228. številka.
Ljubljana, v petek 3. oktobra.
XVII. leto, 1884.
..'..-Ti
I
Ishiija vsak d jeden mesec
Za
Dopisi nsj* se Izvole frankirati. — Itokopisi ae* ne vračajo. Uredništvo in upravništ vo je v Ljubljani) v.^raii»<XolutfMia hifti, „ Gledališka stolba" Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. v»o ^fliuinis>,rtrttvil)» atvun.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. -— kr.
„  pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta .   . .....3   „   30 „
„ jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
n  P«! leta........8   „   — „
„  četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Uprainvlštvo „8lov. Odroda".
Po prestolnem govoru v ogerskem državnem zboru.
—o.— Mogočno je prošli ponedeljek opoludne donel s prestola v kraljevem gradu Peštanskem govor našega cesarja in ogerskega kralja, s katerim je svetli monarh pozdravljal svoje „ljube, zveste magnate in poslance" v ogerski državni zbornici ter jim izrazil z njim volje svojo, ki ima biti zvezda-vodnica novi triletni dobi zakonodavnega parlamenta ogerskega. V slovesnem takem trenutku izrečene besede našega svetlega monarha tebtovite so in pomenljive, ker razodevajo voljo državne polovice ogerske, program njen za bodoči svoj razvitek. Zanimanje, katero pristoja izrazilu take volje, pa je baš glede rečenega prestolnega govora nekoliko od-jenjevalo, ker se je po pravici slutilo, da je bil ogerski ministerski predsednik pl. Tisza v svoj govor v Velikem Varaždinu vpletel poglavitne točke svojega programa, kateremu kaj bistvenega tudi prestolni govor pridodal ne bode. In zategadelj prestolni govor v retraici ni posebnega zanimanja našel in komentatorji mu neso veliko več povedali, kar so bili izrekli žo v svojih komentarih k govoru
pl. Tisze. Prestolni govor je zadnji ponedeljek le tisto potrdil, kar je bil ministerski predsednik proglasil za program ogerske vladne stranke. Opazuje se torej tišina — po prestolnih besedah, s katerimi je otvorjen ogerski državni zbor!
Malo psihologiškega znanja pa bi pokazal, kdor bi trdil, da je zgolj v n"zadovljeni zvedljivosti javnega mnenja, zgolj v vnanjih okolnostih čakati razloga temu na oko majhnemu utisu, ki ga je napravil ogerski prestolni govor na obč'nstvo toBtran in ono-stran Litve in ki se razodeva v omenjeni tihi reBi-gnaciji. Ali se marveč ne pripeti tudi, da nam govori obudijo tiho premišljevanje, ker so v mogočni* obliki postavili pred nas spomine zanemarjene naje dolžnosti, opomine, da moramo popustiti prazne marnje in poprjeti se resnega dela, katero se nam je nakopičilo, ker smo zalenObili svoj čas? Prestolni govor je z gorečim pisalom risal obširne delokroge novemu državnemu zboru in posredno je očital mad-jarskim patrijotom, kako malo ljubijo svojo zemljo, ker so doslej tako malo storili za-nje; — delo, ki je drugodi že izdavna dovršeno, to delo preostaje stoprav pričeti v ogerski državi. Ali neso opomini v rečenem prestolnem govoru močni dovolj, potisniti v stran sleherno malenkostno misel, in na njeno mesto poklicati Hram, resnobo, stvarno premišljevanje? Mislimo, da! Javno mnenje ogersko je torej po pre-stoluem govoru neposredno zavedfino v strugo mirnega razmotiivanja in pripravljanja zadelo, posredno pa jo cesarjeva beseda osramotila in v molk pripravila tudi tostran Litve vse tiste, ki zavirajo vspešni pravični razvitek teh avstrijskih razmer. In mej poslednjimi gre pač v prvi vrst i šteti velika glasila nemško-liberalne stranke, v katerih se tako hitro izgublja prvi utis večkrat imenovanega govora.
Prestolni govor odkazal je pot parlamentarnemu ogerskemu delovanju in če se bode zbornica držala te poti brez zamude, imela bode koncem triletnega svojega delovanja zavest, da je bvojo domovino obdarila z neprecenljivimi, že davno potrebnimi popravami. Sedanja ogerska zbornica ima poziv, postati in biti zbornica reform.
Jedna prvih nalog ima po prestolnem govoru novemu parlamentu dati preustroj bo magnat-Bkega stola. Sedemnajst let se že govori o tej preustrojbi, na najslovesniši način bila je že često pro-
glašena. Ali življenje te ogerske zbornice bilo je tako Unokrvno, da se je komaj še vedelo zanjo. Ko pa so se vršile znano razprave o zakonu za inešovite ženitbe, ko je v treh tednih dvakrat nastala v ma-gnatskem stolu večina, da je zavrgla zukon, od vlade toplo priporočan in od velike večine v poslanski zbornici ukrenen, tedaj je tudi zavladalo prepričanje, da je magnetski stol brez odloga preustvariti v moderno uravnano gorenje zbornico, da je sicer parlamentarni sistem v boji s prirojenim „pair" - stvom visokega plemstva v veliki nevarnosti. Prestolni govor želi, da se preuBtrojba ta zvrši z ozirom na zgodovinski razvitek in v duhu nove dobe.
Nadalje preBtolni govor razvija črtež velikanskega dela, pripomnjujoč, da je treba uravnati pokojnine državnih uradnikov, kazensko pravdo, da je izdati državljanski zakonik, da je urediti gorenji Dunav, odstraniti zapreke pri Železnih Vratih, na novo ustanovičiti v 6 d n o pravo, poljsko redarstvo, rudniško pravo, daje postaviti upravna sodišča. Toliko dela še preostaje pri naših sosedih, naših sodržavljanih. Da bi pač kmalu lahko vskliknili: „Extra lluugariam non est ita!" Osobito, kar se tiče pravosodja in uprave, trpi ogersko državno življenje veliko pomanjkanje. Kar se je pred desetimi leti v tem oziru dobrega pričelo, to se ni nadaljevalo, nego korak se je šlo nazaj. Ogersko državljansko pravo ima svojo zaslombo v veternjaški praksi in modrosti ogerskih sodcev, kazensko pravo pa v nobeni državi v Evropi ne stoji na tako slabih nogah, kekor na Ogerskem, — priča temu so^škandalozni procesi ono-stran Litve, priča je znana podkupljivost jednega dela v ogerskem sodniškem osobji. Nad vse pa so žaloBtne na Ogerskem npravne razmere, v katerih se šopiri beraško plemstvo, neredno uredništvo, v katerih je sleparstvo in ponezvestenje nekaj vsakdanjega, v katerih ho prav hudodelske zlorabe uradne oblasti neštete. To pa zategadelj, ker uprava Ogerske ni organizem, nego konglomerat slabih moči in že na oko kakor kalejdoskop, ki ima celo nekaj turških ostalfu v sebi. Prepotrebno bi torej bilo, da bi se resno začelo popravljati tu in tam! Le še jedna reforma ima biti zapisana v analih sedanjega parlamenta ogerskega in ta bi na specijalno željo Kolo-mana pl. Tisze bila, da se pode lj ša   doba dr-
LISTEK.
