Povorka narodnih noš tudi letos odpadla Drugi konec tedna v septembru bi Kamnik znova moral biti v znamenju oblacilne dedišcine, a je povorka že tretje leto zapored odpadla. Organizatorji so kljub vsemu pripravili vec dogodkov, izšla pa je tudi bogata monografija z naslovom Pokažem se fantu v pisanem gvantu. Jasna Paladin Kamnik – V Zavodu za turi­zem in šport Kamnik oziro-ma v organizacijskem odbo­ru jubilejne, že petdesete prireditve, ki ga je vodil pod-župan Sandi Uršic, so do zadnjega upali, da bodo v Kamnik lahko znova priva­bili na tisoce ljubiteljev na­rodnih noš in oblacilne de­dišcine, a ni šlo. Ce je povor­ka pred dvema letoma od­padla zaradi dežja, so bile tokrat že drugic zapored do organizatorjev neprijazne epidemiološke razmere in vsi strogi ukrepi, ki so one­mogocili organizacijo tako množicne prireditve. »Zara­di skrbi za varnost in zdrav­je vseh udeležencev na pri­reditvi smo se odlocili, da prireditev odpovemo. Težav­nost prireditve narekujejo vsebine in število udeležen­cev, torej eminenten znacaj. Težavnost organizacije pa je zaradi pravno oporecnih iz­vajanj izvršilne veje oblasti podeseterjena,« je odlocitev javnosti sporocil direktor Zavoda Rok Jarc. Ljubitelji oblacilne dedišcine so kljub vsemu prišli na svoj racun. Predvsem so na Zavo­du za turizem in šport Ka­mnik lahko ponosni na izid knjige Pokažem se fantu v pisanem gvantu, ki so jo iz­dali ob petdesetih Dnevih narodnih noš in oblacilne dedišcine v Kamniku. Predstavili so jo v petek, 10. septembra, v Galeriji Miha Maleš. Gre za obsežno, s sli­kovnim gradivom izredno bogato monografijo, kakršne Kamnik doslej še ni imel; predstavlja narodno nošo kot pojav, njen razvoj in sestav­ne dele, ter dolgoletno prire­ditev v Kamniku in širši kon­tekst, kamor jo uvršcamo. OBCINSKE NOVICE Obcina obnavlja kulturne domove Obcina Kamnik sistematic­no obnavlja kulturne domo­ve po krajevnih skupnostih, letos bodo vsaj delno obno­vili štiri, hkrati pa bo ener­getske sanacije in drugih no-vosti deležen tudi osrednji Dom kulture Kamnik. stran 2 Foto: Jasna Paladin »Moj prispevek v knjigi je besedilo o narodnih nošah na Slovenskem, torej o tem, kar se je razvilo v prepoznav­ni znak slovenstva, v poveza-vi z avbo, peco in drugimi sestavinami. Skušal sem predstaviti zgodovinski ra­zvoj vse do sredine 20. stole-tja in tudi posamezne kose, ki sestavljajo t. i. narodno nošo – od glave do pete, ka­kor recemo. Predstavil sem, kakšne so stvari bile nekdaj in kakšne možnosti obstaja­jo danes. Taka knjiga se si­cer ne bere kot roman, a sem si želel, da bo kljub strokovnosti razumljiva in zanimiva najširši množici ljubiteljev oblacilne dedišci­ne, saj odgovarja tudi na naj­bolj pogosta vprašanja, kot denimo ali morajo oblacila biti škrobljena, ali peca sodi k t. i. gorenjski narodni noši, morajo škornji biti potegnje­ni cez kolena ali ne,« nam je povedal eden najvecjih stro­ DRUŠTVA Hišica dobre volje Brezjanom se je konec letoš­njega poletja uresnicila dol­goletna želja. Na vasi so postavili cakalnico za otroke, ki se v bližnjo šolo vozijo s šolskim kombijem. stran 8 kovnjakov za oblacilno dedi-šcino pri nas, etnolog dr. Bojan Knific, ki je besedilo za knjigo napisal skupaj s kamniško etnologinjo dr. Marijo Klobcar. Ta se je po­svetila predvsem razvoju prireditve Dnevi narodnih noš in oblacilne dedišcine in širšemu kontekstu, kamor jo uvršcamo. »Posvetila sem se razvoju fenomena naro­dnih noš v našem lokalnem okolju; Kamnik je namrec v tem prav poseben, predvsem z vidika razmerja med me-stom in okolico. Želela sem predstaviti, zakaj se je to ma-nifestiranje pri nas tako zelo ukoreninilo in vztrajalo v vseh teh desetletjih in razlic­nih okolišcinah. Knjiga v mojem delu predstavlja Ka­mnik in okolico iz perspekti­ve slavnostnega oblacenja,« pravi Klobcarjeva. Knjigo, ki je izšla v nakladi tisoc izvodov in je naprodaj v prostorih Turisticno-infor­ ŠPORT Svetovno prvenstvo v kegljanju Avgusta je v Kamniku in Kra­nju potekalo 20. svetovno prvenstvo za mladinke in mladince ter mlajše clanice in clane. To je bil do sedaj najvecji mednarodni dogo­dek na kamniškem kegljišcu. stran 10 macijskega centra (TIC) na Glavnem trgu, je uredila Breda Podbrežnik Vukmir, v uredniškem odboru pa sta sodelovala še Tone Fticar in Zora Torkar. Že dva dni pred predstavitvi­jo knjige, 8. septembra, so v sklopu letošnjega dogajanja v prostorih Obcine Kamnik odprli razstavo Dušana Let-narja iz Foto kluba Kamnik z naslovom Mimonoše. Raz­stavljene fotografije so bile posnete leta 2018 na zadnji povorki, in to na filmski trak s 50-milimetrskim objekti­vom, ki najbolj približa foto­aparat cloveškemu pogledu. Razvil jih je v klubski temni­ci, kar danes zahteva nema-lo znanja in potrpežljivosti. Avtorja je na odprtju predstavil podpredsednik Foto kluba Kamnik Aleš Se-nožetnik, za prispevek pa se mu je zahvalil tudi župan Matej Slapar. .6. stran ZANIMIVOSTI Divja Slovenija zdaj tudi na filmu S premiero v Arboretumu Volcji Potok je svojo pot po domacih in tujih kinemato­grafih zacel težko pricakova­ni slovenski dokumentarni film Divja Slovenija. Nekaj kadrov so ustvarjalci posneli tudi na Veliki planini. stran 12 Zanimanje za cepljenje se povecuje Število okužb z novim koronavirusom hitro narašca tudi na Kamniškem, kjer zbolevajo predvsem necepljeni in tisti, ki še nimajo polne zašcite, opažajo v Zdravstvenem domu Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – O precepljenosti zoper covid-19 in cepivu smo se pred t. i. cetrtim va­lom epidemije pogovarjali z direktorjem Zdravstvene­ga doma Kamnik Sašem Reboljem. Kolikšen je odstotek ceplje­nih zoper covid-19 v obcini Kamnik? Kako ocenjujete to številko? V obcini Kamnik je trenu­tno precepljenih 49 odstot­kov prebivalcev s prvim od­merkom, 47,7 odstotka pa z obema odmerkoma. Nekoli­ko boljše izpade podatek, ce gledamo zgolj starejše od 18 let, kjer je precepljenih 59,5 odstotka s prvim in 54,6 od­stotka z obema odmerkoma. Precepljenost sicer narašca s starostjo, kar je dober po­datek, tudi precepljenost na našem obmocju je nekoliko boljša od državnega povpre-cja, žal pa je še vedno precej dalec od precepljenosti, ki bi nam omogocila varno jesen. .3. stran Prioriteta krajevne skupnosti je izpolnjena V Nevljah so tudi uradno odprli varno šolsko pot, novo krožišce in druge pridobitve, ki so jih zgradili v minulem letu. Jasna Paladin Nevlje – Vodstvo Krajevne skupnosti Nevlje je že v za-cetku tega mandata kot eno od najpomembnejših priori-tet poudarilo ureditev varne šolske poti pred podružnic­no šolo in na obcini so jim prisluhnili. Od lanske jeseni so v dveh gradbenih fazah tako uredili grbine za umirjanje prome­ta, manjše povozno krožišce pred šolo in talne oznake za pešce, hkrati pa so krajani dobili tudi opticno omrežje dveh operaterjev, novo javno razsvetljavo, delno prenov­ljen vodovod in na novo as-faltirano cestišce. Skupna vrednost del je do-brih 250 tisoc evrov; vecino je zagotovila obcina iz pro-racuna. .3. stran Ovir za zacetek gradnje šole ni vec Kamnik – Postopki vseh razpisov, potrebnih za zacetek gradnje nove stavbe Osnovne šole Frana Albrehta, so za­kljuceni. Po tem, ko se je z revizijskim postopkom zavlekla izbira izvajalca, se je na izbiro pritožil tudi eden od neizbra­nih ponudnikov nadzora gradnje, a je Državna revizijska komisija tudi v tem postopku minuli konec tedna odlocila v prid narocnika, torej Obcine Kamnik. Na obcini so nam po­trdili, da ovir za zacetek gradnje ni vec in da bodo temeljni kamen slovesno položili še v septembru. J. P. Obcinske novice Obnova obvoznice in ceste v Tuhinjski dolini Jasna Paladin Kamnik, Zgornji Tuhinj – Direkcija RS za infrastruk­turo je v zacetku septembra zacela težko pricakovano ob-novo kamniške obvoznice, ki bo med križišcem pri Gi­mnaziji in srednji šoli Ru-dolfa Maistra in križišcem pri Avto Cerar potekala v šestnajstih fazah, trajala pa bo predvidoma dva meseca. Zaradi gradnje so na cesti delne zapore, promet pa v prometnih konicah usmer­jajo prometniki, saj bi ob semaforjih bilo gnece še vec. Tako izvajalci kot obcin-ska uprava voznike prosijo za strpnost. Država pa je v teh dneh za-cela prenavljati tudi dva dotrajana odseka ceste skozi Tuhinjsko dolino, in sicer med Šmartnim v Tuhinju in Zgornjim Tuhinjem ter od Zgornjega Tuhinja preko Kozjaka do odcepa za Kekca. »Država bo tako obnovila vec kot šest kilometrov dr­žavnih cest na obmocju naše obcine, za to pa bo na­menila slabe tri milijone evrov. Verjamem, da bodo tak tempo obnov nadaljevali tudi v prihodnje; obljublje­nega ni še nic, a v nacrtu prihodnje leto je obnova od­sekov ceste v dolini Crne,« nam je povedal župan Matej Slapar. Izšel je prirocnik za ravnanje z odpadki Jasna Paladin Kamnik – Obcina Kamnik in podjetje Publikus, ki je v obcini koncesionar za rav­nanje z odpadki, sta izdala prirocno knjižico z nasveti za odgovorno ravnanje z odpadki, ki je priložena da­našnji številki obcinskega glasila Kamnican-ka in so jo prejela vsa gospodinjstva v obcini. V njej je predstavljen novi Zbirni center Suhadole, ki so ga odprli spomladi, ter vrsta uporabnih podatkov o tem, kdo, kako in kdaj tam lahko odda odpadke ter kam kakšen odpadek sodi. Med drugim lahko izvemo, kaj vse sodi med kosovne, ne­varne in elektronske odpad­ke, kam s starimi oblacili in kako ravnati z biološkimi odpadki. V prirocniku najdemo tudi kupon za brezplacni odvoz kosovnih odpadkov. Na obcini in v družbi Publi­kus si želijo, da bi obcani prirocnik prebrali in ga shranili in da jim bodo za­pisana navodila v pomoc pri odgovornem ravnanju z odpadki. ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2021 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 8. oktobra 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 30. septembra 2021. Obcina obnavlja kulturne domove Obcina Kamnik že vec let sistematicno obnavlja kulturne domove po krajevnih skupnostih, letos bodo vsaj delno obnovili štiri, hkrati pa bo energetske sanacije in nekaterih drugih novosti deležen tudi osrednji Dom kulture Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – Obcina je v letoš­njem proracunu za obnovo krajevnih kulturnih domov – številni so po desetletjih uporabe že mocno dotrajani – namenila vec kot 85 tisoc evrov, na vrsto pa bodo priš­li domovi v krajevnih sku­pnostih Godic, Kamniška Bistrica, Srednja vas in Šmartno v Tuhinju. »Poleg financnih sredstev, ki jih je in jih še bo v nas­lednjih letih v obnovo in vzdrževanje krajevnih do-mov vložila obcina, je izred-no pomemben tudi vložek krajank in krajanov, tako njihovo prostovoljno delo pri sanaciji kot pri razvoju kulturnega življenja in dru­gih vsebin, ki bogatijo živ­ljenje v domovih in s tem v krajevnih skupnostih. S svojim delom tako tudi kra­janke in krajani skrbite, da se infrastruktura ohranja in da kultura živi,« pravi žu-pan Matej Slapar, ki pa nam je predstavil še eno ve­liko investicijo na podrocju kulturne infrastrukture, pravzaprav dve, ki se letos izvajata v Domu kulture Ka­mnik. Konec avgusta se je zacela energetska prenova objekta Doma kulture Ka- Na Vranji Peci veseli igrišca Obcina je pred novim šolskim letom uredila vecnamensko plošcad pri podružnicni šoli na Vranji Peci in prenovila šolsko igrišce v Zgornjem Tuhinju. Jasna Paladin Vranja Pec, Zgornji Tuhinj – Obcina je vecnamensko plošcad v bližini podružnic­ne šole na Vranji Peci zacela urejati že avgusta, pred tem pa so podpisali tripartitno pogodbo tudi z Župnijo Vra­nja Pec, saj je slednja zago­tovila potrebno zemljišce. Površino so asfaltirali, uredi­li odvodnjavanje, ob ograji postavili koš za košarko, do-dali prenosni gol in klop za posedanje ter vse skupaj zaš-citili z novo ograjo, prav tako pa tudi okna na fasadi šole. Ucenci iz omenjene podru­žnicne šole bodo tako pouk športne vzgoje odslej izvajali na igrišcu, ki ga do sedaj niso imeli, nova plošcad pa je velika pridobitev tudi za pre­ostale krajane Vranje Peci in okolice. Kot nam je povedal župan Matej Slapar, je bila mnik, v okviru katere bodo zamenjana okna in vrata na stavbi, izolirano bo podstrešje in zamenjana streha, na strehi se bo zgra­dila soncna elektrarna in iz­vedla izolacija celotnega objekta. Za manjšo porabo energije se bo stara pec za­menjala z energetsko varcnejšo. Skupaj s sanacijo in optimi­zacijo razsvetljave, ki je vkljucena v projekt energet­ske sanacije objekta, bo ob­cina kot loceno investicijo izvedla tudi namestitev no-vih lucnih in scenskih vle­kov. Za slednjo investicijo je namenjenih 261 tisoc evrov, od tega je Ministrstvo za kulturo odobrilo 106.557 evrov nepovratnih sredstev. »Obcina bo z energetsko sa­nacijo Doma kulture Ka­mnik in s prenovo kulturnih domov v krajevnih skupno­stih na obmocju obcine ustvarjala možnosti in pri­ložnosti za nadaljnji razvoj kulture. To je še posebej po­membno v casu, ko so bile ureditev igrišca ena od prio­ritet krajevne skupnosti; slednja je hkrati zagotovila tudi denar za asfaltiranje parkirnih površin ob pokopa­lišcu (na nasprotni strani plošcadi), kar daje celotne-mu kompleksu novo, ureje-no podobo. Investicija je sta-la približno 26 tisoc evrov. Sanacije je bilo to poletje deležno tudi igrišce pri po­družnicni šoli v Zgornjem Tuhinju, ki se je zacela že pred nekaj leti. Tudi ta pro-jekt je obcina izpeljala v so-delovanju s krajevno skupnostjo in Športnim društvom Zgornji Tuhinj, rezultat pa je nova ograja, kulturne dejavnosti zaradi omejevanja druženja v casu epidemije ustavljene. Na ob­cini se zavedamo, da je kul­tura pomemben del naše skupnosti, in si želimo, da tako ostane tudi v prihod­nje,« je še poudaril župan in omenil še uspešen pilotni projekt, ki poteka v obcini, StimulArt, ki na podrocju kulture povezuje mlade z urbanim razvojem mesta in, kar je za mlade kulturnike posebej