uto Lun. štetima 195. V Ljubljani, v sredo ZJ. avgusta \m. Ceno Din. 1*50. Uhaja vsak dan popoldnt, limaii nadalje ln p r umike. — IaaaraU: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i : Knaflora nlfoa itarv. S, pritličje. — Telefon štev. 304. s Knaflova nlica it. S, I. nadstropje. — Telefon atev. 34, Poštnina platana v gotovini. rTfcl Jirekten" sporazum. Sporazum je beseda, ki je vzeta Iz gospodarskega in kupcijskega življenja. Dve stranki se pogajata za ceno, obračata sem in tja, dokler se sporazumeta za srednjo ceno. Sporazum je stvar kupčijskih pogajanj, kupčijska pogajanja pa stvar izhodnih cen vsake stranke. To je torej glavno: izhodne cene, to kar ena in druga stranka hoče. Besedo sporazum rabimo dalje v slučaju, kadar so stranke navezane na skupno življenje in sodelovanje. Ko zmanikajo ' argumenti medsebojnega prepričevanja, tedaj odnehajo, če so pametne, ter se pobotajo z nelogično kapitulacijo Pravijo: kaj bi se prepirali, ko ni vredno, da se radi spornega predmeta raziđemo in odtujimo. V takem slučaju pravimo, da so se stranke prepirale za prazno slamo: takozvani gnili sporazumi. Sporazum pa se rabi tudi v mednarodni politiki. Beseda ima veliko sugestivno moč. ker vtrjuje v človeku nje-grotovo temeljno potrebo po miru. zlasti v sedanjih časih, ki vse želi oddiha ter mirnega pridobitnega in duševnega življenja. Kadar se države vsedejo za zeleno mizo. govore sicer o sporazumu, v resnici pa gre za kupčijsko barantanje interesnih kompleksov, na zunaj trobijo o sporazumu in o potrebi sporazuma, na znotraj pa se bije jo ljuti konferenčni prepiri interesiranih skupin. Za londonsko konferenco na pr. m za lepimi besedami gg. Macdonalda in flerriota ter ljubljanskega »Slovenca« so se režali angleški in amerikanski bankirji ter državnikom diktirali pogc-ie ogromne kupčjie, ki se je sklepala na račun francosko-nemških reparacij. Iz Nemčije se bodo prenesle ogromne svote denarnih kapitalov v Francijo in pri tem prenosu hočejo angleške in amerikanske banke zaslužiti primerne deleže. Tako izgleda sporazum v mednarodni politiki! Ko smo JugoslovenT propovedovali sporazum z Italijo, smo to delali, ker smo želeli urediti z Italijo svoje sporne stvari in ker notrebuje-mo miru. dela in priprave. Za sporazumom tiče vedno interesi dveh strank, ki se pogajata. Interesi in programi morajo biti tu. na izhodni točki, sicer je besedičenje o sporazumu prazna slama. V Jugoslaviji hočejo sedaj nekateri poetiki po skrahirani boijševiški in republikanski epidemiji, to je po izjalovljenih računih na najnižje sudske socijalne in efemagoške politične instinkte, ki =>pc v vsakem narodu in v vsakem človeku, uprizoriti novo epidemijo. Epidemija naj se zove »narodni« sporazum. Najnovejša forma tega sporazuma bodi »direkten<•< sporazum. Kaj je s tem v>direktnim« sporazumom? Predvsem razločujemo dvojni sporazum. Sporazum idej in sporazum ljudi. Sporazum idej: kje so tu ideje, ki na] se sporazumejo, ki naj se vzajemno urede? Ali je g. Davidović povedal, kaj hoče? On je unitarist, govori pa tudi o sporazumu. G. Radić do danes ni povedal, kaj hoče! Kje sta njegov državni in ustavni načrt? Kaj misli z balkansko federacijo, z Makedonijo, kaj z Albanijo, o kateri je zadnjič govoril, da spada k njegovi hrvatsko Jadranski grupaciji? Kaj hoče z republiko? Kai je s hrvatskim državnim pravom? Pa dr. Korošec! Pa dr. S pano, pa Nemci, pa Madžari, Romuni, Džemi-jetovci? Kakšen sporazum hočemo: aii samo političen, državnopraven, ali pa tudi socijalen, agraren? Delavstvo Jugoslavije se lahko po pravici pritoži, da se kregajo meščansko stranke za prazno slamo, ker so vsi ti prepiri o državnopravni ureditvi notranjosti ali pa tudi neposredne zunanjosti zgolj prepiri inteligentov, bistvo življenja pa je socijalna in gmotna dobrobit. Kaj pravijo naši ljubi zemljoradniku salonski zemljoradnik i, da v Jugoslaviji ne odloča seljak, pa niti seljaška ideja, in da sa govori o vseh mogočih sporazumih, samo ne o sporazumu glede agrarizma. agrarnega samoupravnega, agrarnega svetovnega in življenjskega nazora. Kaj vidimo po enem mesecu »sporazumne« »direktive« vlade? Da se postavlja in naznanja sporazumna re-iitev vseh naših vprašanj! Ali pa se Velike koncesije beogradske vlade hrvatskim separatistom. Vzpostavitev pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo. — Vladin tisk molči o sklepih ministrskega sveta. — »Pravda« skuša odlok opravičiti. — Nezadovoljstvo v Davidovićevih vrstah — B^grad, 26. avg. (Izv.- Beogradska politična javnost se je včeraj skoraj ves dan edinole zanimala za odločni in pomembni kraljev govor v Surdulici. Proti večeru so nenadoma komentarji o tem govoru utihnili in razširila se je povsod v političnih krogih zagrebška vest o veleznačilnem političnem sklepu sedanje vlade, ki je bil storjen že na seji mm. sveta dne 23 .t. m., a so ga hranili v tajnosti vse do trenotka, ko je zagrebški uradni list na prvi strani priobčil sklep ministrskega sveta, na podlagi katerega se vzpostavlja pokrajinska vlada, ki se je nahajala v likvidaciji. Zagrebško telefonsko poročilo javlja kratko: »Narodne Novine« objavljajo uradno: Ministrsk svet je v svoji seji dne 23. avgusta 1924 sklenil: Oddelek pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo in sicer: a) oddelek za notranje zadeve, b) oddelek za prosveto in vere. c) poljedelstvo in d) za socijalno politiko, bodo vršili tudi še nadalje posle svoje prvotne kompe-tence. Kr. županijske in kotarske oblasti vrše kompetenco, ki jo je njim določil zakon od 15. februarja 1886. o sestavi in ureditvi uprave v županijah in kotarih in to pod nadzorstvom šefa za notranje posle kot zakonitega zastopnika pokrajinskega namestnika, dokler se vprašanje o nadaljnjem izvajanju likvidacije poslov pokrajinskega uprave za Hrvatsko in Slavonijo končno ne uredi z novimi sklepi min. sveta. Sklepi o izvršitvi čl. 25 zakona o splošni upravi bodo storjeni ob svojem času. Vsi- dosedanji rklepi min. sveta o likvidaciji poslov pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo v kolikor nasprotujejo temu odloku min. sveta, se razveljavljajo, dokler se končno ne reši vprašanje o nadaljnji izvedbi likvidacije. Dalje je prispelo iz Zagreba poročilo, da je določen za začasnega zastopnika pokr. namestnika dosedanji likvidator pokrajinske uprave dr. Gavro G o j k o v i č. — Beograd, 26. avg. (Izv.) V vseh političnih krogih označujejo vzpostavitev pokrajinske uprave v Zagrebu za prvovrsten in dalekosežen političen dogodek. Zagrebško poročilo je izzvalo v krogih nacijonalnega bloka veliko nezadovoljstvo in ostro kritiko, ker smatrajo, da pomenja ta sklep vlade prvo veliko politično koncesijo hrvatskim separatistom oziroma radičev-cem. Zatrjujejo celo, da je postala sedanja vlada popolnoma odvisna od volje in razpoloženja Stjepana Radića. To je pni vidni znak, kako je začela vlada popuščati napram Radiću. Na drugi strani naglašajo nacionalni krogi, da pomenja ta sklep očividno kršitev vidovdanske ustave. V vrstah Davidovićevih demokratov je izzvalo | poročilo o vzpostavitvi pokrajinske uprave v Zagrebu mnogo skrbi in nezadovoljstva. Vlada obenem skuša po svojih organih in eksponentih dokazati, da ni kršila vidovdanske ustave, češ da ostaja pri svojem poslovanju popolnoma v okviru vidovdanske ustave. »Politika« objavlja uradno obvestilo zagrebških »Narodnih novin« na prvi strani z mastnimi črkami ter veli med drugim: »Pred vsem pade v oči. da je vlada držala odlok z dne 23. t m. v popolni tajnosti, da je Beograd 0 tem doznal šele suoči iz Zagreba, in da baš ^Demokracija* nima niti besede o tem važnem političnem dogodku.« »Vreme« objavlja zagrebško vest kot važen političen dogodek, naglašu-joČ, da je vest napravila izredno globok vtis v opozicijonalnih krogih in da je vladin odlok predmet živahnim in ostrim komentarjem. Značilna je dalje okolnost, da vladin tisk molče prehaja preko te vladine odredbe. Samo vladina »Pravda* priobčuje nekako oficijelno poroči'o. ki omenja: •*Od časa. ko je bila odrejena likvidacija oddelkov pri pokrajinski upravi, so vsled mnogih privatnopravnih odnošajev nastopili veliki administrativni spori. Stanje v likvidaciji ieh oddelkov je povzročilo velik nered ter se n;ti eden spnr ne more rešiti, vsled česar je minister notraniih del začas-no vzpostavil oddelke uo nadaljnje odločitve min. sveta, ko bodo ti spori končani. $ef oddelka notranjih posl kt v Zagrebu g. dr. Goikovič fimkctjottrra še nadalje kot preje na položaju zastopnika namestnika.- — Zagreb, 26. avg. (Izv.) Blokaški tisk smatra vzpostavitev pokrajinske uprave kot velik političen uspeh. Vsi blokaški listi objavljajo z radostjo in veseMem vsebino vladinega odloka in to z mastnimi Črkami na vidnem mestu. »Hrvat« je ^Čeraj to vest pni objavil. Razmejitev v Sloveniji. Razmejitveni sporazum bo podpisan v Ljubljani. — Zagreb, 26. avg. (Izv.) Današnji »Jutarnji List<^ priobčuje informacijo, datirano iz Rima, o razmejitvi v Sloveniji ter med drugim veli. da se dne 27. t m. sestane v Rimu se nahajajoči italjanski poslanik na našem dvoru Bodrero v Ljubljani z zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovi-ćem. Na tem sestanku ima biti končno podpisan sporazum o razmejitvi med Tr glavom in Snežnikom. ItaTijanski diplomatični krogi se nadejajo, da stori Jugoslavija znatne koncesije v področju Postojne na ko-•rist Italije. Italijani na tem ozemluj zahtevajo, da se naj meja pri Planini in Cerknici nekoliko dalje pomakne, za razlog navajajo strategične ozire. 