Kitaj in njegove naprave.
(Konec.) Arsenal F n -Če vs k i.
Jaz sem že povedal, da se je Kitaj ne le je-denkrat želel seznaniti z evropskimi umetnostmi. Bilo je že povedano, da duh naših naprav nas spodbuja, pečati se s koristnimi umetnostmi; zato je naloga zapadnih Evropcev samo seznaniti nas z novimi mehaničnimi izumljenji.
Jezujt'ti bo dobro pozneli naš značaj in ni njih krivda, če nam neso skazali večjih uslug, v smislu Beznanenja nas s plodovi evropske civilizacije. Oni bo znali, da se vsak napredek že po svojej prirodi vrši le počasi, da se doseže le z vstrajnim delom, ne pa z razrušujočimi vojskami.
Minola bo cela leta, odkar so jezujiti dobili Bvobodo propovedovati v Kitaji; minulo je celo stoletje, razsajajoče kakor vihar nad zapadno Evropo, izruvajoče s korenino stare dinastije in prepričanja, razrušujoče naprave, povzdigujoče nove prestole in
Bnujoče mej rožljanjem orožja in pokanjem kanonov sedanjo civilizacijo, ki je dosegla sedanje svoje veličje, a v tem kraljestvu miru še ni nastopilo. Jeden najvažnejših resultatov tega prevrata je otvorjenje mnogobrojnih trgov mejuarodnej trgovini, ki se je razvila poslednji čas tako silno, da se moramo Čuditi. Vsi narodje menjajo blago in se prizadevajo nadkriliti drug druzega z dobroto svojega blaga. Vsesvetna razstava je le nagrada tem prizadevanjem, in mej vsemi narodi, ki so Be BeŠli sem ter tja v raznih stolicah Evrope, zavzemala je nebeška država odlično mesto.
Jaz tu ne bodem omenjal prejšnjih političnih dogodjajev, vsled katerih se je konečno uredilo ob-Čenje mej Ki ta jem in zapadno Evropo. Jaz zato ne-mnm niti prava niti veselja. Reči moram, da ljudje, jako izobraženi, se v pogovoru z menoj neso dotikali političnih vprašanj. Jaz tudi ne povem svojega mnenja o inozemcih, živečih v naših pristaniščih in prizadevajoči!) se, pridobiti upliv. Oni prinašajo k nam duh njih naroda. Mi z naše Btrani nesmo sposobni uplivati na nje, kakor bi želeli, zato jih le prosimo olehčati in utiditi naše vzajemne odnošaje, Mej inozemci bili so pa tudi taki, ki so posvečevali
v korist Kitaja svoje teoretične ali praktične vednosti in njih prizadevanja imela so popolen uspeh. Njih ustrajnost v dosegi svojega smotra in takt, katerega so pokazali pri prvih uovotarijskih poskusih, služili so jim za zmap;onosno orožje. Oni se neso pritoževali zaradi pasivne sistematične opozicije Kitajcev in na zlovoljo naših činovnikov. Povsod so imeli uspeb. Sledovi njih delovanja so se ohranili, v mnogih naših mestih so pozidani arzenali, in položen je temelj pridobivanju rud, brzojavne žice vežejo provincije s stolico, kitajski parniki vozijo blago ob naših morskih bregovih in po naših velikih rekah. To so uspehi, ki delajo čast tem, ki so jih dosegli, in če tudi bi bilo želeti Se boljšega, vender Bvedočijo, da so prvi koraki na potu obrtnih podjetij prinesli zaželjene uspehe. Rnzun tega se znau-stvene knjige, prevedene na kitajski jezik, širijo mej naš5m narodom in ga seznanjajo z novejšo civilizacijo.
Mej fnozemci, ki so sejali dobro seme, za-vzemlje prvo mesto Prosper Giguel, ime katerega se pogostem spominja v Franciji, kadar govore o Kitaji. On je sezidal arsenal Fu-Čevski. To delo je v istini imelo uspeh in ako jav. sedaj govorim o njem, hočem s tem izreči svoje priznanje, ne toliko
ža v nega zbora, kajti da bi še nadaljnja .poprava", tudi nekako n&povedovana v prestolnem govoru, dobila in imela dolgo življenje, to je dvojiti. Večina državnega zbora ogerskega namreč, ne bi z veseljem omejila osnovnih pravic, svobode, da bi se tako lugije. ukrotile nevarne socijalistične agitacije Ako pa se bode to zgodilo, ako tudi Ogerska dobode Miij!) i/i m ne naredbe, potem se je nadejat', da take naredbe ne bodo prekoračile mej, kakor se tndi v Dunajskem i/imnem stanji redovi-temu svobodnjaka delati daje!
Če konečno omenjamo, da vrhu tega programa prestolni govor še opozorja ua potrebo, pečati se že sedaj z obnovljenjem car i uske in trgovinske zaveze z našim delom monarhije, potem jejasuo, da bode res patrijotičnega dela in za ogerske parlamentarce nenavadnega napora — po tem prestolnem govoru.
Deželni zbor kranjski.
(VI. seja 1. oktobra.) (Dalje.)
Poslanec dr. Poklukat poroča o statutu deške sirotnišnice „Collegium Marjanam" — Vinceneijevega društva v Ljubljani — k § 2., ki določuje pravec zavodu in ima naslov: „Pouk v vseh za ljudsko šolo predpisanih učnih predmetdi, zlasti v matu .nem in tudi, kolikor mogoče, v drugem deželnem jeziku", oglasi se Dežmun in pravi, da pouk nemškega jezika „nach Tbunlicbkeit" ni nič vreden. Ako se določno ne izjavi v pravilu, da se morajo dečki naučiti nemškega jezika, potem se ga tudi naučili ne bodo in če se nemški ne uauče, je škoda, če v obče pohajajo v tu zavod, ako hoče dečak ustojiiti k rokodelstvu, je prvo vprašanje, ali zna nemški in če ne zna, ga nece nikdo, torej veoiua deželnega zbora le škoduje dečkom, če ne sklene določno, da se morajo naučiti minski Ne da bi se Urejati v Mari-anumu netnš. i pisatelji, ali treba je, da znajo gojenci vsaj pisati „einen passablen deutschen Br.ef.M Dežmau se potem sklicuje nt presvitlega cesarja, ki je o prilik' lanskega obiska se pohvalno izrekel, da so otroci obeh deželnih jelkov zmožni, kliče potem g. deželnega predsednika barona Winklerja za pričo, da je to istina in pravi, da ima sedaj deželni zbor tako malo spoštovanja pred cesarjem, da hoče sklepati ravno nasprotno. Tudi pravi Dežinan, da je v smislu onih, ki ko kaj volili za sirote, da se poučujejo nemški, saj so vsa imena teh mož nemška, na pr. Lamberg, Sil, Talničar, Edelsheim itd. in tudi za Elizubetno ustanovo skladale so denar najboljše hiše v Ljubliani, katere, da so zuale, da se sirote nemški ne bodo učile, ne bi bile dale niti krajcarja.
