiše s primerno doto 8000—tOOOO gld. Jpesne ponudbe naj se pošiljajo upravništvu ,J>%y. Aaroda" pod naslovom: Jfesno mišljeno (Srnstgemeint) Ar. 36.
The Premier Cyele Co. Ltd. I
_COVENTRY (Anglija), HEB (Češko), DUNAJ VII._I
Dvocevna kolesa
JHELICAL-
Prosto leteča kolesa
PREMIER-KOLESA
Motorna kolesa j
Prva znamka.
(839-3)
Zastopnik: Fr. Čuden, trgovina s kolesi v Ljubljani.
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za
zavarovanje naroda
Hoher Marki 9.
Generalni zastop za Štajersko in Koroško
Gradec, 13allhau8gfas8e 1.
Po poročilu c. kr. ,,Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Alllanzo" velika časi, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal In o posebnem uspehu „Allanze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje Izrekel ter Ime-_noval zavarovanje naroda posebno važno podvretje. _
j Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1899 3,933.054*88 kron.
I..1189Đ se Je na podlagi 1225 smrtnih slučajev izplačalo"378-99222 kron. Od L 1890—
1900 se Je izplačalo 2,714.425-24 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške sa zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je Sest mesecev
preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota.
Če tri let-a minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5°/o obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij.
Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (747-5)
Glavni zastop za Kranjsko: v Ljubljani, Stari trg št. 28.
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in na svoje ponudbe pošljejo gorenji agentura.
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih strojev, cevij, čelad in pasov, kmetijskih strojev in peronospora brizgal ni c itd.
R. A. Šmekal
Czecti-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljan*. — Uzorci In ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Poilljatva franko na vsak kolodvor.
Z velespoStovanjem
Podružnica R.
(301-14)
v Zagrebu.
Boli lepo ali slabo vreme «*]• vsato nedeljo in praznik: KONCERT s PLESOM
v gostilni „pri Kankertn" v Spodnji Šiški št. 20.
O*1 Vstop prost.
K mnogobrojnem obiska ujjfcdno vabi 8 spoštovanjem
hišni posestnik in krčmar.
(902—2)
oderce
najnovejše facone, najboljši izdelek
pripore ča 20
Alojxl) Porsche
>d škofijo M. *2, poleg mastne hiše.
Blaž Jesenko
IO ubijana, Stari trg st. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
Z* o naJnl-A film c-
da
i
1
f     Ljubljana, Dunajska cesta 13,
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
23.
(743—5)
oooooooooooooooooooooooooooooooo
F. t. obiskovalcem svetovne razstave v Parizu f takor notovaleeni v Bi priporoča |
I kreditna pisma |
S L. G. Luckmann v Ljubljani. g oaooooooooooooooooooooooooooooooo
3wxaxaJs3s:o đjfU-žtTro v varstvo lova.
VABILO
k
VIII. rednemu glavnemu zborovanju
ki bode (947-i)i
dne 31. maja t. I. ob 8. uri zvečer v restavraciji „pri Maliču".
X>nevui red:
1.) Računsko poročilo za leto 1899. 2) Poročilo revizijskega odbora.
3. ) Volitev Štirih odbornikov.
4. ) Volitev revizijskega odbora za leto 1900. b.) Posebni predlogi.
Samostojni predlogi za glavno zborovanje morajo se naznaniti najmanj osem ■ir.ij poprej pri društvenem odboru.
V Ljubljani, dne 12 maja 1900 leta. ODBOR.
$ Vsa luksus-piva izpodrine
najbolje renomirano
I dvojno vležano in granatno pivo
■X iz delniške pivovarne v Budjevicah
vi ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo M častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo".
wj Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogo-številno na blagohoten vpogled na razpolago.
V Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a V« litra po 55 konkurenčnih cenah.
V Dalje (589"12>
A      glavno zastopstvo
I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina
8       Vinko Majdiča v Kranju.
I Anton Ditrich v Ljubljani
^ Timwtt.109. Marije
0551
Pod Trančo it. 2.
20 Veliko zalogo
priporoča
lfr-V^^ J. Soklič.
(TS. -g -;s oguBjj. pod -STO
največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča 20
Alojzij Persche
g Predškofijo št. 22, poleg mestne hiše.
Bg«gffi8«gag«8BgggffigSgg8agagatt
»ajuaaaaai
i i i <
laeju
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na izbero.
Vsakeršna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 20
rwww
i   Josip Reich ►
4 likanje sukna, barvanja in > < kemična spiralnica ► i  Poljanski nasip — Ozka ulice it, 4 l
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča » d 20 dela. *
*       Postreiba todna. — Gene nizke. [
Fran Detter
LJUBLJANA, Stari trg &t. 1.
20 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice Stev. 16
(tt Trnove aaa) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
l«r »ode "SSU
po najnižjih eenah. 20
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
20 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše-.