1 i m tudi sedanja večina, ki je popolnoma slučajna in heterogena, res postavila na stališče, da rešuje naša notranja vprašanja sporazumno? Recimo sporazumno s homogeno opozicijo in s formalnim predstavnikom srbskega dela našega naroda? Ali je to mogoče sporazum oseb? Dr. Spahe. Radića, Korošca in Nikole Pašića? Kedaj je vlada predložila svojo ukazno politiko sporazumni razpravi vseh merodavnib čini-teljev v naši državi? Kako dela sporazumno, kadar pobija poštene zagovornike unitarizma ter plodonosnega notranjega, skupnega gospodarskega in kulturnega razvoja? Ali naj se Jugoslavija kot unikum države na tem svetu organizira tako, da bo imel vsak opozicijonalec pravico zahtevati sporazumno rešitev države do najmanjših spornih vprašanj in nesoglasij? Kako daleč naj gre kompeten-ca sporazuma? Ali odločuj sporazum samo v državnopravnih, v ustavnih vprašanjih, aH pa se naj taktika spo- razuma, mesto prava večine v parlamentu nadaljuje tudi pozneje pri socijalnih vprašamih, torej napram socialističnem strankam ter v agrarnih vprašanjih napram zemljoradniški stranki? Ce vsa ta vprašanja premislimo, uvidimo, da je ideja sporazuma beseda ljudi, ki ne vedo. kaj hočejo, ki pa ravno iz tega razloga vpijejo po potrebi sporazuma. Sporazum med idejami se ni poizkusil ker idej sploh ni, namreč idej o sporazumni rešitvi Jugoslavije. Mi pravimo, da je država že dobro urejena, treba je ukloniti s porazu maske kričače ter jih navesti do tega, da delajo za razvoj države m da borbo za zračne koncepcije nadomeste s »tekmo za splošno povzdigo«. Sedanja vlada ni niti vlada sporazuma programov neke ugotovljene sporazumne ideje o Jugoslaviji, niti vlada sporazumnih oseb, ker manjkajo v njej unitaristi, torej zastopniki največjega dela našega naroda! Kraljev opomin separatistom. Razni politični komentarji kraljevega govora. — Beograd, 26. avg. (Izv.) Že v včerajšnjem poročilu o velikih narodnih svečanostih v Surdulici kjer je kralj Aleksander I. izgovoril na vse državljane naslovljeni govor o narodnem in državnem edinstvu. smo kratko podčrtali velepolitičen pomen tega govora. Ves beogradski tisk je včeraj in danes razpravljal o tem govoru in o njega političnem pomenu. Brezdvom-no je, da bo imel ta govor izredno velik vpliv na nadaljnji razvoj političnih dogodkov. Govor izraža odločno kraljevo voljo braniti svobodo in enotnost države, je jasen opomin vsem onim, ki zasledujejo druge politične cilje v naši kraljevim. Kraljev govor, ki je bil v gotovem oziru sestavi j en v soglasju s sedajno kraljevsko vlado, pomenja izraz kraljeve volje napram vsem separatističnim elementom, da se mora naša država nadalje razvijati na temelju doseženega ujedinjenja. Beogradski listi podcrtavaj o razne važne momente tega govora. »Beogr. Novosti- nagi asa jo v članku pod naslovom Pravične besede«, da so kraljeve besede tolmač mišljenja vsega naroda in vseh pravih rodoljubov od Triglava do Vardarja. Vsi pravi rodoljubi spoštujejo kraljeve besede kot pravične in poštene, kot besede svojega kralja voditelja, ki se je sam junaško žrtvoval za dosego svobode in ujedinjenja. *>Vreme« podčrtava, da so kraljeve besede izgovorjene baš v trenotkih. ko je povsod zavladal razdor strank, ko so se razpasle strankarske strasti in ko stopa v vladino večino stranka, ki se je pet let umikala od skupnega in pozitivnega dela pri ureditvi notranjih prilik države. Nekateri vladini krogi so bili po kraljevem govoru iznenađeni ter ga tako tolmačijo, da pomenja ta govor nepovoljno razpoloženje krone napram vladi. Kontrol?? Radioeve stranki! narf vlado. Velike težkoče v vladni ukazni politiki. — Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Glede imenovanja ostalih velikih županov so se pojavile nekatere težkoče. Tudi so znatne težkoče pri imenovanju in premeščanju političnih uradnikov na vodilnih mestih. Snoči so dolgo časa v notranjem ministrstvu pripravljali materijal za ukaze o razvrstitvi In imenovanju novih političnih uradnikov. Ker še niso bili vsi ti ukazi izgotovlje-ni, je moral minister dr. Korošec, ki je imel namen danes ob 9. dopoldne odpotovati v Mitrovico oziroma v Peč, svoje potovanje preložiti na danes popoldne ali zvečer. Značilna je dalje okolnost, da izvajajo odposlanci Radi če ve stranke strogo kontrolo nad vladino ukazno politiko. V Beograd je prispel podpredsednik HRSS posl. Ivan Predavač, ki sedaj, nadomestuie posl. dr. Mačka ter kontrolira vsako imenovanje političnih uradnikov7, osobito v kolikor se tiče Hrvatske in Slavonije. Politična situacija je drugače neizpremenjena. Prihajajo iz Zagreba poročila, da so blokaški krogi popolnoma zadovoljni z odlokom ministrskega sveta glede vzpostavitve pokrajinske uprave, ker smatrajo, da ie s tem ustavljena takozvana »parcelacija Hrvatske«. Hrvatski blokaški krogi v svojih izjavah na-glašajo, da pride do veljave načelo »normalizacije upravnih odnošajev v državi«. V narodni skupščini vlada popolen mir. Razšli so se tudi poslanci Davido-vjceve demokratske stranke, ki so se včeraj sestali na kratko konferenco. Zrakoplovac Locateili živ. — London. 2S. avgusta (Izv.) Krlžarka ^Klclimondr je sprejela zrakoplovca Loca_ tellija živega na svoj krov. — Rim, 25. avgusta (Izv.) Zadnje dneve je bila italijanska javnost zelo razburjena, ker so prihajala iz Amerike poroč;!a, da je zrakoplovec Locateili, ki je član rLmskega parlamenta in fašistovske vođine večine, ponesrečil oziroma izginil v gostih meglah, ko je nameraval 21. tm. z nekaterimi ameriškimi zrakoplovci prele-teti čez groenlandsko ozemlje v Ameriko. Prvotno se je Dameraval Locateili kot naj. boljši zrakoplovec udeležbi zračne 3kspe-dicije raziskovalca Amundsena na severni tečaj. Ker je ta akcija ostala brez uspeha, se je sedaj Locateili pridružil Amerikancem, da preleti groendlansko ozemlje. V gostih meglah se je njegov aeroplan oddaljil od ostalih, katere so sprejemale ameriške vojne ladje. Locateili Je znamenit tudi ge radi tega. ker se je med vojno udele_ žil zračnega poleta, ki ga je organiziral d' Annunzio proti Dunaju. — VVashington, 25. avg- »Associeteđ Presae« javlja, da so našli italijanskega letalca on. Locatelllja, (St.) — VVashington, 25. avg. Križarka *Ra-leigh« je javila, da je našla Locateili j a ob 23.24, na točki 59« 56' širine in 39* 38* dolfcine, ter ga vzela na krov zdravega. Borzna poročila. Ljubljanska borza« Dne 26. avgusta. 8p rej eto ob 13. trama 4/4, 4/5, 5/6 ar 4—10 m dolgi srci dolž. franko meja den. 422; Temeljni po-lovičarji 35/70 I. II. III. korrrpl. obrobljeni iranco meja den. 720; deske III. 25 mm, 35 mm, 40 mm franko meja den. 536; de, ske III. 20 mm, 25 mm. 30 mm, 35 ram fr, meja 556; deske III. 50 mm. 40 ram, 35 mm franko meja 556: drva suha bukova 1 m dolž. za 100 kg franko nakl. postala 3 va*. den. 28. blago 30, zakljč 28; pšenica srem-ka 75-77 brutto za netto par. Ljubljana bi« 415: plenica domača par. Ljubljana den. 385; pšenica bačka 76-77 franko Star! Be-čei bi. 300: pšenica bička franko KorenJsId mlin bi. 445; pšenica bačka Bačka postala bi. 375: pšenica slavonska 75-76 2—3 % franko slavonska postaja bi. 375; pšenica hrvaška franko Sisak no vzorcu bi. 365; oves bački avg. sept. oktober par- Ljubli. bi. 360; oves sremskt par. Ljubli. bi. 345: iečmen pivovamiški 62-63 par. Ljubljana bi. 405: iečmen pivovamiški 64 par. LJubljana bi. 450; koruza zdrava par. Ljubljana bi. 340; grahovica semeniska IV? vagona den. 298, bi. 300. zaklj. 300; suhe gobe po kakovosti franko Ljubljana den. 54: krompir novi franko nakladalna postaja denar 50: fižol bački. par. Liubliana bi. 560: moka pšenična ->0' Darda fr. Ljubljana bi. 650: moka pšenična -0 slavonska par. Ljubljana bi. 620: naoka pšenična št 2 fr. Ljubljana bi. 5S750: otrobi pšenični drobni par. Liubliana den. 220. bi. 237.50: otrob-pšenični srednji par. Liubliana bi. 255. Efekti: 2*.j Mediimuriu in po Prekmuriu. Njegov pokret je sicer naletel v teh krajih na razne zapreke, predvsem ni odpor dr. Koroščeve stranke. Toda odpor ni za- legel. »Dasl so vsi popi delali z vsemi sredstvi za stranko g. Korošca, Je vendar hrvatski republikanski pokret za vedno odvzel prostrana področja teh krajev mračnemu klerikatzmu (to je dr. Korošcu) In nadutemu fevdalizma madžarskih grofov.a Tako sedaj Radić o dr. Korošcu! Prej je bil dr. Korošec pameten, socijalno naoreden človek, sedaj je mračen klerikalec! = »Hrvatski« Sokoli trgajo državno zastavo. Zagrebška »Riječ« poroča o dogodku, ki jasno Izpričuje, kam dovede Jugoslavijo politika g. Davidovića. Povodom nedeljskega slavlja Hrvatskega Sokola je razobesil trgovec Ivan Mikšič v Kustošiji nad svojim lokalom jugoslovenske državne zastave in hrvatske trobo'nice. Kmalu so se začeli okoli Miskičevega lokala zbirati razni separatistični elementi in ko Je šel Misk*ć za trenotek v klet, je hrvatski Sokol Kolar snel vse državne zastave, nakar jih ie podivjana sodrga raztrgala in pogazila. Kaj pravi k temu dogodku Davidovlćeva vlada? = Avstr'isk? kancelar Selpel — kardlr^10 Dunajski l;sti poročajo, da bo avstrijski kancelar dr. Seipel imenovan meseca novembra za kardinala. Ali bo takrat imenovan za kardTnala tudi kak jugoslovenskl škof. o tem vesti Vatikana previdno molče. Zdi se, da je pri nas v Jugoslaviji preveč tekmecev za to cerkveno dostojanstvo. = Boljševiškl krst ruskih mest. Boljševička vlada dela v proslavo svojega režima na vse mogoče načine. Pri tem H je prva skrb. da bi bilo vse boljševičko. Če je rusko ali ne. se ne vpraša. V zadnjem Času menja moskovska vlada stara ruska imena mest v bolt-ševiŠka. Petrograd se že davno fmenu-;e Ljeningrad. zda! se tudi PeteriioT Imennie Leninsk. Letno carsko bivališče GarČina je prekrščeno v T r o c -koje. Carskoje S*elo *e imenuie danes K r a s n v J (Rdeči), Jekaterino-slav se zove Krasno,dar In «Iavna Jplta na Krimu Krasnoarmelsk. Rdeča barva Je sila velike važnosti pri krstu mest. Vsekakor gr^^kno fe, rd Northclifffe, ki Je v svojem časopisju pretiraval vsak najmanjši dogodek, samo če je bil zanimiv In mogel Škodovati ugledu nasprotnlka. Treba Je delati propagando s fotogra fljami, slJcami, kratkimi Jedrnatimi stavki ki dobro izražajo kako misel in se utis-nejo masam v spomin. — P. V. B. Izpred