a te s«? ra n aBKtrasssMKnBisaEBictBts!» kitila mik petek ca 2 iredaistve: Hofjfarleya ulica šfew. S. *R*taa#au»itc;anaaoofa«ki««*wwBBi5*JBww ® AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE Harctnlna znaša: celoletna . . . . K 4 — polnletna........Z — četrtletna.......V— Posamezna št8¥. „ ßiß ZVEZE. I Št. 12. V Ljubljani, dne 21. marca 1913. Leto VI. Pcgnmno naprej! Katoliška cerkev -praznuje ta teden eno največjih dejanj v zgodovini človeškega rodu: Praznik našega od- rešenja- in vstajenja Izveličarjevega. dogodek čudeža čudežev božje previdnosti in ljubezni do revnih zemljanov. Horda se tega velikega praznika ne more noben s tem bolje veseliti, kakor ravno delavski stan. Saj je delo odrešenja zarisano na Odrešenikovih rokah z žulji dela, katero je vršil pri krušnem očetu. — Sin božji — večna ljubezen delavcev, — ki si z delom svojih rok služi vsakdanji kruh. On, če-gar je zemlja in nebo, dela v tesarski delavnici in s tem posvečuje delo in delavski stan On, ki bi si bil lahko vo-lil na zemlji vse udobnosti življenja, si izvoli trnovo pot dela in truda. Od rojstva v betlehemskem hlevčku, pa do smrti na križu, je bival skoro vedno med delavci. Delavci — ribiči — so bih, ki si jih je izvolil za prve svoje učence in katerim je pozneje dal oblast na zemlji in v nebesih. Delavci so bili, ki so nesli nauk Boga - delavca po vse.m tedaj znanem svetu. Delavci so bili, katerim je poslal Izveličar moč svetega Duha, s katerim so jeli rušiti trdnjave tedanjih rimskih poganskih mogotcev. Delavci so bili, ki so preorali ledino poganstva in vsejali seme krščanstva, ki je rodilo svetu pravo oliko in prineslo sužnjem svobodo'. Delavci so bili, ki so prvi oznanjevali večno božjo resnico in odpirali rajska Vrata človeškemu rodu. Božja previdnost si je izvolila ne-oke reveže — poštene delavce — za Voie velike načrte. sf Mogočni ošabneži pa so stali ob .^hi in strme gledali delo neustraše- priprostih mož, ki so šli preko Seh težav naprej v zavesti, da je njim Poverjeno najveličastnejše delo na zemlji. . . V očigled teh dejstev mora navda- lati vsacega zavednega krščanskega delavca zavest, da je le pri krščanskih načelih rešitev perečga socialnega vpiasanja. Delavec se more z vsem zaupanjem pa tudi ponosno okleniti krščanskih načel kot rešilnega čolna za njegov stan. Saj je ta stan posvetil Kristus sam s tem, da je delal kot delavec v delavnici tesarja. Delo in delavec sicer nista bila nikdar posebno čislana. Bili so časi, ko se je delo smatralo za sramoto. Lenuhi in lahkoživi notepuhi so delo ve-fJno mrzili. Bogatašem in mogotcem Pa je bil delavec v vseh časih le malo- vreden človek, s katerim se sme ravnati tudi živinsko. V današnji, moderni kapitalistični družbi pa se izrablja in ponižuje delavski stan do skrajnih meja. Krščanske ljubezni in človekoljubi ja nasproti delavstvu je na svetu zelo malo. Pravica se deli nekako po stopinjah navzdol, tako da jo ostane za delavce le malo. Dolžnosti pa nosi delavski stan zelo veliko in težkih. Iz-kratka: Delavski stan je postal v rokah brezvestnega kapitalizma sužen častilcev zlatega teleta. Da je temu tako, pa smo krivi tudi delavci sami. Namesto da bi se zavzemali za lastne zadeve ter gojili čut in smisel za organizacijo, pa tavamo tjavendan kot slepci. Svoja ušesa nastavljamo le preradi zapeljivi socialni demokraciji in s tem rušimo temelje lastne sreče. Tu ni nobenega izgovora. Vsi imamo prilike dovolj pomagati zidati stavbo boljše bodočnosti delavskega stanu. Zato pa tovariši delavci, na noge, otresimo se neutemeljenih predsodkov in organizujmo se v krščanski delavski organizaciji, ki osobito v slovenskem delavstvu poganja naravne, močne korenine! Torej pogumno naprej! t Karol Lenassi. Dne 13. t. m. je umrl Karl Lenasi, župnik v Košani na Krasu, star šele 44 let. Rajnik je bil neumoren delavec v Gospodovem vinogradu, ki se je živo zanimal za vse panoge slovenske krščansko socialne' ljudske organizacije. Dasi je deloval med kmečkim ljudstvom mu je bil na srcu tudi blagor slovenskega krščansko - socialnega delastva, o katerega razvoju se je živo zanimal. Na »Našo- Moč« je bil naročen ves čas. Kakor je sam izjavil, bil mu je list mil in drag. Mir njegovi duši! Jugoslovan. Strokovna Zveza. SOCIALNODEMOKRAŠKO RIBARJENJE MED DELAVKAMI. Neki delavec nam piše s Save: Prvi socialnodemokraški ženski shod smo imeli v nedeljo, dne 23. februarja, pri Jelenu na Savi. Govorila ali bolje rečeno po cerkvi in duhovnikih je udrihala neka Tržačanka, ki je bogokletno izjavila, da jo je sram, ker je Slovenka, zato ker so slovenske žene in dekleta tako zabite in na tako nizki stopinji izobrazbe, da še vedno hodijo v cerkev f. . . . poslušat. No, me poštene Slovenke gotovim babnicam ne zavidamo take visoke kulturne izobrazbe, to si pa odločno prepovemo, da bi Tržačanke hodile na Savo žalit naš verski čut in sray-motit naš slovenski značaj, na katerega smo ponosne, četudi smo zaničevane tovarniške delavke, a tako podivjane pa nikakor še ne, da bi odobravale take oslarije, kakršne bi se po mnenju razbrzdanih rdečih tržaških bab morale zakonito uveljaviti. Ako pa je katera res tako nesrečna, da vsled nepremišljenega ljubavnega razmerja pride v kak neprijeten položaj, kar gotovo ne odobravamo, bo gotovo tudi toliko močna in pogumna, da bo sad nepremišljenega grešnega znanja, dasi-ravno skromno, a vendar pošteno preskrbela, nikakor pa si otežila vest z dejanji, ki jih priporočajo socialnodemo-kratične babnice. Nadalje je na tem shodu kot rešiteljica savskega ženstva prvič javno nastopila gospa Cugvicova, p. d. tako imenovana Edvatova Volen-ka. Posebnega sicer se ni pokazalo, par-krat je precej debelo sline požrla, potem pa se moško potrkala in rekla, da je ponosna, ker ima socialnega demokrata za moža in da ni več tako nespametna, da bi pustila farjem podpisovati kake volilne glasovnice. Druzega posebnega pa ni bilo, v resnično izboljšanje delavskih razmer in v obrambo savskega ženstva v tovarni pa ni niti ena niti druga jezika obrnila. Tako se je končal ta ženski shod, pravzaprav socialnodemokratična komedija, brez vsakega posebnega vtisa, uspeh pa je bil ta, da se je ena cela tovarniška delavka vpisala v socialnodemokratično brezdomovinsko unijo, katere jezik je bil toliko gibčen, da je pridobil še tri druge, a so jim potem druge bolj pametne in razumne delavke