Št. 357 V Ljubljani, petek dne 24. februarja 1911 Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trsta 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu uesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1 "20; s pošto eeloletno K 18’—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, Mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. t Telefon številka 118. : = NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : UfedniStvo in upravništvo je v Frančiškanski nHri.8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništr« Nefrankirana nisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. ; Telefon Številka 118. Dr. Rybar in pasivna resistenca drž. uslužbencev. Trst, 23. februarja. V Trstu bije sedaj državno usluž-benstvo brez razlike kategorij obupen boj za svoj obstanek. Zlasti je tu udeleženo delavstvo, služabništvo, pod-uradništvo in nižje uradništvo c. kr. državne uprave, torej z eno besedo — ves tržaški c. kr. proletariat! Razumljivo je v takem slučaju, da sim-patizuje s to proti pomanjkanju in lakoti se borečo maso vse, kar le čuti resnično demokratično. Na zadnjem občnem zboru političnega društva »Edinosti" je poslanec dr. Rybar silno poudarjal svoj in političnega društva demokratizem, v državnozborskem pododseku za državne uslužbence pa je isti veliki demokrat govoril in glasoval za resolucijo, v kateri se sicer pozivlje vlada, da naj poskrbi takoj za zboljšanje materialnega položaja tržaških državnih uslužbencev, a se obenem zahteva, da se napravi hitra revizija predpisov, kise tičejo posameznih državnih panog, da bodo onemogočeni taki trgovstvo in obrt oškodujoči dogodki, kakor se odigravajo sedaj v Trstu. To se pravi: dr. Rybaf je bil za to, da naj se predpisi revidirajo tako, da se odvzame državnemu uslužbenstvu možnost edinega orožja v boju proti Izkoriščanju s strani državne uprave! Včerajšnja »Edinost" prinaša sicer nekak komentar k temu čudnemu demokratizmu, a ta komentar se nam zdi mestoma zelo čuden, ako ne naravnost žaljiv za državno uslužben-stvo, ki vrši svojo službo po predpisih, še bolj čuden pa, ako je ta komentar pisal dr, Rybar sam, kar je tudi prav lahko umljivo. Toda predno izprego-vorimo o tem komentarju, še kratko reminiscenco. V št. 38. z dne 7. februarja t. 1. je priobčila »Edinost" tržaško poročilo z občnega zbora političnega društva »Edinosti", v katerem je črno na belem, da je državni poslanec dr. Rybar v odboru redno poročal o dogodkih v parlamentu in vsakokratnem položaju, z druge strani je pa za vsak važni korak prosil odbor za navodila i glede principielnega i glede taktičnega postopanja. Ko je torej bila stvar taka in se tudi ni izpremenil duh, ki vlada v političnem društvu, smo prepričani, da drž. poslanec dr. Rybar ni bagateli-ziral te pasivne resistence, ki je tolikega pomena za Trst, temveč je tudi prosil političnega društva »Edinosti" navodil — »bodi že tglede principielnega stališča, bodi glede taktičnega postopanja", da je torej dr. Rybar zavzel svoje stališče in uravnal svoje postopanje po direktivah političnega društva .Edinosti", da je torej to dru- štvo, pol itičn o vodstvo tržaškega slovenstva, soodgovorno za dr. Rybarevo ravnanje v tej državi! .Edinost" je prepričana, da ga ni človeka, ki bi se spotikal na dr. Ry-barevi izjavi, s katero sicer priznava upravičenost zahtev državnih uslužbencev, a obsoja delo po predpisih v dosego teh zahtev, dasiravno umeva razburjenje uslužbenstva. V nadaljnem skuša s strahovitimi sofizmi opravičiti dr. Rybaia, češ da ga ni človeka v Trstu, ki bi rekel, da je pasivna resistenca koristna, da jo rabi uradništvo le, ker je prisiljeno, da je noben uradnik ne odobruje, a se je vendar poslužujejo kot najskrajnejšega sredstva. Dr. Rybar ne odobrava tega postopanja (pasivne resistence) državnega uslužbenstva, a ga umeva! (Treba je biti najmanj drž. poslanec, da človek umeva pasivno resistenco!) — »Dr. Rybar torej razumeva postopanj a državnih uradnikov in stem tudi že odpušča isto!" (Dobesedno iz »Edinosti.") Samo še Šušteršič bi mogel govoriti tako ošabno. In ta ta tisočem in tisočem »odpuščajoči" dr. Rybar se ob vsaki priliki, zlasti napram »nižjim" slojem, kar cedi samega najžlahtnejšega demokratizma, si pusti zato prirejati ovacije ob vsaki priliki, sedaj na tem delavskem, sedaj na onem železničarskem, poštarskem, maloobrt-niškem in ne vemo, še kakšnem shodu, tu pa — »odpušča". Čast in slava torej temu »velikemu demokratu", ravno tako pa tudi političnemu društvu »Edinosti" za tako principielno stališče in tako taktiko! In list »Edinost" se še čudi in ne more umeti potem, da je vsled omenjene dr. Ryb£reve izjave nastalo med »našim" uradništvom razburjenje. Verjamemo to in tudi še to, da »Edinost" še marsikaj drugega ne more umeti in ne bo umela, ker ji pač manjka prav tam, kjer je treba imeti kaj, da je sploh mogoče potem umeti to ali ono. Zlasti vemo, da se bo »Edinost" čudila, kako je vendar mogoče, da je s svojim »temeljitim pojasnilom" dr. Rybarevih izjav in misli, celo stvar še pohujšala, ne pa zboljšala. Končno pa seveda tudi ne bo mogla umeti, kako to, da se ji vsak krohota, ko čita njene končne besede —: »poudarjamo že danes glede uradniškega vprašanja v Trstu: »Mi pa ostanemo, kakor smo bli." Marsikaj res lahko natveze „Edi-nost" svojim vernim bralcem, toda za tako neumne jih pa vendar v svoji lastni »modrosti" ne sme imeti, da bi ji verjeli kaj takega. Naj le verjame »Edinost", da dandanes ni vse tako, kakor je bilo pred 25 leti, in da se bo rajši, kakor bi verjel zgorajšnjim opravičbam, vprašal takole: »Piccolo* vedri in oblači pri Italijanih, »Edinost" pa pri Slovencih. Vlada rabi »javno mnenje" proti pasivni resistenci, če ne drugače pa tudi za lepe podobice s cesarjevo podobo. »Der »Piccolo" lik, die »Edinost" qua e chi lo sa!" Vsekako pa niti dr. Rybareva resolucija niti »Edinostni" komentar ne bodeta državnih uslužbencev ovirala v njihovem boju, temveč jih Je še potrdila v njihovi vztrajnosti! mmmmm Bela Ljubljana in črna Žlindra. (Vesela pesemca.) Iz slovenskih krajev. Iz Trsta. Društveno življenje pri Sv. Jakobu v Trstu je zavzelo danes jako široke dimenzije. Ne samo gospodarska in konsumna društva, ampak tudi pevska in godbena društva se danes čedalje lepše razvijajo. Iz vseh teh društev pa je vsklila združena šentjakobska mladina, ki prireja že tretje leto svoje zabave v predpustnem času. Mladini leži najbolj na srcu njih šola in knjižnica. Za stavbeni sklad Ciril-Metodove šole je že lansko leto podarila mladina okrog 300 kron, a tudi letos gre 3 četrtine čistega dobička za šolo. Vsled tega se nadeja odbor šentjakobske mladine, ki sestoji iz zastopnikov vseh društev, da bo sl. občinstvo v velikem številu pose-tilo maskiran ples, ki se vrši dne 25. februarja v tržaškem »Nar. Domu". Najlepše maske bodo dobile krasna darila, katerih je šest, in ki so razstavljena sedaj pri g. Križmančiču in Breščaku v ul. Nuova. Odbor za odajo teh daril je sestavljen iz sledečih gg: Engelman in Šorn od Sv. Jakoba, Vlahovič, Jedlowski, Cesar, Dragutinovič iz mesta. Za srečolov je mnogo krasnih daril, ki so jih darovale rodoljubne