sodišča. — Radi dedičlne se Je začel bud prepir međ LoTrencem Lavrlčem In njegovo materjo ln sestro na Kodeljevem. Lrorenca, ki Je pričakoval posestvo od očeta. Je seveda slino jezilo, ker Je oče zapustil posestvo materi in sestri. Večkrat je razsajal ra lj tega. posebno hud pa je bil v nedeljo dne 6. julija. Prlftel Je domov, kjer Je z3čp4 razsajati ln razbijati. Napravil je precejšnjo škodo, razbil Je omaro, vezna vrat"*, svetiljko, razne vaze, svečnike, krožnike ln kozarce. Toda to mu ie nI zadostovalo Udaril Je sestro po glav! In bi bil tudi ma. ter, da se mu nI umaknila. Na vse zadnje pa Jima Je ie zagrozil, da jih bo pomoril ln domačijo poznal. Obtoženec se Je zar- . varjal s popolno pijanostjo, vendar pa to se okolBčine pokazale, da mož nI bil toliko pijan, da bi na bil odgovoren za svoje .lajanje, ker pri taki pijanosti b] tega sploh na mogel napraviti ln je bil obsojen za enkrat samo na 4 mesece težke Ječe z res, r.lm opominom, da ne bo s nasllstvom in surovostjo ničesar opravil. — Hudi Sernjakl. Dne 14. tm. Je šel Izvrillnl organ ljublj. sođllča Lud. Steplc rubit k posestniku Josipu Sernjaku v <*krL ljah pri Igu. Ker je Imel mož s Semjaki le večkrat opravka in je poznal ljudi, da so precej nasilni, Je prosil orožnika Gerbeca, da gre £ njim ln ga ščiti pri uradnem po. slu. In res je bila ta pomoč potrebna, kajti drugače bi se bilo Bteplcu pri hudih Ser. njakih slabo godilo. — Ko je steplc vzel Iz nekega predala denarnico, ga Je sunila žena Sernjakova s pestjo v rebra ln mu potegnila denarnico ls rok. Oba Sernjaka pa sta grozila Izvršilnemu organu In ga zmerjala posebno ko Je tm sarubll konja v hlevu. Na drobne kose vas bomo razsekall, če priđete gori. VI sodnija, advokati ste BamI goljufi in ravbarjl. — Za to početje ki je res vse obsodbe vredno, posebno Se če se pomisli, da rubežnl nI zakr.vll sodil crgan, marveč zarubljenee sam, so bil! obsojeni Ivana Sernjakova na 2 dni, posestnik Joža Sernjak na 7 dni, stari Sernjak užltkar pa na 5 dni zapora. — Zdrav Je, močan ln Jak fant, lahko bi delal tudi najtežja dela. toda prav no. benega veselja ne kaže več do rednega življenja In poštenega preživljanja. Smrdi mu delo, umika se mu ln rajši krade. Že večkrat '•adl tatvine kaznovanega predlagam, da se ga strogo kaznuje. — Tako je zaključil svojo obtožbo drž. pravdnlk Do-menlco po dovršeni obravnavi proti brez. poselnemu hlapcu Valentinu Lotrlču, doma lz Železnikov. Pant Je bil obtožen, da je ukradel 27. februarja v Sentpetru pri No. vem mestu Avgustu Florjančlču ruknjfč in nekaj perila, Francetu Scagnetlju v Vidmu skoro nove vajeti ln kolo, Ivanu Debelaku pa košaro obleke, površnik in denarnico. Obtoženec je več tatvin priznal, zatrjeval pa je, da nI Imel od teh tatvin dosti koristi, ker mu Je potem večjf del ukradenih predmetov ukradel zopet njegov dober to. iarll. Obsojen Je bil % ozirom na svoja priznanje za enkrat samo se na 4 mesece teike ječe. B. Grirnshaw-G."Clavigny: 10 Gospodična kapetan. Tu je bila Vajiti na varnem. Natrgala Je nekaj vej, da je še bolj zakrila svoj čoln, potem pa, ko se Je prepričala, da ga nihče ne more zapaziti s suhe zemlje, niti z morja, se je vlegla vanj pod zelenje in mirno zaspala. šele solnce jo je zbudiio. Previdno je stopila iz svojega skrivališča, zlezla iz skalne razpoke in si skrbno ogledala okolico. Ko je spoznala, da nI nobene nevarnosti v bližini, je Šla do skupine palm ln splezala na vrh ene. Morje je bilo gladko kot zrcalo. Ostanki velikega Čolna so plavali na njegovi površini in tu in tam tudi mrtve ribe s trebuhom navzgor, katere je ubila eksplozija. Na krovu »Ikurangija« je Vajiti opazila nenavadno gibanje. Moštvo je tekalo semtertja. Spredaj na ladji je nepremična skupina opazovala zemljo. Donahue in njegov krmar sta morala biti tam ln razmotrivati, kakšen čuden slučaj jih je oropal obeh čolnov. Nato sta se dva moža ločila od ie skupine, se slekla in stopila na ograjo. Trenotek pozneje sta skupaj skočila v morje in Vajiti je videla, kako je pena brizgnila visoko v srak. Donahue ju je poslal poizvedovat na otok. Iz dal nega opazovališča sta bile obe glavi videti kot dve mravlji, lazeči po morski gladini. Izborne Vajitine oči so ju prav točno razločevale.. Polastil se je je silen strah. Jadrnice ni bila hotela pognati v zrak, ker ni hotela riskirati, da bi se znašla skupaj s preostalimi na tem otoku, ker gotovo bi se bili kruto maščevali na njej, ako bi se plavajoč rešili smrti. Tako bi bila drago plačala svoje pogumno maščevanje. Sedaj pa so poslali dva moža, brez dvoma, da jo poiščeta in ubijeta. Počasi, prav počasi, sta se te dve točki bližali. Natanko ju je bflo možno videti na vodni gladini, na kateri se je blestela solnčna luč kot na tekočem zlatu. Ali dosežeta breg? Vajiti je vedela, da čim dalje časa ostane ladja zasidrana v tropskih vodah, tem bolj gotovo je, da se morski somi zberejo okoli nje. ... Ponoči jim je bila ušla, toda aH se niso 2e zbrali zjutraj? ... Eksplozija, ki je ubila ribe okoli velikega čolna, je morda ie privabila te morske tigre? Plavalca sta se vedno bolj bližala, razdalja med obema ni bila velika. Nenadoma pa je dolg krik groze, obupno divil in pretresljiv, pretrgal molk... Okamenela Vajiti je pritisnila prste na ušesa in skrila obraz v palmove liste, na katerih ie sedela. A zrak je pretrercl drugi krik, še groznezšl od prve ga. Cula ga je kljub zamašenim ušesom in zobje so ji zašklepetali. Debele solze so tekle po njenih licin, vse njeno telo je drgetalo ... Pogledala je na morie... Somi so končali svoje delo... obe čimi glavi ste bili izginili. Sedaj si pač nihče ne bo več upal v vodo! Vajiti je mislila na potvorjeni zemljevid, ki je ležal v kabini »Ikurangija« in na številne čeri, ki so bile na ladjinem potu, ki je bila sedaj brez čolna, mislila je na some, ki se bodo zagnali po mornarjih, ko se bo razbita ladja potapljala poleg čeri. Tako se bo izvršila njena osveta na Donahueju in njegovem krmarju., toda v srce jo je bolelo, če je pomislila, da bo ista usoda zadela tudi ostalo moštvo, obstoječe iz domačinov njenih nedolžnih bratov, ki jih bodo tudi raztrgali morski somi. Naenkrat se ji je zdelo, da je vse morje pokrito z ogromno krvavo mlako, ki se je razširjala in svetila v solncu. Toda bil je to samo silen jok, ki je zameglil nenadoma njene oči. Tega pa ni opazila in spustila se je žalostno dvignila in spet splezala na palmo, viziji. Padla je v visoko travo z obrazom na zemljo In vzdihujoč je mislila na gorje, ki ga bo povzročila, ln se obtoževala zločina, proklinjajoč svojo trmasto osveto. Ko se je bila njena nervozna bolest pomirila, se ie žalostno dvignila in spet splezala na r»almo od koder je boječe gledala na morje..« »Ikurangi« je odjadral. Dvigal se je kot snežna točka na modrem obzorju. Temna Jadrnica je imela vsa jadra razpeta in drvela v svojo pogubo. III. poglavje. Biserna laguna. Tragični dogodki, ki so sedaj vršili na tem za-puščenem otoku gobavcev, so bili posledica Čudoe-ga ponočnega srečanja pred nekaj meseci na dveh finih jadrnicah na valovih Pacifika. Kratka scena se je dogodila pred dramo, ki se je krvavo končala ... V onem času je jadrnica. »Sibila« hitela kot velika bela ptica v smeri proti Papaete. Morje ?e bilo mirno, vreme krasno. Nič je ni zadrževalo v njenem naglem teku. Neki dan Je Harrys, častnik na »Sibill«, prišel na krov in iskal nekoga z očmi. Vajiti, ki je bila naslonjena ob jambor, je gledala na morje. Harrvs se ji je približal. — Kje je starec? Je vprašal. — Starec je pijan, je odgovorila Vajiti, ne da bi se zganila. — Ali bi se ne mogel dvigniti in določiti lego ladje? To je pa res preveč! Razumem, da se človek zabava, če ie ladja v pristanu, toda štiri dni smo že na potovanju in še vedno se valja po svojih blazinah kot.,, . . Dubrovnik.* Kakor da al stopil t staro etruič insTco mesto severne Italije, ki ga Je novi čas prestavil na obalo sinjega Jadranskega mcrja. Vso okoUco mesta krase brezštevilne palme in aloje, najraznovrstnejši oleandri, snežene in Skralatne boje, tuintam je priroda okrasila pokrajino celo s kakti. Na tujca napravi lega ln prebivalstvo naravnost čaroben utls. Dospeš rano zjutraj v Gruž, po ulicah se danes tupaUm srečuje* na pol ortjentalske postave v zlato vezenih telovnikih, kratkih rudeelh suknjičih ln modrih hlačah, za pasom pa bodalo ali samokres. To so pravi prebivalci nekdanje ponosne republike. DanaSnji Dubrovnik spominja le Se a svojimi častitljivimi palačami ln cerkvami na nekdanjo blestečo preteklost. V mesto obzidano z debelim obziajem ln mnogimi močnimi utrdbami — stopiš pri kamenitih obokanih vratih, Imenovanih Porta Pile. To Je eden izmed obeh glavnih vhodov v mesto in zato je ves dan in Se pozno v noč tukaj zelo živo. Pogled po glavni ulici ti takoj pove, da Je vse Se tako, kakor Je bilo nekdaj — v srednjem veku. Skoraj tik vrat, na levici, stoji frančiškanski samostan, sezidan koncem XIII stol. Znamenita je samostanska lekarna — tretja v Evropi — ki hrani mnogo starih, dragocenih posod, v katerih so v davno preteklih časih menihi pripravljali razna zelišča m zdravila. Grozen požar, ki je leta 1667. uničil skoraj polovico Dubrovnika, niti najmanj nI poškodoval samostana, pač pa sta istega leta dragocena samostanska knjižnica ln cerkev precej trpeU vsled potresa. (Mimogrede naj omenim, da Je ta potres zahteval posebno veliko žrtev med plemstvom). V cerkvi stoji še danes razmeroma Se dosti ohranjen kamenit sarkofag, znameniti plemiške porodice Gozzi, ki Je Imela svoje Čase v Canosl veliko posestvo z ogromnimi platanaml. SIcer pa je cerkev, nekdaj tako znamenita, danes le Se rekak spomin na nekdanji blesk. Koncem Stradone — glavne ulice Dubrovnika — je središče luksusne trgovine. V Izložbah vidiš krasne starinske zlatarske izdelke, najraznovrstnejše orljen-talsko blago, preproge ln vezenine v naj_ pestrejših