odsvetovale ta korak, kar je čisto prav, ker socialna demokracija nam ne bo prinesla prav nobenega uspeha, kar nas uči bridka izkušnja. Eni izmed onih zavednih pa priporočam to-le: Dobra, jako dobra bi bila ta pametna misel, da bi se tudi me osamljene savske delavke organizirale in priklopile kaki pošteni organizaciji, katera bi uspešno mogla zastopati naše ženske delavske koristi, predvsem pa braniti našo žen-so čast, da bi ne bile prepuščene tako same sebi in izpostavljene mnogoštevilnim psovkam, ki jih razni naduteži mečejo na nas, kar pa :ne bomo mogle več dolgo prenašati. To zahteva naš ženski ponos, to zahteva naša dekliška čast, katero hočemo odločno- braniti, in sicer na bolj uspešen in bolj pošten način, kakor nas pa hočejo učiti gotove tržaške babnice. Delavke na Savi! Pristopite prav vse J. S. Z.! Vse bom zmešal na Savi, ko bo enkrat »Servola v betribu«, tako se je izrazil precej nizek uradnik. Razumeti se mora to tako-le: Vso krščanskosocialno delavsko organizacijo bom razbrskal in razkopal, da bom potem sam neomejeno paševal na Savi. Ne moremo- sicer tajiti, da ne bi odletela tuintam kakšna mladika od krščanskosocialnega organizma, to pa odločno trdimo, da močno deblo ostane globoko vkoreninjeno, če gotovi uradniki od jeze ali žalosti popokajo. Mladike krščanskosocialne delavske organizacije se bodo brez dvoma razrastle ob lepi jadranski obali in obrodile obilo sadov v blagor in dobrobit jugoslovanskega delavstva. Naloga zavednih delavcev s Save in Javornika v Skednju bo ta, vztrajno delovati in pomagati glavnim vodilnim faktorjem, ki, kakor čujemo, niso preveč vzorne. Mi sicer nočemo nikomur ničesar ukazovati, pač pa si usojamo dobro svetovati, kar nas je lastna izkušnja naučila, da naši delavci in delavke, ki se v Skedenj premeste, prav gotovo ostanejo zvesti člani in članice Jugoslovanske Strokovne Zveze. V Skednju že obstoja skupina Jugoslovanske Strok. Zveze. Že doma na Savi in na Javorniku mora biti vsak zaveden delavec član J. S. Z., ki ga kot prava mati krščanskosocialnega jugoslovanskega delavstva sprejme tudi v svoje okrilje-, da se bo čutil kot doma, ko pride v Skedenj. RUDARSKI ODSEK J. S. Z. Iz Idrije. Štiri leta že čakamo rudarji na obljubljeno napravo in niti odgovora nismo dobili, bo-li kaj ali ne. Sedaj pa nam »Zarja« z dne 25. februarja pove in razloži, zakaj ne dobimo, kar nam je sekcijski načelnik skoraj za gotovo obljubil. Dopisnik je imel namen udariti le po klerikalcih, saj je že kot vodilo svojega poročila v začetku debelo natisnil: »Klerikalni o v i n-kar j i«. Naj socialni demokratje shranijo isto številko »Zarje«, ali dopis denejo v okvir za vedni spomin, kako se njih prvaki iz ubogega rudarja norčujejo in njegov dobrobit spodkopujejo. — Dopisnik je hotel izkopati jamo, v katero bi zasul klerikalce, pa ni pomislil, da bo sam s svojimi tovariši v jamo padel. Stvar je ob kratkem ta-le: L. 1909 je prišel v Idrijo sekcijski načelnik Homan, o katerem govore rudniški uradniki, da je mož na svojem mestu, kakor J- Jörgensen: %ša ljuba Gospa Danska. j To sta dve najvažnejši točki in jahači j priportmi nato: »Moli in pr ^ristusa, našega Gospoda, ki je r ,:?iho pravi prijatelj, ki je dal za r pijenje in je naš varen, dober, p ,1den in moder svetovalec, da nam < vdanost v njegovo sveto voljo, 1 a ga spoznamo, pogum, da izvršiš, I začel, in sicer tako, da bo vse k n ^°yi Časti in izveličanju tvoje duše. Jätern moli tudi k naši ljubi Gospej, Ä ki je varna in zanesljiva zvez ta ^ vodi mornarja po morju tega s1 teKV nebe§ko pristanišče, da vodi tr j0 te razsvetljuje in ti pomaga s s1 ^l^’iprošnjo pri svojem najsvetejš* ip Gregor je odložil knjigo, ki _ držal čisto pred očmi; izgubil je Precej pogled. tn I* G ragi gospod Ronge,« je rekel r tai-,-0 t®’ kar vam more odgovoriti. svr^n° Prem}sKte in preudarite \ Jo notranjost in zunanjost, sv( azmere, svoje dolžnosti in kaj bi m< 0spkO Pravici zahtevali vam najblii ÄR- JTodf Predvsem poslušajte gl ÄveCr0io^rm° mi’ ie PrI iti R,ekh ste mi tudi’ da nameravs J nekaj časa v samoto, kjer še vse r ateno premislite. Tu pri nas bi težko storili. A ne daleč odtod, komaj par ur z železnico leži med gorami samostan, ki je tudi last našega reda. Pripravil sem vam že priporočilo — tu na mizi leži — tam boste našli svojo celico. In s tem, ljubi prijatelj, naj vas spremlja Bog! Poprej pa naj vas še blagoslovim.« Herman Ronge je vstal in s sklonjeno glavo pokleknil pred starega meniha, Oče Gregor je uprl oči v nebo in napravil velik križ nad mladim izpre-obrnjencem. Potem je iztegnil obe roki in dvignil Hermana. »Tako, prijatelj moj! Pojdite v miru, angel božji vas varuj!« VIII. Ko se je Herman Ronge vrnil na svoje stanovanje, mu je izročil vratar dvoje pisem, obe z danskimi znamkami. Eno je takoj spoznal; bila je lepa, tekoča trgovska postava očetova. To je vtaknil v žep, da bi -prej prebral drugo, ki je ni poznal. Bila je ženska pisava; pogledal je podpis. »Elza Wiig«; bila je sestra Niels Wiiga . . . Nekaj dni pred svojim odhodom je namreč mladega protestantovskega duhovnika obiskal v njegovem stanovanju v predmestju. Mal vrt, na katerem takrat ni bilo drugega kakor drog za zastavo in mala lesena uta sta stali grdo, rumeno hišo. Ko je Ronge pozvo- nil, je prišlo odpreti mlado dekle; takoj se je spomnil na svoje predavanje in jo spoznal; vedel je takoj, koga ima pred seboj. »Da, doma je brat, doma,« je rekla, predno je Ronge vprašal in odprla vrata. »Niels, obisk te čaka!« Herman je slišal, kakor je v sobi odmaknil stol, in kmalu je stal Wiig pred vrati. »Lepo, da si vendar enkrat prišel,« je rekel in prijel z obema rokama njegovo desnico. »Vstopi vendar!