Deželni predsednik baron Wiukler pravi, da dečki, ki so praviloma osem let v zavodu, se ne morejo naučiti temeljito nemškega jezika in da on v določbi, katero je glede učenja jezikov postavil v pravdo upravni odsek ne vidi nič tiste nevarnosti, katero je zasledil g. Dežinan.
Dečki se bodo druzega deželnega ježka pač lahko naučili, kolikor njim je v vsakdanjem življenji potrebno.
A jezikovno poučevanje ni glavna stvar, pač pa poučevanje v drugih, za življenje potrebnih vednostih. Poglavitni jezikovni pouk pa je pouk v ina-teriščini. Sploh pa v zavodu Marianum itak o šolskem pouku odločevati nemajo, kajti dečki obisku-
v tehničnem znaustvu in energiji mož, ki vodijo delo, kakor administrativnim uredbam, osnovanih na dobrem poznanji kitajskega značaja, kije omogočilo mirno skupno življenje Kitajcev z iuozemci. Uredbe, ki so imele take uspehe, morejo služiti za obrazec vselej, kadar inozemci kaj delajo na ukaz naše vlade ali naših rojakov. Ni dosti, biti navdušen za prekrasne namere, da bi imel uspeh v Kitaji. Giguel je nam za to dober dokaz.
Giguel bil je prost pomorski častnik, in takoj, ko je prišel v Kitaj, začel se je učiti kitajščino in Bezuanjati se z našimi nravami in uaredbami. V letih 1862, 18C3 in 18G4 je pomagal zatreti ubUjo Taj-ningov, organuoval iz nekoliko svojih tovarišev francosko-kitajski vojni oddelek v provinciji Ce-Kijaug. Za to svoje delo dobil je višji čin v kitajskej držav-nej službi in car ga je izbral za stavitelja Fu-čev-skega arsenalu. Ta arsenal služi samo v skladišče orožja in vojnih priprav, tam ne delajo niti smodnika, niti pušk, uiti topov. Tu je dobro preskrb-ljeua ladijtdelnica, a tu ne delujo sumo ladij, ampak Be bavijo tudi s fužinarstvom. Pri arsenalu so primerne tole, v katerih predavajo evropski profesorji.
jejo javne ljudske šole, katere se bodo tako uravnale, da bodo za Slovence in Nemce, in se bode vsak priučil poleg materinščine lahko Še drugemu deželnemu |eziku. A po določbah državnih temeljnih zakonov je pouk v maternem jeziku prva stvar v šoli in da se Kranjci in sploh Slovenci lahko ujče tujih jezikov, vender se ne morejo v ljudski šoli naučiti nemškega jezika do točnosti. Gospod deželni predsednik tedaj pravi, da nema ničesar proti popravi dotčne naredbe, kakor j o je ustanovil upravni odbor. (Daije prih<)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 3. oktobra.
Šolski odsek štlrskega deželnega zbora je izdelal izvestje o onem delu poročila deželnega odbora, ki Be tiče ljudskih šol Odsek v tem poročilu posebno poudarja, da se naj v krajih z mešanim prebivalstvom posebno gleda na pouk nemščine. Ućenc' naj se v šoli ne nauče samo nekaj nemških besed in stavkov, ampak praktično porabo uemščine. S tem je odsek dovolj jasno izrekel svoje težnje po germanizaciji Slovencev. Znano je, da Nemcem velja vsak kraj na Slovenskem za mešovit, ako biva v njem le pet privandranih Nemcev. Po njih želji bi se tedaj po vs> m Spodnjem Štirskem moralo učence ljudskih šol večji del (asa mučiti z nemščino, se li potem kaj druzega uauče ali pa ne.
V OalisU<>m deželnem zboru predlagal je rudarski odsek, da bi vlada dovolila iz državnega zaklada tolik zre srk kolik dežela za preiskavanje spodnjih plastij onih krajev, kjer se nahaja nafta; da se vlada naprosi, da se na c. kr. tenmškej akademiji v Krakovu osnuje rudarski oddelek in da se uvede na politehn;ki v Lvovu tudi predavanje nekaterih strok iz rudarstva.
8oliiogra<ls8<l deželni zbor je vsprejel načrt zakona o pravnih razmerah učiteljev. Deželnemu odboru je pa naročil, naj preišče, kako upli-vajo upelj&ne olujšave glede obiskovanja šol in upe-ljava poludnevnega pouka iti naj o tem poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji.
Vnanje držai e.
Francoski časnik „Journal de Debats" prinesel je dolg članek o sedanjem evropskem političnem položaji. V tem članku pravi, da Bismarck še nikoli ui popolnem podpiral nikako države, t-'inveč vv.bujal je samo vsake upanja, ter jo tako zadržaval zvezati se b kako drugo. Tako je delal z Avstrijo, Rusijo in Italijo, sedaj pa skuša tudi s Francijo in Anglijo, ko je navstalo egiptovsko vprašunje. Mi ne gojimo sicer nikakih iluzij, a gotovi smo, da bode Bismarck sedaj nas podpiral, ko je Anglija močnejša. Ko bode Angliji napravil nekaj porazov, potem bode pa njej priskočil ua pomoč in jej obvezal dobljene rune. Angleži se jako motijo, če mislijo, da bode njim samim Nemčija pustila gospodovati v Egiptu. To bi vzbudilo željo po maščevanji v Franciji, kar bi pa nusjirotovalo Bismar-ckovej posredovalne)' politiki. Žito naj Anglja v Egijitu nam nekoliko odjenja, če se hoče obvarovati /.avisuosti od Nemčije.
Uvoz ruskega petroleja v Avstrijo in Nemčijo se vrdno množi. Pretekli teden se ga je pripeljalo C voz po 10.000 kilogramov. Kavkaski petrolej se odlikuje s svojo čisto barvo, dobro svitlobo, tudi smrdi ne tako, kakor ameriški. Pričakovati je, da bode ruski petrolej kmalu pri nas spodrinil ameriškega, zlasti ker je jako po ceni.
Srbska železnica ima precejšnje dohodke. Prvih deset dnij znašali so dohodki povprek vsak dan 3500 denarjev (frankov). Ako se pa pomisli, da se pričakujejo pravi dohodki še le od prevažnnja blaga, se je nadejati, da se bodo dohodki še zdatno
Učenci teh Šol končajo v največ slučajih Bvoje učenje v Evropi, in sedaj že imamo inženirje vseh strok.
Delo be je začelo v 1867. letu. Jaz Bem bil tedaj še jako mlad in še nesem vedel dobro ceniti važnosti tega podjetja in tega truda, katerega je to stalo. Jaz hočem tukaj navesti odlomek iz zapisnikov arsenalskega ravnatelja, poslanih društvu civilnih inženirjev v Parizu.