pomembno, z go-spodarstvom. podporni zid in podlaga iz umetne mase, ki je na igri-šcu nadomestila pesek. Tudi to igrišce ne bo služilo le ucencem, ampak tudi drugim krajanom. V kratkem se bo zacela tudi gradnja športnega igrišca na Gozdu. Razpis za izvajalca je zakljucen, dela bo izvajalo podjetje KPL, gradnja pa bo predvidoma zakljucena v dveh mesecih. »Ta projekt je sofinanciran s strani mi-nistrstva za izobraževanje, znanost in šport, namenjen pa bo krajanom za rekreaci­jo in gasilcem za vadbo, po potrebi pa ga bomo lahko spremenili tudi v parki­rišce,« nam je še povedal župan in poudaril, da bodo urejanje igrišc po krajih na­daljevali tudi v prihodnje. Eno od pobud so nedavno tako podali krajani Brezij nad Kamnikom. Obcinske novice Zanimanje za cepljenje se povecuje in zato tudi pri nenarocenih praviloma za cepljenje ni .1. stran daljšega cakanja. Se je zanimanje za cepljenje povecalo z dnem, ko so hitri testi postali placljivi? Kako pa je s tretjimi odmer­ ki? Interes za cepljenje se v zad- Cepljenje s tretjim odmer­vecanja ne bi pripisoval njem casu res povecuje. Po- kom smo že zaceli. Cepljenje zgolj placljivosti hitrih te- s tretjo dozo zacenjamo po stov, ampak povecanemu šestih mesecih od predhod­strahu pred boleznijo ob nega odmerka predvsem pri strmem narašcanju števila starejših od 70 let ter oskrbo­okužb. Opazili smo tudi vancih Doma za starejše ob-okužbe pri ljudeh, »ki so se cane Kamnik ter tudi pri mlajših, ki bi to želeli. S tre­ tjim odmerkom cepimo ob cetrtkih med 12. in 14. uro v Predsednica KS Nevlje Vanja Flis Gricar in vodja POŠ zelo pazili« ali ki »nikoli ne gredo od doma«, in celo pri nekaj tistih, ki obstoj virusa zanikajo. Dolocen odstotek ljudi cepi- Foto: Gorazd Kavcic prostorih cepilnega centra na Nevlje Vesna Podgoršek / Foto: Jasna Paladin zgornjem vhodu v Zdra­vstveni dom Kamnik, tam, stopili s plina, smo svoj na-kako šele otroci,« nam je po- Direktor Zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj kjer izvajamo tudi vsa preos­ vu še vedno ne zaupa. Kaj men dosegli. Ce smo zašciti-vedala in dodala, da si zdaj jim lahko poveste kot zdrav­nik? Ste zabeležili veliko ne­želenih stranskih ucinkov? Cepljenje proti novemu ko­ronavirusu je izredno varno. Ce pa ga primerjamo s stranskimi ucinki samega covida-19, je razlika v var-nosti cepljenja proti bolezni res ogromna. Boleco ramo po cepljenju ima marsikdo, kot pri vseh cepljenjih. Vro-cine po cepljenju smo precej vec opažali po cepivu Astra-Zenece kot po Pfizerjeve-mu, pogosteje se je pojavlja-la pri mlajših. Vrocina je pricakovan stranski ucinek cepljenja, sicer neprijetna, ampak nenevarna in pravi­loma mine v dveh dneh. Os-tali stranski ucinki so zelo redki in v primerjavi s samo boleznijo s skorajda zane­marljivo pojavnostjo. Kaj torej sporocate tistim, ki se še niso cepili in imajo v zvezi s tem še vedno pomi­sleke? Razumem strah pred igla-mi in zbadanjem, razumem tudi odpor do tega, da imaš po morebitni vrocini po cepljenju pokvarjen dan ali dva. Mislim pa, da ce smo še tako previdni, slej ko prej staknemo okužbo in se je bolje cepiti prej kot obžalo­vati kasneje. Tudi ce jo med samo boleznijo poceni od­telesu, kašelj, omotica in še številne druge. Te težave so izredno neprijetne, trajajo lahko še mesece po prebo­leli bolezni in lahko drama-ticno poslabšajo kvaliteto življenja. Smrtnost, kisik ali ventilator še dalec niso edina težava, kamor nas lahko pripelje okužba, in naštete težave se ne pojavljajo zgolj pri starej­ših. Da ne omenjamo multi-organskih težav, ki jih povzroca bolezen, avtoimu­nih bolezni, ki jih lahko Nestrpnost opažamo že dlje casa. Ko smo pozimi sode­lavcem drive-in testiranja zagotovili plinsko ogrevanje, so ga nemudoma ukradli, da ne govorim o sovražnih gra­fitih na hišici za testiranje, potrganih žlebovih, verbal-nih napadih na moje sode­lavce in sodelavke … Kakšni so sicer te dni pogoji za obisk Zdravstvenega doma Kamnik? Je treba iz­polniti pogoj PCT? tala cepljenja zoper covid-19. Kaj še sporocate obcanom? Število okužb v tem valu tudi na Kamniškem zelo hit-ro narašca. Pri delu opaža-mo, da zbolevajo predvsem necepljeni in tisti bolniki, ki še nimajo polne zašcite. Pri cepljenih je v primeru bo­lezni potek blažji. V primer-javi z obdobjem v lanskem letu s podobnim številom okužb kot sedaj opažamo le­tos nekaj manj bolnikov s težjim potekom bolezni. sproži, vnetnih bolezni …, ki »Cepljenje proti novemu koronavirusu je nas pripeljejo do dolgotraj­ne in pogosto bolnišnicne izredno varno. Ce pa ga primerjamo s rehabilitacije. stranskimi ucinki samega covida-19, je razlika v varnosti cepljenja proti bolezni res ogromna. Pred nekaj dnevi so neznan­ci v Kamniku požgali tocko Stranski ucinki so zelo redki in v primerjavi s za izvajanje hitrih testov samo boleznijo s skorajda zanemarljivo pred Domom kulture Ka­ pojavnostjo.« mnik in na prizorišcu pusti­ li letake z napisi »Stop PCT terorju«. Ali zdravstveni de­lavci vsakodnevno zaznavate to nestrpnost, tudi grožnje morda? Požiga tocke za testiranje ne razumem zgolj kot vandali­zem in povzrocanje materi­alne škode, ampak glede na letake predvsem kot poskus ustrahovanja zdravstvenih delavcev, ki to delo opravlja­jo, in lahko recem, da res požrtvovalno in pogosto na V odloku, ki ga je v zvezi s tem sprejela vlada in je zacel veljati 15. septembra, obisk zdravnika ni vec izjema, tako da bo potreben PCT-po­goj tudi za to, z izjemo nuj­ne medicinske pomoci. Kako bo cepljenje zoper co­vid-19 sicer potekalo v je­senskih dneh? Cepljenje bomo v jeseni na­daljevali vsako sredo, in si­cer med 13. in 17. uro za na­ rocene ter med 17. in 19.30 Na cepljenje v Zdravstvenem domu Kamnik se za nenarocene. Cepimo s lahko narocite na telefonsko številko 01/83-18-cepivom Comirnaty proizva­jalca Pfizer/BioNTech. Na­ 616, in sicer ob ponedeljkih in cetrtkih od 14. do rociti se je možno na tele­ 16. ure, ob torkih, sredah in petkih pa od 11. do fonsko številko 01/83-18­ 13. ure. Vsako sredo, in sicer med 17. uro in 616, in sicer ob ponedeljkih 19.30, cepijo tudi nenarocene. in cetrtkih od 14. do 16. ure in ob torkih, sredah in pet- nesemo, imamo zelo veliko možnosti za pozne posledi­ce bolezni oz. t. i. postco­vidni sindrom: izredna ut­rujenost, slaba telesna zmo­gljivost, razbijanje srca, na­padi tesnobe, težave s kon­centracijo in pozabljivostjo, bolecine v mišicah in skle­pih, nespecnost, glavoboli, driske, zbadanja po celem Cepljenje nedvomno mocno zmanjša možnost ponovne okužbe s koronavirusom (le en promil cepljenih se je okužil z novim koronaviru­som), možnost asimptomat­skih prenašalcev je pri cep­ljenih 5-krat manjša, poleg tega cepljenje šciti pred dol­gotrajnimi težavami po pre­boleli okužbi. Glede na kuž­nost sedanjega seva in na­rašcanje okužb se zdi zelo verjetno, da bo zbolela v tem valu vecina necepljenih ljudi in menim, da je vredno pos­krbeti zase in za kvaliteto svojega življenja, stisniti zobe za vbod v ramo in nare­diti zase najvec, kar lahko. Cepljenje je iztrebilo crne koze, tuberkuloza zaradi cepljenja ni vec javnozdra­vstveni problem, da ne ome­njamo davice, otroške para­lize, tetanusa, ki so bolezni, ki jih vecina od nas ni videla še nikoli, pred cepljenjem pa so bila strah in trepet. Imamo res veliko sreco, da je stroka uspela razviti cepi­vo tako hitro in da je tako ucinkovito, in škoda bi bilo, da tega ne bi izkoristili v svojo korist. Prioriteta krajevne skupnosti je izpolnjena .1. stran Krajani so zelo zadovoljni, mnogi pravijo, da so se raz-»V ta precej omejeni prostor mere umirile za 500 odstot­nam je uspelo umestiti kov. Prej so bile sploh v jut-manjše povozno krožišce, ki ranjih konicah, ko so starši se mu nekateri zaradi veli-svoje otroke vozili v šolo, kosti že javno posmehujejo, zelo kaoticne. Še sama sem a ce bodo vozniki zaradi tega se vcasih pocutila ogroženo, li naše najmlajše, smo nare­dili, kar je potrebno in zara­di cesar smo tu. Hvala šoli, vrtcu in lastnikom okoliških zemljišc, ki so z nami vse­skozi tvorno sodelovali,« je pridobitev v Nevljah na slav­nostnem odprtju, ki so ga pripravili v ponedeljek, 13. septembra, opisal župan Matej Slapar. Zelo zadovoljna je tudi pred­sednica Krajevne skupnosti Nevlje Vanja Flis Gricar. »Ta pridobitev je za nas iz­redno pomembna, pred­vsem z vidika umiritve pro-meta in varnosti naših ot­rok. Obcina nam je resnicno prisluhnila in od pobude do izvedbe so minila tri leta. želijo urediti še nekaj doda­tnih parkirišc, ki jih v kraju primanjkuje. Varne šolske poti so seveda najbolj veseli v Podružnicni šoli Nevlje, ki jo vodi Vesna Podgoršek, letos pa jo obi-skuje 111 ucencev. Tudi rav­natelj maticne Osnovne šole Frana Albrehta Rafko Lah novo pridobitev vidi kot izje­mno za ucinkovit sistem za­gotavljanja vecje varnosti, pa tudi poligon za ucenje o pro-metu in možnost za izbolj­šanje prometne kulture voz­nikov. »Ne le da se pocuti-mo bolj varne, tudi celotna okolica šole je zdaj veliko lepša,« se je ravnatelj zahva­lil vsem deležnikom. Spomini in zgodbe Kamnicanov Krajevna skupnost Kamnik-center vabi na vsakoletno druženje krajanov. Jasna Paladin Kamnik – Krajevna skup­nost Kamnik-center tudi le­tos organizira druženje kra­janov, tokrat že tretjic s sprehodom, na katerem bodo udeleženci lahko obu­jali spomine, spoznavali po­sebne stavbe in ljudi, ki so v njih živeli ali delovali. Srecanje z naslovom Spomi­ni in zgodbe Kamnicanov bo danes, v petek, 17. sep­tembra, z zborom ob 17. uri na Trgu talcev. Od tu bo ude­ležence pot vodila do igrišca na Žalah in do Rauterjeve vile (znane tudi kot Trutz-turn in Smoletov gradic), za­kljucek z druženjem pa bo na dvorišcu stavbe Društva upokojencev Kamnik. Kot nam je povedala predsedni-ca KS Kamnik-center, bodo svoje zgodbe in spomine de­lili Dare Gole, družina Rau­ter in Saša Lavrinc. racun svojega prostega casa. Še vedno me preseneca, ko­liko sovraštva se lahko v po­sameznikih nakopici proti drugim ljudem in koliko energije so ti posamezniki pripravljeni vložiti v to, da bi soljudem pokvarili dan, te-den in da jim ustrahovanje drugih prinaša ocitno vese­lje v življenje. kih pa od 11. do 13. ure. Na isti številki se je ob navede­nih urah možno narociti tudi na cepljenje z ostalimi razpoložljivimi cepivi proti covidu-19 in narociti tudi cepljenje na domu za osebe, ki zaradi zdravstvenega sta­nja ne morejo do cepilnega centra. Organizacija dela nam omogoca, da v kratkem casu cepimo ogromno oseb, Obcinske novice, mnenja Predstavili kandidate V Snoviku je potekalo srecanje gorenjskih obcinskih odborov Slovenske demokratske stranke. Aleš Senožetnik Snovik – V zacetku sep­tembra je v Snoviku poteka-lo srecanje obcinskih odbo­rov gorenjske regijske koor­dinacije Slovenske demo-kratske stranke, na katerem se je okoli štiristo zbranim clanom in podpornikom stranke predstavilo osem od skupno 11 kandidatov za poslance na državnozbor­skih volitvah v prihodnjem letu. Iz kamniškega volilne­ga okraja bo na listi kandidi­rala Nežka Poljanšek. Poleg pozdravnih nagovorov kamniškega župana Mateja Slaparja in prokurista Term Snovik Ivana Hribarja je zbrane nagovorilo še vec vi-dnejših predstavnikov stran­ke, glavna beseda pa je pri­padla predsedniku Janezu Janši. Ta je med drugim spomnil na supervolilno leto, ki je pred nami, v kate-rem nas cakajo volitve v dr­žavni zbor in državni svet, lokalne volitve, volivci pa bodo izbirali tudi novega predsednika države. Kot je dejal Janša, je cilj stranke ce-tverna zmaga, pri tem je po­udaril še posebej pomen dr­žavnozborskih volitev, ki bodo po njegovem mnenju najpomembnejše po letu 1990, na katerih se bo odlo-calo "med razvojem in nera­zvojem" ter med ustavno demokracijo in "razrašcajo-cim levim fašizmom". Vseslovenski likovni natecaj o alpskih vodah Kamnik – Lokalna akcijska skupina Srce Slovenije vabi na sodelovanje v likovnem natecaju na temo alpskih vod. Sode­lujejo lahko osnovnošolci in srednješolci. Dela pricakujejo do 15. novembra. Dodatne informacije: mija.bokal@razvoj. si ali ivanmitrevski@gmail.com. J. P. Kmetijstvo in turizem z roko v roki Ali ste kdaj pomislili, da je Ve­lika planina pravzor kmecke­ga turizma? Po prvi svetovni vojni se je namrec zacela do­miselna sezonska raba pa­stirskih stanov: kot že tisocle­tja poprej so poleti, v casu paše na planini, koce uporab­ljali kmetje – planšarji, pozimi pa so jih od njih najemali baj­tarji, ki so tam preživljali zim­ske pocitnice, npr. kot smu­carji. Od tega sta obe skupini imeli korist in sta sodelovali pri ohranjanju Velike planine kot kulturne krajine. Ta odnos se je v razlicnih oblikah obdr­žal vse do danes. Kmetijstvo in turizem sta vse­ kakor združljivi gospodarski panogi, ki se medsebojno dopolnjujeta, najbolje tako, da lahko kmetovalci s po­ mocjo lastne iznajdljivosti, turizma in jo tudi izvaja, se­danja obcinska oblast pa je naklonjena podjetništvu in ima posluh za potrebe go­spodarstva, hkrati pa veliko vlaga v sodobno komunalno infrastrukturo. Po drugi strani mora država skrbeti za cim bolj neoviran razvoj gospo­darstva, vkljucno s kmetij­stvom in turizmom, kar vklju­cuje razumne predpise in znosne davke, prav tako pa tudi dostopnost financiranja novih naložb v kmecki turi­zem, npr. z ugodnimi posojili in razpisi za pridobivanje sredstev. Ob takšnih možno­stih se bodo tudi kmetje laže in pogosteje odlocali za raz­vijanje turisticne ponudbe, saj bodo tako lahko povecali donosnost svojih kmetij in možnosti za njihov nadaljnji obstanek. Že od nekdaj obcudujem marljivost in podjetnost kmetov tako v pridelavi hra­ne kot tudi v turisticni po­nudbi. Naravno izhodišce slednje je prav pregovorna gostoljubnost domacij, te so pri nas od nekdaj znane kot velikodušni gostitelji vseh, ki jih obišcejo. Kmecki turizem temelji na najbolj prepricljivi