« Herman Ronge je vstopil v precej veliko, a zelo preprosto sobo. Nikjer ni bilo videti najmanjšega okrasja. Poleg naj navadne j še oprave je stal tu ameri-kanski gugalnik, edino razkošje v celem stanovanju. Tu so takoj odkazali prostor Hermanu. Nikjer pa ni bilo niti enega verskega znaka ali podobe — vendar, na steni nad pisalnikom je visel križ — gotovo delo katoliške roke . . . Ronge je bil osramočen, ko je videl preprosto stanovanje protestantovske ubožnosti in zazdel se je sam sebi zelo posveten; dozdaj je povsod iskal samo užitka in uživanja. Njegov strah božji je bil tako površen, kajti nikdar si ni prišel navzkriž z dovoljenimi zabavami. Zgodilo se je, da je po obhajilu presedel celo uro v kavarni in prebiral časnike, mesto da bi šel domov in pričel z delom. On, ki je toliko grešil, se je tako malo pokoril ali pa celo nič. Toda ali je bila njegova vera kaj drugega kakor užitek za srce in možgani, ali ni smatral vere samo za vir novih čustev in misli? Ali ni ona morala služiti njemu in ne on nji? Ta grozna vprašanja so ga nadlegovala neprenehoma, ko je obiskal Niels Wiiga — in zdaj so se vzbudila zopet, ko je držal v roki pismo sestre mladega duhovnika. Takrat ni govorila mnogo, temveč je molče sledila pogovoru obeh mladih mož, ki se je največ sukal o razmerju razkolnikov do Rima. Herman Ronge se je precej razvnel in z jasnimi dokazi trdil, da si rimska Cerkev po pravici lasti, da edino ona izvršuje nalogo, ki so jo1 prejeli apostoli; Wiig- je vse zavračal z jako fino vljudnostjo, a v vprašanje samo se ni spuščal . . . Ih zdaj je dobil tu v Monakovem pismo od Elze Wiig! Hitel je v svojo sobo in začel hlastno brati. Pismo se je glasilo: »Spoštovani gospod Ronge! Najprej Vam moram povedati, da Vam pišem z dovoljenjem bratovim. Povedala sem mu, da bi Vi mogli odgovoriti o stvareh, o katerih mi on ne more. zato se drznem na Vas obrniti. Vi poznate mojega brata in ga cenite. Vi veste, da bolj plemenitega človeka nas vetu ni, in Vi tudi veste, da ie bil vedno veren kristian. malokateri. Njegova naredba je, da marljivi in inteligentni delavec pride lahko brez rudniške šole v kategorijo državnih uslužbencev. Njegova naprava je tudi uri delavskih slojih praktične šole. Gospodinjska šola v Idriji je njegovo delo, in mislil je še nekaj drugega silno praktičnega prirediti za Idrijo. Ko si je ogledal pred štirimi leti opravo gospodinjske šole in se mu je g. dekan zahvalil za novo pri naših rudarjih tak O: potrebno podjetje, je pristavil, da ko bi še kaj za dečke, izsto-pivše iz šole, storil, bi si v Idriji postavil trajen spomenik. Praktično se bodo dekleta izvežbale v gospodinjstvu, naj še praktično šolo za dečke osnuje. Po končani ljudski šoli fant ne ve kaj bi počel. V Idriji pravijo, da takii-le zastonj hodijo k očetu na hrano. V rudnik jih radi mladosti ne vzamejo, rokodelstva učiti drugam ali oče ne zmore, ali deček nima veselja se ločiti iz rojstnega kraja. Ko bi se napravila neka rokodelska šola, bi silno koristila brezposelnim dečkom, ki sedaj brez dela pohajajo. Za jamo se tirja močno konstitucijo, za rokodelca ne toliko. In rudnik potrebuje tudi izučenih profesionistov. Iz te šole bi jih jemal in kar bi jih preostalo, bi potem izučeni v svoji stroki kaj lahko dobili delo drugod in fantje že bolj odraščeni in v rokodelstvu izurjeni bi si znali izven Idrije kruha poiskati. Dekan je končal, da ga vselej v srce zazebe, ko vidi mladi naraščaj brez dela pohajati po mestu. Sekcijski načelnik se ozre na dvornega svetnika Billeka, kaj on misli. In ta začne prav zgovorno praviti, kako manjka že pri rudniku izurjenih profesionistov, tudi drugi stanovalci mesta čutijo isto in iz okolice bi se obračali v taki potrebi na naše rokodelce. To je res sedaj nekako najbolj pereče vprašanje in živa potreba za mladino kaj storiti. Dobro! odgovori sekcijski načelnik. Hočemo poskusiti, kaj bi se dalo v tem oziru narediti. Kazalo se je, kako bi se nad kletiščem pri »črnem orlu« napravila velika delavnica, ki bi ne stala veliko, saj če ni drugače, se lahko iz lesa omisli in potem, če se stvar obnese, še poveča in prena-redi. Tudi temu je pritrdil g. Homan. Ker njega poznamo kot energičnega moža, ki bi ravno državnim delavcem pomagal, smo vedno čakali, kdaj se začne. Ker le še ni bilo, smo bili mnenja, da se stvar še študira, ali da nimajo toliko denarja na razpolago. Vprašati se nismo upali, ker bi nam rekli: vse hočete naenkrat imeti. — A sedaj dobimo odgovor v »Zarji« z dne 25. februar-•ja. Nismo skoraj verjeli svojim očem, ali prav beremo, ko smo čitali tode: »Liberalci in socialni demokrati e so se obrnili na ministrstvo s prošnjo, naj se prostori pri »Črnem orlu« prezidajo v čitalnico. Ministrstvo je temu ugodilo z naročilom, naj rudniško vodstvo omisli načrte. Izgotovili so se in proračun nameravane prezidave je kazal okoli 60.000 kron. Da se to ni zgodilo, so po ovinkih krivi klerikalci, in le za silo so poflikali stare prostore.« — Tedaj taka je ta stvar! Liberalcem in voditeljem socialnih demokratov je bilo več do plesne dvorane, kakor do praktične delavnice. Razume se, da za plesno dvorano ne bo dalo ministrstvo 60.000 kirotn eraričnega denarja. In tako je bila stvar pokopana. Najbrž je zopet ministrstvo sodilo, kakor takrat, ko se je šlo za odpravo žita. Le ena stranka hoče še obdržati žito, dve tir j ata plačilo vse v denarju. Tudi sedaj le ena stranka želi delavnico za mladi naJraščaj, oni dve stranki imata več zmisla za razveseljevanje, kakor za praktično korist. In ker te dve stranki tvorita večino prebivalstva, poderimo prvi načrt in poskusimo z drugim. A ta načrt je bil predrag, zato se je opustil, a da bi se večini vseeno ustreglo, so za silo popravili klet, napeljali v njo prav bogato električno razsvetljavo, da imata tam lahko zabavo obe stranki. — Gotovo ni mislil dopisnik »Zarje«, ki je hotel lopniti po klerikalcih, da je tako obelodanil vso zadevo, radi katere še dosedaj nismo vedeli, pri čem da smo. Najbrž se tudi bralci »Zarje« niso zavedali, kdo je zagodel rudarjem očetom in njih sinovom tako čudno pesem, ko so brali dotični dopis. Najbrž je še kateri zaškripal z zobmi in izustil psovko na te preklicane klerikalce, ki po ovinkih zavirajo naprave, rudarju na korist. Ta dopis naj pa pokaže, kdo dela naravnost, kdo pa po ovinkih. Naša pravila. Točka 4. Reden član more biti vsak krščanski slovenski ali hrvaški delavec in delavka nad 14. letom. Oglasiti se mora pismeno naravnost pri načelstvu ali pri okrožnem predstojništ-vu. Ko ga načelstvo ali odbor sprejme, postane pravi član. Kdor ni sprejet, se sme pritožiti na občni zbor, ki o tem končno sklepa. Tako govore pravila, ki so tako jasna, da pač ne potrebujejo nobene razlage, samo nekaj moramo pripomniti. Pravila so v tej točki zelo široka. Od 14. leta naprej vsak, nobene izjeme! Samo ob sebi se razume, da organizacija s tako velikimi cilji, kot je J. S. Z. ne sme storiti ničesar, kar bi ji manjšalo življenjsko moč. Zato razumni organizatorji, skupine in okrožja pri sprejemu novih članov ne bodo pozabili na to, da morajo predvsem varo- vati koristi, da nobena organizacija ne sprejema članov, ki bi jo samo izrabljali. Pregovor pravi, ne masa ampak misel odločuje. Ne gre samo za število, kot nekateri mislijo. Smilijo se nam reveži, takoj podpore potrebni, toda sredstva nam ne zadostujejo, da bi jim takoj pomagali. Obenem nam pa pričajo, kako škoda je, da se J. S. Z. že davno ni ustanovila. Da je bila ta opozoritev potrebna, se vidi iz bolniških podpor. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. STAVBNA IN STANOVANJSKA ZADRUGA AVSTRIJSKEGA TOBAČNEGA DELAVSTVA, REGISTRO-VANA ZADRUGA Z OMEJENIM POROŠTVOM, SEDEŽ NA DUNAJU, poroča o svojem delovanju leta 1912: Zadruga je pričela poslovati s tem, da je nakupila v Hamburgu 14.000 m2 obsežno stavbišče. To stavbišče se je razdelilo v 38 stavbnih parcel. Graditi se je pričelo šest enorodbinskih hišic, ki so bile do konca leta v surovem dograjene in pokrite. V Bavču namerava zadruga zgraditi eno hišo, v kateri se bodo stanovanja oddajala. Pogajanja tu še niso zaključena. Zadruga se tudi pogaja v Novem Jičinu glede na zgradbo hiš, a pogajanja še niso dovedla do zaželje-nega uspeha. Težaven položaj na denarnem trgu je zelo otežkočil delovanje zadruge. Zadružno načelstvo zato tudi za leto 1913 ni moglo končno sklepati o načrtih, ker negotov političen položaj in podražen denar neugodno vpliva na zidanje. Kakor hitro se razmere nekoliko izpremene, hoče zadruga naj odločnejše svoje zadružne dolžnosti izvajati. Zelo bi bilo želeti, da pristopi zadrugi iz vrst tobačnega delavstva še večje število članov, kakor dozdaj. Čim več članov, tem več more tudi zadruga delovati. Zadruga je v svrho revizije pristopila »Splošni zvezi« na Dunaju. Stanje članov. Dne 31. decembra 1912 — 125 s 195 deleži; odpadel je leta 1912 — 1 z 10 deleži; povrnjeni leta 1912 trije deleži. Torej znaša dejansko stanje dne 31. decembra 1912 — 124 s 182 deleži. Člani so: 111 oseb, ki delajo po tobačnih tvomicah, oziroma ki so jih tobačne tvornice vpokojile; te osebe imajo 119 deležev. 10 oseb, ki niso v tobačnih tvorni-cah zaposlene, 3 osebe z 11 deleži, 3 društva z 52 deleži. Računski zaključek za poslovno leto 1912. Poročilo blagajne. Dohodki K h Stroški K h Iz poštne hranilnice se je dvignilo 4522 Vloge v poštno hranilnico .... 1571 Iz centralne hranilnice se je dvi- — Vloge v centralno hranilnico . . . 6687 — gnilo 1291 — Kolki pri nakupu zemljišč .... 7 20 Vplačila na deleže 3125 — Vrneno posojilo kršč. tobačni de- Vplačila na lastne hiše 1200 — lavski zvezi 80 — Pristopnine 207 20 Nakup omare za knjige 29 50 Prodaja Statutov 5 Prvidelni rok za nakup stavbišča 1000 v Hajnburgu — Nakup poslovnih knjig . . • . . . 313 15 Tiskovine 61 45 Voznine 165 — Ustanovni stroški 223 95 Stavbno nadzorsivo in komisije 114 — Stanje blagajne 31. decembra 1912 . 100 05 10353 20 10353 20 Bilanca. Aktiva Konto blagajne..................... Konto poštne hranilnice............ Konto centralne hranilnice . . . . Avstrijski delavski kredit konto . Zemljiški konto.................... Konto poslopij..................... Konto inventarja................... I. K h Pasiva K h! 100 95 Hipotečni konto 10208 54 274 87 Deležni konto: 195 ä 100 K 5563 45 K 1950C-— 12849 28 Povratek „ 1300-— K 18200-— 17754 30227 93 03 ostane „ 2360-— 15840 — 329 50 Vplačilni konto 9492 50 Konto kreditorijev .... 30940 80 Čisti dobiček 618 17 67100 01 67100 01 Račun dobička in izgube. Izgaba K h Dobiček K h Odpis pri inventarju Čisti dobiček 74 618 60 17 Poslovanje Obresti 230 461 92 85 692 77 692 77 Za načelstvo: Alois Mück 1. r. Franz Ullreich 1. r. Ignaz Mayer 1. r. blagajnik. naCelnik. knjigovodja. Ženska volilna pravica na Finskem. Finski državni zbor je leta 1906 sklenil splošno volilno pravico za moške in ženske. S 24 leti ima vsak moški in vsaka ženska na Finskem pravico voliti v državni zbor, pa tudi pravico izvoljena biti. Izkušnje so pokazale, da je ženska volilna volilna pravica prav dobro vplivala na politični razvoj. Mnogo koristnih zakonov se je sklenilo pravzaprav samo zato, ker so ženske dobile politični vpliv. Volitev so se udeleževale povprek do 60 odstotkov vpisanih v volilne zapisnike. Poslancev je v finskem državnem zboru 200, med njimi 14 žensk, torej 7 odstotkov. Iz tega se vidi, da ženske ne tišče v državni zbor. V nobenem slučaju niso ženske napravile kake nove stranke, marveč so se priklopile po svojem prepričanju drugim strankam in se ž njimi vred zvesto in enotno bojevale. Izkušnja je tudi pokazala, da so ženske, ki so izvoljene v državni zbor, prav pridno opravljale svoje posle v odsekih in v javnih sejah. Najbolj zanimivo je pa to, da ženske v finskem državnem zboru sorazmerno mnogo manj govore kakor moški. Med seboj se poslanci dobro razumejo, in v tem oziru ni navzočnost žensk prav nič škodovala. Ruska vlada zatira finsko samostojnost. Zadnjih šest let je bil državni zbor štirikrat razpuščen. Pet volitev so imeli Finci. Za obrambo finske samostojnosti so ženske tudi vse storile, kar je bilo mogoče. Izkazale so se kot popolnoma enakovredne sobojevriice za narodne pravice. Politična zavest je zrastla in smisel za narodne pravice je prekvasila vse sloje. Tudi v tem oziru je ženska volilna pravica ugodno vplivala. Z LASTNIMI MOČMI. Kako se je razvijala Krščanska strokovna zveza lesnih delavcev v Nemčiji. Koncem leta 1899 je štela navedena zveza 11 plačilnic s 750 člani, leta 1900 50 plačilnic z 2560 člani, leta 1901 76 plačilnic, članov 2920, leta 1902 93 plačilnic s 3403 člani, leta 1903 104 s 6834 člani, leta 1905 227 plačilnic z 9086 člani, leta 1906 256 plačilnic z 10.435 člani, leta 1907 260 z 11.258 člani, leta 1908 253 plačilnic z 10.849 člani, leta 1909 255 plačilnic z 11.312 člani, leta 1910 264 plačilnic s 13.407 člani, leta 1911 266 plačilnic s 16.448 in leta 1912 ima 300 plačilnic s 17.459 člani. Rdeči jubilej. Socialnodemokraške časopise, polnijo te dni zgodovinski članki. Njih listi pišejo, da je 14. marca minulo pravkar 30 let, ko je umrl njih Mohamed v Londonu, jud Karel Marks. Nadalje pripovedujejo širokoustni rdeči časnikarji, da je 1. marca 1913 pravzaprav 50-letnica, ko se je socialna demokracija ustanovila, ko je namreč Lassalle ustanovil »Splošno nemško delavsko društvo«. Res je, da sta Marks in Engels že leta 1848 izdala znani