„V začetku 18G7. letu začeli so staviti delavnice in magacine, še le jeseni pa graditi arsenal sam. Delo je z začetka jako počasi napredovalo, ker je počasi prihajal materijal, kupljen na Francoskem. Kitajci so nas vedno priganjali, hoteli so videti uspeh našega dela. Resultat je nadkrilil vsa pričakovanja. Posebno se je pa čuditi administrativuej uredbi, redu in soglasju, ki vlada mej Kitajci in Evropci. Iv'tajci sestavljajo administracijo arsenala in pazijo na red pod nadzorstvom odbora višjih dostojanstvenikov carstva, Evropci samo vodijo delo in poučujejo. Taka lepa organizacija varuje Francoze neprijetnih razporov s Kitajci in pelje k občnej blagosti in uspehom izobraŽevanja."
povišali. S 1. oktobrom po pravoslavnem koledarji začneta voziti slednji dan dva vlaka \c Belgrada v Niš in nazaj. Po tej železnici se bode prepeljalo mnogo goved in prašičev. Ko se bode zvezala srbska železnica z bolgarskimi in turškimi, bode promet po njej jako velik.
Ker nemški liberalci ne bodo složni pri volitvah v državni zbor, nadejajo se socijalni demokrati pridobiti dvanajst mandatov. — Nemška vlada je neki objavila angleškej, da je vsprejela protektorat čez vse zapadne afriške pokrajine, katere ju zavzel nemški potnik dr. Nachtigal.
Anglija neki zopet skuša sporazumeti se a Francosko o egiptovskih zadevah in tudi dela na to, da bi se odškodnine za poškodovauce v Aleksandriji kakor hitro je mogoče izplačale. S tem se nadeja angleška vlada potolažiti druge velevlasti zaradi najnovejše finančne naredbe egiptovske vlade pa se ne ve ali bode šlo. Najbrž ostanejo velevlasti pri zahtevanji, da se dotična naredba prekliče. Samo Italija bi se dala pregovoriti, ako Egipet sklene ž njo ugodno trgovsko pogodbo. Ta stvar utegne v Egiptu prouzročiti mimstersko krizo. Nek nemški časnik je že prinesel vest, da bode Nubar-paša odstopil, kar se pa še ni potrdilo, a se utegue v kratkem.
Včeraj se je v VVashingtonu sešla konferenca za določitev prvega meridijana. 22 dežel je poslalo svoje zastopnike.
Dopisi.
I'<c Dunaja 30. septombra. [Izv. dop.] Približuje se čas, ko dospO na Dunaj naši mladi rojaki,  slovenski vseučiliščniki.  Od nekdaj že se je vroče srce slovensko rado povprašalo, kje si na tujem poišče narodne hrane, domače slovenske zabave. Mi si ne moremo tudi prav misliti slovenskega dijaka, ki ne bi prišedši na Dunaj, o/.r 1  se  tudi  po tem, kar more ukrepiti njegovo slovensko mišljenje, razširiti narodno njegovo obzorje in ustrezati potrebam njegovega slovenskega in slovanskega značaja. Kdor je v dijaških svojih  letih rad zahajal v slovansko družbo, ta ostal je tudi po sib dob dober slovenski značaj, a kdor zares ljubi slovenski svoj narod, ta gotovo skuša obdati to svojo domovinsko ljubezen z nerazdruSčnimi trdnjavami, vzgrajenimi od čvrstih in jaBnih slovanskih misli! Naši rodoljubni predniki poskrbeli so za več prilik, ki mlademu Slovencu dajo spoznavanje slovanskega duha in ki ga približujejo slovanskim krogom, kjer je rodoljubje doma. Tako priliko ponuja tudi „Slovanskopevsko društvo na D u naj i", ki po mnogih letih  sijajnega delovanju, po vsem čustuega za Dunajsko Slovane, že prihodnji petek, 3. dan oktobra, otvori svoje hramce za novo društveno leto.   Društvo to  je pevsko društvo, v prvi vrsti mu je torej  namen, skrbeti, da Slovan ue zalenObi svojega pevskega grla, marveč da se pod dobrim vodstvom nadilje  vzobražuje v plemeniti in oblažujoči pevski umetelnosti. Od tega poglavitnega namena Slovansko pevsko društvo na Dunaji nikdar ni krenilo: kdor bo je kedaj i« prave ljubezni do petja redno udeležaval pevskih vaj v tem društvu, ta mu je gotovo zahvalen za napredek, ki ga je bil z njegovo pomočjo dosegel, in konečno se zbori ^Slovenskega pevskega društva"  nemajo bati umetelne kritike, kadar nastopajo v velikih dvoranah pred slovesno /brano poslušalstvo. Poleg te poglavitne stvari je pa še mnogo dru/ih momentov, ki te vabijo slovenskega pevca v imenitno to društvo! Ono zastopa čast slovenske pesni v prestolnici avstrijski.   Da bi pač mi nikdar ne pozabili,  koliko smo dožni slovanski misli, koliko nam mora biti do tega, da slo-vanstvo imponuje nemšaeinu, tujemu življu. Toliko Slovanov prebiva po avstrijski zemlji, pa da ne bi moglo biti dostojnega slovanskega pojava v glavnem mestu te zemlje!   Mili slovanski pevec, „tua res agitur", tvoja čast je to,  ako je  tukajšnje „Slo-vansko pevsko društvo" močno in imposautuo, tvoja skrb mora torej biti, da to društvo ne pogreša niti tvojega glasu, niti glasu tvojega prijatelja in tovariša! V društvu tem ti zadouijo glasovi tvoje matere slovenske,  a ne samo to: kako poje mati Slava v svoji mnogovrstni besedi križem svojega prostranega in lepega ozemljija,  kako  jej narodno in umetelno petje, glasbeuost napreduje v njenih slovanskih rodovih — vse to bodeš zvedel  in srce ti bode igralo od veselja,  kadar Be  bodeš vračal od pevske vaje ali od društvenega koncerta, če le imaš kaj srca! Ali, kaki bi sloveuBki dijak ne imel srca, tacega srca, ki ga z rodoljubno silo vleče  k temu blagodejnemu, ozdiavljajočemu užitku? Prijetno je v slovanski družbi,  v  tovarištvu s sorodniki iz vseh slovanskih pokoljenij, poslušati razne  glasove slovanskega govora in petja,  pripravljati časten slovanski pojav in čez čas veseliti se  vsjiehu, doseženemu v čast slovanske misli. Društva, katero pouuja
toliko užitka in rodoljubne delavnosti, pač ni treba Se poaebe priporočati! Dunajski Slovani, zlasti dijaki, bili so nekdaj temu društvu mnogoštevilni, dragi člani, uživali so za to tudi posebnih simpatij v Čehih, ki prevrlo stoje na čelu tega društva in z veliko požrtovalnostja skrbijo za njega prospeh. Zadoja leta opazujemo v »Slovanskem pevskem društvu" manj, premalo Sloveocev. Nesmo še preiskavah, kaj je temu krivo, zgineva-li pevska nadarjenost in ljubezen v Slovenih, prihajajočih na Dunaj, ali pa mladi naši rojaki nemajo potrebnega navdušenja za Bvrhe tega društva. Le-to poslednje bi nis moglo mnogo bolj užalostiti, nego-li prvi razlog, kajti to bi bilo zuamenje, da mladina naša že na vseučilišče prihaja — brez idejalov. Ne zanimati se za društvo B tolikanj lepim namenom, s takim življenjem, to gre zameriti slehernemu Slovencu-pevcu na Duoaji. Ali to se žalibože opazuje zadnja leta, in to nas je tud! nagnilo, da smo ob kratkem opozorili svoje ljube mlade rojake na „Slovansko pevsko društvo", da bodoče leto stopijo pod njegovo zastavo iu hodijo z njim za lepimi in blagimi, rodoljubnimi slovanskimi nameni ter deli. Od srca priporočamo tO stvar vsem novim in starim vseučiliščnikom slovenskim in se zanašamo pri tem na dobri genij slovenske nase mladine. Dijaku slovenskemu tudi privoščimo take prilike, ki mu vzbujajo slovanskega duha s smehljajočim licem dobre in blage zabave. Ne za metu j mo torej id.•jalnih darov in komur je Dog podaril pevca dar, ta naj Bi ga na Dunaji razvija v »Slovanskem pevskem društvu!" To je Slovenca sveta dolžnost — na svidenje torej !*
Iz '#.ir<»v 30. septembra. [Izv. dop] V štev. 221. »Slov. Naroda" čitali smo dopis iz Rovt, kateri govori o novi projektirani cesti mej našim selom in Logatcem; ker je pa večina njegovih dokazov in trditev neresnična, smo primorani mu odgovoriti in resnico povedati.