in prvinski zgodbi, ki privlaci Mnenje obcinskega svetnika Dolga siva brada OŠ Frana Albrehta Anton Tone Smolnikar, svetnik LTS S podpisom gradbene pogodbe med Obcino Kamnik in druž­bo Kolektor Koling za gradnjo nove Osnovne šole Frana Al-brehta so tudi novinarji dobili nekaj odgovorov o 'imaginarni šoli' za dva milijona evrov. Številne išcejo tudi Kamnica­ni, ki to šolo cakajo že vec kot 14 let. Toliko je namrec minilo od zacetka razpisov za izbiro projektantov. Leta 2011 je bilo izdano prvo gradbeno dovoljenje. Že pol leta po mojem odhodu z županske­ga mesta so s spremembo OPPN obrnili vrstni red in najprej zaceli obnovo OŠ Toma Brejca. Takrat sem povedal, da je to 'zabloda', saj nihce ne po­misli, kje bodo ucenci med ob-novo. Iz izkušenj sem povedal, da spreminjanje projektov, nov javni razpis, spreminjanje OPPN, pridobivanje soglasij za gradbena dovoljenja, selitev ucencev po raznih lokacijah po­meni veliko stroškov. Preroško sem takrat napovedal, da v šti­rih letih zagotovo ne bo zgrajen niti en oddelek mestnih šol. Moje besede so se uresnicile. Leta 2015 je bila obnovljena OŠ Toma Brejca, pridobljeno drugo gradbeno dovoljenje za OŠ Fra­na Albrehta, za katerega so na ministrstvu za šolstvo ocenili, »da je to prevec bogata šola«. Spet rišemo, zmanjšujemo šte­vilo oddelkov, si izmišljamo nove variante za tretje gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano spo­mladi 2019. Nova ideja: faza B poleg nove šole predvideva ruše­nje športne dvorane, gradnjo nove in zaradi boljše izkorišce­nosti podstrehe umestitev knji­žnice. Se je takrat kdo vprašal, kje bodo ob takšnem posegu telo­vadili ucenci, kje trenirali špor­tniki, kje bodo tekmovanja? Ce bo šlo vse po sreci, naj bi se cez dve leti ucenci vendarle seli­li v novo šolo, na porušeni loka­ciji stare naj bi zrasli športni objekti za obe šoli. In ti oblaki in carovnije niso bile zastonj. Vse stroške bi moral pregledati Nadzorni odbor Ob­cine Kamnik, morda še kakšna institucija. Pogledati bi morali, koliko so vredni novi projekti za tri gradbena dovoljenja, kdo in kdaj je odlocil, da se ruši športna dvorana (o tem sam nisem raz­mišljal), koliko je veljala logisti­ka zacasne selitve otrok OŠ Toma Brejca v casu obnove, da ne omenjam, da je v desetih le­tih izvajalska cena narasla za sto odstotkov. Spet bodo tisti, ki so sodelovali pri odlocitvah, na plano privlekli misli, da je Smolnikar v Kamniku 16 let delal vse narobe. Vem, da sem z ekipo delal pošteno, in bi bili, ce bi kandidiral še za peti man-dat, obe šoli zgrajeni. Upam, da bo po 16 letih vendarle tako. Cestitam sedanji obcinski ekipi za ves trud in pogum. Jesen v obcini Kamnik 2 mladanskih nalivih nekatere ceste še vedno cakajo na sanaci­jo razkopanih bankin. Konec meseca se bomo svetnice in svetniki ponovno sestali na seji obcinskega sveta. Sedaj smo že navajeni, da župan veckrat na leto pripravi rebalans. Ob pre­gledu polletnega porocila o iz­vajanju proracuna, ki smo ga svetniki dobili samo v vednost, ne moremo pa o njem razprav­ Pred izidom prejšnje številke Zacenja se sanacija zidov Starega gradu Obcina bo za sanacijo s strani države prejela štirideset tisoc evrov. Jasna Paladin Kamnik – V teh dneh se na Starem gradu zacenja sana­cija zidov obrambnega hodnika, ki so zaradi dotra­janosti že precej ogroženi, s tem pa tudi pohodniki, ki hodijo po planinski poti, ki poteka tik ob zidu. Obcina Kamnik je projekt prijavila na javni razpis za izbor kulturnih projektov na podrocju nepremicne kul­turne dedišcine. S strani Mi-nistrstva za kulturo so preje­li pozitivno odlocbo, ki jim prinaša 40 tisoc evrov, celot­na investicija je sicer ocenje­na na 76,340,77 evra. Izvaja­lec je že izbran, dela pa bo zacel v drugi polovici sep­tembra. Ruševine imajo turisticni potencial »Predvideni posegi bodo za­gotovili stabilnost celemu kompleksu in preprecili na­daljnje unicenje oziroma iz­gubo ogroženih varovanih lastnosti arheološkega najdi-šca Stari grad – Kamnik. S posegi, ki temeljijo na stro­kovnem konservatorskem pristopu, se celostno ohra­njajo in prezentirajo ruševi­ne in vzpostavi strukturno stabilno in varno okolje. Predvideni postopki bodo z upoštevanjem avtenticnih vrednot znatno pripomogli k varovanju in ohranitvi snovne in nesnovne celovi­tosti spomenika, po­membnosti projekta na lo-kalnem ali regionalnem ali nacionalnem nivoju: v lokal­nem smislu je Stari grad globoko zakoreninjen v za­vesti Kamnicanov, z razširit­vijo ponudbe (muzejska de­javnost, razgledna plošcad, gastronomija …) pa ima ar­heološko podrocje z grajski-mi ostalinami turisticni po­tencial, ki bi privabljal števil­ne domace in tuje goste. Spomenik je sicer razglašen za spomenik lokalnega po­mena,« projekt opisujejo pristojni na obcini, kjer obi-skovalce Starega gradu v casu del prosijo, naj upošte­vajo navodila izvajalcev. Obnova ceste skozi Podgorje se nadaljuje Podgorje – Komunalno podjetje Kamnik, na obcinskem raz­pisu izbrani izvajalec, je zacelo prenovo 200-metrskega od­seka ceste skozi Podgorje, s cimer obcina nadaljuje sanacijo dotrajane ceste skozi vas, ki pa bo trajala vec let. Krajani na prenovo ceste cakajo že vrsto let, na kar vodstvo Krajevne skupnosti Podgorje opozarja že cel mandat. Obcina je v proracunu za nadaljevanje prenove letos namenila 130 tisoc evrov. Izvajalci so te dni že naredili oziroma prenovili dre­nažno kanalizacijo, široki izkop, kamnito gredo, vodovod in javno razsvetljavo, socasno pa bodo širili tudi opticno omrežje distributerjev Telekom in T2. Cesto bodo tudi raz­širili na pet metrov. J. P. Urejena infrastruktura in nadzor vetja. Pastirji in lastniki koc kot najpogostejši uporabniki bodo verjetno veseli urejene asfaltira­ne ceste. Kdor je že kdaj bil ali gre celo veckrat obiskat Gojško, Malo in Veliko planino, se bo ver­jetno strinjal, da nam poleg ure­jene infrastrukture na tem ob­mocju manjka tudi splošnega reda. Zato se nam zdi izredno pomembno, da se urejanja infra­strukture lotevamo v dogovoru z vsemi deležniki. Naši lanski po­ ljati, je skrb vzbujajoce tudi dej­ misleki ob hitenju s pobiranjem stvo, kako malo investicij je v parkirnine so se izkazali za upra­ NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LISTE MARJANA ŠARCA Kamnican­ke še ni bilo znano, ali Pred nami so predzadnja je­vicene, saj se je izkazalo, da misli teku. Nekaj je bilo sicer storjene­''noše'' bodo ali ne. Zdaj je jasno. senska zasedanja obcinskega ga cez poletje, a plocniki v Špita­na šelestenje bankovcev kaj hit­Razen izida knjige in nekaj raz­sveta v tem mandatu in veseli ro vzbudijo misli na 'gremo mi licu, Bucu in Volcjem potoku še OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LSU me, da so pred nami tudi nova stav je tudi letošnji festival od­po svoje'. Kamniške planine so za vedno cakajo na zacetek del. vlaganja v javno infrastrukturo. padel. Zato ker ni bilo dovolj nas celota in Obcina Kamnik Prav tako vrtine na Iverju. Za tiste, ki s(m)o že vse življenje denarja za izvajanje PCT­kontro­mora s svojimi službami poskr­ skoraj vsakogar: ponuja Še vedno cakamo na zacetek domiselnosti in ustvarjalnosti vajeni, da se do doma in v služ­beti, da Odlok o javnem redu na le na prireditvi. Kljub temu, da je izkušnjo tesnejšega stika s gradnje nove šole. Dela je za le­ razvijejo ustrezno ponudbo. bo pripeljemo po urejeni asfalti­obmocju Velike planine ne bo prireditev odpadla, predvide­ stvarstvom, to mora clovek tos še veliko. Upamo, da nam bo Država in obcina pa morata rani cesti, je to nekaj samou­obveljal samo na papirju. Zave­vam, da na postavki ni ostalo obdelovati, da si prideluje jesen naklonjena, sicer bo kar mevnega. Zato me veseli, da so zagotavljati ugodne pogoje damo se, da bodo potrebne do­veliko denarja, ki bi ga bilo moc hrano, ki jo stvarstvo obrodi, nekaj projektov moralo pocaka­bile upoštevane naše pobude in za obstoj in delovanje kmec­ datne zaposlitve. To smo že pre­prerazporediti drugam. Župan in delitve sadov zemlje s tisti­ ti na prihodnje leto. se na tem podrocju zadeve pre­ kega turizma: od predpisov do smiselnih (financnih) dlagali in ponovno bomo. se hvali z asfaltiranjem vec odse­mikajo v želeno smer. mi, ki pridejo v goste. Igor Žavbi, Sandi Uršic kov makadamskih cest, vendar Cesta, ki nas od Kranjskega Raka vodja svetniške skupine LMŠ spodbud ter strateških doku­ Anton Iskra, se iz paketa ni zacela še niti ena popelje do Rakovih ravni, tako mentov in zagotavljanja po­ obcinski svetnik NSi sanacija. V teku je razpis za sana­rekoc v narocje kamniških pla­ nin, ni samo cesta, namenjena obiskovalcem, ampak tudi cesta za tiste, ki jim je planina vir preži­ trebne javne infrastrukture. Obcina Kamnik ima dobro razdelano strategijo razvoja cijo nekaterih precej obreme­ njenih odsekov. Kako pa je z re­ dnim vzdrževanjem? Po spo­ Aktualno Mamografija za Kamnicanke tudi v Domžalah Cesto na Veliko Jasna Paladin planino asfaltirajo Kamnik – Ženske iz obcine Kamnik v starosti od 50 do 69 let bodo na mamografijo Zaradi del bo obcasno veljala popolna zapora, obvoza ni. Jasna Paladin Kranjski Rak – Obcina Ka­mnik se je lansko poletje od-locila, da bo na cesti na Veli­ko planino (do Rakovih rav­ni) zacela pobirati parkirni-no, predvsem z namenom, da promet na planini uredi­jo in cesto asfaltirajo, saj se­danja makadamska terja ve­liko stroškov vzdrževanja. v program DORA od sep­tembra do konca novembra izjemoma vabljene v Zdra­ metrov med Kranjskim Ra- vstveni dom Domžale, saj bo kom in Rakovimi ravnmi mobilna enota zaradi reorga­bodo asfaltirali za dobrih nizacije dela v presejalnem 600 tisoc evrov. »Ta strošek bo placala družba Velika pla­nina, povrnil pa se bo pred­vidoma v desetih letih, seve­da si želimo, da še prej. Družba Velika planina ima v tem trenutku za investicijo še dovolj lastnih sredstev, za potrebe realizacije celotnega Dela bodo potekala od ponedeljka do petka, obcasna popolna zapora pa je možna od ponedeljka do cetrtka med 11. in 14. uro. Koncesijo za pobiranje par-kirnine so podelili družbi Velika planina, ta pa je v letu dni s parkirninami zbrala približno 160 tisoc evrov, od tega je bila polovica stro­škov. Odlocili so se, da cesto asfaltirajo že letos, zato je družba Velika planina obja­vila razpis, na katerega so prejeli tri ponudbe, naju­godnejšo je oddalo gradbe-no podjetje Brlec, ki je speci­alizirano za urejanje gorskih cest. Odsek v dolžini 1700 projekta pa bodo najeli po­sojilo, dokapitalizacija druž-be iz obcinskega proracuna za ta namen ni predvidena,« nam je pojasnil župan Matej Slapar. Zaradi del na cesti velja spre­menjeni prometni režim, in to vse do konca novembra. Dela bodo potekala od pone-deljka do petka, obcasna po­polna zapora pa je možna od ponedeljka do cetrtka med 11. in 14. uro. Obvoza v casu popolne zapore ni. Obvoznica bo dobila nov prikljucek Pogoj države pred zacetkom izvajanja protipoplavnih ukrepov na Kamniški Bistrici je izgradnja novega prikljucka Radomeljske ceste na obvoznico, ki jo obcina že gradi. Jasna Paladin Šmarca – Obcina Kamnik je zacela graditi nov prikljucek na obvoznico z Radomeljske ceste pri športnem parku Vir­tus, zaradi cesar na cesti do konca septembra velja delna zapora. V sklopu prikljuc­ka bo na tem odseku izvede­na tudi javna razsvetljava in meteorna kanalizacija. Nov prikljucek je potreben zato, ker bodo most pri Virtusu porušili, saj je zaradi podpor­nega stebra v luci zašcite pred poplavami neustrezen. »Oba projekta, reševanje poplavne varnosti in nada­ljevanje rekreacijske poti do meje z obcino Domžale, sta združena v skupen projekt. Za dokoncno sklenitev re-kreacijske  povezave z obci-no Domžale moramo izvesti približno 800 metrov kole­sarske povezave, ki se bo gradila socasno s proti­poplavnimi ukrepi,« pravi župan Matej Slapar, ki se nadeja, da bodo ukrepi izve­deni v prihodnje pol leta. Pogodba z državo za sofi­nanciranje je že podpisana. programu v Kamniku stala manj casa kot do sedaj. So-delavci programa DORA va­bijo ženske, da se odzovejo vabilu na presejalno mamo­grafijo, saj bodo mamografi­jo opravile v priporocenih 24 mesecih od zadnjega slika­nja. Skupno so na mamo­grafijo povabili okoli 3500 žensk med 50. in 69. letom starosti iz obcine Kamnik, nekatere že v šesti presejalni krog. Mobilna enota progra-ma DORA prihaja v Kamnik z decembrom in bo ob Domu kulture Kamnik stala do konca februarja 2022. Ce raka dojk odkrijejo na zace­tni stopnji, je zdravljenje bo­lezni zelo uspešno. Nazad­nje je bila mobilna enota programa DORA v Kamniku pred dvema letoma. Takrat sta bili na mamografijo po­vabljeni 3502 ženski. Na po­vabilo se je odzvalo dobrih 80 odstotkov povabljenih. Raka dojk so z dodatnimi preiskavami na Onkološkem inštitutu odkrili pri štiri­najstih, pri vecini je bil na zacetni stopnji bolezni. Aktualno Povorka narodnih noš tudi letos odpadla 31. stran nje, saj so se oblacilni kosi nekdaj prenašali iz roda v V prostorih TIC-a je še do rod. Vsak kostum je bil ži­zacetka oktobra na ogled fi­ vljenjsko delo posamezne latelisticna razstava znamk ženske. Danes na te stvari z motivi narodnih noš (vec o ne gledamo vec tako. Redki tem na strani 14), k dogaja­ posamezniki v folklornih nju pa so pripomogli tudi v skupinah se še zavedajo, ko-Galeriji Miha Maleš, kjer so liko dela je vloženega v izde­odprli razstavo z naslovom lavo takšnih kostumov. Bo-Živopis – narodna noša v gato znanje šivilj, krojacev, delih Mihe Maleša. Predsta- cevljarjev, vezilj in drugih vila jo je kustosinja Saša Bu- rokodelcev žal nezadržno iz-can, obiskala pa jo je tudi ginja in sama sem imela ve-Maleševa hci Travica. liko sreco, da sem se še lah-Razstavo si lahko ogledate ko ucila od starih mojstrov,« do 10. oktobra. nam je Andreja Stržinar po-Eden od vrhuncev letošnje-vedala na razstavi; razsta­ga