bojah. Tudi drugače se nudi tukaj očem mnogo lepega, posebno na večer, ko se razvije korzo. To temperamentno va. lovanje množic ti da nebote občutiti, da si na Jugu, In za hip se ti zazdi, da je Dubrovnik pravtako »izživljen«, kakor po navadi vsa obmorska mesta, kar pa v resnici ni. Pravih starinskih palač tukaj nI. Ako hočeš videti stare palače, ki se v arhitektonskem ozlru pravi biseri, moraš v stranske ulice. Najzanimivejša zgradba na korzu je Dogana, ki je za časa republike Igra. la sila važno vlogo. Tu se je izdeloval denar, o čemer pričajo še danes umetniški, v beneško-gotskem slogu zidana, prav na gosto prepreZena okna. Ograja je sestavljena nm jako rafiniran način. Kjer se konča Stradona — na Plazzl — Je v 14 stoL postavil Napolitanec Onofrlo de la Sava vodnjak, ti se po nJem tudi imenuje. Tu je središče mesta. Na stotine golobov obletava starinski vodnjak, pri katerem Ionske v mlčnih narodnih nošah polnijo posode — nudi se ti prav Ista slika, kakor na Markovem trgu v Benetkah. Na desni strani Plazze pa stoji najlep. ša zgradba v Dubrovniku — tj. rektorska palača. Zavidanja so vredni oni, ki prihajajo semkaj in se prav nič ne nadejajo te lepote, ki jih pričakuje tukaj. Glavni vhod, stene loggije In krasna okna, zidano v beneško-gotskem slogu, so Še ostanki prvotne palače, ki jo je sezidal napolitanskl mojster Onofrio (napravil tudi vodnjak na Piazzl) vse drugo je delo domačega, dalmatinskega mojstra Georga Orsinlja. Najstarejša umetnina, kar Jih hrani Dubrovnik, je majhno bizantinsko klađv'ce. kl je pritrjeno na glavnih vratih rektorske palače. Iz katere dobe Izvira ta umetnina — Se do danes nI nihče dognal. Baje so Angleži kladvice Se pred svetovno vojno hoteli odkupiti z Isto težo zlata. Palačo so v notranjosti v zadnjem času deloma prenovili — v njej bo letošnjo Jesen bivala naša kraljevska dvojica — Izvršila so se le najpotrebnejša popravila, prvotni značaj palače pa le Se vedno ohranjen. V dominikanskem samostanu na Plo-čah, ki stoji na drugI strani mesta, hranijo v majhni železni skrinjici lobanjo ogrskega kralja Štefana, potem železno žezlo TJroSa m. In Iz rektorske palače so prenesli semkaj prestol, ki pa Je že precej načet od črvov. Največji zaklad dominlkr.ncev pa Je pristni Tlzian. Sliko — ki predstavlja sv. Vlaha (zaščitnika mesta) ln spokorni-co Magdaleno, — hranijo v cerkvL Le tej Jo je podaril grof Pozza, ki Je klečeč naslikam takoj pri vhodu v cerkev Kakor ml Je pripovedoval g. dr. M. Drobac, šteje meste danes le Se deset do petnajst potomcev nekdanjega dubrovnl-niSkega plemstva. Vsi so Se neoženjeni ln že visoko v letih. Z Napoleonovim vhodom v mesto Je zadel malo republiko prvi smrtni udarec in takratno plemstvo Je priseglo, da nikdar ne bo služIlo tujemu vladarju; tej prisegi so ostali zvesti njih zad_ nji potomci, nihče več se ne poroči ln čez kakih deset let potemtakem Izumrje edini Se živi spomin nekdanje republike — Kakor sem že dejal, Je mesto vse naokoli obdano z močnimi utrdbami. V tistem času Je bilo to vsekakor potrebno, kajti za to najskrajnejšo točko zapadne civilizacije Je obstojala večna nevarnost: prijatelji, kakor sovražniki bi Jo radi Imeli tako zaradi lege (mesto leži baB tam, kjer se pričenja odprto morje), kakor tudi zaradi njenega bogastva. Danes seveda ni tolike strat*glčne važnosti, kakor nekdaj, zato pa Je tembolj v kras ln ponos nam ln naSl domovin!. P. VL Julijska Krajina. — Delo »Lege«, Lani je imela »Lesa« otroških azilov med Jugoslo-veni v Julijski krajini 41. letos jih Je že 55. Po nekaterih azilih pri Trstu in v Istri je bilo do sto otrok. S prihodnjim šolskim letom se otvorijo azili v Ajdovščini, v Bistrici, Sežani, v Ber-seču, v Moščenicah, v Dragi pri Lovranu in v Veprincu. Italijani lovijo pri jugoslovenskih starših otročičke in jih vodijo v svoje otroške vrtce; dajejo jim slaščice in kako oblekco pa italijanščino jim vcepljajo v drobne glavice. Zaključek azilov je vedno povsodi primerno slovesen. Tako je bilo tudi te dni v Vipavi. Italijansko poročilo naglasa, kakor da se otroci hitro uče italijanščine. Razdelili so med otroke malo čokolade in piškotov ter nekoliko blaga za obleke. Tako se vali po-tujčevanje na naše ljudstvo z vseh strani. Pritisk je silen. Italijani upajo, da bo nova generacija že popolnoma italijansko vzgojena. Čeprav ne bo še izginil slovenski jezik iz nje, se bo vendar slovenski človek prezentiral že kot Italijan; počasi pozabi tudi svoj jez;k. Morda pa se vendarle Italijani motijo v svojih raznarodovalnih računih! Šolstvo. •) V Dubrovniku se v nedeljo 24. tm. prične kongres jugoslovenskega učitelj, stva. tolerirajte v „Slov. Narodu"! —S Na grem i jal nI trgovski žefi v Lub-Ijanl se prične Šolsko leto 1924.25. dne 15. septembra popoldne ob 14. url s ponavljal, nlml izpiti za tiste vajence in vajenke, ki ob sklepu minulega Šolskega leta niso bili usposobljeni za II. ali III. razred. Ponav. JJalnl izpiti bodo trajali tri dni In sicer 15, 16. in 17. septembra. Natančnejši podatki o ponavljalnih izpitih bodo objavljeni na deski v veži I. mestne deške osnovne Sole v Komenskega ulici. Vpisovanje v L letnik se vrši dne 13. septembra dopoldne od 9. do 12. ure v pisarni gremija trgovcev, Aleksandrova cesta T nadstr. palača Ljub. kreditne banke. Šolnina znaša za vsakega vajenca 250 Din. vpisnin 25 Din, katere zneske je pri vpisovanju tudi plaČatL Za sprejem v L letnik se zahteva 2 razreda srednje aH meščanske sole, ali 8. razredov osnovne Sole. Redni pouk za vse vajence In vajenke se začnj dne 22 septembra ob 2. uri popoldne. Pouk se bo vršil ob ponedeljkih, torkih ln sredah od 14. do 18 ure. —S Učni načrt v I. in II. razredu srednjih Sol. Na poučenem mestu smo dobili naslednje obvestilo: Pred nekaj tedni so naSi časopis! prinesli vest, da se bo v Sol. letu 1924-25 pouk v L ln II. razredu na vseh srednjih Šolah v Sloveniji izenačil. Po nameravanem načrtu bi odpadel ponk iz latinščine ln nemščine v I. in II. razr. realnih gimnazij, zgodovine v IT. razredi nemščine In francoščine (vi. razr.) uvedla pa bi se povsod francoščina v II. razr. na realkah. Ker bi taka preosnova sedanjega učnega načrta pomenila globoko segajočo premembo vsega učnega ustroja, je ministrstvo prosvete pred kratkim odredilo. rire^?tve ▼ LfoSHani: Kino Tivoli: »Hašii v senci sreče -Kino Ljubljanski dvor: »Mušice mili. Jarderke« (Lya Mara). Aleksander pooblaščeni senzal Ljubljanske borze se priporoča za izvrševanje vseli l^or^rniln r*«r*o«5!l posebno za posle v efektih, vseh vrstah žita ln moke, jajc, sena, slame, fižola, vina itd. Brzojavi: KNEZ, Ljubljana. ~WJI VW Telefon Stev. 80. Or. Jugova usoda. Klement Jug Je postal žrtev svoje etične ideje. Hoteč premagati še zadnje utripe prirojenih nižjih Instinktov, je padel, ko je bil morda že na cilju ali vsaj tik pred njim. Kadarkoli sem videl tisti obraz s tur-genjevskim čelom, z drzno naprej pomaknjeno brado, se nisem mogel nikoli iznebiti vtisa, da so ga zgnetle silne roke, katerim nI šlo zato. da bi vstvarlle končno podobo, temveč jim je bilo le za nek prvi poizkus. Kajti Jug nI bil izmed nas eden. K sreči Imamo med mladimi več plemenitih mož, kakor nam jih priznava naša demoralizirana starejša generacija, toda vendar je imel Jug čudovito lastnost, katere nisem opazil vsaj v taki meri še pri nikomur: znal je s svojo silno voljo uravnati svoje življenje po objektivnem etičnem spoznanju, naj Je še bilo to tako ali tako. NI bil torej čisti tip znanstvenika — teoretika, čigar izsledki se ne tikajo njegovega osebnega življenja; bil je vešč. bil je Izrazito etičen tip, tip Krista, Budhe. Ko sem ga spoznal pred tremi leti, je bii popolnoma pod vplivom našega mladega mojstra prof. Vebra. Etično mu je bilo pravilno čustvovati, stremeti, če ti je mogoče z malim zlom preprečiti veliko, je tako udejstvovanje pravilno. Toda vsled svojega do skrajnosti diferenciranega etičnega čuta Je prišel kmalu preko te formalne pravilnosti oz. nepravilnosti. Začeli so ga zanimati predvsem problemi materijalne, življenske etike, ocenjevanja vrednot. VL del je n. pr., da Ima trpljenje, bolest vslk-dar neko visoko etično noto na sebi, katere nima veselje. VpraSal se je, kaj da Je tisti »agens«, po katerem moramo urediti svoje življenje, predvsem etično? In mislil je, da Je našel odgovor v tem, da nam je et'čno udejstvovanje dolžnost. In do skrajnosti dosleden samemu sebi, Je preuravnal svoje življenje po svojem novem spoznanju. Njegovo delo mu Je postalo dolžnost brez vsake zasluge, dolžnost, ne pa morebiti kako dobro delo mu je bila njegova stroga abstinenca od vsega, kar se zdi drugim mlađim ljudem neobhodno potrebno. Tedaj Je doživel nov preokret, sel Je 6e korak dalje. Medtem ko se Je doslej nasla, njal zgolj na dela znanstvenikov, Je začel po mnogih letih, toda s povsem drugimi očmi, čitati zopet dela Tolstega In Dostojevskega. In v njih Je trčil na probleme, na dejstva, ki so ga dovedla do povsem novih zaključkov. Njegova psihologija, v prvi vrsti seveda etično vprašanje, ki Je prehajala zadnje čase bolj In bolj lz golega opisovanja h razlagi, je postala sedaj Izključno ekspllkatlvna. Tista filozofija, ki ga je rešila, ko nI vedel po maturi ne kod ne kam, obupanega dejanja, ga je vodila tudi sedaj dalje ln dalje, končnemu spoznanju nasproti. NI mu zadostovala vediiJo soboto. —c Smrtna kosa. V bolnici Je umrl posestnik Jože Oodlcl iz Petrovč v starosti 55 let na posledicah poškodb, ki mu Jih Je prizadejal voz, ki Je 5cl po nesrcCi prefro nJega. — Umrla Je v Celju ga Marija Watzlawek v 74. letu starosti. Pckojna Je mati znanega novinarja Rl-harda Watz!a\veka. Blag Jima spomin! —c Prijet begunec 28-letni Fr. Kosanje, ki Je bil svoj čas v prefzkavl radi raznih tatvin In vlomov In bi bil moral priti pred letošnjo pomladansko poroto. Je, kakor znano, pbegnil lz ceiisklh zaporov skupno s Cirilom Koprlvcem. Oba sta pri pobegu napadla paznika Bana in Macarola ter jih težko poškodovala. Koprivca se Je posrečilo kmalu zopet prijeti, dočhn so Košanca sedaj končno Izsledili v Starn-bergu na Bavarskem, od koder bo pripeljan v Celje. —c Ukinitev carinarnico v Celju. Ore-mU trgovcev v Cellu Javlja £ospodar*Wrn in pridobitnim krogom, da Je vest o ukinitvi celjske carinarnice demantirana. Na podlagi rešenja ministra financ C Štev. 34.934, z dne 19. Julija t L je sicer Carinarnica II. redi! v Cellu ukinjena, toda pre-tvorjena v oddelek glavne carinarnice I. reda v Mariboru. S to spremembo se pa v bistvu ni prav nič izpremenllo, ker ta oddelek vrši carinske posle nemoteno dalje, kakor prejšnja carinarnica IL reda. Iz Maribora. —m O verski obnovi. V »fantov-skihc dneh se Je več nego pri minulih »dekllSklh dneh« govorilo o verski obnovi. Toda vse te pridige, vsi ti apeli ne obrode nobenega sadu, vsaj tega nI opaziti, življenje gre tudi pri vsi te] armadi« ki ob takih trenotkih prisega na take pridige, nemoteno naprej svojo izvoženo pot. Zakaj? Zato, ker ljudje niso slepi in vidijo, da večji del tistih, ki jim pridigajo versko obnovitev, tudi živi v svojih starih grehih naprej. 