Takoj v začetku g. dopisnik navaja, da ni res, da bi se al. cestni odbor Idrijski, iu inženirji potegovali za progo Soro, ampak za progo Račevo, in da bi bila ta ceneja in krajša. Tej absurdnosti se pa odločno protivimo, ker se je sam gospod inženir Pribil izrekel za cesto ob Sori, ker ta bi bila 4 kilometre krajša, 9000 forintov cenejša in bolj pripravna.
Dalje govori gosp. dopisnik o težavah in zaprekah proge ob Sori. Res, da bi bilo treba mar-Bikje hudo skalovje razstreljevati ! A tega se ne ustrašimo, bomo imeli potem vsaj trdno cesto brez blati*. Nasprotno so veliko hujše zapreke čez Ra-fcevo, ker je zemlja ilovna, torej popolnoma nepripravna, tako, da bi ob vsakem malem dežji ne bilo drugega kot blata na cesti, pol čevlja na debelo. Da pa kdo hoče cesto speljati čez Zavratec, na to nikdo še mislil ni! — Ravno tako se mi ne usirušimo skalovja pri Kamrah, budemo vsaj dobili dovolj fiute za posipanje ceste, kar bi se na progi čez Ra-Čevo ne mogli tako lahko dobiti. Kar se pa tiče mostov in kanalov, o tem še misliti ni, s kako težavo in stroški bi se mogli napraviti na omenjenej, gosp. dopisniku priljubljeuej črti. Da Sora katero-krat svojo strugo prestopi, ne zanikamo, a pametni smo vsaj toliko, da ceste ne bomo postavili iu zidali v vodi ali blizu nje?! O zametih in plazih g. dopisnik tudi čisto molči, kateri bi bili v veliko nevarnost po zimi potujočim po progi Račevi, kar se na progi Sori ni bati. Za cesto na Podlipo, katera bi sicer ne bila nepotrebna, se toliko ne zanimamo, ampak želimo vsaj za zdaj jedino le zvezo mej Žirom in Logatcem, kar tudi želi večina prebivalcev v Rovtah, kakor mi je omenil ondotni gospod župan. Sploh pa drugim nič mar, cesto bode moraljle naš okraj narediti.
Zatorej upamo, da ravno zdaj, ko Visoki deželni zbor zboruje, se bode vsaj oziral na naše pravične zahteve, ter prepričani smo, da tudi naš vrli deželni poslanec g. M. Lavrenčič ne bo nas pozabil ter podpiral našo prošnjo, da se potrdi proga ob Bori. Gosp. dopisniku pa svetujemo, naj obhodi obe črti, prepričal se bode sam, da ravno napačno trdi in zahteva. Ako pa on in še kaki drugi pristaš noče resnice pripoznati, smatramo to jedino le za Bebičnost, katerej je ljudski blagor deveta briga. _T. N----č
Domače stvari.
— (V VII. Beji kranjskega deželnega zbora i bilo je na vrsti poročilo gospodarskega od-seka o agrarnih razmerah na Kranjskem. To priliko je porabil zopet Dežman, da se je potegnil za
blaženo nemštvo. Propadu kmetskega stanu, žganje-pitju, rastočemu nbožaoju vsemu temu je krivo, ker naši kmetje ne znajo nemški,   Kakor je na jedni strani  tožil, da narodoa stranka premalo stori za omiko uaroda, tožil je zopet g. Dežman na drugi strani, da pohaja toliko učencev srednje šole, na pr. na gimnazijo v Ljubljani 800 učencev.  Kaj bode s njimi, saj ne bode mesta za nje,  a kranjski kmet hoče na vsak način, da bode  njegov sin gospod. Tudi romanje in obisk sejmov  od strani kranjskih kmetovalcev je Dežmanu zelo na  potu,  zavida jih celo, da pijd kranjski »cviček14 še poleg žganja. V dolgem,  izvrstnem  govoru  odgovarjal je Dežmanu g. dr. Vošnjak, kateri je oprt na statistične date dokazoval, koliko večja  beda je še mej nemškimi kmeti in koliko več popijo žganja. Poslanec Luck-man je pa opozarjal narodno stranko, nuj ne kaže toliko sovraštva proti Nemcem, ker deželi kranjski treba industrije, a on, kadar nagovarja Nemce, da bi pričeli na Gorenjskem kako novo podjetje, dobi /mu (Mii odgovor: da je lega dobra, blizu železnice, vodne moči izdatne,  vse bi bilo pripravno, a na Kranjskem je, tja pa ne gremo.   Dežmanu je odgovarjal poslanec Š u ki je, rekoč mu, da je on zastopnik tistega nemškega Šovinizma v zboru kranj ■ skem, ki  brani vsako sporazumljenje,  na kar je prišel Dežman v veliko ekstazo in kričal mej občnim smehom, da on nemštva niti omenil ni. Prav dobro odgovoril je poročevalec poslanec Svetec Luck-manu, rekoč mu, da če prav slovenski listi tu in tam katero povedo  proti  Nemcem, iste ne bero Nemci, pač pa bero nesramne zlagane do pise iz Ljubljane v Dunajskih listih (klici: „Neue   Freie   Presse"!),   v   katerih lažujivi Ljubljanski dopisnik v jednomer opisuje kranjsko deželo in nje prebivalce kakor bi bili sami tolovaji. — Zavoljo pogreba viteza Scbneida se je po končanej generalnej debati o tem predmetu ob 12. uri seja zaključila in se bode nadaljevala razprava v prihodnji seji, katera bode v torek.