svoj komunistični oklic, a organizirala ta moža nista niti enega delavca. Samostojna misleca nista bila niti Mars niti Engels, kar sta pisala, sta posnela po mo-droslovnih Hegelnovih spisih. Lassalle-jeva zasluga in napaka je bila, da je važnost polagal le na politično organizacijo, prav nič pa ni umeval važnosti delavskih strokovnih društev in zadrug. Judovska gospoda, ki je v svoje mreže toliko poštenega krščanskega delavstva ujela, se je med seboj za načela vedno hudo prerekala. Marks je bil ljubosumen na Lassallejeve uspehe in ga je večkrat napadal. Danes pravzaprav niti socialni demokrati e ne dajo dosti na nauke svojega dušnega očeta Marksa in na to, kar je iz Hegelna prepisal, marveč polagajo vso važnost le na to, da se delavstvo organizira in da se prepoji uprav s hudičevim sovraštvom proti vsemu, kar je krščansko; osobito pa vodi socialna demokracija v prvi vrsti boj proti katoličanstvu, za delavstvo pa stori le toliko, kolikor je delavstvo izkoriščevano po denarnih obrezanih in neobrezanih mogotcih v to prisili. Kdor pa se zanima za to, kako so živeli in kaj so učili socialnodemo-kraški Mohamedi in Bude, ta naj prouči natančno dr. Krekov »Socializem«, kar ne bo nikomur škodovalo, ker kdor hoče poznati moderna delavska stremljenja, mora to knjigo znati na pamet. Opuščena predilnica v Št. Pavlu. Zaprli so predilnico v Št. Pavlu na Sp-Štajerskem, ki je obstojala že 80 let i» je v njej delalo 400 do 500 delavcev h» delavk. Predilnica je bila pred dvem» letoma še last tvrdke Stöcker, Hof-mann in Ko., ki jo je prodala predilni' ški akcijski družbi Ajdovščiha-Litij^ ki je pa zdaj predilnico zaprla, kcr hoče delo bolj osredotočiti. Šentpaveb' ske delavce in delavke je tvrdka del^' ma premestila v Ajdovščino in v Liti' jo, večina delavstva in uradništva je pa postavila na cesto. — Opozarjamo, da se je predilnica v Št. Pavlu zaprla šele, ko se je ustanovil predilniški trust. Res, nečuveno postopajo združeni gospodarji avstrijskih in ogrskih predilnic nasproti svojemu delavstvu. Kar na cesto ti vržejo več stotin poštenega slovenskega delavstva. Dogodki, ki smo jih doživeli, odkar se je ustanovil predilniški kartel in za njim predilniški trust, silijo delavstvo, da se združuje-Naša Jugoslovanska Strokovna Zveza ima tudi v Št. Pavlu mlado skupino. Da se skupina ni hitro razvila, so bili vzroK liberalni pazniki, trgovci in oštirji, ki so smešili našo J. S. Z., češ, da je klerikalna itd. Ubogo na cesto vrženo delavstvo v Št. Pavlu zdaj žalibog čuti na lastnem telesu, kako da je škoda, kef se ni prav vse oklenilo naše sicer mlade, a denarno že močne Jugoslovanske Strokovne Zveze, ker bi bili za prvo silo dobivali po pravilih predpisano brezposelno podporo. Naše člane po predilnicah na Slovenskem opozarjamo na žalosten dogodek v Št. Pavlu, ki naj nam delavcem in delavkam po predilnicah bodi dober, dasi bridek in hud nauk, kako nujno je potrebno, da se vse delavstvo po predilnicah združi v Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Pravnik. Privolitev v kratko podaljšanja > odpovedne dobe v svrho izvršitve prevzetega dela ne pomeni preklica odpo* vedi. Tožnik je bil skozi 7 tednov v službi toženca kot krojaški pomočnik in je bil plačan od kosa. Povprečno je zaslužil po 20 K na teden, ker je v teri času redno izgotovil tri suknje. Dne & julija 1911 je bilo tožniku radi prete' panja z njegovim delavskim tovari' šem odpovedano na 8 dni in se mu je naložilo, da v tem času izdela tri suknje. Tožnik pa je to delo šele dne 7l-julija 1911 dovršil, vsled česar se bik je njegova delavska knjižica izročil8, šele ta dan. Tožnik trdi, da ga je 1°' ženec s tem, da ga je pustil delati odpovedno dobo, zopet sprejel v slu2' bo in zahteva, ker ga je dne 2i. j utiri odpustil, odhod zaslužka za zopetb osemdnevno odpovedno dobo. Obrtu^ sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo sledečo utemeljitvijo: Tožnik je v zm° ti, ako smatra okolnost, da ga je pustil delodajalec po preteku odpovedne dobe delati, za preklic dne 8. julija 1911 dane odpovedi. Tožnik je imel v osemdnevni odpovedni dobi izgotoviti tri suknje, izvršiti torej delo, katerega je v tem času vedno dovršil, kar je bil pri tožencu v službi. Da je toženec naložil tožniku izgotovitev treh sukenj, je storil samo svojo dolžnost, obstoječo v tem, da preskrbi tožniku tudi med odpovedno dobo zaslužek. Če je tožnik namenoma počasi delal in vsled tega — vezan po § 77. obrt. reda — ni mogel pred završenim delom izstopiti, se more v tem manj uvideti krivda toženega mojstra, ker tožnik nikakor ni bil dolžan vse naloženo delo prevzeti. Tožnik bi se s pripombo, da v tako kratkem času ne bo mogel izgotoviti vse obleke, lahko zadovoljiti z enim delom odkazanega dela. Da je brez ugovora sprejel vse odkazano delo, s tem je tožnik pokazal, oziroma mora vsakdo, ki položaj nepristransko presoja, tako razumeti, da hoče še pred svojim izstopom iz službe delo izvršiti. Nikakor pa ne gre, razlagati okolnosti, da je naložil toženec tožniku delo, katerega bi zadnji prav lahko izvršil v teku odpovedne dobe in pa, da je toženec privolil, da je tožnik delo izvršil, tako, da je s tem toženec dne 8. julija 1911 dano odpoved molče preklical, posebno, ako se upošteva, da je bila odpoved stvarno utemeljena. Ker torej niso podani pogoji za vtoževano odškodnino, je bilo tožbo zavrniti. Dr. Š. Obrtno nadzorstvo. Z namenom, da se odpravijo razni neredi in zdravju ter življenju delavcev nevarne razmere po podjetjih, je dne 17. junija leta 1883, drž. zak. št. UT1, zagledal beli dan zakon o obrtnem nadzorstvu. Trgovinskemu ministru je Poverjeno v sporazumu z ministrom za notranje zadeve imenovati primerno število obrtnih nadzornikov in centralnega obrtnega nadzornika. Delovanje posamnega obrtnega nadzornika se razteza na enega ali več okrajev dežele. Trgovinski minister more vsak čas delokrog zožiti ali razširiti v okviru deželnih meja. Obrtni nadzorniki spadajo pod deželno politično oblast, v katerem okolišu leži njih uradni okraj. Izjemoma more trgovinski minister obrtnemu nadzorniku naročiti, da raztegne delovanje tudi na sosednji okraj ali deželo. Trgovinski minister ima pridržek ^usamezne stroke industrije izločiti od ^Mzorstva tam službujočih obrtnih ^dzornikov, katerih delovanje se raztegne lahko na več dežel. Naloga obrtnih nadzornikov nasproti podjetnikom