2ive naprej v brezmejnem sovraštvu do svojega bližnjega, ako ni njihove stranke izrazit pristaš. Ne čutijo v svojem srcu nobenega krščanskega usmiljenja do revežev, do preganjanih, ker nI v njih niti trohice tiste srčne kulture, katero so tudi te dni oznanjali drugim. KupiČlio si naprej bogastva na račun revnejših, ne da bi imeli pri tem količkaj srca tudi do tistih, ki trpe pomanjkanje. Stopajo dan na dan pred oltar, ne da bi se preje poravnali s tistimi, katerim vedoma delajo krivico. Zato bo tudi v bodoče ostalo vse pri starem, dokler se voditelji sami ne obnove po naukih, ki Jih oznanjajo Ljudstvu. Do tega pa ie Še dolga poti ;>;ev 195 • .SLOVENSKI NAROD* anf 27. avgusta »924. Stran 5. !!. ljubljanski velesejem. Zadnji dan. Včeraj je bil zadnji dan 1> šnjega velesejma. Kako velik je ra nah te institucije in kako sijajne uspehe smo dosegli z velesejmom baš letos, priča splošna želja razstavi j alcev in posetni* kov, ki so prosili upravo, naj se vele* sejem podaljša. Tej želji seveda ni bilo mogoče ugoditi, ker se mora uprava striktno držati določenega roka. Vele* sejem so včeraj posetili: podpredsed* nik trgovske zbornice v Skoplju g, Pe* tar J a k i m o v i «J, tajnica trgovske zbornice v Pragi ga. dr. Božena Luka« sova s sestro gdč. Marijo, tajnik cen* trale industrijskih korporacij iz Beograda g. B 1 a š k o v i ć in dr. Župnik Karol Turna iz Savinjske doline je pripeljal večjo skupino ondotnih kmc* tov. Že včeraj je imela uprava velesejma nad tretjino obveznih prijav za prihod* nje leto. To je prvi slučaj, da se je pri* glasio toliko razstavljal cev že ob za* kljuČku velesejma za prihodnje leto. Splošen moralni in materijalni uspeh letošnjega velesejma je nadkrilil vsa prejšnja leta. To sklepamo tudi iz po* govora s posamnimi razstavi j alci, ki so s kupčijami in zanimanjem za razstav* Ijeno blago zelo zadovoljni. Tudi vče* raj je bilo sklenjenih več kupčij, zlasti dopoldne. Popoldne pa se je razvila živahna trgovina ra drobno. Večina razstavi j alcev je razproda jala svoie blago. Poset je bil včeraj srednji. Mno* go je bilo domačinov, zlasti Ljubljan* I čank, ki so prav pridno kupovale ku* hinjsko posodo in razno drugo drob* narijo. O uspehu letošnjega velesejma se lahko prepričamo, če primerjamo šte* vilo posetnikov z onimi prejšnjih let. Prvi ljubljanski velesejm 1. 1921 je po* setilo 100.000 obiskovalcev, drugi leta 1922 — 120.000, tretji 1. 1923 — 140.000, letošnji pa okrog 150.000. To je naj* boljši dokaz, da je zanimanje za naše velesejme čimdAlje večje in da imajo te narodno * gospodarske prireditve si* jajno bodočnost. Statističnih podatkov o sklenjenih kupčijah sicer še nimamo, vendar pa ni dv^ na, da je tudi v tem oziru uspeh letos večji, nego prva tri leta. Velesejem se je zaključil s pravim moralnim in z malimi izjemami tudi materijalnim triumfom. Zelo dobre kupčije je sklepala tekstilna industrija, strojna (izvzemši nekatere razstavljal? ce), pletenine, živila in drugo. Razstavljale! paviljona »E« so zbrali včeraj io lastni inicijativi več manjših predmetov, namenjenih za tombolo v korist polhovgrajskim o§W 'ovancem. Elementarna nesreča, * ' ie zadela pre* bivalstvo Polhovega gradca in bližnje okolice, je uničila toliko imetja, da je dolžnost vse slovenske javnosti prisko* čiti tem revežem na pomoč. — Dober vzgled so dali razstavljalci paviljona »E«. Naj bi našli širom Slovenije čim več posnemalcev! Najbolj se je opažalo, da razen dnevnih Časopisov ni bilo prav nič skrb-ljeno za duševno hrano. Kje so ostale vse naše knjigarne, da ni nobena razstavila knjig, muzikaJij itd.? Iz vremensko - praktičnih ozirov smo pogrešali tudi dežnikarja. V Ljubljani imamo dva dežnikarja, a se ni noben udeležil razstave. Vsled opetovano nepričakovanih nalivov bi bila taka izložba oblegana, — f Tudi nobenega optika nismo opazili, dasi sta vsaj dva v mestu znana. Kako bi bila to ugodna prilika za tiste posetni-ke z dežele, ki rabijo očala. In sedaj vesetični prostori! So sicer glavne atrakcije za Številne in hrupne obiske, toda k pravemu uspehu sejmov bore malo pripomorejo. — Restavracijskih paviljonov je najmanj polovica preveč. Zadostoval bi eden velik in pokrit paviljon s kuhinjo kot prava, moderna restavracija. Pripustili bi se naj poleg tega še manjši pavi-Ijončki, kjer bi razne vinarske zadruge točile svoje izdelke na kozarčke kot Epilog m velesejmu. 2e ođ pričetka letošnjega velesejma me je ščemelo v prstih, toda premagal sem svojo kritično žilico, ker nisem maral prevzeti odij, da škodujem tako eminentno važni instituciji, kakor je naš veleseiem. Sedaj po zaključitvt so obziri odradli ter more le koristiti bodočim velesejmskim prireditvam, ako se odnravi;o razni nedostatki in izrodki. Takoj na naglašam. da urada velesejma ne zadene naimanjša krivda, nasprotno mora vsakdo priznati, da je celokupni anarat funkcioniral vzorno, požrtvovalno in iniciatorično. Indolenca nekaterih razstavljalcev — a to so bili največ naši domačini -je bila že v tem. da so svoje razstavne prostore popravljali in prenavljali šele zadme hipe, ko so tujci že prihajali. To je bilo razbijanja, ropota, vrišča in te-kanfa. da so človeka ušesa bolela. Komaj bi bilo, da bi imel vsak pleskarski, tapetniški in mizarski mojster po 50 pomočnikov, poprej pa so bili mesece brez naročil. Seve so bile taki nujnosti tudi primerne cene, ker so nekateri morali delati cele noči ob deževju. Istotako je grajati zakasnelo dova-žanje razstavnih predmetov. Tu so zopet bili poglavitno domačini. Na enem koncu se je sejem že otvarjal, na drugem koncu na so šele z naglico dova-žali in donašali blago. Še peti dan po otvoritvi so bile nekatere koje prazne z nalepljenim listkom: »Razstavno blago Še ni prispelo«. Tudi so bili slučaji, da se je razstavila Čisto drugačna vrsta blaga, kakor je bilo napovedano, ali pa so prijavljene! izostali, niihove prostore pa so zavzeli neprijavljene! oziroma zadnii trenotek prijavljeni zopet s popolnoma drugačnimi razstavnimi predmeti, kakor jih navaja razstavni katalog. Takih zmed seve ni kriv sestavlja-lec seimskega kataloga, še manj pa seimski urad. ki je dovolj pravočasno določil, do kdaj se morajo razstavi'alcl prijaviti in do katerega termina mora biti blago razstavljeno. Nepoučeni krogi še vedno smatrajo naše seimske prireditve za zabavišča, Ta nek^k dunaiski »Prater«. Namen sejmov pa je resnega gospodarskega značaja. Za zabavo, razvedrilo In okrepčilo so hoteli, restavracije, kavarne itd. v mestu. Tega mnenja so vsi solidni razstavb'alci. Kadar je bil naval na sejmišče največji, n. pr. zadnjo nedeljo, so bile kupčije naislabše, pac pa so imeli žeparji svojo žetev. Pri tej priliki bi bilo svetovati, da bi dnevno časopisje za časa velesejmov ne registriralo vsak dan tatvin in drugih zločinov, ki se zgode na se;mu. v Ljubljani ali po Sloveniji sploh, ker tako čtivo tujcev nič posebno ne navdušuje za izlete. Pri izbiri razstavnih predmetov bo treba več rigoroznosti. Inozemski izdelki, ki jih ima kdo pri nas v komisiji ali agenturi, naj se razstavijo le pod imenom proizvajafoče tvrdke. Tudi Še ni industrijsko podjetje, ako kdo kuha doma v loncu kakšno mažo. Razume se, da taki ljudje ne morejo prevzemati večjih naročil, ako pa jih prevzamejo, pa jih ne morejo pravočasno izvršiti, s Čimer spravljajo našo solidno industrijo na slab glas. Netaktnost in malomarnost je, ako puste razstavi ialci svoje koje brez nadzorstva. Tuji kupci si ogledujejo blago, reflektirajo na naročila, a ni nikogar, da bi se z njimi dogovorili. Istotako je graiati. ako se za nadzorstvo nastavijo jezikovno, strokovno in družabno nekvalificirane osebe. Odlična In vsem razstavljalcem znana osebnost je vodila deputacijo od paviljona do paviljona. Splošno so povsod vljudno m ustrezno deputacijo sprejeli in ji vse nazorno raztolmačili. Naleteli pa so na razstavljalca (seve domačina), ki je ležerno raztegnjen naool ležal na« stolu ter prav leno. očividno nevoljno odgovarjal. Kake pojme dobe tujci o naši družabni uglajenosti! Na velesejme ne spadajo razni »tavžentkunstlerji« z nepatentiraniml in strokovno neodobrenimi izdelki; istotako bi popolnoma lahko pogrešali kričeče prodajalce turške kave in »čevap-čičev«. Za take je prostor tam nižje, kjer so vrtiljaki in cirkusi. pokušnjo. Za vse pa bi naj veljala navadna policijska ura oziroma že 10. ura. Tujci kakor domačini, ki si žele razvedrila in okrepčila, imajo v mestu dovolj pripravnejših prostorov. Godbe in koncerti naj bi se prenesli na vrtove oziroma v salone naših mestnih hotelov, gostiln in kavarn. Le na ta način bi odpadle pritožbe naših gostilniških in kavarniških obrtnikov, da jim velesejmi ne