— (O mestnega zbora Ljubljanskega) j zadnjej  seji  ne moremo  nadalje poročati, ker je t c. kr. državno pravdništvo z zadnjo konfiskacijo ulo-| žilo svoj „vetoM.  Zaradi tega niti zanimljivih govo-' rov dra. Zamika, Gogole in dra. Derča priobčiti ue moremo. Imenovaui gospodje so sicer govorili jako vrlo,  povedali   so mnogo resnice, a baš »resnica oči kolje".
— (Šti rs ki slovenski poslanci) poslali so kresen venec pokojnemu vitezu Scbneidu a slovenskimi trakovi z napisom : „Slovenski Štajerski poslanci poštenemu Nemcu."
— (Sprevod pokojnega viteza Josipa Scbneida) danes popoludno bil je veličasten. Za črno zastavo hodili so čestiti o. o. frančiškani s križem, potem gg. bogoslovci, za njimi siužniki ple-menitažev kranjskih, potem deputacija pLjubljauskega Sokola" s prekrasnim vencem v obliki Sokolovega monograma. Mej mnogimi venci, kateri so se nosili pred krsto, bil je jako lep venec z napisom : »Ljubljansko meBto: Svojemu zastopniku". Za Sokolovo deputacijo stopal je Ljubljanske Čitalnice pevski zbor s črno ovito zastavo. Sprevod je vodil čestiti gosp. mestni župnik Rozman. Voz, na katerem je bila krsta, vozilo je šest vrancev. Krsta je bila jako lepa in voz pokrit z lepimi venci in trakovi z raznimi napisi. Služnik Doberletovega pogrebnega zavoda nosil je na črni blazini rede umrlega. Za krsto so se uvrstili: deželni predsednik baron VVinkler, deželni glavar grof Thurn z vsemi deželnimi poslanci, mestni župan g. Grasselli z mnogimi mestnimi odborniki, stolni prost J. Zupan, generalni vikar pl. Pavker, dvorni svetnik grof Chorinsky in vladni svetnik gospod pl. "VVurzbaeh, deželne sodnije predsednik g. Kapretz, nadsodoije svetovalec gospod Perše, poštni vrhovni oskrbnik g. Pressel, predsednik kupčiJBke zbornice gospod Kušar, hranilnični predsednik gospod Dreo, c. k. žandarmeriški major Gramposchitz, c. kr. notarBke komore predsednik gospod dr. Zupan°c, deputacije iz Kranja, Idrije, Vrhnike, Mengša. Razun tega vsi deželni uradniki, siužniki posilne delavnice, magistratni uradniki in mnogo odličnega občinstva, posebno dolga vrsta črno oblečenih dam Ljubljanskih. Čitalnični pevci peli so pred hišo iu na kolodvoru dva krasna zbora, mej sprevodom pa gg. bogoslovci. Odkar je umrl oče Bleivvois, Ljubljana še ni videla takega pogrebu. S poštnim vlakom odpeljalo se je truplo |ranjcega ne-pozabljivega viteza Scbneida v Potschuch k večnemu počitku.
— (Za jednakopravnoat!) Že o priliki, ko smo v našem listu priobčili nova pravila za državne železnice, pripomnili smo, da neso oprta na jednakopravno načelo, ker nemški jezik proglašajo za jedini poslovni jezik mej uradi državnih železnic ter mu vsaj v tem področj dajejo spričevalo državnega jezika. S takim prostorom nemškega jezika se Slovani zadovoljiti ne moremo in po pravici moremo oblastva opozorjati na osnovne zakone naše države, v kateri imajo vsi jeziki biti jednopravni. Sedaj se nam tudi poroča, da kolo čeških poslancev v Pragi smatra to za razžaljenje slovanskih narodnosti in jednakopravnosti ter da je zategadelj v svoji seji v 29. dan pr. meseca volilo odbor, kateremu je pretresati, ah se v deželnem zboru potom interpelacije ali pa potom predloga uloži upor proti naredbi ravnateljstva državnih železnic, katero v njej ukazuje, da imajo uradniki teh železnic v uradnem občevanji uporabljati samo nemški jezik. Ni nam treba še posebe izražati nadeje, da si naši slovenski poslanci storijo potrebne korake, da namreč tudi oni oglasijo priziv proti nemsko-centralističnemu duhu novega državno-železniškega Statuta, to pa v imenu slovenskega jezika, v imenu jednakopravnosti in narodne naše časti.
— (Iz Celja) se nam piše: Naša gimnazija ima letos 340 učencev. Pripravljalni razred (vorbe-reitungsclasse), katerega so osnovali, da se ognejo slovenskim paralelkam, pa ima 40 učencev. — Za mestno ljudsko šolo bo ni oglasilo toliko otrok, da bi bil deželni šolski svet do sedaj mogel dovoliti -paralelke, kakor so zadnje leto bile, skoravno je mestni šolski svet z oklici okoli trobil, da se sprejemajo tudi otroci iz drugih občin. S tem so hoteli privabili mnogo otrok, da bi potem lahko v svojem listu kričali,  kako ljudje v nemške šole tiščijo. —
— (Celjsko gledališče) sezida z denarji Celjske hranilnice. Sklenili bo v mestnem zboru v začetku, najeti 35.000 gld. pri hranilnici svojej. Zdaj pa so se prepričali, da še morebiti 150.000 gld. ue bode dosti za teater, ki bi sevedu za Gradec bil dosti velik. Gospod Haas pa ne najde vzroka, protiviti se kakemu sklepu, ker pač ve, kuj je prijateljstvo. Samo vložniki majejo z glavami videč, da hranilnica more hišo za hišo kupovati, katerih se brez izgube ue more iznebiti, — videč, da se toliko denarja meče v gledališče, ki nikoli ne more obresti nositi, — videč, da je toliko denarjev na menjicab, ki se ue smejo iztoževati, ker se sicer poruši pol mesta.
— (Povozil) je včeraj na Dunajskej cesti g. Kavšeka hlapec neko staro kmetsko ženo. Poškodoval je sicer ni nevarno, čeravno je Šel voz čez njo, vender bi bilo treba, da Be prepove tako naglo dirjati s konji po mestu, da si človek ni življenja varen.
— (Hmelju) je cena poskočila. V Žavci prodaja se 50 kilogramov po GO do 70 gld. Do sedaj prodalo se je kakih 700 stolov.
— (Na Štajerskem) je v 112 postajah 526 orožnikov (žandarjev). Za stanovanja plačala je dežela preteklo leto 25 344 gld.
— (Izneverjenje.) Alojzij Zorn šolski sluga v Kopru je vi. dan t. m. pri blagajnici prevzel mesečne plače za vse tamošnje profesorje. A teh novcev ni odrajtal, temveč popihal jo je s svojo ljubico čez Trst in Nabrežino, hoteč ogledat si tudi zlato Prago. V Nabrežini pa so mu orožniki zastavili pot, ter njega in ljubico odveli v kriminal. Imel je še 1158 gld. denarja.