družine. Plesal se bo prvikrat ples »Slovanska zveza", katerega bo vodil g. Bizjak. Za zabavo na plesu bo dobro preskrbljeno, vsled česar vabimo vse, ki ljubijo našo mladino, da se vdeleže maskiranega plesa na pustno soboto. Vstopnina za osebo je samo 1 krona. Iz Begunj na Gorenjskem. Naše gasilno društvo je vprizorilo dne 19. t. m. v svojem lastnem gasilnem domu znano narodno igro .Revček An-drejček." Obupavali smo skoraj, da bi se mogla ta igra vprizoriti na tako majhnem odru. Toda gasilno društvo se ni vstrašilo stroškov. Poskrbelo je za povečanje odra in za napravo potrebnih kulis. Po zasluženju marljivega in vsestransko za društvo vnetega g. nadučitelja in njegove dražestne gospe soproge se je predstava v vsakem oziru popolnoma posrečila. Igralo se je jako povoljno in tudi pevski zbor je bil zadovoljiv. Vse večje vloge so bile v zelo spretnih rokah. Edina napaka je bila ta, da so nekateri i-gralci mestoma govorili pretiho. Gasilnemu društvu samo čestitamo na tej priredbi in želimo, da nas še večkrat na enak način razveseli. & ■TžifA3cAxi>T6fiifmft,fft.tžlfy1TaT<,TjfhTi,TftTiT>'.T6T< Spominjajte se prekoristne družbe sy. Cirila in Metoda! »Ne hodi za mano, »»Ljubezen do tebe ne boš me dobil! mi v srcu gori, Zastonj se boš, Žlindra, in duša po tebi za mano podil!" mi vsa hrepeni.* “ „»Bod’ moja, bod’ moja, »Ta tvoja ljubezen t’ bom cukerčkov dal, mi k srcu ne gre, boš tiste pojedla, ker le za denarje bom drugih nabral.* * gori ti srce.* »Za tvoje obljube „»Si lepa, si zala, ne maram jaz nič, ’maš drobne noge, ker davno že vem, še rada jokala da navihan si ptič.* boš enkrat za me!** »»Počakaj, počakaj, »Prevaral si druge, ne hiti tako! pa mene ne boš, Boš vid’la, kako znam za take fantičke poljubljat lepo.““ ni druz’ga kot koš.* »Za tvoje poljube, »»Če mene boš vzela, o šuštar, mi ni, boš lepa gospa, od daleč že črna t’ bom ringelce kupil mi smola smrdi.* iz suh’ga zlata." * „ »Objemi so moji »Če tebe bi vzela, sladki kakor med; beračit bi šla, o, pojdi mi, pojdi vsa dota bi kmalu v naročje sedet!“" zapravljena b’la.“ »Na prsih ’maš gade, „„Če b’ lepa ne b’la, sršene od zad; bi ne hodil za njo, ne mogla bi mirno b’ ji fige pokazal pri tebi zaspat!" zapustil bi jo.** .Saj vem, da od nekdaj se lepa ti zdim, zato pa od daleč ti fige molim." MICHEL ZČVACO: LISTEK. Most vzdih^ajev. Roman iz starih Benetek. Ko so prišli za eno nadstropje više, je duhovnik dejal: — Moj sin, zdaj boste poslušali sveto mašo in prejeli sveto •bbajilo . . . Roland je vztrepetal. V svrho obhajila bi mu bilo treba sneti črno ogrinjalo. In potem ga bodo spoznali! Krčevito je stisnil pesti, s trdno voljo, da se rajši da ubiti, kakor da bi se vrnil v svojo celico. Berič, ki je stopal ob njegovi strani, je zamrmral: — Častiti oče, je dejal, če se zelo ne požurimo, je obglavljenje onemogočeno; to pa se ne sme zgoditi, da bi ceremonija v kapelici preprečila ceremonijo na trgu Svetega Marka. Kakor da bi mu hotel pritrditi, se je ta hip odbil po hodnikih strašen udarec groma. Duhovnik je prebledel. — Idimo torej! je dejal. Namesto maše bom molil kratko molitvico, namesto obhajila pa »De profundis". Krvnik je prikimal z glavo; sprevod se je odpravil dalje, in Roland si je pomirjen oddahnil: zdaj je bil gotov svoje smrti! Na vrhu se je spremstvo pomaknilo na Most Vzdihljajev, in po stari navadi, so pokazali obsojencu zamreženo okno, da bi mogel pogledati na Benetke. V tem trenotku pa je širok blesk raztrgal somrak na mostu; Rolanda je ovila vijoličasta luč, in neki glas je zakričal glasneje od rohnečega groma: — Ta človek ni bandit Skalabrino! Stražniki so obledeli, vsi poraženi in osupli. Krvnik je dvignil roko proti obsojencu, da bi mu strgal črno zagrinjalo z glave. Kletev besnega obupa je bruhnila Rolandu čez ustnice, in preden je krvnik dovršil svojo gesto, je on sam raztrgal tenko tkanino ter se prikazal očem, res iskreč, strašen, oblit od električne luči; in njegov mogočni glas je hripavo in divje zarohnel: — Glavo za glavo, krvnik! Hotel si vzeti eno — evo ti moje! . . . Nenadejanost tega tragičnega prizora, bledo blestenje bliskov in neprekinjeno treskanje strel je navdalo stražnike in celo krvnika samega z ledeno grozo . . . To je trajalo par sekund. Kdo je bil ta strašni človek? . . . Nihče ga ni spoznal! Kako se je znašel ta, namesto obsojenca? . . . Nihče ni vedel! Roland je izrabil ta trenotek skrajne osuplosti. Skokoma je podrl stražnike, ki jih je imel na svoji levici, in se je naslonil ob steno oboka, poleg okna . . . Umreti! ... Da, -on bo umrl! ... A to vsaj ne bo na morišču! ... To bo v poslednjem boju, v besni borbi . . . Raztrgali ga bodo, razsekali ga na kosce 1 Toda zato se mu ne bo treba vrniti živemu v grob! — Torej, krvnik! je zagrmel, In vi, stražniki! ... In ti, duhovnik! . . . Kje je vaše morišče? . . . Zakaj trepečete? . . . Saj vas je vendar štirideset, ali se vam ne bo posrečilo, da me ubijete? ... 0 — Zagrabite ga! je zarohnel isti glas kakor ravnokar. Zagrabite ga, a glejte, da ga ne ubijete! Roland se je gromko zakrohotal, in prva dva stražnika, ki sta stopila proti njemu, sta zletela po tleh. — Smrt za smrti je zakričal Roland. Lep pogreb bom imel. — Primite ga, tristo satanov! Kakih deset stražnikov je zajedno pritisnilo na Rolanda, ki je čakal kakor mrjasec, zobe oskaljene v strašnem režanju. — Primite ga! je zarjul glas tretjikrat. Toda ta glas je zatonil v strašnem strelu. Most se je zamajal. Omet se je osul z oboka. Silen vonj po žveplu je napolnil obok, in oster dim se je zavali po njem, — Rešite se! so zatulili zbegani glasovi, dočim je porogljivo zvenel obsojenčev smeh. Rešite se! Most goril Strela je udarila vanj. Točno v tem trenotku pa je nezaslišan prizor prestrašil stražnike, duhovnika in krvnika do skrajnosti. Na koncu mostu, ob vhodu ječe, se je pojavil človek, kosmat orjak, golorok, golih prsih, bledega obrazu, in z mišicami napetimi, kakor da hočejo razgnati košo. Bil je ogromen, kakor fanatastna prikazen iz davne bajke. A na glavi je nosil nekaj velikega, težkega . . . ogromen kamen, kakršen služi za tlako- kovanje . . . Prihajal je bliže, v počasnem teku, hropeč, s plamenečimi očmi, brurajoč iz ust zverinsko rohnenje . . . Ta človek, to kiklopsko bitje, podobno nekakšni strašni Mi-kelandželovi Kariatidi, je ubiral svojo pot naravnost, kakor burja, družeča se z orkanom neba. Kamenita gruda, ki jo je nosil na glavi; je podrla*sedem ali osem stražnikov, ki so se z razklanim čelom zavalili po tleh. Orjak pa je obstal sredi gorečega mostu in spričo obče zmešnjave navzočih planil k zamreženemu oknu... Gledalci so videli, kako se je skala za hip zavrtela na koncu njegovih titanskih rok in je nato s strašno silo zletela v rnre-ženje na oknu, udarila skozi ter padla v kanal obenem z večimi debelimi kameni, iztrganimi od njenega silnega udarca. Obenem pa je Skalabrino zagrabil Rolanda ter planil skozi napravljeno vrgel v globino. Okameneli, vsi poraženi od osuplosti, so ječarji, stražniki in krvnik prisostvovali temu bliskovito naglemu prizoru, ki so ga šele razumeli, ko so začuli, kako je pljusknilo dvoje človeških teles v kanal. — Streljajte! Streljajte! . . . Počilo je par arkebuz . . . toda že trenotek nato so se stražniki, zgneteni v ozkem mostovem hodniku, umaknili, zaslepljeni in napol zadušeni od gostega dima . . . Gorel je most. .. in njegovi plameni so se polaščali tudi že vojvodske palače, , Krvnik, ki je vztrajal do zadnjega, se je sklonil skozi široko odprtino, ki je bila malo še mostovo okno, ter se ozrl na kanal. A videl ni ničesar! . . . Samo črno vodo je videl, ki se je pasala s škrlatnimi progami odsevov, in na nji gondole z grbi, ki so se zadevale in udarjale druga ob drugo, pod bledim nebom, v ljutem divjanju razbrzdane nevihte! . . . (Dalje.) Splošni pregled. Rusko-kitajskl konflikt je baje imel svojo predigro že pred letom, kakor to poroča vpetrograjski poroče-' valeč Tempsa. Že takrat je Rusija o-pozorila Kitajsko na pogodbo z 1. 