dogajanja, povezanega z vljene kose je izdelovala kar oblacilno dedišcino, je bila dve leti. tudi razstava oblacilnih ko-lacilne dedišcine v Kamniku težko lociti, kar kaže na bo-Na razstavi posebno mesto sov v Galeriji Veronika, ki je sodeluje že vrsto let. Tokrat-gato znanje, ki ga ima šivi-zavzemajo kostumi, ki jih bila sicer na ogled le tri dni, na razstava je povezala staro lja. »Vsak kostum, ki ga po-je izdelala za Akademsko a so imeli obiskovalci kaj vi-z novim – predstavila je oh-ustvarim, naredim tako, da folklorno skupino Študent deti. Razstavo z naslovom V ranjena stara oblacila, ki so najprej do potankosti raziš-iz Maribora (umetniški pisanem gvantu – stara ob-jih ljudje vkljucevali v pripa-cem starega. Razlike in zna-vodja skupine in s tem so-lacila Gorenjcev in njihove dnostne kostume, kakor nje šivanja nekdaj in danes avtor razstave je televizijski nove podobe je pripravila strokovno imenujemo naro-so namrec ogromne. Šivilje voditelj Saša Krajnc) in z mojstrica šivanja Andreja dne noše, ob njih pa nova so bile vcasih izjemno na-njimi obudila spomin na Stržinar, ki z organizatorji oblacila, nastala na podlagi tancne in skrbne, s svojim nekdanje oblacenje ljudi v Dnevov narodnih noš in ob-starih. Med seboj jih je bilo delom so izražale spoštova-Ratecah. OGLASNO SPOROCILO / ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT KAMNIK, GLAVNI TRG 2, KAMNIK Izšla je etnološka mojstrovina Pokažem se fantu v pisanem gvantu Petdeseta obletnica kamniških Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine, DNN, je bila letos obeležena z izdajo etnološkega dela Pokažem se fantu v pisanem gvantu, s katerim je ena bistvenih kamniških znamenitosti dobila svoj prostor v vecnosti. Gre za etnološko delo etnologov, avtorjev dr. Bojana Knifica in dr. Marije Klobcar, ki ga je uredila mag. Breda Podbrežnik - Vukmir, sicer direktorica mestne knjižnice Franceta Balantica Kamnik, pod taktirko uredniškega odbora s strani mag. Zore Torkar in Toneta Fticarja. S to knjigo se je zapolnila vrzel, ki je do sedaj manjkala, kar se tice strokovnega opisovanja in razlaganja oblacilne dedišcine. Razmere, v katerih je ta etnološka poslastica izšla, so branju, zato je tudi pisana v poljudnem jeziku, kar branje zaradi še kar trajajoce epidemije nehvaležne, ravno zato poenostavi in ga naredi prijetnejše. Njena ideja je dati je njen izid toliko pomembnejši, saj je projekt uspel ob življenje starim podobam, ki bi jih s spoštovanjem pravem casu in je ovekovecil to izjemno kamniško ohranjali tudi za zanamce. Vsega, tako dr. Knific, ni niti dedišcino, ki potrebuje nekaj toplih besed, da se ji dvigne mogoce niti smiselno ohranjati, ravno zato je potreben ugled, zlasti med mladimi. tehten premislek in uporaba dedišcine za namene. Ta Knjiga je nastavljena tako, da bralcu sicer odkriva neznano, mora živeti z ljudmi, namesto da je varno spravljena v ampak najde ravnovesje, tako da ga še vedno pritegne k muzejih. Posebnost knjige je njenih 500 fotografij, ki bralca pritegnejo in branje popestrijo. Ne gre le za zgodovinski pregled, temvec se tam najde tudi marsikaj o sestavi narodnih noš, njihovi pretekli in sedanji uporabi, ter skuša reševati vprašanja ohranjanja oblacilne dedišcine v današnjem casu. Noše bi lahko, tako dr. Knific, približali mladim tudi z Za namene lažjega dostopa, saj se zavedamo oblikovanjem sodobnih oblek z elementi dedišcine, kar bi financnih omejitev, je bila postavljena dostopna bilo mogoce, ce bi le oblikovalci prepoznali to vrzel na cena 24,90 EUR. Knjiga je zainteresirani javnosti trgu. O tem, kako noše približati sodobnim ljudem, ki jih dostopna v turisticni pisarni na Glavnem trgu 2 vidijo bolj kot nekaj za v muzej, in ne nekaj živega, smo v Kamniku, T: 01 831 82 50, 031 388 324, sicer že veckrat razglabljali. Slišati je bilo ideje, da bi se E: tic@visitkamnik.com. noše uporabljale kot protokolarna oblacila, nekako po vzoru predstavnikov arabskih držav ali pa Indije. Kultura Desetkrat je že 'biv' … Križnikov festival V zacetku septembra je na razlicnih prizorišcih potekal deseti Križnikov festival Jenkret je biv … Aleš Senožetnik Motnik – V parku Pod lipa-mi v Motniku so se na prvi septembrski petek ponovno zbrali stari in mladi ljubitelji dobrih zgodb, ki so prisluh­nili napetim, zanimivim, vcasih tudi nekoliko strašlji-vim, veckrat pa zelo zabav­nim Križnikovim zgodbam v interpretaciji izkušenih pripovedovalcev Roka Kušla­na, Ivanke Ucakar, Irene Cerar, Boštjana Napotnika - Napa, dua Vroca župa (Rok Kosec in Goran Zavržnik), Špele Frlic in Brede Podbre­žnik Vukmir. Vecer je z glasbo popestrila Neža Drobnic Bogataj. Petkov ve-cer je bil le eden v sklopu dogodkov, ki so se v tednu dni odvili v okviru tokratne­ga desetega festivala, ki ga organizira Knjižnica Fran-ceta Balantica Kamnik sku­paj s Kulturnim društvom Motnik, Turisticnim dru­štvom Motnik in v sodelova­nju z Zavodom za turizem in šport Kamnik ter Zavo­dom za turizem in šport Vransko. V sklopu festivala je že ko­nec avgusta na vrtu Franci­škanskega samostana v Ka­mniku potekal vecer z naslo­vom Zgodbe od Kamnika do Motnika, posvecen ljudskim pravljicam, povedkam, anekdotam in spominom, ki so ga organizatorji pripravili skupaj z Društvom sveti Ja­kob. V Mekinjskem samo­stanu so pripravili pripove­dovalsko delavnico z Marga­rete Wenzel, v Schwentner­jevi hiši pa je Vlasta Mlakar udeležence seznanila z izde­lavo mazil iz smrekovih vršickov. Tokratna tema fe­stivala je bila namrec cudež­ni svet rastlin. Tako so v Motniku pripravili tudi pri­povedovalski vecer z izbo­rom pravljic o rastlinah in njihovi cudežni moci. V Kulturni cetrti Barutana pa so v sodelovanju z MC Kotlovnica povezali ilustra­cijo s pripovedovanjem. Na Zgodborisu, kot so poime­novali dogodek, sta namrec zgodbe, ki so jih pripovedo­vali Anže Slana, Matic Ma­cek in Aljoša Rebraca, po­magala oživiti tudi ilustra­torja Ivan Mitrevski in Miha Hancic, ki sta motive ilustri­rala 'v živo'. Del festivala je potekal tudi na Trojanah, kjer je poleg dua Vroca župa nastopil Bo-štjan Gorenc - Pižama, ki je ob spremljavi glasbenika Srecka Meha predstavil av-torski nabor pravljic. Festival je v desetih letih v polnosti zaživel, za svojega pa so ga vzeli tudi Motnica­ni. Kot nam je povedala di­rektorica Knjižnice Franceta Balantica Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, so or-ganizatorji predvsem veseli, da festival pridobiva pre­poznavnost, kar privablja vedno vec obiskovalcev in tudi nastopajocih. »Po-membni pa so še drugi re-zultati festivala. Tako smo izdali tudi zbirko pravljic, ki jih je zbral Gašper Križnik, Motnicani pa že razmišljajo, kako bi še ohranili spomin na Gašperja Križnika, mor­da s spominsko sobo ali pa celo s pripovedovalskim centrom. Skratka, festival vsebinsko raste, vkljucuje-mo vec razlicnih prizorišc, razlicne ciljne publike, naj­vecji dosežek pa je, da smo po desetih letih še vedno enako navdušeni kot na za-cetku,« je še povedala direk­torica kamniške knjižnice, sicer ena od pobudnic Kri­žnikovega festivala in tudi sama odlicna pripovedoval­ka zgodb. Virtualna Maistrova pot Jasna Paladin Kamnik – V Medobcinskem muzeju Kamnik v sodelova­nju s številnimi drugimi ustanovami in tudi Maistro­vo družino v teh dneh zakljucujejo virtualni pro-jekt Maistrova pot, ki sta si ga že leta 2017 zamislili Alenka Juvan in Katarina Mahnic kot del evropskega projekta v okviru programa Evropa za državljane. Kot pravijo snovalci projek­ta, je glavni namen Maistro­ve poti s pomocjo spleta po­vezati kraje, v katerih je Ru­dolf Maister živel in deloval, ter ustanove, ki hranijo kakršno koli gradivo ali spo-min o njem. DVORIŠCNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE , KONTROLA PRISTOPA ... DORMAN d.o.o., info@dorman.si Zaprice 10, 1240 Kamnik www.dorman.si Društva Hišica dobre volje Brezjanom se je konec letošnjega poletja uresnicila dolgoletna želja. Na vasi so postavili cakalnico za otroke, ki se v bližnjo šolo vozijo s šolskim kombijem. Bojana Lužar Oražmov Franci s kanglica- mi tungovega olja in z njim Brezje nad Kamnikom – Po- premazal vse lesene dele budo za njeno postavitev je hiške. Teo je izrezljal in dala gospa Anka Staro­ opasal okenske policke ter vasnik. Dolgo casa je na­ sestavil leseno korito za mrec s strahom opazovala cvetlicni nasad pod oknom. dotrajano in poškodovano Okrog hišice se je izravnala leseno konstrukcijo, kamor zemlja in posejala trava, tik so se cakajoci otroci zatekali ob stene pa so Osolnikov v razlicnih vremenskih Aleš, Kernov Matjaž in Teo neprilikah. Na letnem obc- položili betonske plošce. nem zboru vaškega društva Pometla so se tla, pomila je v uporabo ponudila del okna in hišica je bila koncno svoje posesti in vašcani so enotno sklenili, da bodo ob cesti na ovinku postavili le­seno hišico. Gradnja znova povezala Foto: Bojana Lužar krajane Brezjani so na zemljišcu Anke Starovasnik postavili nared za predajo otrokom. Veteran Kamnik. Renato Uranic razglasila Na predvecer prvega šolske­ ga dne so se na ovinku zbra­ li zadovoljni vašcani. V svojo sredino so povabili župana Mateja Slaparja, ki se je rad odzval povabilu. Navzoci so na, Teo Lužar, Stanko in Mi-tesarili in s svojo vztraj-– mojster varjenja. Sledila na je bila z velikim zanosom hec Golob ter Miha Staro-nostjo kljubovali žgocemu sta dva dneva žaganja, obre-in dobro voljo, kar se cuti, Nekaj dni je bilo potrebnih, da je dozorela ideja in da se je stkal nacrt za postavitev. Med tem so se pridno zbira­li prostovoljni prispevki va-šcanov, šest hiš pa je darova-lo smreke za les, ki je bil potreben za postavitev objekta. Prvega avgusta je na oznaceni lokaciji prvic zabrnel bager Golobovega Mihca, ki je s pomocjo 'va­ških nadzornikov' opravil izkop. Vanj so Bojan Zvrži- cakalnico za otroke, ki se od tod vozijo v šolo. podjetju. Šest fantov je ta Sredi avgusta se je z bobrov-cas v gozdu podrlo izbrana cem že pokrivala streha. Ja­drevesa. Ta je Stanko Golob nez Burja je takrat naredil na žagi primerno obdelal in okenske okvirje, v katere je pripravil vse potrebno za po-Zdravko Potocnik vpel ste­stavitev konstrukcije. Ko je kla. Z Bojanom sta v Jane-bilo vse nažagano, pooblano zovi delavnici pooblala de-in zvezano, so Teo Lužar, ske za stene, iz suhega lesa Bojan Zvržina in Branko pa je Janez napravil še klop-Brežnjak zaceli postavljanje ce. Te je bilo treba opasati v hišice. Vec kot štirinajst dni hišico na železne konzole, so od jutra do vecera pridno za katere je poskrbel Bojan bili deležni kratkega kultur­nega programa z deklamaci­jo pesmi Brine Lužar, slav­nostnim prerezom traku in brezjansko himno s harmo­niko Marjana Raka. Brezajni seveda ne bi bili Brezjani, ce se ne bi ob kon-cu družili še ob pogostitvi in brezskrbnemu klepetanju. 'Hišica dobre volje' zdaj po­nosno stoji ob poti na vasi in se razveseli vsakega, ki zavi­je v njeno zavetje. Postavlje- Foto: Marjan Schnabl Trenutno najboljši strelci OZSC Kamnik - Komenda vasnik naslednji dan nasuli pesek in zalili betonsko plo-šco. To je z diamantnim brusilnikom obdelal Uroš Tomec, ki si je cudežno na­pravo izposodil v svojem soncu. Njihovo delo in pove­zanost je bila navdihujoca in je marsikoga premamila, da se je ustavil na delovišcu, se s fanti malo pošalil in nazdravil uspešnemu delu. zovanja, oblanja, merjenja in vrtanja vijakov, s kateri-mi sta Teo in Bojan na tra-move hišice pritrdila deske. Ko je bilo delo opravljeno, se je iz Godica pripeljal ko stopiš v njeno bližino. Hvala vsem Brezjanom, ki so zanjo darovali svoj cas, energijo, znanje in sposob­nosti. Naj bo hišica spome­nik povezanosti in enotnosti. Castniki streljali za pokal Združenja V Obmocnem združenju Slovenskih castnikov Kamnik - Komenda je bila že dalj casa izražena želja, da organiziramo strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško in malokalibrsko pištolo. Marjan Schnabl Cas streljanja ni bil omejen in vsak strelec je lahko vsak Kamnik – Ker gre pri tovr-zadetek kontroliral s pomoc­stni organizaciji za zahtevno jo spektiva. in odgovorno nalogo, še po-Po zakljucku vseh izvedenih sebno v casu pandemije na-strelov je strelska komisija lezljive bolezni covid-19 in ocenila zadetke na tarcah, zaradi same varnosti pri iz-seštela število doseženih vajanju strelske aktivnosti, krogov, in ker v roku za pri­smo tehnicni del izvedbe tožbe ni bilo pritožb, sta po zaupali Strelskemu društvu 12. uri Marjan Schnabl in Tekmovanje smo izvedli v petek, 27. avgusta, na odpr­tem strelišcu v Kamniku, in sicer v pocastitev 30-letnice samostojnosti Republike Slovenije pod imenom Strelsko tekmovanje za po­kal OZSC Kamnik - Komen­da. Po pozdravnem nagovo­ru predsednika castniške organizacije Marjana Sch-nabla je udeležencem tek­movanja predstavil tehnicna navodila o rokovanju z ma-lokalibrskim orožjem in iz­vajanje samega streljanja še vodja strelišca Renato Ura­nic s pomocnikom Mirosla­vom Potocnikom. Tekmo­valci so bili razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer clani do 65 let in clani nad 65 let. Z malokalibrsko pu­ško, z odprtimi merki, nas­lon ob kolu, stoje, se je stre­ljalo na razdalji 50 metrov. Z malokalibrsko pištolo, prostorocno, stoje, pa na 25 metrov, v obeh primerih na tarco velikosti 50 x 50 cm. uradne rezultate tekmova­nja ter podelila medalje in pokale najboljšim strelcem. Med clani do 65 let je v kate­goriji malokalibrske puške zmagal Renato Uranic, dru­gi je bil Sašo Hribar, tretji pa Roman Špeh; isti vrstni red je bil tudi v kategoriji malokalibrske pištole. Med clani nad 65 let pa so bili z malokalibrsko puško prvi trije Marjan Schnabl, Miro-slav Potocnik in Bogomir Bajc, z malokalibrsko pišto-lo pa Miroslav Potocnik, Marjan Schnabl in Bogomir Bajc. Skupno število doseže­nih krogov obeh