le dovajajo, temveč celo odvajajo goste. Vemo. ko se je po 6 do 7 Din nakupljeno vino točilo na sejmu po 20 Din in dražje. Ako se Ljubljančani spametujejo, bo za tujce popolnoma zadostovala na sejmu le ena restavracija. V ostale paviljone pa praktično razstavno blago, saj se bo prihodnje leto brez-dvomno moralo sejmišče razširiti. Na vsako stran restavracije pa se naj namesti Po ena točilnica brezalkoholnih pijač. Potem bo v Ljubljani manj opic in mačkov, manj revščine in rodbinskih prepirov, a več ugleda pred tujino. Gospodarstvo. Kapitalizem * sovjetski Rusiji. Bivši profesor kapitalizma pol. ekonomije na petrogradskl univerzi Simon Zagorski j, ki mu je ravnatelj mednarodnega urada za delo v Ženevi Albert Tomas poveril vodstvo ruske sekcije v tem uradu, je priobčil pred kratkim zelo zanimivo razpravo o današnji ekonomski evoluciji v sovjetski Rusiji. Ta razprava, ki predstavlja dopolnilo prejšnjih profesorjevih del o boljševizmu, sloni na zelo poučljivi analizi obsežnega statističnega materijala. Potom golih dejstev in statističnih podatkov, posnetih po sovjetskih publikacijah, in potom strogo objektivne znanstvene razlage teh dejstev slika avtor z veliko točnostjo gospodarski položaj sovjetske Rusiie leta 1922. in 1923. Za gospodarske kroge je zlasti važno, da predočuje prof. Zagorskij zelo spretno smisel ekonomske evolucije, ki stremi po tem, ko je privedla Rusijo od komunizma k državnemu kapitalizmu, za tem, da privede državo naravnost k čistemu kapitalizmu, k metodam dela ter njegovi disciplini. Zagorskij govori naprej o posledicah državnega kapitalizma za industrijo. Opozarja na slabe rezultate, ki jih je imela nacionalizacija tovarn, in opisuje tendenco trustov in kartelov v nacionalizirani industriii, ki bi se radi iznebili vmešavanja državnih oblasti — Avtor citira važne pasuse iz člankov ali poročil vodilnih sovjetskih organov, v katerih ti priznavajo m obžalujejo, da so začele zmagovati ideje in mentaliteta privatnega kapitalizma. Sovjetska vlada je napela vse sile, da upostavi svojo kontrolo in vpliv na trgovske truste in sindikate, ki so se skušali iz-nebiti državne kuratele. »Treba je na vsak način okrepiti fronto,« piše »Ekonomičeskaja žizn« v juliju leta 1922., »da utrdimo državni princip in da se naše industrijske federacije in organizacije uklonijo zahtevam državnih interesov, ki morajo postati efektivni v vseh panogah in strujah industrijske politike. Sploh je treba naše sovjetske industrijalce prisiliti do tega. da bodo razumeli, kaj se pravi zaupati državi« — In res, ta okrepitev v smislu etatizma ali državnega indu-strijalizma je prišla do veljave koncem leta 1923. in začetkom leta 1924. Zelo energičen pokret med levimi elementi komunistične stranke je povzročil leta 1923. številne aretacije privržerfcev nove ekonomske politike, mnogo privatnih industrijalcev je bilo obremenjenih z neznosnimi davki, takozvani kapitani sovjetske Rusije (Rvkov teminus) so dobili na konferenci ravnatebev naci-jonaliziranih industrij strogi ukor zato, ker so zakrivili, da je začel zadnje čase čedalje bolj pridobivati na terenu privatni kapitalizem. Ta politična reakcija pa ni prav nič spremenila delovania gospodarskih sil, ki so daleč od etatizma, dasi je za nekaj časa preprečila evolucijo v Rusiji. Navzlic vsem privilegijem, danim državnim industrijam, navzlic bremenom neštetih taks, ki ith mora plačevati privatna industrija, dela državna industrija neprestano deficite, privatna pa živi od svojih dohodkov, če tudi je to življenje težko. In do-čim je preskrbb'en ogromni organizem nacionalizirane industrije, ki obsega vsa večja podietja. z modernim inventarjem ter strašno pritiska na sovjetski budžet, so privatna podjetja prisiljena plačevati visoke davke, da izpolnijo vrzeli v državnem proračunu. Baš na kmetih z ene strani in na privatni trgovini ter industriji z druge sloni politični, vojaški in administrativni aparat današnje Rusije. Najbogatejši vir sovjetskega proračuna tvorijo davki v naravi, ki jih plačuje poljedelstvo. Poljedelstvo gospodari po čisto privatno-kapitalističnih principih. Sovjetska kolektivna poljedelstva, ki bi morala eksploatirati zemljo po metodah znanstvenega agrarnega komunizma, so doživela delni fijasko. Pregled davčne statistike za prvo četrtletje leta 1924. kaže, da gredo tuđi ostala sredstva ruskega državnega premoženja iz privatnih gospodarskih institucij. Število oseb, ki plačujejo dohodninski davek, znaša 447.162; od teh je 100.000 višjih sovjetskih uradnikov, pisateljev, igralcev itd., ostalih 309.8S3 pa spada med takozvano sovjetsko burŽuazijo. Dohodke teh državljanov smatra vlada za take, ki ne izvirajo iz osebnega dela. 275.452 teh buržujev se peča s trgovino in industrijo, 32.643 je lastnikov nepremičnin, 1688 pa je bankirjev. Ruska privatna industrija, ki eksploatira 95 odstotkov malih, 50 odstotkov srednjih in 9 odstotkov velikih, zaposluje 340.000 delavcev in uslužbencev. V trgovini pa igrajo privatne osebe še večjo vlogo- Na zadnjem kongresu ruske komunistične stranke je Kamenjev izjavil, da skuša privatni kapital izpodriniti državo iz srednje-velike in male trgovine, dasi drži ona v rokah tri četrtine veletrgovine. Spomladi leta 1924. je bilo razmerje med privatno in državno trgovino v Rusiji nastopno1 veletrgovina državna 77.3 odst., kooperativna 8.2 odst.. privatna 14.5. srednja trgovina državna 3S.9 odst., kooperativna 10.7 odst.. privatna 50.4, trgovina na drobno državna 6.6 cd- %1t----, T*>-Q . Gledanja. tO. Kadar se nagnejo dnevi... Kadar se nagnejo dnevi pod dalj-noširoke mrakove septembra, in ko se obzorja raztajajo v prosojno vijolič-nost. in ko se oblike in barve prelijo v šumenje in zvenenje, — da ne veš več za mejo med podobo In godbo, tedaj zastrmiš nad neskončno lepoto vsemira, in zrasteš v njegov objem, pozabljajoč sebe, umirajoč v drhtenju ogromne narave. Tedaj je vse tako jasno in prosojno, da meniš videti nekam daleč, daleč, kamor je morda v sinjem zavzetju segla slutnja bodočnosti, aH pa spomin prteklosti, ki je morda nisi niti doživel. Vsaka stvar je privzela nase tih sijaj, blažilen in pomirljiv kakor oni večerni oducevi toplih pesmi, ki se zbude v duši ob dvogovoru devnih prijateljev. Drevesa niso več nekdanji zgro-zevajoči kipi mirujočih velikanov, ki se utegnejo vsak hip zbuditi in z besneti v divjem, dolgo zadržanem uporu, ki se njih ozelenela kri utegne pod vročim klicem solnca vžgati in razliti čez setve in žetve, — — drevesa so zdaj podobna vase in v skrivnost obzorij in zemlje snujočim samotarjem, molčeČ:m, ker je njih beseda že zrast-la v veličastno razproženost vejnatih lokov, po katerih lahkotno trkajo zelene deščice trepečočlh listov. Objel bi tako drevo in mu poljubil deblo, — poljubil strastno in vročično, in z veFkim spoštovanjem, — poljubljal bi veje in lističe, dokler ne bi pozabil svojo mrzlično bolest in razviharjenost človeškega nepokoja. In drevo bi te nemo in vdano poslušalo, in tvoje misli bi se pretakale v njegove žile in živce in po njih v zemljo, vsešimo. vsepokojno, v vesoljno pramater odrešenja. Obronki gora se jasno odražajo od pojoče rožnosinje daljave, a vendar so mehki in rahli kot svila in valoviti kot godba, ki je ne kali več nobena Človeška misel, ampak so jo iz-žuborele tajne kotanje in globeli. Ke-daj so že minuli oni rezki časi, ko so režeče Čeri in nabrušene pečine rezale v nebo z neizprosno nasilnostio Človeških, uporniških misli in dodale sver tosti, ki jih okusiš le s poljubom Čiste duše? Grem čez polja in travnike, ob sklonjenih vrbah in ob vodah, ki se tesno privijajo k bregovom. Vse se preliva v zborovitost, v skupciost, v domačnost. Sesterstvo in bratstvo; travnate bilke pozdravljajo svoj odsev v valovitem zrcalu, ki ozarja nad strugo sklonjene breze z zibkimi aureola-mi igračkastih slapov. Ceste in poti so dobre vodnice v sela tihih ljudi, veščih v gledanju zemlje in zvezed. Njih besede so ravne, in so odkrita pojmovanja znanih stvari. Ali vsaka stvar jim je poljub zemlje z duhom In telesa so jim sveta kakor molitev, telesa, ki so vstala iz osrčja zemlje pod raž-žarjenost solnca kakor drevesa, kakor gore... da jih okopljejo valovi fz višav, k! je njih vidna telesnost bogo-častje... Najsilnejše je življenje miru. To je tisto veliko gibanje, ki vzbuja naj-daljnejše svetove duhov, ki razplame-njuje še speča javljenja dtfha. Kako bedna je vsaka človeška kretnja bo-jevitostl in upora. Če bi jo okamenil, bi se moral zgroziti pred strašno spa-ko, ki se je vanjo izobličil besovski krik___krik rohneči h strojev, enakomerno stokanje nestvorov bres daše. ohromelo škripanje mahajočih lutk... O, blazno predrzen napuh degeneriran-ca, ki je božji prirodi kljubovalno sezidal pokajoč Babilonski stolp civilizacije: vse od prvih lesenih vozil, pa do — brezžičnih občil in Še dalje... še dalje do one ure, ko bo iz vrha stolpa zazevala mrtvaška glava izmozga- nega Evropejca___ Življenje pa se bo prelilo mirno in milo preko ruševin trohnobe in gono-be in pognalo spet iz sebe živo godbo svojega duha: od najrahlejše bilke, ki jo vzvalovi let metulja in čebele, preko grmov in dreves, pa do razkošno vefičastnih vzgonov Himalaja,-- snujoče večen sen božje lepote, vdano pričakujoč kdaj se prebudi prvi človek: človek, ki mu bodo že lasje občutljivi kot strune na harfi in mu bodo oči kot dva skrivnostna bisera, ki skozi njiju sijo Želje duhov na spečo zemlja O, najsvetejši trenotek zgodovine, ko se bosta človek in narava prvič pogledala ljubeče in bratsko in se oplodila v medsebojnem spoznanju v veliki mir božji: — kajti življenje, kadar je najsilnejše, se razpne v zreli plod vdanosti in pon'žnosti strmenja. KONEC. stotka, kooperativna 10.0 odst., privatna S8.4 odst. Te številke dokazueio, da politična reakcija, ki je nastala v Rusiji lansko zimo in letošnjo pomlad, ni mogla um-čiti