1881. in je dala Kitajski eno leto časa, da se izpreobrne. Rusija bi torej ne bila ravnala sedaj tako naglo, ako bi ne bil ravno rok pred durmi. Kakor poročajo berlinska poročila, je grof Pallavicini odpoklican iz Carigrada na Dunaj, kjer bo baje prevzel posle Aehrenthala in postane pozneje njegov naslednik. Turški minister zunanjih zadev Riffaat Paša ima nalog odpotovati v bližnjem času v Sofijo, Bukarest, Bel-grad in na Dunaj. Kitajski odgovor na rusko noto je ruskega poslanika v Pekingu baje popolnoma zadovoljil. Svet Japonske. Poroča se, da je Japonska Kitajski svetovala, naj ne dela politike, ki bi motila mir v vzhodni Aziji. Poročila iz New-Jorka oznanjajo, da je Japonska sklenila zvezo z Zdr. državami proti nemirom v vzhodni Aziji. Japonska baje pri tem pred vsem misli na srednje-ameriške države, posebno na Mehiko. Na ta način bi se Japonska zavarovala proti konfliktu v slučaju vojne. V italijanski zbornici se je sestavil posebni odsek, ki ima namen pripravljati lep sprejem avstrijskim poslancem, ki obiščejo Rim ob priliki 50 letnega jubileja združene Italije. Boji na Haitih. Po poročilih iz Haitov so oficirji baje izgubili oblast nad vojaki, vojaki so mesto Kvana-minth razrušili in oropali. Mnogo domačinov je bilo pomorjenih. V Nemčiji so bili zadnje dni veliki viharji, ki so raztrgali telegrafske zveze in so povzročili tudi, da se je cel promet v srednji Evropi zakasnil. Kanadsko vprašanje je vzbudilo v ameriških republikanskih krogih veliko nevoljo, predsednik finančne komisije v senatu se je strogo izrazil preti Taftu. DNEVNE VESTI. Volilni shod, ki ga je priredilo sinoči »Politično in gospodarsko društvo za poljanski okraj* je bil krasno obiskan. Veliki restavracijski prostori pri Turki v Streliški ulici so bili natlačeno polni. Shod je otvoril bivši občinski svetnik g. Kozak, ki je uvodoma obrazložil delovanje bivšega občinskega sveta v poljanskem okraju. Deželni odbornik dr. Tavčar je v jedernatem in krasnem govoru pojasnjeval pomen bližajočih se občinskih volitev. Posebej si je še privoščil klerikalca Jarca, ki se ni sramoval na zadnjem shodu pri Flegarju javno povedati, da mu je nemški uradnik (Elsner) ljubši kakor slovenski naprednjak ! Burno pritrjevanje je sledilo dr. Tavčarjevemu govoru. Končno je govoril še g. Ribnikar o klerikalnih nakanah in ciljih. Podpredsednik Babnik je zaključil vrlo uspeli shod in se zahvalil za krasno udeležbo. Dvorski okraj. Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo, dne 26. februarja 1911 ob 10. dopoldne v vrtnem salonu gostilne „pri Perlesu» Prešernova ulica 9, javen shod. — Na shodu govori g. Adolf Ribnikar in poda jasno sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, ki bo- MALI LISTEK. Brezno. Spisal Leonid Andrejev. Preložil P. Pamidor. (Dalje.) »Jaz jo vidim včasih. Prvikrat sem jo videla, ko sem bila še čisto majhna. Predstavljam si pod tem neskončno vrsto voz: tu stoji voz, zraven še eden, nato tretji in potem vozovi brez konca . . . Strašno 1“ Zinočka se je zdrznila. »Zakaj pa si predstavljate ravno vozove?* je vprašal Njemovecki smehljaje, dasi je imelo to predstavljanje zanj nekaj neprijetnega. »Jaz ne vem — jaz vidim brezkončno vrsto voz.* Tema se je zgostila; oblak je plul že nad njunima glavama, in bilo je, kakor bi jima gledal v obledeli, sklonjeni obraz. In vedno pogosteje so se prikazovale postave razcapanih, nesnažnih žensk, kakor bi jih bruhale globoke jame in jarki v mrak. Zdaj so se prikazale posamezno, zdaj po dve ali po tri, in njih glasovi so zveneli glasno in čudno samotno v tesnem zraku. .Kakšne ženske so to? Odkod de moralo plačevati letno pol milijona več doklad nego doslej. Volilci in volilke, udeležite se polnoštevilno shoda! Klerikalci zoper gasilce. Znano je, da je ob jubileju Ljubljanskega gasilnega društva cela napredna Ljubljana stala z vsemi simpatijami na strani gasilcev. Škof Bonaventura je bil oni, ki ni razobesil zastave! Sedaj hodijo zopet klerikalci po shodih in niti tu ne morejo pustiti gasilcev pri miru. Vsak hip se kdo zaleti na gasilski dom — Mestni dom, na katerega so tako ponosni naši vrli gasilci. Včerajšnji »Slovenec" celo piše, zakaj se je mogel gasilski dom na tako lepem prostoru zidati, ko bi lahko stal na obskurnem prostoru nasproti. Elizabetne bolnice. Klerikalci bi seveda gasilski dom sezidali v Zeleni jami, na Cesarja Jožefa trgu pa bi zopet postavili novo cerkev ali pa kako drugo klerikalno poslopje. Lepi časi bi prišli za gasilce, če bi jih dobili čuki v roke! Delavska stanovanja obljubujejo klerikalci volilcem. pa veste kje ? Včerajšnji »Slovenec" to pove. Pon-gratzovo cukrarno bi radi predelali v delavska stanovanja. Ali se ne pravi norčevati iz delavcev, če se kaj takega samo misli? Tisto staro šest-nadstropno bajto, polno stenic, ščurkov in podgan, ki bi lahko v pol ure bila cela v ognju, bi klerikalci radi porabili in predelali za delavska stanovanja. Opozarjamo delavce, da čitajo včerajšnjega »Slovenca* in vidijo, da se upajo klerikalci celo agitirati s tem, da ni bivši občinski svet dovolil prezidati cukrarne v delavska stanovanja. Lepi ljudski prijatelji so klerikalci! Zakaj je zgradba obrtne šole popolnoma ponesrečena ? povedo klerikalci, češ 1. Ker tisti potresni dolg bi se bil tako ali tako odpisal. 2. Ker bi država sama bila p r e j a 1 i s 1 e j prisil jena„ graditi to šolo na lastne stroške. Če so klerikalci tako neumni, da tudi na bi kaj dajo, potem jim ni pomagati. Kako pravijo lovci: Ko bi pes nekam ne šel, bi zajca vjel! Še mnogo ulic v Ljubljani nima kanalov pravijo klerikalci. Res je! A dobile jih bodo s časom prav vse, Klerikalci pa najraje povejo na svojih shodih ljudem, da bi za 500.000 kron, ki jih bodo morali vsako leto plačevati ljubljanski davkoplačevalci za ceste po deželi in za 10 milijonsko klerikalno posojilo — od katerega izdatka ne bo Ljubljana dobila niti vinarja! — * Ljubljani že v par letih lahko napravili po vseh ulicah kanalizacijo, pa bi še mnogo denarja ostalo za kaj drugega. Tisti ljudje, ki še danes v Ljubljani klerikalcem verjamejo, da jim želijo in hočejo dobro, bi morali imeti s svincem zalito glavo. Dobro je, da takih ljudi ni veliko v Ljubljani! Klerikalci in mestna kopelj. Neki klerikalen govornik je na shodu navajal tudi mestno kopelj. Dejal je, da so šla tozadevno vsa druga mesta Ljubljani z zgledom naprej. Klerikalci pa pravijo, da vedo vsi, da ne odgovarja mestna kopelj zahtevam niti v enem, niti v drugem oziru. Katere ozire imajo klerikalci pri mestni kopelji, klerikalci niso povedali. Radi tega jih povemo mi! Klerikalci se sploh vode boje. Kolikor je klerikalnih politikov, vsi so se kopali zadnjikrat takrat, ko jih je babca tretji dan po rojstvu zadnjič kopala. Lemena-tarji se prekrižajo kadar zagledajo vodo, če se morajo zjutraj umivati po obrazu. Kopelji ne poznajo. Zato smrde že na frančiškanski most, ko gredo še mimo šenklavža. Mestna kopelj je vendarle tudi nanje še precej ugodno pa jih vendar prihaja toliko?