orožij za pokal OZSC Kamnik - Ko­menda: prvo mesto Renato Uranic (191 krogov), drugo mesto Sašo Hribar (180) in tretje mesto Miroslav Potoc­nik (170). V nadaljevanju je sledilo družabno srecanje in zaslu­žena malica v želji, da bi se podobnih aktivnosti udeleži-lo še vec naših clanov. Energetska obnova koce na Kamniškem sedlu Kamniška Bistrica – Planinsko društvo (PD) Kamnik je bilo AVTO CERAR SERVIS IN TRGOVINA, D.O.O., TKALSKA POT 6, KAMNIK uspešno na javnem razpisu Ministrstva za gospodarski ra­zvoj in tehnologijo za podporo planinski športni in rekreacij-ski infrastrukturi, v okviru katerega so razdelili 3,9 milijona evrov. Med enaindvajsetimi planinskimi kocami bo denar za obnovo dobila tudi Kamniška koca na Kamniškem sedlu. V letošnjem letu so dobili odobrenih 22.050 evrov, v prihod­njem pa 116.217,12 evra, kar znaša 80 odstotkov nacrtovane investicije. Kot nam je povedal predsednik PD Kamnik Mar-ko Petek, bodo v okviru sanacije uredili fasado in zamenjali streho. Izvajalci so izbrani, dela bodo zaceli predvidoma oktobra. Kdaj bodo dela zakljucena, bo odvisno predvsem od vremena. V PD Kamnik bodo na podoben nacin energet­sko sanirali tudi Cojzovo koco na Kokrskem sedlu. J. P. Zanimivosti Bodimo odgovorni do okolja V energetski svetovalni pisarni ENSVET, ki ima svoje prostore na Maistrovi ulici, brezplacno svetujemo pri menjavi starih peci ter subvencijah Eko sklada in Obcine Kamnik. Aleš B. Ivanko Kamnik – Kurjenje biomase je manj škodljivo za okolje, ker so emisije CO2 enake tis-tim, ki jih je izvorna 'rastli­na' biomase absorbirala, ko je rasla – temu pravimo, da je CO2 nevtralna. Kljub temu proces zgorevanja ni povsem nedolžen. Pri gore-nju lesa žal nastajajo prašni delci, ki onesnažujejo zrak in predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Vecjo obreme­nitev s prašnimi delci povzro-cajo starejši kotli, medtem ko sodobne tehnologije z op-timizacijo procesa zgoreva­nja omogocajo manjše iz­puste delcev PM10 in manj­ših. Kljub novejši tehnologiji pa pomeni biomasa pro­blem, ce se uporablja v vecjih mestih in kotlinah, saj so koncentracije teh delcev tam bistveno višje in so lahko škodljive za zdravje ljudi. Dandanes zamenjava oljne­ga kotla s pecjo na biomaso ne pomeni vrnitve v pretek-lost. Že s hitrim pregledom rešitev na trgu ugotovimo, da biomasni kotli glede ucinkovitosti in prepros­tosti uporabe ne zaostajajo veliko za oljnimi ali plinski-mi. V zadnjih letih je tehno­logija naredila velik korak v avtomatizaciji uporabe in jo s tem približala ljudem. Je pa res, da moramo za pravi­len izbor kurilne naprave vedeti kaj vec o prednostih in slabostih posameznih bi-omasnih sistemov in tehno­logij. Ce primerjamo nove kurilne naprave s starejši-mi, pa je prednost pred­vsem v boljšem zgorevanju, kar pomeni boljši izkoristek in manjše emisije. Marsikje so še vedno vgrajeni vec kot 30 let stari kotli, ki imajo tudi manj kot 40-odstotni izkoristek. Ker so tako re­koc neunicljivi, povzrocajo lastnikom, ki jih ne zame­njajo, veliko škode in veliko dela. Tudi ce ima nekdo svoj gozd, je smiselno, da razmisli o zamenjavi kuril­ne naprave, saj bi si s pro-dajo presežkov lesa hitro povrnil investicijo, dela s kurjenjem pa bo bistveno manj. Spodbude Eko Sklada pri menjavi kurilne naprave iz malih in srednjih kurilnih naprav morajo izpolnjevati naslednje zahteve: izkori­stek pri nazivni toplotni moci mora biti vecji ali enak 90 odstotkom, vrednost emisij celotnega prahu mora biti manjša od 40 mg/ m3, vrednost emisij ogljiko­vega monoksida pa manjša od 400 mg/m3. Višina nepovratne financne spodbude znaša do 20 od­stotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne vec kot 2.000 evrov za novo kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje sta­novanjske stavbe. Ce pa se naprava zamenja (stara pec se odstrani), je spodbuda do 50 odstotkov priznanih stro­škov naložbe, vendar ne vec kot 4.000 evrov za kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje sta­novanjske stavbe pri zame­njavi stare kurilne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso. Obcina Kamnik bo predvi­doma tako kot letos za nas­lednje leto dodatno spodbu­jala menjavo starih kurilnih naprav na biomaso z doda­tnimi 20 odstotki ali najvec 1500 evri. Priporocamo, da se prijavite na brezplacno energetsko svetovanje v pisarni ENSVET na Maistrovi 18 v Kamniku s klicem na tele­fonsko številko 01 831 82. Dan starih staršev Jasna Paladin Volcji Potok – V Arboretu-mu Volcji Potok so minuli konec tedna skupaj z nizo­zemskim ambasadorjem Johanom Verboomom in floristko dr. Sabino Šegula znova obeležili mednaro­dni dan starih staršev tako, da so pred vhodom v park pripravili brezplacne cvet­licne delavnice, na katerih so lahko skupaj sodelovali stari starši in vnucki. Z do-godkom, ki ga v Arboretu-mu prirejajo že nekaj let, so želeli poudariti pomen medgeneracijskih vezi in podpreti boj proti osamlje­nosti, ki je sploh med sta­rejšimi žal vse bolj pogosta, še posebej v casu koronavi­rusa. Kako razlicne ustvarjalne delavnice lahko združujejo in povezujejo, je dr. Sabina Šegula tudi na Kamniškem lani dokazala že z izdelavo božicnih okraskov, pri kateri so sodelovale razlicne gene-racije. Bosonogi okoli Blejskega jezera Clani Društva Dogodek Kamnik, sekcija Bosonogi, so v soboto, 11. septembra, organizirali prvi Pohod bosonogih okoli Blejskega jezera. Premagati so morali šest kilometrov dolgo pot. Janez Kuhar Bled – Pohoda se je udeleži-lo 56 bosonogih pohodnikov iz dvanajstih obcin. Zbor in cilj pohodnikov je bil pred Festivalno dvorano na Ble­du. Bosa hoja koristi mlado­stnikom in starejšim. Ne iz­boljša samo telesne drže, ampak tudi ravnotežje in koordinacijo telesa. Med po­ hodniki sta bila tudi harmo­nikar Ivan Hribar iz Praproc in Lado Osolnik, planšar iz-pod kamniških planin. Želja številnih bosonogih je bila, da obišcejo in se bosi preho­dijo pot okoli Blejskega jeze­ra. Za Bled so se odlocili, ker je prav Bled zibelka bosono­ge hoje, njen oce pa je bil Arnold Rikli. Stik noge z zemljo ima terapevtski uci­nek na celo telo. Z boso nogo si naredimo uslugo, ker si izboljšamo moc v no-gah, krepimo kosti, izboljša-mo držo hrbtenice, pospeši-mo pretok krvi v telesu, skratka izboljšamo celoten imunski sistem. Blejski župan Janez Fajfar je vsem pohodnikom izre­kel dobrodošlico in jim za­želel, da bi v prijateljski družbi na poti uživali in se vrnili brez poškodb. Predstavil je pionirsko delo Arnolda Riklija, pionir­ ja blejskega zdraviliškega turizma. Bosonogim je predlagal hoditi po travniku z jutranjo roso, uživati lah­ke obroke, plavati, se sonciti ter veliko hoditi bosi. Nje­gove metode držijo še da­nes oziroma vedno bolj. V imenu vseh bosonogih po­hodnikov se je blejskemu županu Janezu Fajfarju zahvalil glavni organizator pohoda Pavel Žvelc, naj­mlajša udeleženka pohoda Ana Potocnik pa je županu izrocila priložnostno darilo. Poslovna komunikacija iz angleškega jezika Gospodarska zbornica Slovenije vabi na brezplacno usposabljanje. Jasna Paladin Kamnik – Gospodarska zbornica Slovenije v okviru projekta SPOT Svetovanje Osrednjeslovenske regije vabi na brezplacni tecaj po­slovne anglešcine za pod-jetnike ter vse tiste, ki raz­mišljajo o vstopu v podje­tništvo. Zacetek 20-urnega tecaja, ki ga bodo izvajali v prostorih Gimnazije in sre­dnje šole Rudolfa Maistra Kamnik, bo v torek, 28. sep­tembra, ob 18. uri, predava­nja pa bodo dvakrat te­densko, in sicer ob ponede­ljkih in cetrtkih. Udeleženci bodo po oprav­ljenem 20-urnem usposab­ljanju sposobni vzpostaviti kontakt, se predstaviti, predstaviti svoje funkcije v podjetju in prijetno pokramljati s sogovorni­kom v tujini. Delavnico bo vodila prof. Marta Janežic, potekala pa bo v živo (ce se bodo vmes pogoji NIJZ za preprecevanje širjenja no-vega koronavirus spremeni­li, pa po Zoomu). Udele­ženci morajo izpolnjevati pogoj PCT, ki ga bodo pre­verili pred vstopom v preda­valnico. Obvezne so prijave na sple­tnem obrazcu Gospodarske zbornice Slovenije, ki jih bodo sprejemali do zasedbe mest. Dodatne informacije: 01 5898 186 ali na e-pošti: irena.tonin@gzs.si. Šport Svetovno prvenstvo v kegljanju Od 21. do 31. avgusta je v Kamniku in Kranju potekalo 20. svetovno prvenstvo za mladinke in mladince (U14 in U18) ter mlajše clanice in clane (U23). V Kamniku smo gostili dekleta, fantje pa so nastopali v Kranju. To je bil do sedaj najvecji mednarodni dogodek na našem kegljišcu. Tekmovanje je potekalo pod okriljem Kegljaške zveze Slovenije. Štefan Flerin šce vedno brezhibno prip-smemo pozabiti na pomoc Mladinke do 18. leta starosti ravljeno. Vmes smo gostili in podporo Obcine Kamnik so nastopale v Kranju. Med Kamnik – Tekmovanje je bil še reprezentanci Hrvaške in z županom Matejem Slapar-njimi je bila tudi naša Tea velik organizacijski, pa tudi Srbije, s katerima so naše jem na celu in Zavoda za Repnik, ki je z ekipo osvojila financni izziv za naš klub, igralke odigrale prijateljski turizem in šport Kamnik. srebrno medaljo, le sedem zato smo se dela lotili že v tekmi. Za tem pa smo izved-Za ves trud smo bili nagraje-kegljev za ekipo Hrvaške. sredini maja. Treba je bilo li še tradicionalni vsakoletni ni že s tem, da je tekmova-Posamezno sta še dve naši izdatno obnoviti kegljišce, ki turnir za Memorial Slavka nje potekalo brezhibno in se dekleti osvojili medalje – sre­razen rednih vzdrževalnih Šuštarja starejšega. je koncalo z zadovoljstvom brno in bronasto. Fantje U18 del vecje obnove ni bilo dele-Poleg tega je bilo ogromno vseh udeležencev. Naj ome-so bili še bolj uspešni, saj so žno vse od odprtja leta 2005. dela z organizacijo samega nim, da so na takih tekmo-ekipno in v kombinaciji pos-Zamenjali smo vse keglje in tekmovanja. Morali smo za-vanjih prisotni trije medna-tali svetovni prvaki, posame­vrvice, namestili nove bocne gotoviti varovanje, zdravni-rodni sodniki, delegat Keg-zno (dvakrat) in v tandemu stranice iz gume, montirali ško službo, ekipo za izvedbo ljaške zveze in sodnik kon-pa osvojili srebro. nove položnice in nabavili hitrih testov, kontrolo upo-trolor, ki vestno beleži vse Veliko smo pricakovali tudi nove krogle. Naredili smo števanja PCT-pogojev, logi-morebitne napake. Prav vsi od naših mlajših clanic tudi generalni servis vseh stiko prihoda do kegljišca, prisotni so pohvalili izvrstno (U23), saj so imele dva me-naprav ter pri tem zamenjali ureditev parkiranja za tek-organizacijo in cudovito seca vsak konec tedna skoraj petino elementov, od movalne ekipe in vsako-športno okolje v narocju priprave na to pomembno mehanskih delov do elektro-dnevno dve ekipi za izvedbo kamniških planin. Še pose-tekmovanje, poleg tega pa so nike. Za povrh smo reševali tekmovanja (pomoc sodni-bej smo bili veseli izjave Slovenijo zastopale tri pred­še težave s programom, ki kom, zapisnikarji na stezah, glavnega sodnika in kontro-stavnice KK Calcit Kamnik: ni bil zanesljiv. Ker so imele dežurna servisna služba, lorja Milana Mitrovica, ki je Tea Repnik, Lea Drnovšek naše reprezentantke od 20. sodnik za racunalnikom). dejal, da odkar se udeležuje in Tia Schatz. Tekmovanje junija dalje vsak konec te-Vecino teh nalog so opravili tekmovanj na taki ravni, kot se je zacelo z ekipnim de­dna treninge, smo moralo clani Kegljaškega kluba Cal-je svetovno prvenstvo, še ni lom, rezultati pa so šteli tudi poskrbeti, da je bilo keglji-cit Kamnik, pri tem pa ne nikjer doživel tako brezhib-za uvrstitev v kombinaciji. ne organizacije in pa še po-Med šestimi igralkami, ki so sebej gostoljubnosti, kot zastopale Slovenijo, sta bili prav tu, v Kamniku, za kar tudi dve iz našega kluba, Tea se je še posebej zahvalil. Iz-Repnik in Lea Drnovšek. Tia stil v naslednji krog, sta bili rezultatom iz ekipnega dela razil je tudi željo, da še kdaj Schatz ni dobila priložnosti. Nataša Radic in Špela Kun-pa je štel za uvrstitev v kom­ kandidiramo za organizaci-Tea je nastopila prva in cic, ki sta na koncu osvojili binaciji. Prav v igri posame­ jo takih tekmovanj, saj bi z podrla 563 kegljev, kar ob bronasto medaljo. zno smo videli možnosti za velikim veseljem spet prišel slabših nastopih ostalih ni V disciplini sprint smo ime-naši dekleti Teo Repnik in v Kamnik. bilo dovolj za medaljo – os-li prav tako tri predstavnice Špelo Kuncic, saj v kombi- Slavnostno odprtje, na kate-vojile so 4. mesto, 18 kegljev (žal brez igralk Calcita). Vse naciji nista imeli vec mož- rem je bil glavni govornik za Madžarsko. tri so izpadle v prvem krogu, nosti za vidnejšo uvrstitev. župan Matej Slapar, je bilo Naslednji dan je bilo na spo-medtem ko sta v mešanih Žal tudi tu nista bili uspešni 24. avgusta, že naslednji redu tekmovanje parov. Slo-parih Iris Zoran in Žiga Po-in sta se uvrstili na rep le­dan pa so tekmovanje zacele venija je imela v konkurenci žar v Kranju osvojila zlato stvice. mladinke in mladinci do 14. tri pare. V enem je nastopila medaljo. Fantje so bili v Kranju pre­leta starosti. Slovenijo sta v tudi Tea Repnik, skupaj z Zadnje dejanje svetovnega cej bolj uspešni, saj so osvo­tej konkurenci zastopala Iris Zoran. Kljub zelo dobri prvenstva je bilo finale posa-jili srebrno medaljo ekipno Brina Janjic in Luka Šimec. igri se jima ni uspelo uvrsti-mezno, kamor se uvrsti 24 in bronasto v kombinaciji Bila sta zelo uspešna, saj sta ti naprej, saj sta naleteli na najboljših s predtekmova-(Miko Steržaj). Žal v repre-v štirih disciplinah osvojila hrvaški par, ki je odigral še nja. Nastop je štel za uvrsti-zentanci ni bilo nikogar iz kar šest medalj. bolje. Edini par, ki se je uvr-tev posamezno, v seštevku z KK Calcit. Kolesarji tekmovali v Ajdovšcini V Ajdovšcini so se gorski kolesarji pomerili na cetrti dirki slovenskega pokala v olimpijskem krosu SloXcup in na pokalu mladih v XC kolesarjenju. Kristijan Erjavec, Matjaž