in delavcem je nadzorovanje izvršitve zakonitih predpisov in sicer: 1. odredbe in naprave, katere dolžan podjetnik v varstvo življenja nroom^u (l‘Bavcev, bodisi v delavi prostorih kakor tudi v sta nova ni ako jih daje delodajalec, uvesti; ‘ 2. uporaba delavcev, dnevni delovni čas in perijodično (časovno) preki-njevanje dela; 3. vršitev delavskih Seznamov in da se nahaja delavni red, izplačilo mezd ter dela,vske izkaze v redu; 4. obrtna izobrazba mladoletnih pomožnih delavcev. Obrtni nadzornik ima tudi dolžnost kot nadzorovalni, poročevalni in posvetovalni strokovni organ biti obrtnim oblastem v pomoč pri vršitvi določb obrtnega reda. Dalje se more obrtnega nadzornika tudi pooblastiti, da odda svoj d 'mnenje glede proišenj za odobrenje obratnih naprav ali izpre-memb pri vže odobrenih, v kolikor pride v poštev zdravje in življenje delavcev. V izvršitev svoje naloge si ima obrtni nadzornik po tekoči reviziji njemu podrejenih obrtnih podjetij pridobiti poznanje svojega delokroga se tikaj očih razmer. Kakor hitro se obrtni nadzornik izkaže z od deželnega predstojnika vsako leto posebej izdano legitimacijo (izkaznico) pri lastniku podjetja ali njegovem namestniku, se mu ima dovoliti vstop v vse delavne prostore in delavska stanovanja vsakega, njega nadzorstvu spadajočega podjetja, ali njegov name'striik, sta opravičena obrtnega nadzornika pri nadzorovanju podjetja spremljati. Obrtni nadzornik ima pravico, vsako osebo, ki je v obrtnem podjetju zaposlena, tudi lastnike ali njih namestnike povsod, kjer se nahaja obrat dotičnoga podjetja, zaslišati o zadevah, spadajočih v njegov delokrog, v potrebi tudi brez prič, toda kolikor mogoče brez motenja obrata. Na zahtevo obrtnega nadzornika so obrtni podjetniki ali njih namestniki dolžni pokazati dovolilne listine z zraven spodaj(ftimi načrti njihovih obrtnih naprav. Ako kaka predznačena oseba zabrani obrtnemu nadzorniku vstop v prostore, katere ima nadzirati, se odtegne od njega zahtevani izjavi ali druge k napačni izpovedi zapeljuje, ali če obrtni lastnik ali njegov namestnik faoče pokazati dovolilnih listin in načrtov za podjetne naprave, zakrivi dotičnih, v kolikor dejanje ne spoda pod splošni kazenski zakon, prestopek in ga kaznuje obrtna oblast po določbah predpisov obrtnega reda. Ako zapazi obrtni nadzornik, da se v kakem podjetju ne izvršujejo zadostno one določbe, ki spadajo v njegov delokrog (§ 5.), ima od podjetnika zahtevati takojšnje odstranjenje takih nezakonitosti ali nedostatkov. V slučaju, da se podjetnik temu ustavlja, pa napraviti ovadbo na pristojno obrtno oblast v svrho rednega urad.nega postopanja. Okno v svet. Koliko zaslužijo kapitalisti? Nemška parobrodna družba »Hansa« je na- pravila lani čistega dobička 8,200.000 mark. Akcionarji dobe pet milijonov; 20%. Ta denar znosijo kapitalističnim pijavkam ponajveč izseljenci, med njimi tudi Slovenci. Izseljevanje Rusinov. Rusinski list »Zapisky naukovoho Tovarzystva im. Szewczenka« poroča, da se je od leta 1901 do 1909 izselilo iz preljube naše domovine 113.599 Rusinov. Nazaj iz Amerike se jih le maloi vrne. Rusinov je že zelo veliko v zahodni Kanadi. Nič čudnega, da se ljudje iz naše preljub-Ijene Avstrije tako strašno izseljujejo. Saj naša država predvsem skrbi za to, da se bogatim judom in njih grofovskim oderuškim zaveznikom dobro godi, ljudje in pred vsem delavstvo pa doma umiraj gladu. Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jožef Gostinčar. — Tisk „Katoliške tiskarne“. Le tedai doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Naibolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:“ iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Tovarne za asbestškrili „ČEHU“ družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krouski materijal Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 FN T J ITI Ä mm LiiHfflana H. UIUUHI, Prešnou iti priporoča svojo veliko zalogo čevljev do-:: mačega izdelka :: 1) // \v~ I // \\ // \V 7/ Vv 7/ // Solidno izdelane dežnike m SGinčnike priporoča po najnižjih cenah L. Mikusch, Ä'Ä \\ // W // W // \\ \\ {Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F Mprfnl LJOBLJHHH 1 . USCI JUl Mestni trg 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavio, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlc, volne, bombaža, sukanca itd. Skedtsskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drug'h risb. 0 Pozor, slovenska delavska društva! 0 Cene najnižje. Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Česniku) LJUBLJHIM Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Cene najnižje. 0 Postrežba poštena in zanesljiva. 01 Razširjajte il delavstvom Daše glasila ,Našo Moč4. — 48 45 — 12 447 )Urada’ k;ier -ie sedež obrtu- (uPr- sod- 30. novembra 1010, štev. Zakon določa, da je dokaz usposobljenosti za nastop kakega rokodelskega obrta doprinesti z učnim in delavskim izpričevalpm. Kot taka izpričevala pa morejo veljati samo tista, ki odgovarjajo zakonitim predpisom o tem, kako se taka izpričevala izstavijo, to se pravi, da so izstavljena od gospodarja, oziroma delodajalca. Ako kaka stranka nima takih izpričeval, pač pa more na drugačen način dokazati, da sa je priučila obrtu in je delala v tem obrtu, potem ji po § 14 c ostane samo možnost, da na podlagi tega prosi, da se ji odpusti dokaz usposobljenosti. Iz tega mesta v zakonu sledi, kako se je ravnati v takem slučaju, ko niso na razpolago redna izpričevala in se tudi ne morejo več dobiti, iz česar izhaja, da sama potrdila o tem, da je učno razmerje res obstajalo, in da je kdo delal kot pomočnik, ne morejo nadomestiti rednih izpričeval, čeprav bi bila morda ta potrdila izdana nd pristojne zadruge v obliki učnega ali delavskega izpričevala. (Upr. sod. 24. marca 1911, št. 3154.) Ob presoji vprašanja, če je učno pismo smatrati za veljavno ali ne, ni merodajna okolnost, če je učni gospodar že dalj časa izvrševal obrt in če je imel potrebno strokovno znanje, tako da je mogel vajenca v tem obtu izučiti. V poštev pride le, če je! bil učni gospodar sam opravičen izvrševati dotični obrt. (Upr. sod. 7. decembra 1910, št. 12.789.) Obrtna oblast ima pravico, tudi od pristojne zadruge izdano učno pismo pregledati, če je veljavno. Kajti po § 14 f obrtnega reda ima obrtna oblast dolžnost, da ne vrne stranki ponarejenih, ali nepravih ali takih dokizil, katere izpozna za neveljavna; da pa more obrtna oblast to storiti, mora poprej dokazila pregledati. (Upr sod 7. decembra 1910, št. 12.789.) Obrtne zadruge imajo dolžnost, da za one vajence rokodelski UnHOV-’ ki ^im. PriPadaj°. določijo čas, kako dolgo naj traja učn nravii111 n?oraj0 to določiti z gotovo številko. Nikakor (bi ne bil uč 1 u1Ck CG zadruga v svojin pravilih določila vse zakonite mej likrf ča0. ( ni- tak .način,da bi povedala le, koliko časa največ in k( nn,inMHSmllajrnan^. sme bajati učna doba, natanko pa učno dob in vfliencarrreTvUSti3a ueni Pogodbi, t. j. dogovoru med gospodarjei smela 7-1 vaPa ni nobene zapreke, da bi zadTuga n Da ako sl daniCdr^iZ f n-h obrtnih vrst določiti različno učno dobi ua, aKo so dam določeni, v pravilih navedeni pogoji, sme zadrug W m va3ence obrtne vrste določiti različno dolgo učno dobi S da smejo priti pri tem v poštev le take okolnosti, vsled kateri kot vajenec.