“ je vprašala Zinočka plašno in tiho. Njemovecki je vedel, kakšne ženske so to, in plašilo ga je, da sta zabrodila v tako sumljivo, nevarno okolico, toda odgovoril je mimo: »Ne vem, tako . . . raje ne govoriva o njih; kmalu bova šla skozi gozdič, potem prideva do kostanja in tedaj sva tudi že v mestu, samo škoda, da sva šla tako pozno z doma/ Zazdelo se ji je »smešno, da je dejal »pozno", ko sta odšla že ob 4. uri, in ozrla se je vanj in se nasmehnila. Toda njegovo čelo je ostalo mračno nagubano, in dodala je kakor v tolažilo in pomirjenje: »Pojdite hitreje, jaz bi rada pila čaj. Saj ni več daleč do gozda." »Pojdiva." Ko sta prišla v gozd in so se združila molčeča drevesa nad njunima glavama s svojimi vrhovi, je postalo sicer zelo temno, ampak udobno in mirno. »Dajte mi roko," je zaprosil Njemovecki. Ponudila mu je neodločno roko in zdelo se je, kakor da je vsled tega lahkega dotika postala tema svetlejša. Njuni roki se nista premikali, nista se privila drug k drugemu, in Zinočka se je celo odmaknila nekoliko od njega, toda vsa zavest obeh se je osredotočila na občutek tega malega delca vplivala. Odkar obstoji, se hodi vsaj par boljših korarjev vsako leto ob bo-žviču in o veliki noči malo »požajfat". Če bi klerikalci dobili občinski svet v roke, pa bi iz mestne kopelji napravili »bajar" za močerade in krote. Trnovski ciparji in klerikalne cipe. Včerajšnji »Slovenec" piše, da so liberalci vzeli Trnovčanom in Krakovčanom nedolžno veselje do cipjega lova. Le klerikalne cipe znajo na tak ciparski način ljudi farbati. Klerikalni poslanci so namreč v deželnem zboru sprejeli zakon, po katerem je moral mestni magistrat — in to že pod Laschanom! — izvršiti po klerikalcih sprejeti zakon. Kdor bi se jezil radi tega na Laschana, ali na kakega drugega magistratnega uslužbenca, bi bilo ravnotako neumno, kakor če kmetje na deželi sovražijo eksekutorja, ki jih rubi za advokata ali koga druzega. Liberalci pa sploh nikdar niso bili proti ciparjem in le klerikalci so jih čisto uničili s tem, da so sklenili zoper nje zakon. Kdor ne verjame naj si kupi v knjigarni tozadevni deželni zakon! Ali je vodovod v Devici Mariji v Polju? Klerikalci pravijo, da bo kmalu imela že cela dežela vodovod in da ni nič posebnega, če ima Ljubljana boljši vodovod kakor Trst, Gradec in še marsikatero drugo večje mesto. Naj nam klerikalci povedo, zakaj nima vodovoda še ljubljanska okolica? Na Ježici ga je morala Ljubljana napraviti sporazumno s tamošnjimi občani in brez klerikalcev. V Devici Mariji v Polju pa so požrli vaščanom vodovod klerikalci, osobito okoliški poslanec Dimnik. Mar ga ni zato tamošnji župnik pošteno prijel? Ali ni Dimnik tisti, ki sedaj okoličane »farba", da bo pri prvi seji deželnega zbora dosegel, da bo dežela prevzela plačevanje za prevoz čez Savo? Da, da! Klerikalci so vedno polni obljub. Denar imajo pa le za se, in zopet le za se! Pristranost klerikalnih županstev. Policijske ure so pri gostilničarjih na deželi odvisne od dobre volje županov, če so ti — klerikalci. Takega šikaniranja kakor ga morajo trpeti napredni gostilničarji od strani klerikalcev po deželi, ne dobite kmalu na svetu. Te dni se je nek krčmar iz dr. Šušteršičevega vol. okraja v mestu pritoževal, da sta smela preteklo nedeljo dva klerikalna gostilničarja imeti za Marijine device in Marijine čuke ples do 2. popolnoči brez licence, on kot narodnjak pa je celo za denar ni dobil dlje kot do polnoči! Pozivamo ljubljansko okrajno glavarstvo, da nadzoruje po žandarmariji to postavo-lomstvo, kmetske obrtnike volilce pa opozarjamo, naj izvajajo pri volitvah za ljubljanski občinski svet primerne — konsekvence 1 Deželna električna centrala bo stala deželo, kakor kvedenci zatrjujejo, okroglo 500.000 K. Zdaj poglejmo našo industrijo in kakšna perspektiva se tej deželni elektrarni odpira, če se res zgradi. Na Kranjskem je industrija sploh slabo razvita. Kar je ob Savi tovarn, imajo lastniki svojo vodno moč in pravico že vsi: od Radovljice do Ljubljane. Radovljica, Kranj, Medvode, vsi ti tovarnarji imajo elektriko z vodno silo. Ali mislijo klerikalci prisiliti kmeta, da bo za svoje hleve in kleti kupoval razsvetljavo od dežele, ali pa mislijo ljubljansko mestno občino ociganiti, da bi parno silo pri svoji elektrarni zamenjala z vodno silo. Skoz ob Savi so lastniki industrijskih podjetij lastniki vodnih pravic, kljub temu sanja Lampe o — rentabiliteti deželne elektrarne. To so računi brez krčmarja in brez smisla! Telečja glava. Če ima kdo telečjo glavo, potem jo ima neko člo- telesa, kjer sta se dotikali njuni roki. In zopet se je vzbudila v njih želja, da bi govorila o lepoti in tajni moči ljubezni, toda to pot ne z besedami, ampak samo s pogledi, da ne bi motila tišine! Sililo jo je, da bi pogledala drug drugega, toda nista si upala. »Ah, tu so pa zopet ljudje!" je zaklicala Zinočka veselo. 3. Na travniku, kjer je bilo svetleje, so sedeli ob izpraznjeni steklenici trije ljudje in gledali molče na prihajajoča. Eden izmed njih, golobrad in podoben igralcu, se je zasmejal in zažvižgal na način, kakor bi hotel reči s tem: ,Oho!“ Njemoveckemu se je stisnilo srce v tesnem pričakovanju, toda kakor bi ga gnala neka sila od zadaj, je šel naravnost proti trojici, ki Jb sedela na tleh ob stezi, po kateri sta šla. Vsi trije so pričakovali z nepremičnim in groznim izrazom na obrazih; Njemovecki pa je občutil nejasno željo, te mračne, neraztrgane ljudi, ki je čutil v njih molku nekaj kakor pretenje in nevarnost, vzpričo svojega obupnega položaja pripraviti do usmiljenja in je vprašal: »Kako se pride tod do tistega kostanja?" Toda dobil ni nikakega odgovora. Golobradec je žvižgal zasmehljivo, ostala dva sta molčala in zrla vanja veče, ki sliši med klerikalci na ime Drmastje. Baje je zadnjič na nekem klerikalnem shodu tako neumno ble-ketal, da ni vredno, da bi mu kdo odgovarjal. Prava telečja glava! Odbor naprednega političnega in izobraževalnega za kolizejskl okraj uljudno naznanja, da se vrši redni občni zbor v nedeljo dne 5. marca t. 1. ob 10. uri dopoldan pri Novem svetu s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, 2: poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo pregledovalcev, 5. volitev odbora, 6. razgovor o bodočih volitvah, 7, slučajnosti. Zakaj stranke vabiti na enoln-isti čas ? Pri sodiščih, posebno pri našem deželnem sodišču imajo neverjetno čudno navado, da vabijo skoro vse stranke ob enoinistem času k razpravam. To se zlasti opaža pri vzklicnih obravnavah. Zgodi se, da je stranka iz daljnih gorenjskih hribov vabljena na 10. uro dopoldne, a ob 7. zvečer še čaka pred razpravno dvorano. In zgodi se, da se dotični stranki zvečer naroči, da se obravnava za tisti dan preloži na prihodnji teden zopet ob 10. dopoldne. Pa se tudi to pot zgodi, da dotična stranka okrog 7. zvečer še in že drugič čaka pred razpravno dvorano. Kako pride stranka, ki išče pri ^sodišču pravice, do take krivice? Če že to ni krivica, gotovo pa to ni prav! Prav pa tudi ni, da se daje domačim strankam prednost, dočim se pusti vnanje čakati do poznega večera ali se celo preloži ter ob drugi priliki isto ponovi. Po številu in obsegu do-tičnih aktov bi se dal čas za posamezne stranke vsaj nekoliko razmer-nejše, vsaj nekoliko bolj človeško razdeliti. Tega mnenja smo mi kot neju-risti, vi pa, gospodje juristi, vsaj poskusite to, boste videli, da bo šlo. S tem poskusom ne ustrežete le strankam, ampak tudi odvetnikom. Torej prosimo! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je razposlala svoj koledar za leto 1911 že meseca oktobra 1.1. na razne rodoljube, a mnogo jih je, ki ga še niso plačali. Prosi se torej, da ti nakažejo malo svotico 1 K 30 v na družbeno blagajno. Kdor koledarja do 10. marca t. 1. ne plača, bode prihodnji mesec pismeno opozorjen; prihranite nam prosimo te poštne stroške. Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 882. Litijska dekleta (plačala 200 K); 883. Ana Toplakova; 884. Dr. Demeter vitez Bleivveis Trste-niški-, 885. Neimenovan iz Novega mesta; 886. Fr. K. Ljubljana. Tvrdka Ivan Jelačin, tu je darovala družbi sv. Grila in Metoda vrečico starega denarja in mnogo sortiranih poštnih znamk in še iz nabiralnika v trgovini 26 K. Hvala iskrena! Veliki pustni korzo. Preddela za dekoracijo »Slavčeve" maškarade so dovršena in se prične te dni z dekoracijo velike »Unionove" dvorane, katera bode spremenjena v veliki korzni trg z obmorskim obrežjem, s terasami in balkoni raz katerih se bodo naslovu primerne dekoracije dvigale tja do stropa dvorane. Električna dela izvrši ljubljanski I. slov. zavod za tehnične in elektrotehnične naprave. O krasoti dekoracije se bode lahko vsakdo prepričal na večer maškarade, vsaj smo rekli da letos nočemo delati reklame. »Slavčeve" maškarade so so same ob sebi privlačna sila vsakega predpusta, vsaj je zabava na njih povsem domača, brez vsake napetosti in tako bode tudi letos, — Posetnikom priporočamo prednabavo vstopnic, katere je dobiti pri g. Černetu zlatarju v Volfovi ulici in trafiki ge. Češarkove v Šelenburgovi ulici, da bode na ve- z mračno, pretečo napetostjo. Bili so vsi pijani, razdraženi, in hotelo se jim je ljubezni in uničevanja. Eden, ki je bil debel in rdeč v obraz, se je dvignil na komolce, se oprl nato s težavo in okornostjo, kakor medved na noge in vstal težko dihaje. Oba tovariša sta se ozrla vanj površno, mimogrede; potem sta zopet buljila v Zinočko. »Bojim se," je rekla ta polslišno, samo z ustnicami. Njemovecki ni slišal besed, a razumel jo je po roki, ki je še ležala težko v njegovi. Trudil se je, da bi si obdržal miren izraz, in dasi je čutil neizogibno usodo, ki se bo vsak tre-notek znesla nad njima, je šel vendar z odločnimi, trdimi koraki dalje. Oči trojice so se jima bližale, zasvetile so se in so ostale za njunima hrbtoma. »Bežati bi morala," je pomislil Njemovecki a takoj je odgovoril samemu sebi: »ne, to ne more nič več koristiti." »Takle fanti Naravnost razžaljivo je, da . . .* je rekel tretji, plešast človek z redko rdečo brado, »in dekle je čedno; da bi dal Bog vsakemu izmed nas eno tako!" Vsi trije so se zasmejali prisiljeno. »Milostivi gospod, na par besed,* je začel z nizkim basom največji in pogledal tovariša; ta dva sta se vzdignila. čer maškarade pri blagajni delo šlo hitreje od rok. Izpit za tesarskega mojstra je napravil pred izpraševalno komisijo v Ljubljani, g. Franc Plečnik iz Hotedršice pri Logatcu. Iz Gruberjevega prekopa. Pretekli teden so pričeli s poglobijenjem struge. Prihodnji teden pa nadaljujejo z zgradbo betonskih sten in s čiščenjem struge. V uporabi so trije parni motorji za odvažanje materijala. V splošnem pa gre delo jako počasi naprej. Komaj 120 delavcev je razdeljenih v tri oddelke. Do spomladi ima biti vse delo gotovo, a če bo tako šlo dalje, bo še nekaj spomladi minilo, predno steče Ljubljanica po novem Gruberjevem prekopu. »Vi ste barabe, jaz sem gospod!" je klical Franc Reisner, agent baje pri židu Gotzelju. Reisner je prišel v Boštjančičevo gostilno v Kolodvorski ulici, kjer je sedela družba Svetozarja Koserja poštnega uradnika. Dasi so bile druge mize še prazne, se je Reisner kapriciral, da mora ravno pri tej družbi sedeti. A družba ga ni marala. Ker je postajal vedno bolj nadležen, so se spravili k drugi mizi. Pa tudi tja jim je Reisner sledil. Ko so ga hoteli odstraniti, je začel družbo zmerjati: »Vi ste barabe, jaz sem gospod!" Neki član družbe je skušal ža-Ijivca spraviti od mize a Reisner ga sune z nekim ostrim orodjem v roko, nato je vihtel s stolom in zabavljal čez celo družbo. To je bil prvi prizor. Drugi se je vršil pozneje v kavarni Ilirija, kjer je Reisner zaspal in se mu je najbrže sanjalo, da so ga člani one družbe polivali z vodo. Ker Koserjeva družba ni marala z Reisnerjem imeti opravka pri sodišču, je ponudila primerno poravnavo, ki bi Reisnerju nesla 100 K. Reisner pa je to odklonil ter v zadnjem trenotku napravil ovadbo zoper Koserjevo družbo, češ, da so ga takrat v kavarni z vodo polivali, mu stol izpodmaknili, ga obdolžili napada z nožem itd. Dosegel je pa le svojo lastno obsodbo radi žaljenja one družba ter napada z ostrim orodjem. Nasprotno pa je bila njegova tožba na-pram omenjeni družbi brezuspešna. In istotako brezuspešni sta bili njegovi pritožbi v obeh slučajih. Tudi gospodje pri deželnem sodišču so bili mnenja prvega sodnika, da to nikakor ne gre, nadlegovati, žaliti in napadati družbo potem pa še igrati se užaljenega ter žaljeno in napadeno družbo tožiti pred sodiščem. Za nemirneže v Kolodvorski ulici bodi ta slučaj primerno svarilo! Tako je, če fant dekletu obljube ne drži. Da, tako je, kot vam nastopno povemo, in če ne verjamete, pojdite v Dobrunje in vprašajte tam po Juliju Novaku in Mariji Zajc, če ni res, kar stoji tu črno na belo. Julij je imel Marijo rad dokler ni okusil sad iz prepovedanega drevesa tam sredi zemeljskega raja. Da pa je ta sad okusil in vžival, je svoji punčki obljubil, da jo potem tudi »vzame". Ta sad pa je shajal, rodil drugi sad, novega Dobrunj-cana. A že med tem ko je kvas shajal, se je fant premislil, zahotelo se mu je tudi še po drugih drevesih krasti prepovedani sad. Oče in mati sta zapeljano hčerko kregala, morda tudi tepla, a vse ni nič pomagalo, škodilo pa toliko, da je punca predčasno porodila mrtvo dete. In to nesrečo je hotel prejšnji »ženin" izrabiti v svojo srečo. Odklonil je zakon, ker je dekle porodilo mrtvega otroka. Zapeljana nevesta je nato tožila nezvestega ženina. En cel mesec pokore je prvi sodnik naložil fantu, ki ni držal svoje obljube in je pod pretvezo obljube dekle