Šerkezi Ajdovšcina – Clani kamni­škega Calcit Bike Teama so se veselili osmih zmag. Med clani elite je bil najboljši Rok Naglic, med clanicami elite Maruša Knap, v U17 Ambrož Vovk in Hana Kra­njec Žagar, Boštjan Hribov­šek med veterani 1 in Valter Tomšic med veterani 3 ter Nik Golob med 15 leti ter Tajda Šoštarko med deklica-mi do 13 let. V najmocnejši clanski kate­goriji je bil peti Luka Tavcar, sedmi Blaž Žle, od 9. do 12. mesta so se zvrstili Matic Kranjec Žagar, Gal Pavlic, Peter Vovk in Anže Dolen­šek. Med decki do 15 let je slavil Nik Golob, prva je bila Tajda Šoštarko med deklica-mi do 13 let. Žan Šekoranja je osvojil tretje mesto med decki do 11 let, na enakem mestu med deklicami v isti starostni kategoriji je konca­la Anamarija Kosec. Na zmagovalnem odru je kon-cal še Bojan Kemperl, ki je bil drugi med veterani 4. »Proga je bila zelo prašna z veliko spusti, kar mi je ustre­zalo. Na progi nisem imel nobenih težav, kar me je pri­peljalo do moje prve zmage. Zelo se zahvaljujem trenerju in klubu za podporo,« je bil dobre volje Nik Golob. »Ce­trta tekma slovenskega poka-la je za nami. Poleg tekem starejših kategorij smo imeli zjutraj še tehnicni poligon mladih, ki smo si ga z vese­ljem ogledali. Nato so sledili starti mlajših kategorij v kro­su. Malo cez 14. uro smo startali veterani in amaterji, a z nekoliko zamika zaradi mocnega vetra, ki je dodobra povzrocal težave organiza­torjem na štartno-ciljnem prostoru. Zagnali smo se v startni krog in naprej na pro-go. Sam sem odpeljal vseh pet krogov v svojem tempu. Zadovoljen sem z vožnjo in rezultatom. Lepo je bilo tek­movati na domacem terenu, ker je bilo ogromno navija-cev cez celo progo, tako da je bilo super vzdušje,« pa je ne­kaj misli o tekmi strnil Bo-štjan Hribovšek. Mladi pilili svojo tehniko V dopoldanskem delu sta se na poligonu pomerila tudi varovanca Matjaža Šerkezija. Decki in deklice U13 so vozili štiri kroge in zacetni startni, U15 pa poleg startnega šest krogov. Predhodno je bila za kategorije do vkljucno z U13 izvedena vožnja po tehnic­nem poligonu, ki je bil sesta­vljen iz štirih nalog. Vsaka je prinesla deset tock. Naloge so bile: vožnja brez držanja krmila v ravni crti, ki je ome­jena s stožci, vožnja cez pale-te, pobiranje žogic s stožcev in vožnja v krogih. Tako je lahko vsak tekmovalec zbral 120 tock, ki so se kasneje prištele k rezultatu tekme in tako vplivale na uvrstitev. Na-men tehnicnih poligonov je spodbujanje mladih in pred­vsem trenerjev, da delajo na tehniki, ki je kljuc do varnos-ti, in obvladovanju tehnicno zahtevnih prog na tekmah v višjih kategorijah. Tehnicni poligoni, poleg omejitve upo­rabe pedalov s pripenjanjem, so bili ena bolj zdravih odlo-citev Kolesarske zveze Slove­nije in Odbora za gorsko ko­lesarjenje. Dodatno pa bi k temu še dodali striktno upo­števanje omejitve velikosti (premer) kolesa in uporaba trdih vilic, ki otroke prisili k pravilnemu gibanju telesa in delu rok. Maks Majnik in Joža Matjaž Šerkezi (oba Pogi Team Ge-nerali) sta tekmovala v kate­goriji U13. Ne samo da sta se odlicno odrezala na teh-nicnem poligonu, odlicno sta opravila delo tudi na tek-mi in oba zakljucila na sto­pnickah; Maks kot prvi in Joža kot tretji. Kot njunemu trenerju mi veliko bolj kot samo 'dirkanje' in koncno mesto pomenita rezultat na tehnicnem poligonu in sama vožnja na tekmi, ki je bila z malo napakami, saj je proga zahtevala veliko osre­dotocenost in je kaznovala vsako napakico s padcem, predrto gumo ali zdrsom. V kategoriji U13M je tekmova-lo 24 tekmovalcev. Maruša Tereza Šerkezi (BTC City Ljubljana Scott, trener Simon Erjavec) je po štartni težavi z verigo vožnjo v kategoriji U15W nadaljeva-la mirno in tekmo zakljucila kot prva med dekleti (v kate­goriji je tekmovalo sedem deklet) s casom 24:46, ki je bil tudi cas cetrtouvršcenega fanta v kategoriji U15M (17 uvršcenih). Šport Triatlonski praznik na Bledu Clani Triatlonskega kluba Trisport so organizirali tekmo evropskega mladinskega pokala in triatlon dveh slovenskih biserov. Nataša Planko odru stala Tjaša Vrtacic in gledalci, saj so precej glasno pridobili tekmovalci, ki so Matevž Planko), vseeno pa navijali in spodbujali atlete, na Bledu tekmovali v kateri-Bled – Prvo septembrsko sta soliden nastop prikazala ki so plavali, kolesarili in koli olimpijski razdalji in pa nedeljo so ljubitelji triatlona dva Jakoba; Medved z 19. in tekli. Tudi v olimpiku je bila pred dobrim tednom na Tri­ponovno prišli na svoj ra­ Mamic z 20. mestom. Od udeležba mednarodna, saj atlonu jeklenih. cun, saj so se na Bledu ves Kamnicanov so v cilj pribor-so se ga udeležili triatlonci Socasno se je odvijalo tudi cas dogajale triatlonske ak­ bali Utripovci Crt Verbic ne le iz sosednjih držav, am-državno prvenstvo v akvabi­tivnosti. Stroga pravila zara- (47.), Nejc Podgoršek (49.) in pak tudi iz Nizozemske, ku, ki je pri nas vedno bolj di epidemije so onemogoci­ Žiga Podgoršek (51.). Portugalske in celo Katarja. priljubljen. Tekmovalci la marsikatero prireditev v V nadaljevanju so na svoj ra-V absolutni konkurenci tria-najprej plavajo, nato pa kole­preteklem casu in z vese- cun prišli najmlajši, ki so se tlona so na zmagovalnem sarijo. Tekaške preizkušnje ljem smo pozdravili tria­ preizkusili v akvatlonu, takoj odru stali Jaroslav Kovacic si ne privošcijo. Državni pr-tlonski praznik, ki ga je že za njimi pa mladinci, kadeti pred Matijo Medenom in vak je postal Peter Harnold devetnajstic na Bledu orga- in tisti, za katere je olimpij-Madžarom Gergo Dobijem. pred Primožem Šobarjem niziral Triatlonski klub Tris- ska distanca predolga in se Med ženskami pa je naj-in Miho Pancurjem (TK port. Letos je Miro Kregar s zato spopadejo s triatlonom hitreje v cilj pritekla Simona Trisport). Med ženskami pa pomocjo zvestih sodelavcev za vsakogar. V akvatlonu je Dolinar Majdic pred Tanjo je naslov osvojila legendar­naredil še drznejši korak in od kamniških tekmovalcev Kompan (TK Trisport) in na Nataša Nakrst. razdaljo olimpijskega tria­ na zmagovalni oder stopila Moniko Peterka. Poleg Ta-V triatlonu so nastopile tudi tlona popeljal vse do Bohi-le Manca Pogacar iz TK nje, ki je zmagala v kategori-tri štafete, kar pomeni, da nja in tako povezal dva slo-Utrip. V super šprintu je to ji, so Zlatko Kompan, Matic vsak tekmovalec opravi z venska sladkovodna bisera. uspelo njenemu klubskemu Romšak in Marko Hren za-eno od disciplin. V dopoldanskem casu se je kolegu Marcelu Pavlinu in sedli vse tri stopnicke v eni Organizacija takšnega tria­odvijala tekma evropskega pa trisportovcem Neži od veteranskih skupin, Jan tlona zahteva ogromno dela mladinskega pokala. Že de-Nograšek, Niku Belaju in Lipovšek pa je osvojil 3. in logistike, poleg tega pa setic smo lahko navijali za deklet je nastopilo tudi šest za sekundo odvzel Madžaru Žigi Podbevšku. mesto v svoji kategoriji. Po-tudi pripravljenost številnih številne mladinke in mla-Slovenk, od njih pa kar štiri Petru Molnárju. Na tretjo sto-Drugi vecji dogodek dneva leg clanov Trisporta je od prostovoljcev, staršev in pri­dince, tokrat iz 14 držav. Boj dekleta iz kamniških klu-pnicko je stopil Ceh Lukáš so predstavljali triatlon, dua-Kamnicanov okrog vratu jateljev. A v Trisportu to ved­za medalje je bil napet pri bov. Vita Škrjanc je bila 46., Juranek. V skupini 61. mla-tlon in akvabike v olimpijski medaljo ovesila še Utripov-no suvereno izpeljejo. Letos dekletih, pri fantih pa še Manca Maradin 47., Vita Pi-dih triatloncev se je pomerilo razdalji. Tekmovanje je bilo ka Neža Pogacar. je bilo zaradi covid ukrepov bolj, in to vse do konca teka-lih 48. (vse TK Trisport) in tudi sedem Slovencev, a jih je spremenjeno in je po no-V duatlonu je v absolutni še težje. Obisk inšpekcijske škega dela. Zmagala je Slo-Neža Mohar Gradišek 49. v cilj prišlo le šest. Trenutno vem povezalo dve jezeri, konkurenci zmagal Kamni-službe pa je dal prireditvi vakinja Margareta Vrablova (TK Utrip). Slovenci nimamo tekmoval-Blejsko in Bohinjsko. Tek-can Peter Koželj, ki si je sku-kljukico in zagotovo se pred Cehinjo Heidi Juran-Pri fantih je zmaga odšla na cev, ki bi krojili mladinski movalci so bili navdušeni paj s še 17. tekmovalci pribo-bomo na Bledu oz. po no-kovo in Nizozemko Robin Nizozemsko skupaj z Mi-evropski vrh (pred leti sta nad novo, še lepšo traso, ril priznanje za triglavsko vem tudi v Bohinju še sreca-Dreyling. V konkurenci 51 tchom Kolkmanom. Le-to je veckrat na zmagovalnem presenetili pa so nas tudi triatlonsko grco. Le-to so li. Trenerja za zdaj zadovoljna Že v torek, 21. septembra, bodo odbojkarice Calcita Volleyja s tekmo proti Kašteli tudi uradno zacele letošnjo sezono. Prve tekme državnega prvenstva bodo na sporedu 2. oktobra, ko bo v Kamniku na sporedu dvojni spored. Miha Štamcar Kamnik – Kot zadnji sta se kamniški zasedbi pridružili Andjelka Radiškovic, ki je z reprezentanco Bosne in Hercegovine nastopila na evropskem prvenstvu, in Živa Javornik, ki je v zacetku septembra igrala na evrop­skem prvenstvu v odbojki na mivki do 18 let v Ljublja­ni. Obe sta prejšnji teden tudi že igrali na turnirju v Zagrebu, na katerem so Kamnicanke po zmagah nad zagrebškim Dinamom, domaco Mladostjo in dunaj-skim VB NÖ Postom osvoji­le prvo mesto. »V Zagrebu in tudi na preo­stalih pripravljalnih tekmah naša igra še ni na vrhunski ravni, vendar je v tem tre­nutku najbolj pomembno, da so igralke po daljšem casu spet okusile, kako je igrati tekme. Do zacetka se-zone, predvsem pa do te­kem z ukrajinskim Prome­tejem iz Dnepra v kvalifika­cijah lige prvakinj, bomo morali dolocene zadeve še popraviti. Veliko rezerve imamo tako v tehnicnem kot v takticnem smislu. Po tekmi s Kaštelo, s katero uradno zacenjamo sezono, nas caka še mocan turnir v Kapošvarju, na njem pa bi se že morala videti naša re-alna slika,« je po prvih prip­ravljalnih tekmah svojih va­rovank dejal Gregor Rozman, trener odbojkaric Calcita Volleyja. V letošnji sezoni bo v kam­niški ekipi veliko število mladih igralk. Nekatere med njimi so še mladoletne. »To bo za nas samo še doda­tni izziv. Prav zato, ker ima-mo veliko mladih igralk, bomo morali iti korak za ko­rakom, treba bo zgraditi osnovo in jih psihofizicno pripraviti na to, kar jih caka. Naloga bo kar kompleksna, veliko vlogo pri tem bodo imele tudi starejše igralke, ki bodo mlajše igralke spod­bujale k resnejšemu, trde-mu delu,« je enega od ciljev v novi sezoni, v kateri bodo Kamnicanke skušale osvojiti obe domaci lovoriki in se uvrstiti v ligo prvakinj, po­jasnil Rozman. V pricakovanju obeh reprezentantov Veliko bolj izkušeno ekipo bo imel na voljo Matija Pleško, ki še vedno nima na voljo vseh igralcev, saj sta Jan Klobucar in novinec v Calcitu Volleyju, Finec Tomi Siirilä, na evropskem prven­stvu. V šali je Pleško dejal, da ne bi imel nic proti, ce bi se Siirilä Kamnicanom prid­ružil cim prej, Klobucar pa šele po 19. septembru, saj bi to pomenilo, da bi slovenska reprezentanca igrala v fina­lu. Z njima bodo aktualni slovenski pokalni zmagoval­ci zagotovo še mocnejši, že na pripravljalnih tekmah pa so že nekajkrat potrdili svojo kakovost. Tudi s prvim mes-tom na turnirju v Kranju. »Do zacetka prvenstva, ko se bomo že v prvem krogu po­merili z državnim prvakom, Merkurjem Maribor, bomo vse skupaj odigrali okoli 15 pripravljalnih tekem. Nekaj tudi s tujimi ekipami. Ritem tekem je resda kar naporen, vendar bo takšna tudi sezo­na. Ker smo še brez Sirillä, imamo na mestu blokerja le Dika Purica in Miho Bregar­ja, ki sta trenutno naša naj­bolj obremenjena igralca, tako da moramo biti pri nji-ma pazljivi, saj sta fanta prakticno ves cas na mreži. Za zdaj me najbolj veseli, da je pristop igralcev pravi, da se gre na vsako žogo, in to tako na treningu kot na tek­mah,« je Pleško spregovoril o dozdajšnjem poteku priprav na novo sezono. Javornikova in Okorn na EP do osemnajst let v odbojki na mivki V zacetku septembra je v Ljubljani potekalo evropsko prvenstvo v odbojki na miv­ki do 18 let. Na njem sta na­stopila tudi Živa Javornik, clanica prve ženske ekipe Calcita Volleyja, in Miha Okorn, najboljši igralec evropskega kadetskega pr-venstva v Albaniji. Oba sta se v kvalifikacijah s svojima soigralcema prebila do glav­nega turnirja. V njem je vec uspeha imela Javornikova, ki je z Ulo Gorjup prišla do drugega kroga, kjer sta ju premagali lanskoletni evrop-ski prvakinji, Ukrajinki Jeva Serdjuk in Darja Romanjuk. Ukrajinki sta na koncu osvo­jili drugo mesto. Za Okorna in njegovega soigralca Nejca Najdica pa sta bila v prvem krogu glavnega turnirja uso­dna Italijana Michael Bur-gmann in Raoul Acerbi. Šport na kratko Odlicni uspehi tekacev KGT Papež Na balkanskem prvenstvu v polmaratonu v Bitoli je Neja Kršinar dosegla 3. mesto s casom 1;16:47. V teku na plani­ško velikanko je Luka Kovacic zmagal že cetrtic zapored in dosegel nov rekord 4 minute in 35 sekund. Med ženskami je bila Mojca Koligar tretja (6:35). Na svetovnem ekipnem prvenstvu v ekstremnih športih (34. Dolomitenmann) je štafetni tek na 12 km na 6. mestu zakljucil Timotej Becan. Ekipa je dosegla 7. mesto med 97 štafetami. Colski izziv s Cola na Javornik, ki je štel kot nadomestna tekma za od­padlo evropsko prvenstvo, je pripadel Miranu Cve­tu. Gašper Bregar, ki je dan poprej zmagal na teku na Ucko, je bil tretji. Judoisti tekmovali v Sarajevu Clani Judo kluba Komenda so med 26. in 29. avgustom kot edini Slovenci tekmovali na mednarodnem turnirju v Saraje­vu in osvojili kopico kolajn. Ponovno se je odlicno odrezala Haya Veinhandl Obaid, ki je v svoji kategoriji U15 osvojila 1. mesto. Nastopila je tudi v starejši kategoriji U18, kjer je bila razglašena kot najbolj srcna tekmovalka. Prav tako je 1. mes-to v kar dveh kategorijah, med dekleti U13 in U15, osvojila Timeja Starovasnik, ucenka OŠ Šmartno v