■anananNanaManaMannnni
Svetovno fpmaHhst
PEUGEOT-kolesa.
Samo novi 1900 modeli.
z=i~_z-z= Jedini zastopnik:_______ (634-9)
VIKTOR BOHINECp lajubljana.
NB. V moji odsotnosti posreduje gospod Fran Čuden v Ljubljani.
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleSčeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (1996—27)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
priv.
po vso dl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- ffSF~~ CIf l^amnlatlrlf
sti pazi naj se natančno na moje ime jpaV       £ erilOlcilUl. -%aa
S. S
-S
1900! Sietraa razstava v Pari 1900!
********
i
Kreditna pisma za Pariz
ki se izdajajo za katerekoli svote in imajo bistveno to ugodnost, da se z njimi ne samo v Parizu, nego tudi v razstavinem prostoru lahko dvigne svote, se dobivajo pri
♦ ♦ * * * * * * * * * * * * * * ******** * ******************* *¥¥99¥¥Z¥¥im
J. C. Mayer-ju f
banka in menjalnica v lajuliljani. |
f    Kari Greinitz Neffen, Gradec in Trst.
}        Za udobnost svojih p. n. naročnikov v Ljubljani in v okolici smo pri spedicijski tvrdki
R. Ranzinger v Ljubljani
ustanovili dobro založeno skladišče
valjanih železnih nosilcev in starih železniških relsov za stavbinske svrhe.
Naročila prosimo pošiljati naši tvrdki v Gradcu ali v Trstu.
Ustna pojasnila daje in sprejema tudi vsakovrstna
naročila naš zastopnik gospod
Fran Vrbančič v Ljubljani
Reseljeva cesta št. 24. cms-3)
_     Kari Greinitz Neffen, Gradec in Trst. ©©©©©©©©©©©©©©<
Zarad popolne opustitve svoje trgovine
25 urami in. zlatnino
prodajam blago
po tovarniški coni in pod isto.
(963-1)
Najboljša
za birmanska
Za mnogobrojan poset vabi najuljudneje
Ima Rudholzer-ja vdova
Jurčičev trg (Prešernov trg) 31.
azprodaja kol
Dotičnim, ki žele kupiti po ceni kolo, uljudno naznanjam, da sem prevzel v razprodajo
ifcsr 52 različnih koles ~S£Q
iz konkurzne mase F. Kavčič in drug, katere oddajam še pod tovarniško ceno; mej temi so 4 tandemi in 8 damskih koles po izredno nizki ceni. Kolesa so v baraki na dvorišču, Rimska cesta 9.
Kdor želi po ceni si nabaviti kolo, naj se obrne na
(go7-3)   JOSIPA KOLARJA
na Glavnem trgu št. O. Na prodaj je tudi prostorna baraka po nizki ceni.
Glavni dobitek
itronozasastoja. I žrebanj
60.0011^.
v gotovem denarju z 201 odtege
(716—15)
Invalidske zahvalne srečke a 1 krono.
I. žrebanje: 19. maja 1900.
II. žrebanje:   7. julija 1900.
III. žrebanje: 10. novembra 1900.
Srečke priporoča: J. «J. MAVER v IJubljani.
3krat vsaka srečka lahko zadene!
<xxx:
(901—3)
XXXXXXXXXXJ
Naznanilo.
Zarad preselitve trgovine
se razprodaja od ponedeljka 7. maja 19GO. 1. naprej
pri J. Grobelniku
LJUBLJANA G-la,Tm.i txgr 20 LJUBLJANA
^ntlovito  Kniianlli cenah.
Ugodna prilika za cenen nakup blaga za damske obleke vseh vrst, suknenega blaga za obleke za gospode in za dečke; belega blaga, Sifonov, kotonov in cefirov, zagri-njal, preprog, garnitur itd. itd.
Mikee
xxxxxxx>oooooo
4
Ji
Najnižje cene!
Najnižje cene!
Zlato In srebrno verižice, uhani, zapestnice, vratne verižice, srčki,
Priporočam se vsem Obeski, prstani. (i23 -35)      Za obilen oblak se pri-
gg. botrom in botr-cam, katere uljudno vabim na veliko in bogato izbero solidnega in cenega blaga.
poročam s spoštovanjem
Fran Čuden
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino
T Ljubljani, Glavni trg-
Stanovanje
na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, ležeče v I. nadstropju in obstoječe iz 3 sob, mej temi jedna balkonska, s pritiklino, se odda s ~L avgustom t. 1.