« — Popolnoma se nadomesti dokaz pFbdpisane učne dobe v trgovinskem obrtu z izpričevalom o uspešnem obisku kake javne ali take dvorazredne trgovske šole, ki ima pravico javnosti ali z izpričevalom o uspešno dovršenem obiskovanju kake javne ali s pravico javnosti opremljene srednje šole (višje gimnazije, višje realke). V odhodnih izpričevalih, omenjenih dvo-razrednih trgovskih šol je pripomniti, da je s tem izprličevalom podan dokaz, da je učno razmerje v trgovinskem obrtu redno dovršeno. — Z izpričevali kake višje trgovske šole (trgovske akademije) se nadomešča ne samo dokaz o popolnoma dovršeni učni dobi, ampak se tudi predpisana dvoletna služba v trgovskem obrtu skrajša na eno leto. Absolventom višjih trgovskih šol je za enake šteti, ki so po dovršeni srednji šoli uspešno obiskovali kot redni slušatelji kak abiturijentski tečaj, katerega uredbo je potrdilo naučno ministrstvo. Dvorazredni slovenski trgovski šoli v Ljubljani se je (z razpisom trg. min. z dne 26. septembra 1911, št. 26.597) podelila pravica, da nadomeščajo njena odhodna izpričevala dokazilo o pravilno dovršeni učni dobi v trgovinskih obrtih. Za dokaz sposobnosti za nastop kakega v § 38., odst. 3. in 4. imenovanega trgovinskega obrta se zahteva, da moka skupna uporaba v dotičnem obrtu znašati najmanj pet let. Pri tem se jemlje v poštev le čas, ki ga je kdo prebil v dotičnem obrtu kot vajenec in pomočnik, to je čas, ki ga je dotičnik prebil v trgovini kot nesamostojen uslužbenec, dočim se ne jemlje v poštev čas, v katerem je dotičnik samostojno izvrševal obrt. (Upr. sod. 17. januarja 1912, št. 556.) Odpustiti dokaz sposobnosti po § 13. a, zadnji odstavek, »more« obrtna oblast le »izjemoma«. Iz tega sledi, da stranka nima pravice zahtevati, da bi se ji dokaz sposobnosti moral odpustiti; tega ne more zahtevati niti tedaj, ako so izpolnjeni vsi pogoji, katere določa zakon za odpustitev dokaza sposobnosti. Odločiti o tem, ali se ta dokaz sposobnosti odpusti ali ne, je prfepuščeno svobodnemu preudarku obrtne oblasii. (Upr. sod., dne 13. novembra 1911, št. 11.463.) h) PRI ROKODELSKIH OBRTIH. § 14. Kdor hoče začeti rokodelski obrt, se mora ravnati po predpisih §§ 11, 12 in 13 ter vrhutega dokazati svojo usposobljenost, in sicer: 1. mora dokazati, da se je učno razmerje redno dovršilo, in sicer izkažejo to tisti, ki so se izučili pri obrtnikih, kateri so bili člani kake zadruge, s pomagaškim pismom, izdanim od iSP ^ IM Makljaua, Prešernova HÜta 9 priporočala svojo aajvečjo zalogo Izgotovijesih oblek za gospođe, dečke in otroke. Movosilfkonfekciü ra dame. Slada £a!-za!trkl F?*!? 50% jpršlirsnka in okusen zajtrk, južina! doselila .. žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo »Sadni čaj. Ako se ga uporablja pri doienčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladili čaj ima ime Sladin in 'e vec*n0 bolj priljubljen. Povsod V4kg zavoj 60 vin. KSaULS Tudi, pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trrikoczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. G avne zaloge na Dunaju: le-lcili na/se obme/e vSimon^Mnetetea pJC/ubJ/ani t/Cbločvorske. ulic»2&. VkApunöutifc/amMla dtj/oselrBpdaihü. FR. P. ZAJEC, Ljubljana Stari trg št. 9. Izprašani optik. Zalagalelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd. Največji optični zavod. Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo n at a n -čno po naročilu in zdravniških predpisih. — Nadalje priporočam svojo veliko izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. Vsa popravila izvršujem v s\oji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik. Lesam „Pri frei“ ir. Pl. OßMc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, s eklenica 20 v. Vi-aplj ce za želodec, izvrstno, krepil o in slast do jed> pospešujoče sredstvo, st', kieuica 40 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklcreca 50 v. Posipalni prašek, proti ocjnjivanju otro* in psoti potenju nog, škatlica 50 v. Ribje olje, steklenica t krono in 2#kroni. Salicilni kolodij, za > dstramtev ku.jih očes in trde kožv, steklenica 70 v. ,,Sladin“ za o;roke, škatla 00 v. Tinktura za želodec, o v sredstvo, steklen ca 20 v. Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steku niča 1 krono. Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 kroi e 80 v. vajalno in želodec krepilno Edina im najkrajša linija u Ameriko! Samo 5 dni! iz Hawre v New-York francoska prek-morska družba. Veljavne vozne liste IŠifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni in brezplačna po- Cn jasnila daje samo EUa dfroffvKlLpva potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“ Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov ----- Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na sledilna ognjišča •in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. la»; IVAH MXimSIN ! =====================—-- Srajska cssla i? priporoča svojo bogato zašogo raznovrstnih voziti!* koles Ist štvaififti strojev — sa rodbino in obrt. — ^iiiBnmiEiss^iSEasit^säüziijgLaiimimBHSEvTiisisHBm^iaiiomseLiuiEgiui^ = Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: !