Tuhinju. Drugo mesto je v kategoriji U18 osvojila Kamnicanka Brina Frece, na najvišjo stopnicko je stopil tudi Karim Veinhandl. Zelo težke borbe je imel tudi Kamnican Žiga Klaric, ki se odlicno bori in vedno znova dokazuje, da se redni treningi izplacajo; osvojil je 3. mesto. V kategoriji U13 je nastopil tudi Leon Adrovic in zasedel 2. mesto. Mednarodno prvenstvo Kamnika v namiznem tenisu V nedeljo, 12. septembra, so na OŠ Marije vere gostili že 12. mednarodno prvenstvo Kamnika za mlajše kadete in za ve­terane, ki so ga organizirali clani Namiznoteniškega kluba Kamnik. Med mlajšimi kadeti je zmagal Martin Gerkšic, med veterani pa Franc Lesjak. V prijateljski ekipni tekmi med veteransko ekipo Kamnika in veteransko reprezentan-co Republike Slovenije so zmagali gostje z izidom 4 : 1. Za Kamnik so igrali: Ivo Zelic, Sreco Berlic, Željko Đuric, Maks Burger in kapetan Božo Rojc. Zanimivosti Dober pogled s Divja Slovenija zdaj kamniškimi lovci Lovci Lovske družine Kamnik so se predstavili v avgustovski oddaji Dober pogled. tudi na filmu Marjan Schnabl S premiero v Arboretumu Volcji Potok je svojo pot po domacih in tujih kinematografih zacel težko pricakovani slovenski dokumentarni film Divja Slovenija. Nekaj kadrov so ustvarjalci posneli tudi na Kamnik – Lovska zveza Slo- Veliki planini. Jasna Paladin Volcji Potok – Dobrih osem­deset minut dolg naravo­slovni dokumentarni film Divja Slovenija, pod katere­ga se podpisuje Matej Vra­nic, predstavlja zelo pestro favno in floro Slovenije, pri cemer se osredotoca na se­salce in ptice, prikazane pa so še nekatere zanimive vrste dvoživk, rib in žuželk ter rastlin. Z zraka preko ži­vali in njihovih zgodb ter z izjemnimi posnetki predsta­vlja pet ekostistemov – alp-ski svet, kraško podzemlje, Jadransko morje, gozdove Dinaridov in neskoncne pa-nonske ravnice. »Natancnih lokacij, na kate­rih smo snemali, ne želimo predstaviti, saj bomo doloce­nim živalskim vrstam, kot je denimo divji petelin, in dru­gim, ki so zanimive fotogra­fom, s tem naredili veliko vec škode kot koristi. Živali pri nas imajo že tako maj-hen živalski prostor in zares si ne želimo, da bi bile še bolj oblegane. Smo bili pa s kamerami in drugo opremo prisotni tudi na Veliki plani­ni, kjer smo ovekovecili cve­tenje žafranov,« nam je pred premiero povedal Matej Vranic, ki se s fotografijo ži­vali in rastlin ukvarja že tri desetletja. Lepote Slovenije ga pri tem projektu niso pre­senetile, je pa opazil, da do­locene živali z leti izgubljajo svoj teritorij. »Vse te zgodbe sem si s fotografij želel spra­viti na film in gledalcem predstaviti, kako lahko doži­vimo svet, ce se odpravimo v divjino. Pa ne le divjino. V Sloveniji je znacilno, da pre­senetljivo veliko divjih živali živi v urbanem okolju, in prav te me najbolj zanimajo – lisice, jazbeci, srne, kune, zajci, sove in veliko drugih živali živi le streljaj od naših hiš.« Priprave so bile zelo teme­ljite, a živali so pogosto po­kazale, da niso igralci, zato so scenarij nenehno spre­minjali in se prilagajali razmeram. Poznavanje ži­venije že vec let v sodelova­nju z lovskimi družinami ter ostalimi sorodnimi orga­nizacijami pripravlja zani­mive in poucne oddaje o lo-vstvu. Teh oddaj se v enem letu zvrsti od osem do dva­najst, predvajajo pa jih na razlicnih televizijskih kana­lih in na družbenem omrež­ju YouTube. Iz napovednika je mogoce razbrati, kaj vsa­ka posamezna oddaja prina­ša gledalcem. Tematika je v osnovi vezana na naravo in divjad ter ra­znovrstno dejavnost lovcev. V dosedanjih oddajah so bile predstavljene že števil­ne lovske družine. Obicajno je bilo najprej predstavljeno celotno lovišce in znacilna divjad, ki se v njem nahaja, potem lovske koce in domo-vi, razne preže, krmišca, sol-nice, napajališca in mlaku­že, krmnje njive ter zbiralni- vali je bilo kljucno – prav najst posameznikov, Matej vsaka ima namrec svoj ka-Vranic pa je najbolj pono­rakter –, še bolj pa potrpež-sen, da jim je kljub – kot se ljivost in tudi sreca. Za ne­kajminutnimi posnetki se namrec skrivajo dnevi ali celo tedni snemanj v mra­zu ali temi, v popolni tišini, tako da so se ustvarjalci kar najbolj zlili z naravo. Vse je sam izrazil – mikro pro-racunu (vse skupaj je stalo 186 tisocakov) uspelo ustvariti izjemen film. Div-ja Slovenija je trenutno že v programu petih medna­rodnih filmskih festivalov, Marjan Schnabl je pripravil koncept scenarija s priporo-cenimi vsebinami, za izved­bo projekta pa smo angaži­rali še nekaj naših clanov, za katere smo vedeli, da nam lahko s svojimi izkušnjami popestrijo in obogatijo nacr­tovano oddajo. Nekaj dni pred snemanjem smo prele­teli še zadnje podrobnosti na terenu oziroma lovišcu in v ponedeljek, 16. avgusta, smo celotno oddajo posneli. Marjan Tušak je predstavil Lovsko družino Kamnik, Marjan Schnabl je nanizal nekaj zgodovinskih podat­kov o lovišcih in lovu na Kamniškem, dr. Aleksander Doplihar, lovec s skoraj 70-letnim lovskim stažem, je podal svoje poglede na lo-vstvo nekoc in danes, med-tem ko sta Marjan Rak in Janez Klemenc predstavila del lovske kulture. Prvi je na harmoniko zaigral in zapel nekaj lovskih viž, drugi pa je prikazal svoje rezbarske Foto: Marjan Schnabl Foto: arhiv filma Snemanje pri Firštovi mizi v Kamniški Bistrici so posneli v letu in pol, še kjer so jo sprejeli z navdu-pol leta pa je bilo potrebne-šenjem, prav tako pa bo še ga za montažo. Ekipa vso jesen na ogled tudi v ce uplenjene divjadi, delov-spretnosti pri izdelavi kip- ne akcije, izobraževanje in strokovno usposabljanje lo-vskih pripravnikov in lovcev, literatura, delo z mladimi, kinologija, lovsko strelstvo in tekmovanja, šege in obi­caji lovcev z upoštevanjem Eticnega lovskega kodeksa, slovenska lovska noša, kul­tura, kamor spadajo pevci in pevski zbori, instrumentali­sti, rogisti, slikarji, rezbarji, fotografi in drugi umetniki, ki upodabljajo naravo in ži­valski svet, razstave s pou­darkom na lovskih trofejah, dobrodelni plesi za pomoc lovskim tovarišem preko Zelenega križa, kulinarika in pa kot nazadnje spoštljivo slovo na pogrebnih slove­snostih. Glede na to, da se vse navedeno dogaja tudi v naši Lovski družini Kamnik, smo se hipoma na pobudo našega starešine odlocili, da se v avgustovski oddaji letos predstavimo tudi mi. Stare-šina Marjan Tušak se je do-govoril s snemalci oddaje Dober pogled, dobili smo okvirna navodila, tajnik cev, dešcic za namestitev lo-vskih trofej in pišcali za pri­vabljanje divjadi. Matej Rak je s svojimi štiri nožnimi spremljevalci popestril do-godke na terenu, sodelovala pa sta tudi Vido Vrhovnik in Jože Hocevar. Pri vsakem komentarju je snemalec spretno vnašal slikovne pri­spevke in s tem obogatil ce­lotno predstavitev naše lo-vske družine. Za zakljucek, ki smo ga ime­li v naši lovski koci v Palov-cah, in kot se za tako prilož­nost po napornem in vro-cem dnevu prileže, nam je Anica Rak pripravila odlicen gamsov golaž in okusen ja­bolcni zavitek, mi pa smo vse to zalili še z dobrotami iz priznanih vinskih kleti. Ogled oddaj Dober pogled priporocamo vsem, ki si že­lijo spoznati lov in se sezna­niti s poslanstvom lovcev kot varuhov narave in divja­di v njej. Lov ni vec privile­gij, ampak je strokovno in odgovorno delo nas vseh in vsakega posameznika. Potrpežljivost je kljuc do cudovitih posnetkov narave. ustvarjalcev je štela le pet-slovenskih kinematografih. Zanimivosti Pesem v spomin Pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik že vrsto let sodelujemo s pevci MePZ Kranjska Gora, ki v znak spoštovanja do svojega prezgodaj umrlega zborovodje, pedagoga in skladatelja prof. Daneta Škerla vsako leto avgusta organizirajo Škerlove dneve v Kranjski Gori. Alojz Hancic Kranjska Gora – Po koron­skem lanskem letu, ko jav­nih prireditev sploh ni bilo, smo bili letos v petek, 20. avgusta, zopet povabljeni, saj so se kranjskogorski pev­ci kljub slabi financni situa­ciji, ki je prizadela vso kul­turno sfero, potrudili in spo-min na svojega zborovodjo tudi s pomocjo pevcev sa­mih z odliko izpeljali prire­ditev v zadovoljstvo številnih poslušalcev in turistov, ki letos zopet polnijo Kranjsko Goro. Kdo je bil Dane Škerl Rodil se je  26. avgusta 1931 v Ljubljani. Kompozicijo je študiral v razredu Lucijana Marije Škerjanca na Akade­miji za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1952. Izpopolnjeval se je v Avstri­ji in Nemciji, nato pa delo-val kot skladatelj, dirigent in pedagog: med letoma 1954 in 1960 je pouceval na Liraši so avgusta nastopili na že 16. Škerlovih dnevih, v središcu Kranjske Gore. ljubljanski glasbeni šoli Franc Šturm, na sarajevski glasbeni akademiji pa nas­lednjih deset let. Od leta 1970 je bil profesor kompo­zicije na Akademiji za glas­bo v Ljubljani, kjer je bil leta 1997 izvoljen v naziv zaslužni profesor. V njego­vem razredu so diplomirali študentje Rok Golob, Am-brož Copi in mnogi drugi. Predaval je tudi na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Lju­bljani. Umrl je 4. maja 2002 v Ljubljani. O njem ve veliko povedati naš maestro prof. dr. Andrej Misson, ki ima svojega pro-fesorja Daneta Škerla v le­pem spominu in ga zelo spoštuje in ceni. Kako zgraditi stavbo (v sestih lahkih korakih) Na javnem natecaju izberemo Zaradi zapletov pri gradnji najboljšo, okolju in uporabniku poenostavimo nekaj nepotreb­prijazno rešitev. nih podrobnosti in komplikacij. Zaradi trendov v mobilnosti Zaradi skrbi za varnost okoli pozidamo bližnji park in doda-stavbe postavimo vecmetrsko mo parkirno hišo in parkirišce. ograjo in varnostne kamere. P piše in riše Ivan Mitrevski Zaradi optimizacije dodamo nekaj prizidkov, dozidkov in dodatkov. Dodamo še reklamne panoje in stavba je pripravljena za uporabo. Rad kipari z motorno žago Rado Nadvešnik svoje gozdarske spretnosti uporablja tudi pri izdelovanju lesenih skulptur. Jasna Paladin Lipovec – Rado Nadvešnik je kot gozdar in arborist uporabe motorne žage vešc že vrsto let, zadnje desetletje pa se navdušuje tudi nad iz­delovanjem velikih skulptur iz drevesnih debel, ki mu recemo kiparjenje z motor-no žago. Do sedaj jih je izdelal že ve­liko, najvec orlov in drugih ptic, konjskih glav, celo ce­belo, pred dnevi pa je kon-cal tudi svojega tretjega medveda. Pri delu smo ga namrec ujeli na pašniku Li-povec, kjer je po narocilu Vida Pirša izdelal velikega kosmatinca, za to pa porabil dober dan dela. Pri tem je uporabil štiri razlicne mo-torne žage in nekaj dlet za izdelavo podrobnosti. Kot nam je povedal, je imel tok-rat na voljo macesnov hlod, najlepše pa se na tak nacin obdeluje bolj trd les, kot je denimo hruška, oreh in hrast. Pred leti se je udele­žil tudi državnega prvenstva v kiparjenju z motorno žago, zdaj pa skulpture naj­raje izdeluje za lastno vese­lje (nekaj jih ima razstavlje­nih pri svoji koci na planini Kisovec) ali po narocilu. Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU Rešitev: 6 5 8 7 3 9 7 4 6 8 1 9 9 2 4 7 2 5 1 3 1 3 7 4 1 6 5 8 1 6 9 3 2 9 4 6 TEŽJI SUDOKU Rešitev: 1 4 9 8 4 7 1 7 6 5 8 7 5 3 1 2 9 5 2 5 3 2 9 4 4 8 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Prireditve Prireditve v septembru in oktobru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v septembru? ter tudi v elektronskem mesec­niku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obraz-ca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. TERME SNOVIK Nedelja, 19. septembra, ob 18.30, Vecnamenska dvorana Tuhinjka Slovenski kulinaricni vecer v Termah Snovik V sklopu vecerje bo potekala tudi degustacija lokalnega slovenskega piva Menin'c. Cena vecerje brez pijace je 14 evrov/osebo. Prijave po telefonski številki 01 83 44 100 ali na info@terme-snovik.si najkasne­je dan pred dogodkom do 21. ure. SAMOSTAN MEKINJE Sreda, 22. septembra, 18. uri, Samostan Mekinje Igralska delavnica s krepitvami vešcin javnega nastopanja po metodi cutnega spomina Delavnica je primerna tako za igralce in druge umetniške izvajalce kot tudi tiste, ki želite okrepiti svoje vešcine javnega nastopanja ali zgolj ozavestiti pomen izrecenih besed v vsakdanjem življenju in se ne bojite novih izzivov. Obisk je brezplacen. Zaradi omejenega števila mest so obvezne prijave na zigacamernik@ yahoo.com. Cetrtek, 30. septembra, 20. uri, Samostan Mekinje Gledališka predstava Padec, dramedija po motivih drame Oleanna Davida Mameta Predstava v dveh dejanjih Igrata: Anja Prusnik in Žiga Camernik, režija: Janez Vajevec Vstopnina: 5 evrov Sobota, 2. oktobra, 18. uri, Samostan Mekinje Igralska delavnica s krepitvami vešcin javnega nastopanja po metodi cutnega spomina Delavnica je primerna tako za igralce in druge umetniške izvajalce kot tudi tiste, ki želite okrepiti svoje vešcine javnega nastopanja ali zgolj ozavestiti pomen izrecenih besed v vsakdanjem življenju in se ne bojite novih izzivov. Obisk je brezplacen. Zaradi omejenega števila mest so obvezne prijave na zigacamernik@ Oblacilna dedišcina tudi na znamkah V sklopu letošnjih Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine je v prostorih Turisticno­informacijskega centra v Kamniku na ogled razstava poštnih znamk z motivi narodnih noš. Jasna Paladin Kamnik – Kamniški filatelisti so razstavili vrsto znamk z motivi narodnih noš – pred­vsem z ozemlja nekdanje skupne države –, s katerimi na svojevrstnen nacin ohra­njajo tovrstno dedišcino. V Zavodu za turizem in šport Kamnik so ob tem predstavili tudi priložnostni znamki vrednostnega razreda B in D, Med razstavljenimi znamkami, na katere so v Zavodu za turizem in šport Kamnik še posebej ponosni, je tudi zbirka znamk oblikovalca Matica Jelovcana. yahoo.com. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK-CENTER Spomini in zgodbe Kamnicanov – tretjic Foto: Gorazd Kavcic okolice Moravc, opremljeni s zabi. S predstavljenimi deli je slovenskim besedilom za pri-iz crno-belih spominov nare­ reditev, medtem ko so na dil sodobne motive, s kateri­ znamki D, ki je namenjena mi je dal svojevrsten pecat za poslovanje s tujino, upo-letošnji, sicer precej okrnjeni Direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik Rok Jarc, podžupan Sandi Uršic in filatelist Miran Jereb / Foto: Gorazd Kavcic na katerih sta upodobljena dva motiva narodnih noš in so ju izdali pred jubilejnimi, 50. Dnevi narodnih noš in oblacilne dedišcine. Na znamki z vrednostjo B, ki je namenjena za razglednice in pisma do 20 gramov znotraj države, so upodobljeni trije ženski liki, obleceni v nošo iz je oblikoval graficni oblikova­lec Matic Jelovcan, ki je na odprtju razstave z zbranimi tudi delil veselje ob oblikova­nju znamke in pripadajocega gradiva. Kot je povedal, se je pri oblikovanju opiral na že­ljo obuditi stare podobe in jim dati novo življenje, na­mesto da bi jih prepustil po­ dobljeni moški liki. Izbor prireditvi. Vsakoletno srecanje krajanov s sprehodom po mestu, pri katerem bodo s svojimi zgodbami sodelovali Dare Gole, Saša Lavrinc in druži- Kamniški filatelisti so razstavili znamke s podobami motivov je prispeval etnolog Razstava bo na ogled do za­ oblacilne dedišcine z obmocja nekdanje Jugoslavije.dr. Bojan Knific, znamke pa cetka oktobra. na Rauter, in druženjem. Jesenska akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom 14 dni brezplacnega casopisa Gorenjski glas je izredno priljubljen casopis, ki izhaja vsak torek in petek. Narocniki komaj cakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo, kaj je novega v njihovem domacem kraju in v naši regiji. Teh novic ni mogoce najti nikjer drugje! Akcija 14 dni brezplacnega casopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oci prepricali, da je Gorenjski glas odlicen casopis, in postali njegovi narocniki. Poleg brezplacne dostave narocnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Ce želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odlocite za dvotedensko brezplacno prejemanje casopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali poklicite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam casopisa ne bomo vec pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za narocnike. Pridružite se naši veliki družini narocnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstojeci narocniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot narocnik. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni casopis v Sloveniji. Zahvale, zanimivosti Policijska kronika Vlom v stanovanjsko hišo Policisti so obravnavali vlom v stanovanjsko hišo v naselju Vrhpolje pri Kamniku. Neznani storilec je na vzvod odprl okno garaže in iz stanovanjske hiše odtujil gotovino. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno­tožilstvo. Intervencija v Mercator centru v Kamniku Policisti so v Mercator centru v Kamniku posredovali zaradi nesoglasja glede nošenja maske. Kršitelju je bil izdan placil­ni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Intervencija na zavodu za zaposlovanje Policisti so na Zavodu za zaposlovanje v Kamniku posredo­vali zaradi nesoglasja glede nošenja maske. Kršitelju je bil izdan placilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Intervencija v Mekinjah Policisti so v Mekinjah posredovali zaradi nesoglasja med sestrama. Kršitelju je bil izdan placilni nalog po zakonu o Okrogla miza o Koroškem plebiscitu Dihamo z naravo javnem redu in miru. Kamnik – Medobcinski muzej Kamnik v sodelovanju z Dru-štvom general Maister Kamnik vabi v petek, 17. septembra, ob 18. uri na grad Zaprice na okroglo mizo o Koroškem ple- Prepovedano prehajanje meje tudi v Kamniku Policisti so v naselju Crna pri Kamniku obravnavali kaznivo biscitu 1920: pogled v preteklost in sedanjost. Sodelovali dejanje prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države, saj bodo: Janez Stergar, dr. Danijel Grafenauer, mag. Rudi Vouk so v tovornjaku našli tri državljane Afganistana. Sledi zbira- in Nanti Olip. Pogovor bo vodila Alenka Juvan. J. P. nje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožil- Vadbe so vsak torek ob 17.30 pred Osnovno šolo stvo. Marije Vere. PRODAMO NA EN METER RAZREZANA SUHA MEŠANA DRVA. Možen je dodaten razrez in dostava v okolici Kamnika. Cena za 1 prm (prostorninski meter)  je 55 EUR. Možen je dodaten razrez: na 25 cm – 5 EUR/1 prm, na 33 cm – 4 EUR in 50 cm – 3 EUR. Cena enkratnega prevoza z deponije v Kamniški Bistrici v Kamnik je 20 EUR, do dveh klafter (do 8 prm). Mešcanska korporacija Kamnik, a. s., Maistrova 4, Kamnik Kontakt: Peter Hribar, 041/753-460 V 73. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil Ivan Žibovt upokojenec Zdravstvenega doma Kamnik Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv Zdravstvenega doma Kamnik Kamnik, v septembru 2021 ZAHVALA Po hudi bolezni se je v 73. letu starosti za vedno poslovil mož, oce, dedek, brat, stric in tast Janez Zorman Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in nek­danjim sodelavcem za darovane svece ter denarne pri­spevke za potrebe domace cerkve sv. Mavricija v Šmarci. Zahvala gre tudi g. župniku Luku Demšarju za darovano pogrebno sveto mašo ter župniku iz Homca g. Gašperju Mauku in kaplanu v Zavodu svetega Stanislava v Ljub­ljani g. Martinu Zlobku za somaševanje. Hvala tudi kvartetu Grm za socutno zapete pesmi in KPK Kamnik. Posebna zahvala gre dr. Ahlinu in sestri Marjani ter pa­tronažni sestri Romani in Petri. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoci vsi njegovi Avgust 2021 Požig zabojnika, kjer poteka testiranje na covid Policisti so bili obvešceni o požaru zabojnika v Kamniku, kjer poteka hitro testiranje. Požar se je nato razširil še na kombinirano vozilo ter dva osebna avtomobila, ki sta bila parkirana v bližini zabojnika. Požar so pogasili gasilci PGD Kamnik, Kamniška Bistrica in Duplica. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil, sledi kazenska ovadba na pristojno držav-no tožilstvo. Tatvina torbice z vsebino Neznani storilec je iz tovornega vozila, ki je bilo parkirano na parkirnem prostoru pred Mercator centrom v Kamniku, odtujil torbico z vsebino. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Poskus tatvine luci z osebnega avtomobila Policisti so obravnavali poskus tatvine luci z osebnega avto­mobila. Neznani storilec je s parkiranega osebnega avtomo­bila poskušal odtujiti zadnjo desno luc, vendar je nato iz neznanega razloga od dejanja odstopil. Sledi zbiranje ob-vestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Tatvina registrske tablice Neznani storilec je v naselju Srednja vas odtujil registrsko tablico z motornega kolesa. Sledi zbiranje obvestil in kazen-ska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Tatvina table v Kamniški Bistrici Neznani storilec je v Kamniški Bistrici odtujil obvestilno ta­blo. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Tatvina katalizatorja iz osebnega avtomobila Neznani storilec je iz parkiranega osebnega avtomobila na Steletovi ulici odtujil katalizator. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Jasna Paladin aktivnostjo Dihamo z nara­ vo se naucimo osnovnih vaj Duplica – Z novim šolskim za sprošcanje, za gibljivo letom, hladnejšimi dnevni­hrbtenico, in te vaje lahko mi temperaturami in krajši­uporabimo kadarkoli cez mi dnevi se tedenska dan. Na ta nacin skrbimo brezplacna aktivnost huma­za steber svojega zdravja, ki nitarnega društva Šola ga predstavlja hrbtenica, in zdravja Dihamo z naravo prepoznamo omejujoce spet zacenja ob 17.30 na se­miselne vzorce in se zna­demnajstih razlicnih lokaci­mo sprostiti in umiriti v jah po vsej Sloveniji, tudi v tem hitrem tempu življe­Kamniku. Vadba je za vse nja,« pravi meditacijski udeležence brezplacna, saj vodja projekta Andraž Pur­jo financira Ministrstvo za ger. zdravje. V obcini Kamnik se lahko Aktivnost se zacne in za­pridružite skupini Lipa, ki kljuci s krajšim sprehodom ima zbor vsak torek ob 17.30 v naravo, osrednji del pa je pred Osnovno šolo Marije izvajanje sprostilnih, gibal­Vere na Duplici. nih in dihalnih vaj ter me­Udeleženci potrebujejo le ditacija s poudarkom na udobno obutev, primerno za programih cujecnosti. »Z hojo, in ustrezna oblacila. Planinska pot do Presedljaja je odprta Kamniška Bistrica – Markacisti Planinskega društva Domža­le so zakljucili obsežno akcijo, s katero so obnovili oz. na novo speljali planinsko pot po dolini Kamniške Bele do Pre­sedljaja, ki jo je februarja letos zasul obsežen skalni podor z Rzenika. Pot je bila vse od tedaj zaprta, saj je obmocje za preckanje prenevarno, markacisti pa so pridno nacrtovali in nato tudi izvedli del nove poti. Vanjo so vložili skoraj 180 ur dela. »Nova pot pelje okrog balvana in cez grapo, narejene so nove bocne opore in stopnice za prehod cez skalo. S tem je narejenih približno 500 metrov popolnoma nove poti, v nadaljevanju pa je v dolžini približno 500 metrov korišcena lovska pot do priklopa na našo staro planinsko pot,« so sporocili iz Planinskega društva Domžale. J. P. Na domacem vrtu nekoc in danes Clani Turisticnega društva Tuhinjska dolina so v zacetku septembra pripravili 16. Etnološko prireditev, ki je letos potekala pod naslovom Domaci vrt nekoc in danes. Aleš Senožetnik Snovik – Vcasih je bil doma-ci vrt ali garkelj ob vsaki hiši, danes pa zaradi razlic­nih razlogov to ni vec tako, ceprav v zadnjih letih doma pridelano sadje in zelenjava znova pridobivata vrednost. Tudi zato so clani Turistic­nega društva Tuhinjska do-lina pripravili že šestnajsto izvedbo etnološke priredi­tve, ki je letos v Snoviku po­tekala pod naslovom Doma-ci vrt nekoc in danes, na ka­teri so obiskovalci lahko pri­dobili kopico idej, nasvetov in znanja za pridelavo pri­delkov in pripravo domacih namazov, cajev, sokov in drugih dobrot. »Temo domacega vrta smo izbrali, ker letos obeležuje-mo mednarodno leto sadja in zelenjave, poleg tega pa se soocamo z vsem znano situacijo s koronavirusom ter vremenskimi in drugimi težavami, ki jih je prineslo leto. Zato smo želeli ljudi spodbuditi k vrtnarjenju Foto: Aleš Senožetnik Servis Volkswagen Samo najboljše zavas in vaš Volkswagen doma in jih seznaniti s po­menom samooskrbe,« nam je povedala Manja Žebaljec iz Turisticnega društva Tu-hinjska dolina, ki je priredi­tev tudi povezovala. V prireditvenem prostoru ob Termah Snovik so nazor-no pokazali, kako je bil vrt videti nekoc in kaj so v njem sadili. Obiskovalci so se sez­nanili z razlicnimi izdelki, ki jih lahko z nekaj znanja pripravimo sami, organiza­torji pa so pripravili tudi na­bor tradicionalnih jedi. Ponujamo vam celovite storitve, s katerimi boste varni in brez skrbi na cesti. Odlocite se za pooblašcen servis Volkswagen in izkoristite prednosti, ki jih prinašajo kakovostni originalni deli in ugodni servisni paketi ter se zanesite na znanje naših servisnih strokovnjakov. Pooblašcen servis za znamko Volkswagen: Avto Lovše d.o.o. Jarška cesta 11, 1230 Domžale E-pošta: poprodaja@aclovse.si Tel.: +386 1 777 70 00 www.vwlovse.si »Danes so nam na voljo raz­licni pripomocki in lahko zelenjavo, ki je ne uporabi-mo takoj, predelamo in shranimo. Obiskovalci so se seznanili, kako lahko iz sad-ja ali zelenjave iztisnemo domace sokove, pripravimo razlicne namaze, pa tudi o tem, kako nam lahko zdra­vilne rastline olajšajo marsi­katero zdravstveno težavo. V današnjem casu je prilju­bljena tudi naravna kozme­tika, zato so se lahko poucili o pripravi krem, mazil ali izdelavi domacega mila,« je še povedala Žebaljceva. Na dogodku so se dotaknili tudi sodobnega domacega vrta in vrtnarjenja, pri kate-rem so domacim vrtnarjem v pomoc razlicni rastlinjaki, ki šcitijo rastline, delo pa jim olajšajo tudi vse boj pri­ljubljene visoke grede. »Predstavili smo tudi kom­postnik, v katerem se ra­stlinski odpadki predelajo in lahko znova uporabijo na vrtu,« je povedala sogovor­nica, ki je bila zadovoljna tudi z obiskom na prireditvi, kar kaže na to, da so tudi le­tos izbrali pravo temo. Prireditev je sicer potekala dva dneva. V soboto so prip­ravili rokodelske delavnice na temo predelave in upora-be sadja in zelenjave ter uporabe zelišc, osrednje do-gajanje pa je potekalo v ne­deljo. V pestrem programu so sodelovali clani Godbe Tuhinjske doline, Ljudske pevke Predice ter harmoni­kar in ljudski pevci iz Tu-hinjske doline. Akcija Vkljuci srce V sklopu dobrodelne kolesarske akcije Vkljuci srce je ekipa kolesarjev preckala Slovenijo in se ustavila tudi v Kamniku. Aleš Senožetnik Kamnik – V minulem šol­skem letu so na ptujski Osnovni šoli sr. Ljudevita Pivka zabeležili sedemde-set let, odkar je prvih 21 ucencev s posebnimi po­trebami zacelo šolanje v posebnem oddelku vzgoje in izobraževanja. Okroglo obletnico so med drugim praznovali tudi z dobrodel-no kolesarsko akcijo od Ptuja do morja, k sodelova­nju pa so poleg Društva Sožitje Ptuj pritegnili še vec drugih ustanov, med njimi tudi CIRIUS Ka­mnik in OŠ 27. julija. Z akcijo želijo opozoriti na osebe s posebnimi potreba-mi, ki so enakovreden clen naše družbe, in zbrati sredstva za tiste otroke s po­sebnimi potrebami, ki jim starši zaradi epidemiološke krize ne zmorejo priskrbeti vsega potrebnega za njihov optimalni razvoj. Kolesarji so se tako s Ptuja podali v petek zjutraj, na cilj prve etape v Ekoresortu v Godicu pa so prispeli pozno popoldan. Start druge, zad­nje etape, ki je kolesarje po­peljala do slovenske obale, pa je bil naslednji dan na Šutni, kjer je zbrane pozdra­vil tudi kamniški župan Ma-tej Slapar. Kot nam je povedal idejni vodja projekta Simon Petek, jim je kilometre uspevalo premagovati brez težav, še toliko lažje, ker so zbirali sredstva za dobrodelni na-men. Darujete lahko še do 30. septembra s SMS-sporoci­lom KOLO5 na 1919.