ekonomskih sil, ki teže za čim bolj individualističnim organizacijskim tipom. Zelo podrobno se peča prof. Zagorskij s sovjetsko finančno politiko. Govori o državni sovjetski banki, ki ni mogla obdržati monopola na kredit, o privatnem kreditu, ki se vedno bolj uveljavlja v privatni trgovini itd. Pomanjkanje v tem slučaju izvira iz splošne bede v Rusiji in neprestanega padanja rublja. Zanimivo je, da kmetsko ljudstvo, ki je pred vojno nosilo svoje prihranke v hranilnice, zadnja leta ne zaupa sovjetskim hranilnicam niti vinarja. Vse to kaže. da se bliža ekonomski red v Rusiji gospodarski politiki moderne države ali državne federacije, čije konture smo videli pred vojno najlepše v gospodarski in socijalni politiki Nemčije, kjer sta učila katederski soci-jalizem zlasti predstavnika politično-ekonomske ideie Adolf VVagner in Gustav Schmoller. Sploh pa velja načelo, da gre razvoj družabnega reda in socijalne pravičnosti po vsem svetu zadnja leta v smeri k prehodu metod privatnega gospodarstva v metode državnega in k etičnim ciljem državnega gospodarstva v privatnih podjetjih. — Rusija se bliža v svojem gospodarskem in socijainem življenju drugim evropskim demokratičnim drŽavam. ★ ★ ★ — g Kava. Vrednost kave, ki se je pridela sedaj na svetu, znaša okoli 60 milijonov funtov. Zadnjih osem let se ie izvoz iz pridelujocih dežel povišal za približno 450 milijonov funtov. Na upn-rabo kave je vojna rarličnn vplivala. Tako se je uporaba v Nemčiji in Avstriji znižala; tam uživajo sedaj bolj kakao. — g Vodne zadruge. Vodna zadruga za izsusevanie MakiŠa bo obsegala občine beogradsko, žarkovaško. čukari-ško, ostrožinsko in železniško. V Velikem Gradištu sc je osnoval odbor za osušenje 167S hektarjev podvodnega zemljišča okoli V. Gradišta. Osuševalna dela bodo trajala dve leti in bodo stala vsoto 9.500.000 Din. — g Nove železnice na Španskem. Španska vlada je odobrila 153.000.000 pezetov za zgradbo novih železnic. — Zgradi se 9000 milj novih prog. — g Davki v sovjetski Rusiji. Na teritoriju zveze sovjetskih republik se je pobralo v času od jun. 1923 do 1924. davkov 262 milijonov zlatih rubljev. Do konca leta poberejo še 80 milijonov. — g Jajc se je izvozno iz naše države meseca julija za 58.3 milijona dinarjev. Od te vsote odpade na Švico 26.9 milijona, na Avstrijo 11.7 milijona in na Italijo 7.4 milijona. — g Velika ponudba madžarskega železa. Podjetje Ganz Danubius ponuja velik del svojih zalog železa, to je okoli 300 vagonov, po dnevni ceni. — g »Vojvoda Putnike. Slavensko-ameriško parobrodno društvo si je nabavilo nov velik parobrod in rmi da4r» ime »Vojvoda Putnik«; nosilnost znaša 9600 ton. Pred kratkim je prispel par-nik v Filadelfijo, nato odpotuje v Evropo. Poveljnik je D al marin ec tn moštvo skoro vse dalmatinsko. — g Rusija na jesenskem sejmu v Kolnu. Na sejmu v Kolnu, ki se bo vršil od 11. do 19. septembra, bo sovjetska Rusija zastopana z vsemi svojimi važnejšimi izvoznimi pridelki, v prvi vrsti izloži surovine in polfabrikate kakor tudi izdelke ruske ljudske umetnosti m književne stroke. V Koln pridejo ruski inženjerji tehniki in drugi strokovnjaki, da se pouče o tehničnih novostih in napredku na raznih polrih. —g Novosadska blagovna borza 25. avgusta. Na produktnl borzi notlrajo: Pše. ea baška prompt, 3; vag. 265. za september in oktober 375—380; ječmen smerski 2 \ag. 365; oves srbski (Klenak) 5 vag. 2T6: koruza prompt 22 vag. 2S5—296, srbska 3 vag. 300—305 fižol beli batfki, 11 vas. 525—530; moka baza »0« 5 vag. 5S0; otrobi 1 vag. 210. Tendenca mlačna. —g Živinski sejem v Sarajevu. Mestna občina Sarajevo priredi a sodelovanjem vseh gospodarsko-trgovskih ustanov v Sarajevu veliki semenj za živino in živalske proizvode, ki se vrši 21., 22. in 23. septem. bra ti. —g Zvišanje davčne varščine pri uvozu In Izvozu blaga. Finančni minister je z odlokom z dne 28. maja 1924, št 260 do. ločil, da se odstotek davčne varščine, kakor ga je sklenil začasni finančni komite dne 14. julija 1920, št. 8827 z 2% in ki ga pobirajo carinarnice, poviša na 4% od de. aiaratlvne vrednosti blaga vsem onim osebam, ki ne dokažejo, đa so svoj uvozni ali izvozni obrat prijavile davčnim ob^astrom in plačale davek sa pretekla leta in sa vsa prošla četrtletja tekočega leta. Za pobiranje in zaračunavanje pobranih davčnih var-Sčui ostanejo še nadalje v veljavi dosedanji predpisi. ^-g Znižanje prevozne tarife za premog. Ministrstvo saobraćaja je znižalo za Izvozni premog normalno prevozno tarifo za 20 odstotkov. Znižanja so deležni iavornikl, ki izvozijo najmanj 5000 ton premoga. —g V zadružni register je vpisana zadruga > Hranilno in podporno društvo za. družnih naetavtiencev. t. z. z o. z. T T-ftlb- To in ono. Kisike za razvi ine otroke. Iz Newyorka. Najnovejši razvoj na polju otrožke higijene so klinike za razvajene otroke, takozvane »nabit clinics«. V teh klinikah se otroci, ki kažejo na. glo jezo ah druge slabe lastnosti in razvade, smatrajo za »pacijente«; diagnoza in zdravljenje njihovih slabih lastnosti se izvršuje na znanstveni podlagi. Klinika išče vzroke otrokove razvade in jih odpravi; s tem pomaga otroku, da se more normalno prilagoditi svojemu okolišu in se razrije v človeka z dobro zaokroženim značajem. Poročilo federalnega otroškega urada je spisal dr. D. A. Thom, ravnatelj »habit-nih klinik«, ustanovljenih od Communitv Health Association v Bostonu. Prva taka klinika je bila organizirana L 1921 in je bila tako uspešna, da jih je sedaj osem v Bostonu, tri pod upravo zgoraj omenjene organizacije in pet pod oddelkom za mentalno higijeno Massarhnsettskega depar-menta za duševne bolezni. Razvade, ki se zdravijo v teh klinikah, se nanašajo na prehrano, temperamentne izbruhe, prepirljivost in plahost, probleme spolnega življenja, mokrenje, vničevalni nagon, zločinske tendence in ostre spre. membe značaja. Otroci, ki so se »prevzeli« In nočejo jesti potrebne zdrave hrane; otroci, ki na vsak poskus discipline odgovarjajo s cviljenjem, ki v izbruhih nagle jeze udarjajo okoli sebe; otroci, ki so ali j preplahi ali preobjestni, da bi se mogli < srečno tovarišiti z drugimi otroki, dosti. 1 krat celo ne z lastnimi brati in sestrami; otroci, ki brez vidnega razloga začenjajo lagati ali krasti, in mnogi drugi — vsi ti prihajajo v »habitne klinike«, kamor jih privedejo starši, ki so v skrbeh, ker da nekaj ni prav z njihovimi otroki. Tekom leta pred Dr. Thomovem poročilom so bostonske klinike zabeležile 160 slučajev, 130 izmed katerih je bilo natančno proučenih. Le v 19. slučajih je bil izid neugoden. V ilustracijo metod, ki se rabijo na teh klinikah, naj na kratko navedemo sledeči slučaj, ki ga opisuje Dr. Thom: A. A., tri leta star, precej visoko nadarjen, sin inteligentnih in voljnih staršev, je bil priveden v kliniko — zlasti radi vprašanja prehrane. Otrok je bil podhra-njen, jako siten glede hrane, nikoli ni hotel jesti, kar se je predenj postavilo na mizo pri obedu, ni maral za mleko, odklanjal je zelenjavo, ali je jako rad jedel meso. Bil je trmast, uporen proti avtoriteti in javkajoč, kadarkoli je kdo prekrižal njegove račune. Spal je nemirno, se premetaval, zvijal in dostikrat vpil sredi spanja. Prvi korak klinike je bil ta, da je storila potrebno, da se otrok privadi k rednemu spanju. Potem se je natančno razlagalo materi, kake metode rabijo otroci v ranih letih, da bi obveljala njihova volja. Poudarilo se je njej, da je popolnoma zastonj privaditi otroka k zdravi prehrani, dokler mu dajejo jabolk in slaščic, čim odklanja mleko in zelenjavo: da, dokler mu njegova trma pomaga dobiti, karkoli si želi, ravno tako dolgo ee bo on posluževal tega sredstva; da je jako važno za otroka v teh le- tih, da se nanči, da javkanje in upornost niso prava sredstva za dosego cilja. Sestavljen je bil skrben načrt otrokove dijete in naložilo se je materi, naj ob vsakem Obedu postavi pred otroka le zmerne porcije jedi. Obljubila je, da bo pustila jed zadosti časa pred otrokom, tako da Ima priliko jesti počasi, ali ne predolgo, da bi se z jedjo igračkal; nato naj se jed odstrani, kolikor je ni snedel, in naj se mu nič ne da med enim obedom in drugim ra-zun ekstra-porcije mleka, predpisane radf podhranjenosti. Starši naj se nikdar ne brigajo, dali on poje ali ne. Otroku so na lep način razlagali ves načrt in izročili so mu polo, na kateri se bo vsak uspeh pri obedih zaznamoval z zlato zvezdo. Po koncu šestih mesecev, tekom katerih je bila stvar dostikrat precej obupna, je bilo podano sledeče poročilo: »Otrok izredno dobro uspeva, še pa ne mara za mleko, ali ga jemlje po en kozarec na dan.« — Mesec kasneje se je poročalo: »Pacijent zavživa hrano nadalje brez vsakih težav; telesno se je pcpravil; veliko manj ugovarja; ni več plah in s ponorom pove zdravniku, kako se je popravil.« V Italiji izganjajo V kraju Raggio je izngal, kakor poročajo iz Firence, duhovnik, star okoli 40 let iz svoje svakinje Klementine Magli nič več in nič manj kot 503 hudobne duhove. Prebivalstvo ima v omenjenega župnika veliko zaupanje. On pravi, da je uvldel, da je nje. gova svakinja hudo bolna, zdelo se mu je, da je histerična in potrebna svežega gorskega zraka. Poslal jo je v planine, ali tam je imela tako čudne napade, da je Bordonl odšel pripovedovat to svojemu škofu, ki mu je dal dovoljenje, da izvrši eksercicijo v svrho, da nesrečno obsedenko zapuste peklenski duhovi. Dne 2. julija je začel z eksercicijami in vseh je bilo 24. Pri prvih molitvah že so odšli iz nesrečnice številni duhovi, satana pa je pregnal iz nje v cerkvi po dolgih molitvah in eksercicijah. Duhovnik pravi, da so hudiči njegovo so-rodnico mučili na razne načine in reva en dan ni mogla hoditi, drugi dan ni mogla govoriti, kar je bilo še najhujše. Ona pravi sedaj, da je čutila neko težko bolezen v prsih. Več let je trpela. Ljudstvo si sedaj na široko pripoveduje in na vedno čudovitejši način, kako so bežali iz obsedenke Lucifer, škorpijon in Satan . . . To v dvaj_ setem stoletju v Italiji z dvatisočletno kulturo! O. S. Marden: ZAKAJ JE BILO ZANJ ŽIVLJENJE RAZOČARANJE? (Prevedel dr. F. S.) 1. ) Gledal je nanj preresno. 