— (V prospeh ribištva) sešla se je v 29. dan prošlega meseca mej narod na k ouferen-cija na Dunaji. Ker ima ribištvo velik pomen v narodnem gospodarstvu, izpregovorili bodemo kaj več o posvetih in ukrepih rečene konferencije v jedni prihodnjih številk našega lista.
— (Gosta megla na Dunavu.) Kako se čudijo nemški Dunajski listi, ker je 30. septembra t. 1. mej 7. in 8. uro zjutraj na mogočno reko Dunav legla gosta megla, da so morale ladije vožnjo ustaviti, dajati na vse strani svarilna znamenja in da so potniki komaj dva koraka pred-se videli. Po preteku 3/* ure so ladije svojo vožnjo zopet nada Ijevale. Ne vemo, kaj bi rekli in počeli prebivalci ob Dunavu, ko bi morali, kakor mi v Ljubljani živeti mesto aU ure v resnici skoro */4 leta, od zgodnje jeseni do pozne spomladi, po zimi še celo od ranega jutra do pozne uoci v gostej iu neprozornej megli. Imeli smo že mnogo let, kakor Angleži svoj „fog" (izraz za uajgostejšo meglo po Augleškem) tudi mi dan ua dan gosto meglo, ki je vsem poro-
čevalcem našega lista zamedla in skrila v temo vsa razna pota do uredništva, da neso mogli poročati niti o neprijetuej megli aamej, niti o druzih v megli se vrtečih dogodkih. Sicer je pa Ljubljanska megla za sedanje naše razmere celo prikladna, ker nas skriva pod svoj lahni plašč, da nas svet ne vidi in da nas je vsled tega manje sram.
— (V sprejem hrvatskega učenjaka v Polja kej in Ruske j.)  G. kanonik  dr. Fran Rački, predsednik  jugoslovanske akademije /na nostij in umetnosti), se je na svojem   povratku od antropologičnega kongresa v  Odesi čez Petrograd zadnje dni mudil tudi v Varšavi in v Krakovu. Hrvatskega rodoljuba so poljski učenjaki in odličnjaki povsod simpatično in sijajno sprejeli.   Tako poroča Varšavski list „Slovo": „Jako odlična družba raznih učenjakov, profesorjev, pisateljev in  odličnih meščanov je sprejela velespoštovanega gosta  (dr. Rač-kega) v zasobnem krogu, da mu izrazi  svoje spoštovanje in simpatije do zavoda in naroda, kojega zastopnik je dr. Rački.   V imenu mnogoštevilnega zbora je govoril profesor Paviuski, v govoru omenjal in našteval  velike in vsestranske napredke v Hrvatske) zadnjih 50 let ter se  častno  spominal izrednih zaBlug, katere si je dr. Rački sploh  in posebno kot predsednik jugoslovansko akademije za narodovo prerojeuje pridobil.   Ta jedrnati govor so pozdravljali vsi navzočni odličnjaki z občno pohvalo. Potem so sledili še govori druzih poljskih učenjakov. Dr. Rački sam je dvakrat govor.1 hrvatski." Iz Varšave je potoval dr. Rački v Krakovo, kjer so 28. septembra t. 1.   člani  Krakovske   akademije umetnij njemu na čast napravili soirejo v Saksonskem hotelu. Isto tako sijajno vsprejeli so tudi  Rusi  sosebno v Petrogradu hrvatskega historika. Kakor pišejo ruski listi, so tudi v ruskej stolici priredili došlemu gostu na čast soirejo, pri katerej  je  razun  dr. Račkega govoril tudi njegov rojak slavni filolog in profesor Petrogradskega vseučilišča g. J agi č.   Za tema so imeli slavnostne govore še nadalje Rusi: profesor Kavelin,  Tračevski, odvetuik Utin,   pisatelj Mor-dovcev in Poljaki: odvetnik Spasovič, Erazem Piltz. urednik poljskega Petrogradskega  lista   „lvraj-' in Viljem Boguslavski. Jedro in ideja vseh govorov in napituic, katere so govorili v ruskem, poljskem in hrvatskem jeziku, sta bila nezavisnost in individuelni razvoj narodov slovanskih.
— (Nova planeta.) V 30. dan pr. m. ugledal je dr. Palisa na Dunajski zvezdami novo zvezdo pre-mičnico v 13. velikosti z vrstno številko 243. Pred tednom dni je dr. Palisa odkril tudi jeden planet, tako, da jih je dosedaj po njem odkritih 45 planetov, kar ga dela prvaka mej zvezdogledi.
Razne vesti.
* (Nečuvena drznost.) Ženska emanici-pacija, ta škodljiva bolezen 19. stoletja, se širi v Ameriki že tudi mej ženskimi posli. Sosebno mlajše brdkejše deklice se poslužujejo vseh, še celo pripo-vedanib pripomočkov, kadar jim gre za povišanje njih lepote, s katero hote' svoje sovrstnice ali še celo svojo gospodinjo nadkrilovati. O takej drznej in nečuveni j amerikanskoj emanicipaciji se je ne davno prepričala neka gospa v Jonkers-u. Ko je šla v odsotnosti svoje mlade hišine na klic domačega zvončeka duri odpi:at, jej ponudi sel jednega občo znanega tamošnjega fotografa zvezek slik. Na zvezku stalo je le ime domače ulice in hišna štev. Gospa vzame zvezek in ga, ker je bil brez naslova, odpre ter zapazi v njem v svoje veliko čudo 12 jako lepih fotografij svoje hišine — v svojej lastnej (gos-pejinej) najlepšej obleki opravljene. Kmalo nato pride podjetna komuniBtovka domov, gospa jo pokliče, jej poda podobice ter jo z najfinejšim glasom vpraša: „Poznate li to osobo tukaj le?u Deklica gleda nekoliko časa podobo na fotografiji potem pa drzovito odgovori: „Se ve da! To so vaša oblačila, gospa! Pa kako ste se spremenili tačas, odkar so se izdelovale te podobice!"
Danes je izšla v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani VIII. številka »Ljubljanskega Zvona" s to vsebino: 1. Gorazd: Pesni 1, 2, 3. — 2. Dr. I. Tavčar: Mrtva srca. Povest. (Dalje.) — 3. J. Trdma: Bajke in povesti o Gorjancih.  21. Pet^r in Pavel.
— 4. G. Jereb: Josip Podrailšak, slovenski pisatelj.
— 5. S. Rutar: Akvileja. VI. — G. J. Stare : Vinko. V. — 7. Svojmir: Tožen spomin. Pesen. — 8. J. K.: tJsmev. Pesen. — 9. J. K.: Obup. Pesen. — 10. L. PeBJokova: Popotni spomini. V. — 11. J. Trdina: Vinska modrost 18—20. — 12. J. Kersnik : Gospod Janez. (Dalje.) — 13. Književna poročila: XII. A. Fekonja: Književna zgodovina slovenskega Štajerju.
— 14. J. Cimperman: Senanus redivivus. — 15. Slovenski glasnik. — „Ljubljanski Zvon" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gold. 30 kr ; za četrt leta 1 gld. 16 kr.
Darila za „Narodni Dom".