onečastil. Fantu se ta pokora ni dopadla, pritožil se je. Pa tudi vsi gospodi višje inštance so se strinjali z mnenjem in sodbo prvega sodnika. Njemovecki je šel dalje, ne da bi se okrenil. »Spodobi se, da se počaka, če te kdo prosi zato, drugače ti dam eno čez glavo." »Kaj ne slišiš,* je zakričal največji in ju dohitel v dveh skokih. Težka roka je padla Njemoveckemu na rame, tako da je omahnil; ko se je okrenil, je srečal tik pred obrazom dvoje debelih, okroglih, pretečih oči. Bile so tako blizu, da se mu je zdelo, kakor da jih gleda skozi povečalno steklo, in čisto natančno je opazil rdeče žile v belini očesa; izpustil je Zinočkino roko in se potipal po žepu in rekel: »Denar... Čakajte, dam vam denarja ... z največjim veseljem." Izbuljene oči so postajale vedno okroglejše in bolj svetle, in ko se je hotel Njemovecki umakniti pogledu, je stopil velikan korak nazaj in ga udaril, ne da bi zamahnil, z vso silo v brado, Njemoveckemu je omahnila glava nazaj, zobje so udarili skupaj, čepica je zdrsnila na čelo in padla doli, roke so odletele nazaj in padel je vznak na tla. Molče, ne da bi dala najmanjši glas od sebe, se je obrnila Zinočka in tekla, kolikor najhitrejše je mogla, proč. Golobradec je zaklical jasno: .Oho! . . .“ in stekel kriče za njo. ---------------- (Diljc) Ne pomaga nič! En mesec se bode fant moral pokoriti, ker ni svojemu dekletu obljube držal. „Za ižanskega blka“ 48 ur. Franc Janežič, delavec je stanoval v hiši Janeza bmoleta v Novem Vodma-tu. Ne vemo iz katerega vzroka se nista razumela. V noči 31. p. m. je začel Janežič v svoji kuhinji razbijati in vpiti: Ižanski bik ižanske p ... e. To je šlo na naslov poleg stanujočega gospodarja. V noči 14. t. m. pa je še hujše razbijal in vpil, tako da je bila cela hiša po konci. Smole je Janežiča tožil. Šlo se je za vprašanje, če je tako žaljenje v zaprtem prostoru brez prič kaznjivo ali ne. Sodišče se je izreklo da in Janežiča obsodilo na 48 ur zapora. „Za ubogo ižansko mrho“ je dobila žena radi „ ižanskega bika“ na 48 ur obsojenega moža Janežiča, ker je Smoletovi ženi rekla: „t i v b o g a ižanska mrha", Janežičevka se je pred sodnikom zagovarjala, da ni rekla „mrha“, ampak „Magda“. Ker so pa priče potrdile „mrho“, je Janežičevka dobila za to vbogo ižansko mrho tudi le vbogih 10 krone — ampak jih bo morala plačati v blagajno za vboge. Mesto v Ameriko v luknjo. Ivanetič in Pasarič iz Semiča stahotela odpotovati v Ameriko. Prvi je vzel svojemu očetu, ki krošnjari po Nemčiji, doma shranjeno hranilno knjižico in na isto vzdignil svoto 950 K. Ko se je tako lepo preskrbel z vsem, kar je potrebno za dušo in telo, je brez vsakih skrbi odpotoval proti Ameriki. V Beljaku je policija premožnega tatiča prijela in oddala sodišču. Zajedno ž njim pa je bil tudi aretiran Jože Pasarič. Beljaško sodišče je oba mo-žička izročilo pozneje orošnikom, ki so ju odvedli v Novo mesto in oddali okrožnemu sodišču v nadaljno oskrbo. On še ne mara v zakonski jarem. Zadnjič so nam poročali iz Novega Mesta, da so novomeški sanici pri plesnem venčku v kavarni »Central" slavili „novoporočenega* samca g. Franceta Kenda. Ker čujemo. da se vsled te konec predpustne vesti preveč razburjajo nadepolna nežna srca, jih na željo tistih porednih samcev potolažimo, da g. Kenda vsaj še ta predpust ne mara iti v zakonski jarem. Vojaški begun prijet. Dragonca Ivana Mačerola, ki je 14. t. m. od svoje eskadrone pobegnil, so orožniki v ljubljanski okolici prijeli ter ga izročili vojaški oblasti. Železničarji v Novem mestu prirede v soboto 25. t. m. v gostilni pri Windischerju v Kandiji plesni venček, katerega čisti dobiček je namenjen za dobrodelne namene. Vabila se razpošljejo v slovenskem in nemškem jeziku. Najdeno. Na poti od Pogačarjevega trga do frančiškanskega mosta je včeraj zjutraj nekdo zgubil 8 žepnih rut za otroke. Pošten najditelj naj jih odda v trgovini „Pri Miklavžu” v Medeni ulici. Klerikalni kolovodje proti Bav bavu. Zadnjič sem se bil podal v svoj rojstni kraj, slavnoznano Kurjo vas. Sedel sem v gostilno in natakarica mi je prinesla cvička. Pri drugi mizi je sedelo par klerikalnih velmož iz Kurje vasi; njih pomenek se je sukal okoli klerikalne politike. Poslušam, poslušam — nazadnje mi je bilo pa le preveč, skočim po konci in pravim: »Veste kaj, klerikalci niso vredr^i, da bi jim človek v obraz pljunili” — Klerikalni velmožje so bili tako osupnjeni, da niso niti besedice izpregovorili . . . Ni minilo dolgo in od okrajnega sodišča dobim obvestilo, da me toži pet prvih kolovodij klerikalne stranke, češ, da sem razžalil celo stranko. In te dni se je vršila obravnava . . . — Kako se pišete? — vpraša sodnik. Bav-bav. — Kje ste rojeni? V Kurji vasi. — Kdaj ? Sem pozabil. — Kakšne vere ste? Nobene. Očetu je bilo ime? Ne vem. — Vi ste toženi, da ste v neki gostilni v Kurji vasi rekli, da »klerikalci niso vredni, da bi človek pljunil nanje.“ Ali je res? Res sem tako dejal. — Ali bi se poglihali? Najbolj pametno bo; če ne vas bomo pa zaprli. O, zapreti se pa že ne dam; kajti, jaz pravim, da je bila čisto opravičena kritika, kar sem o klerikalcih govoril. Pa povejta vi, gospod sodnik, če ni res, da klerikalci niso vredni, da bi jim človek pljunil v obraz? Ta zalega, ki celo življenje ne dela drugega, kot da poštenim ljudem čast krade; ki zna samo slepariti, goljufati in lagati; ki po deželni zbornici zmerja poštene ljudi z »lumpi", »barabami" in »tatovi" — samo zato, ker ne trobijo v njen rog in z edinim namenom, da bi jih ubila! Ki ni vredna, da jo zemlja nosi in solnce obsije! Gospod sodnik, če taki sodrgi človek reče, da ni vredna, da bi ji človek pljunil v obraz, je to pač samo opravičena kritika, in opravičena kritika je dovoljena po naših postavah. Toliko imam opomniti v svojo obrambo in mislim, da me bo slavno sodišče na podlagi tega oprostilo. Navzoči klerikalni kolovodje so nemirno mencali, in očividno jim je bilo zelo sitno, ko sem tako govoril. In ko sem nehal, se ni nikdo od njih oglasil. In slednjič se sodnik vzdigne in ob splošni pozornosti razglasi, da se Bav-bav oprosti od obtožbe, da bi bil z besedami: »Klerikalci niso vredni, da bi jim človek v obraz pljunil" zagrešil prestopek zoper varnost časti. Razlogi so ti: 1. Klerikalci nimajo nobene časti več in zato jim je nikdo ne more razžaliti, tudi ne Bav-bav. 2. To, kar je dejal Bav-bav v oni gostilni v Kurji vasi je bila samo opravičena kritika klerikalnega počenjanja. — Stroške obravnave morajo plačati klerikalci. Dolgi so bili obrazi klerikalnih kolovodij, ko so zapuščali sodno dvorano. Jaz pa sem s ponosnim korakom stopal iz justične palače. Da pa ne bodo klerikalci rekli, da sem tako umazan in grd človek, kakor so oni, radovoljno preklicujem to, kar sem bil dejal v gostilni v Kurji vasi in podajam sledečo izjavo. Izjava se glasi tako le: Zadnjič sem izustil besede, da klerikalci niso vredni, da bi jim človek pljunil v obraz. Zmotil sem se takrat in zato popravljam, kakor se poštenemu človeku spodobi. In zato izjavljam: Klerikalci so vredni, da bi jim človekplju-nil v obraz. Tistega človeka pa, ki bi bil pri volji opraviti to nehvaležno in nečedno delo, naj