2. ) Ni si privoščil časa za zabavo. 3. ) Izčrpal je svoje družabne sposobnosti, ker jih ni rabil zmerno. 4. ) Denar si je prihranil, svojo du-ševnost pa je izstradal. 5. ) Mislil je, da ni mogoče biti srečen brez bogastva. 6. ) Svojega človečanstva ni razvijal v sorazmerju s svojimi trgovskimi posli. 7. ) Ni živel v višavah duševnosti, ampak po nižinah. 8. ) Postal je žrtev navade in ročne spretnosti in ni nadkriljevai svojega poklica. 9. ) Žrtvoval je prijatelje svoje mladosti in ni imel časa, da bi našel nove. 10. ) Nikdar se ni naučil umetnosti, da bi užival veselje nad priprostimi, vsakdanjimi stvarmi. 11. ) Pridobil si je neizmerno sposobnost sprejemanja, ni se pa naučil dajati. 12. ) Njegov pogled je bil vedno uprt ali samo nazaj ali samo naprej in tako mu je uhajala blaženost baš tre-notnih ur. 13. ) Ni znal pravilno oceniti tega, kar je imel, ker ni jmel toliko, kakor ti, katere je zavidal. 14. ) Ni se naučil, kako se naj Človek veseli nad sedanjim trenotkom, marveč je prišel do spoznanja, da je bila sreča, ki mu je ušla, prevara. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. IR3QLWBUSHMaM^HSBBIBaani Kavarna v večjem kraiu v Sloveniji Je na prodal z vso kavarniško in kuhinjsko opravo vred. Ponudbe pod „Kavarna* 5510" na upravo Sloven. Naroda. 5510 Danes v torek 26. VIII. Cossmy Jutri w sredo 27. VIII. 5555 po posebno znižanih cenah. Vstopnina za veliko in malo: Vstopina za vetiko in malo: Galerija D IO-—, II, prostor D 20a—, I. prostor D 30, zaklopiti sedež D 40-—, ložni sedež D SO-— .. i - !3*THHHEEEE OGLAS. Uprava državnih monopolov v Beogradu potrebuje za vskladiščenje 12,000.000—15,000.000 kg soli eden ali dva magacina v Ljubljani odnosno v njeni okolici v bližini kolodvora. Zakup ima trajati najmanj dve leti. Ponudbe prejema in daje nadaljne informacije Oblastna monopolska uprava v Ljubljani v uradnih prostorih tobačne tovarne. 5563 Oblastna monopolna uprava v Ljubljani, dne 22. avgusta 1924. s__ Zahvala. Za vse ob času bolezni in smrti naše preljube, nepozabne gospe Cerke Jerele poštarice v pokoju v tolažilnih besedah in dobrohotnih dejanjih podane dokaze prisrčnega sočutja in odkritega sožalja se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Enako zahvalo izrekamo tudi onim, ki so z darovanjem mnogobrojnih vencev in cvetja počastili spomin blagopokojne in s tem blagodejno povečali lepoto sprevoda k večnemu počitku. — Prav posebno zahvalo pa smo dolžni preč. gg. duhovnikoma z Dovjetja, kakor tudi Sokolu v Mojstrani, ki je v svoji vzgledni požrtvovalnosti in brez-primerni ljubezni do bivše čtanice dejansko omogočil bratskemu, enaka čustva goječemu .Jeseniškemu Sokolu", da se je s svojo godbo In pevskim zborom vred udeležil pogreba ter z genij ivi mi žalostlnkami najsljajneje posvedočil iskreno, med društvenimi člani vladajočo bratsko ljubav. — Kar najtoplejšo zahvalo pa naj sprejme odbornik .Jeseniškega Sokola*, g. Ravnik, za globoko občuteni, v srce segajoči in umrlo časteči nagovor nb odprtem grobu. — Zahvaljen bodi še zastopnik podružnice Planinskega društva na Jese nicah in vsakdo, ki je spremil pokojnico .na tisto tiho domovanje*. V Mojstrani, 24. avgusta 1924. 5567 Josip Jerele, Oebevc, brata. - soprog. — Makso In Rudolf - Ivah« Lonček roj. Debevc, sestra. 5565 Zdravnik dr. Groyer vpoklican na zdravniško vojaško vajo do preklica Drva trboveljski premog H. Petrič Ljubljana Gos p os ve t ska cesta 16 57 T Zastopnika ca parffumorljsko In kos-matično stroko išče za Slovenijo Ambra, 5534 ZAGREB, Gajeva ulica 47 Za odgovora uprave naš se prfloii t dinar. Plačuje se vnaprej. OGLASI Cena malih oglasov vsaka beseda 50 para. — Najman|e pa Din 5-— I Službe I Vaj« lenec za tapetniško obrt — se sprejme proti takojšnji plači. — Rudolf Rado* van, Ljubljana. Krekov trg 7. 5540 Sprejmem vajenca zdravega in krepkega za mizarsko obet; pri svoji oskrbi. — Matija Andlo* vic, mizarstvo in zaloga pohištva. Ljubljana, Vi* dovdar»ska cesta 6. 5569 Spreten potnik za veletrgovino z galante* njskim in trikotažnim blagom — če mogoče na Kranjskem in Hrvatskem že uveden — dobi +akoi mesta. — Eksport »Luna« Maribor. Aleksandrova c. št. !<>. 5566 Gaterista k polnojarmeniku — išče »Globus«, konzervna to* varna d. d. na Vrhniki. Prednost imaio samci. — Plača po dogovoru. 55ta* novnnie da tvrdka. Na* stop takoj. Reflektira se samo na prvovrstne mo* čl, Id so delale v velikih obratih. 5536 Gospodinja, ki je tudi kuharica, ter zna voditi vse vrtnarske in poljske posle ter se spozna v vsem, kar je potrebno za samostojno vodstvo gospodinjstva na graščini — se sprejme za takijšnji nastop. — Po* nudbe pod »S t. 555'5532« na upravo »Slov. Nar.«. J protem J Ostale slamnike, nakitene in prazne, pro* dajam po lastni ceni. — Horvat, Ljubljana, Stari trga 21. 5300 Osebni avto, sti rise de žen, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Jos. Puh, Gradaška ulica št. 22. 5280 Dve postelji, navadni, prazni — napro* daj. — Poizve se: Zalo* kar jeva ulica št. 11. 5564 KomDletna oprava za izkuharie za 250—300 ljudi, se proda. — Ponud* be pod »Dobro obranjeno 5560« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Srebrno jedilno orodje iz čistega starega srebra, za 12 oseb. kompletno, v usnjeni šatulii — je sa* mo tri dni na ogled in naprodaj za S000 Din — pri zlatarjtr Zupancu v Ljubljani, Wolfova rlica. 5573 Prostovoljna javna dražba se vrši dne 31. avgusta 1.1. ob devetih dopoldne. — Prodajalo se bo: Različ* no staro pohištvo, bolni* ški stol (Leibstuhl) kuhinjska oprava z lepo kredenco, posodo, jedilno orodje, kozarci, stara ob* leka, šolske knjige, igra* če in različno drobnarijo. Antoni i a Burger, Oficir* sld dom. Belgijska vojaš« nica, I. Objekt (na dvori* šču). 5570 Eleganten brek, kočija in detelja — na*-prodaj. — Naslov pove uprava »SI. Nar«. 5516 Motor z 2*A HP (pogon na ben* cin, bencol, do sedaj na petrolej), dobro ohranjen — se ceno proda. Ogleda se: G. Luzner, Ljubljana, Poljanska cesta 13, I. nad* strop je. 5558 ^Stano^ Sostanovalca se vzame v sobo. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 5547 Kot sostanovalec se sprejme k mirnemu go* spodu še en gospod. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5559 Prazno sobo ali meblovano, če mogo* če z dvema posteljama, iščem za september. Pla* čam dobro. — Ponudbe pod »Soliden/5530« na upravo »Slov. Naroda«. '"^tnasVBSssssBsssHr**' I Nepremičnine | Pri prodaji posestva dosežete priznano naj* boljši uspeh, ako se po* služite posredovanja — Realitetne pisarne »PO* SEST«, d. z o. z. v Ljub* ljani. Sv. Petra cesta 24, pri kateri se stalno ogla* šajo kupci. 54/T £okali I Klet v cetrumu mesta se odda v najem. — Ponudbe pod »Pripravno za vse/5561« na upravo »Slov. Nar.«. Trgovski lokal z opravo vred v sredini Ljubljane — se takoj od* stopi proti primerni od* škodnini. — Ponudbe pod »Ugodna prilika 4315/10 5556« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Veliko klet, (ca. 15 X 4 m), pri pravno za vinsko zalogo (na pe* riferiji v Ljubljani) — iščemo za takoj. — Ponudbe z navedbo najem* nine in drugimi pogoji — pod »Klet« na Aloma Companv, Ljubljana. 5572 I Razno Perje, kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako* vec. 52/T Obvestilo. Obveščam si. občinstvo, da sem zopet otvoril svo* jo jermenarsko bi tor* barsko delavnico s prvo* vrstnimi močmi. Izdelu* jem vsa v to stroko spa* dajoča dela: konjske opreme, damske torbice, nogometne žoge itd. ter vsa popravila. Vljudno se priporo* čam — Mihael Jager, Po* ljanska cesta 9, Ljublja* na. 5480 Več gospodov sprejmem na dobro do* mačo hrano. Cena ugodna. — Poizve se: Breg št_ 2, pritličje. 5562 Beli klobuki oblike, od 160 do 200 dinarjev, dvobarvni 170 di* narjev, različne druge barve 150 Din. — Hor* vat. Stari trg 21. 5301 Gostilničarjem in res t a vrat eri cm se priporoča za nakup Eapirnin servijetov tvrd* a M. Tlčar, Ljubljana. 5592 Pozor! Slavno občinstvo naj ne zamudi prilike, ogledati si na novo došlo Acetilenaparate, kateri so porabni za razsvetljavo, kurjavo in kuho (v desetih minutah zavre dva litra vode). Ogledajo s« lahko vsak dan od 21. t. m. nanrej od S. do 11. in od 2. do 5. ure pri Franc Gradišarju. kleparskem mojstru. Rimska cesta 14. — Dajejo se na zahtevo tudi pismena sporočila. 5422 imajo • 1 f »v* ii raraorasooGi Is slavonskega hrasta In bukove dobavljam v vsaki množini najceneje Jos. R. Puh, Ljubljana Gradaška ulica 22, Telef. 513 2000 kron mesečno plačam za stanovanje dveh do treh sob s kuhinjo (v mestu). — Ponudbe pod „200(ocron-5533 na upravo Slov. Naroda. 5553 Javna dražba. V petek, dne 29. avgusta 1924 ob 8. dopoldne se bo na sodni dražbi v Slomškovi ulici 5 (avtogaraža Stupica) prodajal O. "V t o znamke Neckarsulm 7/12 HP, izklicna cena Din 3330-—. 5554 Zastopnike ki so dobro uvedeni pri industrijah itd., iftčemo za razpečavaule prvovrstnega gasilnega aparata „KN0CK-0UT" po vseh večjih krajih v Sloveniji, Mesdda d. z o. z., Ljubljana, Kolodvorska ulica 34-11 ai — w_ Suhe gobe (vrganje) In krompir kupuje in plačuje najbolje NOVAK, Zagreb, Maksimirska c. 64 * 5557 Sposoben provlzlisKI zastopnik suknene stroke ki je v Jugoslaviji dobro upeljan, se išče za takoj. Oferte s prvovrstnimi referencami na Tuch-Exporthaus S. Rendi, Graz, Osterreich. 54$ Vsakdo, ki si hoče 25 % »o vozno olajšavo za Graški sejem z lovsko in športno razstavo 5571 80. avgusta do 8. septembra zasigurati, si tako] preskrbi potno dovoljenje in legitimacijo v predprodaji tu- in inozemstva, pri Tendler, Graz, Herrengasse 16 ali pri Aloma Company, Ljubljana. Lagtaisii in tisk »Narodne tiskarne«« 6 09