§ j BIOGLOBIN J S Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. | g Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. | g V steklenicah po K 3'SO in K 2'— v vsaki g g lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: i J m R. Sušnik j I lekarna „Pri zlatem jelenu“ I I Ljubljsna, Marijin trg. | üiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiimiiiiiimiiiiimiiihüimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR fc- SS KS g3 '3 01 en o IB N prejema ^hranilne uloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne ter jih obrestuje po 4 V. brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih IOO kron čistih 4*75 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hraniinične položnice na razpolago. Fran Povše, komercialni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec, predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpredsednik; odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št.Vidu nad Ljubljano; Dr. Josip Dermastia ; Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici; Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik „Ljudske posojilnice“; Ivan Pollak ml., tovarnar; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku. Za hranilne uloge jamči dežela Kranjska. 51 ^f|§ la l?aniisge igMja jpino üraEjs^a. iajboljša, najsiglorsiejša prilika za šfedesijei Penami presnel Lfiileez E2 misijonov M. Stelle ©f®§ la 22 mlilonon E. Lisfis giiPiici K 704.939*27. UKU MUHICI registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6 pritličje v lastni hiši nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo IS I j m N Sfl BI 3 S! a N. £ M X — 46 — zadruge (§ 104) ; tisti pa, ki so se izučili v tovarniških obtnih podjetjih ali v takih obratih, kojih imetniki niso bili člani kake zadruge, pa naj se; izkažejo z učnim i z p r i č e v a 1 o m., potrjenim od občinskega oblastva tiste občine, v kateri se je nahajal obrt, oziroma z u č n i m i i z p r i č e v a l i in z izpričevalom oprestanipoma-gaški preizkušnji (§ 104d); 2. sc mora izkazati z delavskim izpričevalom, oziroma z delavskimi izpričevali, da je delal več let kot pomočnik v dotičnem obrtu, v tovarniškem obratu, ki je temu obrtu podoben, ali pa; v tovarniški delavnici, koje obrat je podoben temu obrtu (§ 81). Delavsko izpričevalo mora biti potrjeno od zadružnega načel-ništva, in ako delodajalec ni bil član kake zadruge, pa od občinskega oblastva tiste občine, v kateri se je obrt opravljal. Učna doba ne sme trajati manj nego dve leti in ne več nego štiri leta. V teh mejah določi zadružni zbor po § 114, lit. b, oziroma § 119 c, lit. f, učno dobo za vajence, ki pripadajo zadrugi. Ako to ni določeno v pravilih, se dogovori število let v navedenih mejah v učni pogodbi. Delo kot pomogač (pomočnik), oziroma kot tovarniški delavec mora trajati najmanj tri leta. Kdor hoče samostojno izvrševati kak rokodelski obrt, mora pred pričetkom obrtovanja obrtnemu oblastvu prve stopnje prijaviti, da namerava začeti baviti se z obrtom. Oblast prve stopnje je okrajno glavarstvo, oziroma v mestih z lastnim statutom mestni magistrat. Prijava se lahko vloži pismeno, ali pa tudi ustmeno (»se da na zapisnik«), Kolkovati je prijavo tako, kakor je bilo to povedano pri § 12. V tej prijavi je navesti ime in priimek, starost, bivališče in državljanstvo podjetnikovo, dalje nameravani obrt, pri čemer je natančno navesti predmet obrata, in slednjič kraj, kjer se bo obrat izvrševal. Ako je za nastop obrta potrebno dovoljenje zakonitega zastopnika (varuha) in pristojne sodnije (§ 2), je treba v prijavi tudi to navesti. V ta namen si mora stranka preskrbeti potrebne listine, kakor n. pr.: rojstni ali krstni list, domovinski list, poročni list, delovno ali poselsko knjižico, vojaški list, potrdilo občine o pristojnosti itd. Dalje je ob prijavi vsakega rokodelskega obrta dokazati usposobljenost in je treba v ta namen obrtnemu oblastvu predložiti: 1. pomagaško pismo one zadruge, kateri je pripadal tisti obrtnik, pri katerem je dotičnik dovršil učno dobo. Ako pa obrtnik, pri katerem je bila dovršena učna doba, ni pripadal nobeni zadrugi, — 47 — ali ako se je učna doba dovršila v kakem tovarniškem podjetju, potem je treba predložiti 2. učno izpričevalo, katero mora biti potrjeno od občinskega urada tistega kraja, v katerem se je učna doba dovršila. S pomagaškim pismom, oziroma z učnim izpričevalom se dokaže, da se je dotičnik dosti časa učil obrta kot vajenec. To pa še ne zadostuje; dotičnik mora poleg tega še dokazati, da je najmanj tri leta delal kot pomočnik v tem obrtu ali v kakem sorodnem in podobj-iem tovarniškem podjetju, oziroma v kaki tovarniški delavnici, katere obrat je temu obrtu podoben. To se dokaže s tem, da se predloži 3. delavsko izpričevalo, ki mora biti potrjeno od pristojne zadruge, oziroma če gospodar ni pripadal nobeni zadrugi, od občinskega urada tistega kraja, v katerem je bil sedež dotičnega obrta, v katerem je delal kot pomočnik. 4 Slednjič je treba predložiti potrdilo zadruge o pla-ča ni pristopnini (§ 107). Iz razdelitve rokodelskih obrtov v § 1. je razvidnjo, da je v posameznih, pod eno številko navedenih skupinah ondi naštetih več različnih, toda sorodnih in podobnih obrtov. Ta razdelitev ima svoj poseben pomen. Dokaz sposobnosti, ki ga kdo doprinese za en, v dotični skupini navedeni obrt, velja namreč tudi za vse druge, pod dotično številko imenovane obrte. Tako je n. pr. tisti, ki se je izučil jermenarskemu obrtu (točka 28.), s tem usposobljen za vse druge, v tej točki naštete obrte, to je za obrt torbarjev ali obrt bičarjev ali obrt sedlarjev ali za obrt izdelovanja konjske oprave. V interesu obrtnikov je s tem ukrenjeno, da je omogočen prehod od enega do drugega, v dotični skupini imenovanega obrta, oziroma je s tem poskrbljeno, da se more istočasno izvrševati več sorodnih si obrtov. Izpričevala, ki se v § 14 obrtnega reda zahtevajo kot dokaz usposobljenosti za nastop kakega rokodelskega obrta, moirejo vj izjemnih slučajih (n. pr. ako je obrtni lastnik umrl) izdati tudi osebe, ki so pravno upravičene zastopati obrtnega lastnika, oziroma njegovi pravni nasledniki; dejstvo, da izpričevalo ni izdano od (umrlega) učnega gospodarja in delodajalca, se torej ne more smatrati kot zadosten vzrok odreči obrtni list. Tudi če manjka na izpričevalu potrdilo zadruge ali občinskega urada, ni to zadostna upravičba, da bi se odrekel obrtni list, ako potrdi vsebino izpričevala kot pravilno občinski urad, do katerega se je obrtna oblast prve stopnje kesneje obrnila za pojasnilo. S tem uradnim potrdilom je zadoščeno v § 14 obrtnega reda določeni zahtevi glede potrdila tistega občin-