si seveda iščejo klerikalci sami, kajti na noben način ga ne bo iskal Bav-bav. Sodba katoliškega moža o klerikalnemu gospodarstvu. I. Klerikalci kot gospodarji dežele so kot znano, naložili ogromno breme novih dolgov na rame davkoplačevalcev cele dežele. Poleg že obstoječih dolgov so naložili na ista ramena tudi 2 miljonsko deželno jamstvo za slučaj polomov klerikalnih zadrug. Pa še ni dosti teh bremen. Oropali so iz žepov davkoplačevalcev nabrani slovensko-vseučiliški zaklad, da z njim zamaše praznoto blagajne pri »Zadružni Zvezi". Eno drugemu računjeni, imamo sedaj poleg že starih dolgov, še malone 13 miljonov novega deželnega bremena. Pustimo za enkrat breme tako-zvano »melijoračno posojilo" in poglejmo si le ono breme, ki ga bode dežela trpela izključno le za klerikalno zadružno gospodarstvo. Kako je to gospodarstvo? V deželnem zboru so ga klerikalci zadnjič slavili kot vzor vseh vzorov. Radovedni, kako ta »vzor vseh vzorov" pravzaprav izgleda, smo se obrnili do nekega uglednega katoliškega moža, pristaša nekdanje Missijeve katoliške stranke, moža, ki pozna gospodarske razmere v svoji novo prelevljeni stranki. Obrnili smo se na nasprotni vir namenoma, da bodo pristaši klerikalne stranke iz peresa enega svojih slišali sodbo v oziru klerikalne stranke iz peresa enega svojih, slišali sodbo o vzoru klerikalnega zadružnega gospodarstva. Dotični zaupnik nam piše: S tem da vstrezam Vaši želji, da povem odkrito svoje mnenje o za-družniškem delovanju v naši stranki, dam pravzaprav |le duška svoji lastni želji, odpirati zaslepljene oči vseh tistih, ki ne vidijo, da se pri takem zadružnem gospodarstvu, kakor se prakticira v naši stranki, skokoma bližajo najtrdnejši, najzvestejši pristaši naše stranke v brezdno neizogibnega poloma. Jaz sem še eden danes že redkih starih veteranov prvotne katoliške stranke, v kateri je tedanji naš škof Missia isto-tako vodil dr. Šušteršiča za vrvico, kot sedaj dr. Šušteršič vodi sedanjega škofa — težko izrečem — kot neokretnega kužka ne le za vrvico, ampak žalibog tudi za — nos. Bil sem kot »boter* pri rojstvu naših zadrug. Da bi me takrat moj osebni prijatelj dr. Krek — na druge itak ne dam dosti — vbogal, danes bi imel on in naša stranka veliko manj vsled nesrečne in nerodne konsumarske špekulacije do mozga uničenih kmetij in obrtništva na svoji vesti. Toda vsi moji dobri nasveti so bili takrat bob v steno. »Kaj ve ta stari Misijovc" so dejali z posmehom, o socljalnem preobratu današnje dobe. No, predolgo se nismo smejali. Prišli in sledili so zadružni, konsumni in za njimi gospodarski polomi, drug za drugim so se pojav 1 j a 1 i, k o t j u r j i po d e ž-j u. In tedaj sem postal jaz »stari Misijovc" tem mladim »krščanskim soci-jalnim demokratom" naenkrat zmožen dvigati njih globoko v blatu polomov zavoženi gospodarski voz, tedaj so me naenkrat smatrali sposobnega poznati vse njihove »socijalno - gospodarske probleme." Ne ti blamirani neizkušeni prekucuhi, smilili so se mi vsled polomov le trpeči nedolžni, vsled strankinih hnjskarij zapeljani pristaši stranke, smilil se mi je v prvi vrsti naš zaslepljeni kmet, ki je pri takem zadružnem gospodarstvu največ trpel. Svetoval sem in vkljub svoji starosti pomagal gasiti, omejiti požar splošnega gospodarskega in strankinega poloma. In tedaj sem bil zopet dober. Pa kmalo sem izprevidel, da so se začeli v »generalnem štabu" naše stranke bati upliva moje odkritosrčnosti napram nevedni masi posebno oni na deželi. Čutil sem ko je bil požar polomov omejen, nekoliko že tudi pozabljen, da gospodje našega »generalnega štaba" nekaj kujejo s čemer se skušajo otresti vsakega upliva nas starih veteranov nekdanje katoliške stranke. Kaj so skovali to veste: Prodali so nemški viadi za judežev groš, ki pa velja pri nas skoro 13 milijonov, naše slovensko vseučilišče. Bil sem mlad in star prijatelj te starodavne želje slovenskih prvoboriteljev. In kar se te želje tiče in sploh našega narodnega pokreta, sva si z Missi-jem stala v trdovratnem nasprotju. To Vam moram pripomniti da me ne u-mevate napačno. Sedaj, ko je ta — v tem se strinjam z Vami — »kravja kupčija" na račun davkoplačevalcev cele dežele sklenjena in zapečatena, sedaj ko so se gotovi naši poslanci v zadnjem de-želnozborskem zasedanju obnašali — tudi to Vam moram koncedirati kot prave barabe, sedaj nimam več povoda pomagati našemu ljudstvu odpirati oči, da začne trezno gledati »vzore" našega zadružnega gospodarstva. Začnem pa najpreje pri naši »Mlekarski zvezi* in njenih zadrugah. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Masaryk Aehrenthal. Dunaj, 23. februarja. Čeprav se zatrjuje, da Masaryk v svojem vče-rajšnem govoru v delegacijah ni povedal ničesar važnega in obtežilnega za Aehrenthala, vendar je bil njegov govor jako interesanten, ker je podal Masaryk par novih slik o intrigah in spletkah avstrijske diplomacije. Razkril je dosedaj še nepoznano afero o ponarejanju dokumentov iz 1. 1905. in 1906., ko je bilo precej ostro razmerje med Srbijo in Bolgarsko. Falzifikacije so plod bivšega vojnega atašeja Po-matowskega, ki jih je hotel izročiti bolgarskemu vojnemu atašeju in tako še bolj poostriti razmerje med obema balkanskima državama. Toda belgraj-ska policija je še v pravem času zve dela za narodne intrige avstrijske diplomacije in obvestila o tem bolgarskega vojnega atašeja. Aehrenthalov govor je bil skrajno suhoparen, ker ni podal nikakih kategoričnih proti-dokumentov. Podal je le svojo jasno sliko, namreč sliko starega grešnika, ki se noče nikdar spokoriti in se dela le popolnoma nedolžnega. Govoril je le o gotovih intrigah, ki hočejo preprečiti prijateljsko razmerje med Avstrijo in Srbijo. Aehrenthal je sicer pripoznal popolno objektivnost Masa-rykovih izvajanj in tako nehote njegova očitanja še podkrepil, a za svoje opravičenje ni mogel navesti nobenih protidokumentov. Zaupnica nemških delegatov, ki je bila podana Aehren-thalu pozneje po delegatu Chiariju je bila le formalnega značaja — brez vsakega pravega pomena. Delegacije. Budimpešta, 23. februarja. Današnja plenarna seja avstrijske delegacije se je pričela ob desetih dopoldne. Nadaljevala se je debata o proračunskem provizoriju. Socijalistični delegat Soukup je v svojem govoru vehementno napadal zunanjo politiko ministra Aehrenthala in izjavil, da takih blamaž, kakor pod njim svstrijska diplomacija še ni mkdar doživela. Delegat Klofač je presojal avstrijsko zunanjo politiko z gospodarskega stališča. Povdarjal je, (jjf bi morala Avstrija iskati svetovnih trgov za svoj izvoz, kar je pa mogoče le tedaj, če bo njena zunanja politika trezna in premišljena. Pasivna resistenca v Trstu. Trst, 22. februarja. Danes zvečer se vrši v uradniškem kazinu shod vseh državnih uslužbencev, na katerem se bo sklepalo, kaj je ukreniti. Trst, 23. februarja. Čeprav še ni znan sklep shoda, vendar se z vso gotovostjo zatrjuje, da bo pasivna resistenca ponehala. Pattay v Budimpešti. Budimpešta, 23. februarja. Predsednik avstrijske zbornice dr. Pattay je došel danes v Budimpešto in pri-sostoval državnozborski seji. Govoril je tudi s poslancem Polonyjem o krošnjarskem zakonu. Pri tej priliki ga je Polony opomnil na govor poslanca Biankinija v avstrijski zbornici in izjavil, da je slednji skrajno nesramno napadal Ogrsko. Pattay se je ustrašil in se klavrno izgovarjal, da je takrat vladal v zbornici velik nemir. Bolgarsko sobranje. Sofija, 23. febr. Bolgarsko sobranje je danes enoglasno sprejelo provizorično trgovinsko pogodbo med Bolgarsko in Turško. Sprejeta je bila tudi italijansko - bolgarska konvencija. Nadomestna volitev na Hrvaškem. Zagreb, 23. febr. Pri današnji nadomestni volitvi v Dugemselu je bil izvoljen z veliko večino kandidat kmečke stranke Predavac. Nemški cesar in proslava združenja Italije. Dunaj, 23. februarja, V tukajšnjih visokih krogih se zatrjuje, da se nemški cesar ne bo udeležil proslave združenja Italije, ampak ga bo nadome-stoval samo prestolonaslednik, ki se bo do takrat že povrnil iz Indije. — Zmagal je klerikalni Vatikan. Vladarji trozveze se ne smejo udeležiti proslave. Ce-ar Viljem je vsled tega svojega koraka v Nemčiji mnogo zgubil na svoji popularnosti. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna*, Ljubljana. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inscrenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ur! js»efit*r. Gospodična išče takoj lepo meblovano mesečno sobo v bližini glavne pošte. Ponudbe pod L. P. poste restante Ljubljana. 120/2—1 Spretna šivMja želi posla izven Ljnbljane. Ponudbe pod .Šivilja* na inseratni oddelek , Jutra*. 119/2—1 Izvod samo 4 vinarje. Kislo zelje ima naprodaj Oskrbništvo veleposestva Turn pri Ljubljani. Pran Krapeš. Ponatis zanimivega romana »Otroci papeža" je izšel in se dobi pri uprav-ništvu „Jutra“ za 3-50 K broširan, za 4 50 K pa elegantno vezan izvod. Najbolje je, ako se istočasno z naročilom pošlje tudi denar, ker s povzetjem poslana knjiga je dražja. Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se odda za majev termin. Le$i pot št. 3. Ravnotam se prodasta • • • • dva vozova in sicer že rabljen mesarski voz na peresih (fedrih) ter drugi z diro tudi na peresih. Išče se družabnik (kompanjon) za agenturo in komisijsko podjetje v Ljubljani, ki je v Ljubljani ali na deželi dobro vpeljan. Kapital ni neobhodno potreben. Ponudbe pod „Družabnik“ na inseratni odd. „Jutra“. V Narodni kavarni svira vsak dan zadnji teden dunajska damska godba. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. Vabilo k plesni veselici ki bo v soboto dne 25. svečana 1911 v gostilni „pri Dachsu" Florjianska ulica št. 33. Godbo oskrbuje tamburaški zbor. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vljudno vabita Ivan in Marija Dachs. ,Jutro‘se prodstfavTrstu po 4 vinarje -v neusledjnoaJn. toToeJszazrLali.: Beclier, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Ilrast. Poštni trg, Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Bel veri ere, Geršina, Rojan, Raunacher, Canipomarzio, Bruna, s. S. Martiri, Ercigoj, ulica Masimiliana, Rončel), ulica S. Marco, Ceellimi, ulica del Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Gramaticopiuio, ul. Bariera, Spftder, ^ca Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. Benusi, Greta, Kicliel, Rojan, Ba|c, ulica Gepa, Luzatto, ulica Aquedotto, Segulill, ulica Industria, Železnik, St. Ivan, lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Kuharico išče 1 t. Alfonz Breznik c. kr. zapriseženi Izvedenec In učitelj „Glasbene Matice". Ljubljana, Kongresni trg 13, (poprej Gradišče 11). Prva, najstarejSa, največja in edina domača tvrdka vseh glasbenih instrumentov, strun, (tudi specialitet) in muzikalij. Naj-raznovrstnejša izbira in najcen. izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev. — Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zamena. — 10 letno jamstvo — Generalno zastopstvo dvorne in komorne tvrdke Czapka RiSsler, Stelzhammer, Molzi & Heitz-====> man, Manborg, Horugel i. dr. ■ : mmi: Popravila In uglaSevanja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje zaloge Je najskrbnejše • ... preizkusen. ■■■ ■ Hotel in restavracija ,Bavarski dvor£ Dunajska cesta št. 29 se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini, kolodvora. Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena. Za obilen poset se priporola Štefan Bergant lastnik. Česky hostinec v Terstu iii Češka gostilna v Trstu Tovarniška znamka ,,IK0“. D «-> 0 m ■g 2 w >*-< > OJ S o- S ...H lil? S -c -S ■s §1* *:( |5f •3 S se 1 i o« c*> as Lastna tovarna ur v Švici. Najboljši pokončevaleo mrčesa je brezdvomno F. Scherag-a JANOL pomori podgane, miši, stenice, Štoke i. t. d. pod garancijo. - Naroča se: Dunaj XV., Fiinfliausgasse štev. 5. Naročajte in kupujte JUTRO4! Izvod samo po 4 vinarje. Zagrebški ooooooannooaMitooooooo hoflOISmiŠfcj Znamko priporočajemo Podatek t kat priznano UUJjM za kavo i je najcenejši in tudi najbolje informirani slovenski dnevnik. Ed. Šmarda potovalna pisarna t Ljubljani, Dunajska cesta 18. Cama /ImJI Prodaja originalnih voznih listov („šifkart“) kJUlllU Vr Ulil* franzoske linije čez Havre v New-¥ork in uazaj. aee=r—-*■» Z vrt, ■ '//Vv ■, -i/.Aj ■ • r~T s 0 . Nekaj izborno ohranjenih automobilov t? selx Trelilcostl se ceaao prod.su Moje Ime jamči za solidno in dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII., Santergasse 13. ® v • * til narede največjo škodo v kleteh in skladiščih. Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3*—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 3'60 do 5-20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelateiju T, Pnaph kleparski mojster, Dunaj XYII, AJ. ru&tII Blumengasse štev. 60. Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-" vozne in nagrobne svetilke, itd. == Zavod za pohištvo in dekoracije FRAN DOBERLET Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Ustanovljeno leta 1857. Telefon št. 97. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov - in kopališč. ' — ■ i —= Telefon interurban štev. 129. J Valjčni mlin v Domžalah L BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica Št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9. do—36 Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali ali sijenita, apno živo in ugašeno ================ se dobi pri ===== ALOJZIJU VODNIKU Kolodvorska kamenarskem mojstru ulica Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8 ■■ ■:= registrovana zadruga z omejenim jamstvom ±=—.. ■■■. priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov. za.lož;2^-ištT7"0- ^T©02acL©<3.er:cLejše čnrisze. e. XjItog^2ed5jSL. T elefortslca. šte-v. 118. " ■ IFoštn-e la-ranllnlca šte-v. 76.307. =—■— Tovarna vozov Peter Keršič, Sp. Šiška priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. == Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jemljejo v račun. ===== Bei. fond; ■ X 450.000. S LJubllans&a 'kretiltna banka v LlnM|ani Strit*rj*va ulica, štev. S. Podružnice v Splj®tu. Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. —...............— Priporoča promese na dunajske komunalne srečke a K IS*—; žrebanje: dne 1. marca; glavni dobitek: K 300.000*—. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestni e od dne vloge po čistili 41|2°|o.