Prenesek   .   .   .   12398 gld 48 kr.
Dražba............ 3   „   81 „
Anton Turnšek, zastopuik banke „Slavije1*
v Nazaretn.......... —   „   52 „
Iz pušice v kavarni „Mercut"   ....        —   „   12 „
Iz pušic na Preniu: Pri Klobučarji ...       — gld. 56 kr.
Na polti..... —   „    6  „        —   „   62 „
Ivan Gašperlin, zastopnik banke „Slavije"
v Št Jurji.......... 1   „     2 „
Společna tovarna na cukr v Polnim Cetnč       50  „   — „
Fran Suller v Zagrebu....... 1   „   — „
Stanko Zepič v Zagrebu...... 1   „   — „
Diogenes et Spectabilis v Zagrebu    .   . 2   „   — „
Od svojih nagrad za sodelovanje pri predstavah so darovali: Iv. Meden    .... 2 gld. — kr.
Josip Gecelj.... 1   „   — „
Josip Paternoster .   . 1   „   — „
A. Štamcar  .... 1   „   — „
Eržen...... —   „   50 „
Neimenovani    .   .   . 1   „   —   „ 6   „   50 „
Naslednji čitalniški pevci, ki so sodelovali v zboru pri predstavah dne 20. in 21. septembra in sicer: Pavšek, Sifrer, Alt, Volny, Pelan, Singer, Pucihar, Marolt, Uribar, Černe, vso nagrado v skupnem
znesku............ 27   „   30 „
Odborni odsek za veselico v Sevnici.   ._23   ,,   20 „
Vkupo   .   .   !   12515 gld. 57 kr.
Umrli so v Ljubljani:
1. oktobra: Anton Gerhardl, umirovljeni učitelj, 87 let, Sv. Petra cesta št. 42, za oslabljen jem raočij. — Josip Pavfiler, stolni korar, 77 let, Pred škofijo Št. 18, za otrp-nenjem udov.
2. oktobra: Ana Hribar, šivilja, 21 let, Kladezne ulice St. 19, za jetiko.
V deželnej bolnici:
30. septembra: Martin Sušnik, dninar, 65 let, za na-ključbeno poškodbo.
1. oktobra: Janez Plestenjak, dninar, 42 let, za vnetjem črev. — Marija Sponi, delavka, 43 let, za jetiko. — Janez Del Medico, zidar, I   let, za mrzlico.
Meteorni umirilo poročilo.
a P	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
L . ■**  7. zjutraj o i 2. pop. c4 |9. zvečer		736-92 um. 735-17 mm. 734-51 mm.	-f- 7-0° C -t-14-6° C -f- 120° C	orezv. si. svz. si. jz.	megla d. jas. obl.	7-70ram. dežja.
Srednja temperatura -|- 11'2°, za 2*2° pod normalom.
dne 3. oktobra t. 1.
(Izvirno leie^riiUčuo p uroči U.
Papirni ron a .   .  . . .....
Srebrna renta .... .....
Zl<:ta ren    ...       ....       . .
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije...... . ,
London........ .   . .
Srebro......... .   . .
Napol.... .........
C. kr. cekini. ......
Nemško marke ..... 4°/0 državne »rečko iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld. 1" , h v mm-, zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6° 0......
„     papirna renta 5°/„.....
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. obli^. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 47,% zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizabetino zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne Brečke......100 gld.
Kudolfove Brečke .... 10» Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 „ Trammway-drufit. vel j. 170 gld. a. v.
80 gld.		95	k .
81		95	
102	n	90	
95	t	90	
857	i	—	
288	•	30	
121	i	70	1
—	n	—	■
	9	667,	n
		77	
59		70	n
124	•	25	n
172		—	n
loa	_	15	
122		50	
93		30	_
88		95	n
104		50	n
115	n	50	1
121	n	—	•
108	n	75	n
105	i	50	n
176	n	75	n
105	n n	_	n n
211	i	75	
Podpisani se lepo zahvaljuj.-ni gonbsn županu ▼ Nod rasici pri Kihnici, ker je tako prijazen s popotnimi ljudmi.
■TofkmiIco*
(618—1) lastnik panorame.
na deželi izučen, 19 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, z dobrim spričaloni, želi đoniti službo v kaki prodajalnici^ ali v kaki leseni trgovini na Kranjskem al Spodnjem Štajerskem. — Ponudbe vsprejema upravništve
Spodnjem Stajersk „SI<>\cnskega Naroda".
upravništvo (619—1)
O.fc. privilegij za sboljaanj«
šivalnih strojev.
Ivan Jass,,
V Ljubljani, Hdtel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje,  (tis—3*) O letna garancija!
1'odiik brezplačno. Na monern« obrok« po 4-5 gl.
Ii Trsta v Hon-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah i a z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Q-erm.an.la",      4200 ton, okolu 10. oktobra. „E3ast ^.ngrlia.",---»25. „
Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 6O gold.
Potniki naj se obrnejo na (611—2)
T- TEBKUILE,
generalnega pasažnega agonta,
Via deli' ArBenalo Nr. 13, Toatro Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnjo blaga obrne naj se na Emlllano d9 Ant. Poginjen, generalnega agenta v Trstu.
Za je««'hm It o i 11 zimski* »ckoiio
priporoča
najstarejša in v najboljšem glasn se nahajajoča
tvrdka za sukno
MORITZ BUM-a
(ustanovljena v letu 1822):
Volneno blago. Brusiti Izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter.
III h ko za zimske snkn|e v vneli barvah in vsacega deln, po gld. 2.50, 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter.
Nu) novejša podklada 1a suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. t? meter.
Elegantno blago zu blače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter.
Pravi angleški popotni plaldl, 31/, metra dolgi in 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv,  po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do *ld. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake baze za civilne in vojaške obleke, livreje, cerkve, bilarde in vozove, sukna za ga-
silua, strelska, veteranska in draga društva. Uzorci zastonj in franko.   Blago se pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplači. Pošiljatvo nad 10 gld.
vrednosti poštnino proste. Karte z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krojaškim mojstrom. — Normalno blago za obleko, normalne posteljtike In potniške odeje, sistema dr. »ustava Jifcger-ja v s I u 11-u rt n, v bogatoj izberi. (543—6)
Od visoke vlade
Njeg. Veličanstva
švedskega f        ^kralja
Brezov balzam«
Že sam brezov sok, kateri teče iz brezo, ako bo navrta njuno deblo, jo od pamtiveka znan kot najizvrBtnejše lepotilo; ako ho pa ta Hok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, l»el|o le drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsletl tega iilsto bela ia trda.
Ta balzam zgladi na obrazu nastali! gube iu kozavn pike ter 11111 daj«! mla-doHtno barvo; polti podelujo beloto, nežnost in čvrstoM ; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajudce in druge nrHiiu/.mmti na polti. Cena vrču z navodom vred 1 gld. .r>0 kr.
Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Jl, lekarnarji; glavna zaloga na Dunaji ori W. Henn-u. (2.11—7;
lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar.
Lastnina ia tihk „Narodno Tinkarnc".
R^3H