Natančneje se izve pri hišniku, Kongresni trg št 12. (904—3)
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Ćsterrelcher, VIII., Deutsche gas*« 8, Budapest. (946—1)
Mlad komptoarist
vefič slovenščine, nemščine in italijanščine v govora in pisavi, želi takoj službo nastopiti.   Najboljša spričevala na razpolago.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod naslovom; „Mlad komptoarist". (964-1)
^     A A. fant. znamka: Sidro. A A A
► ►
II
iz Biohter-Jeve lekarne v Pragi priznano   taborno,   bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to
aploino priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „Sidro" iz Richter je ve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le  take steklenice kot pristne, ki
imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (2006-31)
Ivan Kordik
v Ljubljani, Prešernove ulice 10-14
priporoča slavnemu občinstvu
mast za ruj a ve čevlje
takoimenovano ^Matiu* — Creme»», rujavo in belo ; posebno pa belo, ki je jako izvrstna za kunserviranje ^ usnja, poleni v»e vrsle poletnih iajrar, tudi pallee za gOMpotte In deeke po na\J»ižjl renl, na debelo in drobno. (900—2)
Patentirano žično steklo
najbolil material za gornje svitlobe tla, tovarniška okna, razne debelosti, plošC) do 175 Dmetr.
Posebne prednosti: Največja varnost prati zdrobljenju, proti prodrenju in prebitju, nadležne Učne mreže so nepotrebne, varnost proti ogrnu Je Jako velika, tudi če ee zlomi, ostane gosto, ker drži žična vložka steklo skupaj, luč prodira Jako lahko, ie doslej nepoznan lučni učinek Uporabljalo se je z najboljšim uspehom pri mnogih državnih ln zasebnih zgradbah. Mnogobrojna spričevala, prospekti in vzorci so na razpolago.
Vlite steklene plošče za prozorne štrene, po katerih se lahko hodi
za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodni-hov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali z raznovrstno izdelanimi površinami, belo ali napol belo (okoli 30°/0 ceneje nego navadno surovo Uto steklo) in barvasto z žično vložko ali brez nje.
Stekleni strešniki in štel zarezni strešniki
v najrazličnejših oblikah in velikostih.
ActienGesellschaft fiir Glasindustrie vorm. Friedr. Siemens Neusattl bel Elbogen (Bdhmen). DrugI izdelki: Steklenice vseh vrst. ste-klenlčnl zamaikl, steklo v ploičab, belgijske in nemške  vrste, vlito in preiano steklo, patentovane   črke is prešanoga stekla. (341—5)
Za startinžo sortno!
V Prufah se prodajo pod ugodnimi pOgOJi (476-10)
večje in manjše parcele
pripravne za stavbe.
Več pove upravništvo .Slov. Naroda".
Stvfia-^ kolesa
so po vsakovrstnih cenah vedno v zalogi!
Ne samo najelegantnejše in najdražje, nego tudi najprostejše in najcenejše      (427—io)
Styria-kolo
se odlikuje po izborni konstrukciji, solidni izdelavi in lahnem teku.
•Styria4-Fahrrad-Werke
Joh. Puch & Gomp., Gradec.
Zastopnik:
Pian ĆJu-dezi. trgovec s kolesi v 1^ j ubijani.
91
Kavarna Evropa".
Vsak dan sveži
n
Istotam se oddajo v drugo roko tudi sledeči časopisi:
„Deutsche Zeitung", „\Viener Allgemeine Zeitung", „Wiener Zeitung", „Reichs-postu, „Caricaturen", „Pschiitt-Carica-turen", „Kikeriki", „Zvon", „Obzor", „Suđsteierische Post".   (926 -3)
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95
1 elegantna ura s triletnim jamstvom in golđin-verižico, 1 Čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s 8imili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospođe ali dame, ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 U8njati denarni moSnjiček, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broSa najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz mansetnlh, zavrat-niskih in naprsnih gumbov, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in 5e nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le 8e kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. postnem povzetju ali ako se posije denar naprej:
zaloga Ernst Bnchbinder
Krakan L M.
Poštno  predalo štev. 25.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (938—2)
pil
I-CJO-.-VC*3*'
C. kr. priv.
.Avstrijski Phonix'
na Dunaji.
Vplačana glavnica
K 6,000.000 —
Premijska in odškodninska reserva
K 2,500 OOO -
Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim škodam.
C. kr. priv.
zavarovalna dražba za življenje
^Avstrijski Phom
na Dunaji.
Vplačana glavnica . . .
Premijska in odškodninska reserva.......
Zavarovalno stanje  . .
Premijski dohodki . . .
K 2,400.000-
K 25,940.000 K 112,000.000 K 4,700.000-
Zavarovanje na človeško življenje za slučaj doživetja in smrti, otroških dot in starostnih rent.
IS
,Pwidentia
občna zavarovalna družba
na Dunaji.
Ustanovna glavnica
K 5,000.000 — Uplačana glavnica
K 1,500,000 —
Zavarovanje proti telesnim nezgodam, za slučaj smrti, stalne invaliditete in začasne poškodbe. — Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijelna podjetja.
Stalne nizke premije in točno kulantno odškodovanje.
Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, Kongresni trg 17
Josip
(novo uršulinsko poslopje).
(novo uršulinsko poslopje).
: Joalp M o Hi.
LMtnina te tiak .Narodna Tlakama".
36