Stev. 261	P Trstu, ¥ srado 35. sepl#wbra 1918 ^	_Letnik XHH.
Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob StleljaU in praznikih. — Uredništvo: Ulica sv. 1 ranfiška Asiškega St 20, I. nadšir. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — - Netrankirana uisnia sc ne sprejem^, rokopisi se ne vračajo. — Izdajale!] in odgovorni urednik S'dan OodinaT-- L35tmk konsorcij jlista Kdino=ti". — Tisk tiskarje „Edinostih — Teleian uredništva in upravi štev. 11-37. — Naročnina znaša: Za sejo leto K 40 —, po! leta K 20j-( tri fhesece K 10 za nedeljsko izdajo za celo let« K 8 - , pol leta K 4 —. ---Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev.	■
EDINOST
Posamezne št e Cilke z.isfareic '2j v ta. O^iasi trgovcev in obrtnikov mm po IS vin: osmrtnice, zalivale, poslanice, vaVila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin; oglasi v teksTu lista do pet vrsi K -J.—; vstka na daljna vr>t.i K 2- — . Mali oglasi pa 8 vin. beseda, n.* nanj pi S) vin. Oglase oprsjem irišeratai oddelek .Edinosii*. Naročnina in reklamacije se paSiljajo upravi lista. — * Plačtije se izključno le upravi .Edinosti". — Uprav« in irneratni oddelek se nahajata v ulici sv. FranH5'<i As. št. 2J. I\>ii.iahra,uimČni ral\i i št. 8U.t»52 .
Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev.	-
ZVEZNA ARMADHA POROČILA, j
AVSTRIJSKO. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno *e javlja: Italijansko bojišče. — Na tirolski južni fronti topovski in patruljni boi'r. Na planoti med Canove in Mcntc di Vaibeiia so izvršili naši nasprotniki včeraj novo ?opade. Na M on te SJssmclu^ki ga je- sovražnik srdito obstreljeval, so francoski In Italijanki ciuefki vdrfi v naše črte. Protisunek ie popisi sovražnika zo-2 v izhCLiiiG jarke. PiiblJževaln; poizkusi proti našim postojankam severno Moa-ie iciiibe so bili oilbitl.
Na zapadni Iron-.i in v Albaniji ucfccnih posebnih dogodkov.
N .čelnik generalnega štaba.
NFMSKO. BEkOUN, ?A. (Ker.) Veliki glavni stan ?a v£a:
a p a đ n o bojišče. — Armada kra-lieviča R«if ehta: Ševerozap^dno Đix!ua-;Jna »i: sc verevzh^ea:* Yrerna tile!; r,r\ uspešni!) povzetjih 70 mož. Severa^ Ucs^.vrcsa so kili d Jni napadi sovražn!--z* bhi. Trne vsi-? cel-avasje v odseku a iuzno irrasa je Lilo stopnjevano. At:uaaa generala Boehna: V krejevn:!! prrti; apadli; s:rc lažno Villers Gutslaina fi vzhodno Epeujv. .zopet osvojili ćele v 7sž ""'i bc.»:*? Izj^.ibitcnlii k c so v f-irteov ir« Mfeli sekal recž. Prctisunkl sovražnika so b?i! otibifi. Med potokom Omisnonom in fEcjrrne ie zvečer oživelo topovsko delo-V3n]e.	. -
P j dragih annsdcHi skupinah nobenih *m>sbojnih delam. Živahno poizvedovalna delov?n|o v šampanji.
}•■ ,-:!<OLIN, 7\. «Kor.) Večerno porečfžo: Se veroza patino Si. Onentlna -o se iz-jalovHi ponovni napadi sovražnika njeđ pC'iokcm 0:a®Toacm fn Somno.
Prvi generalni l.v^rtinnojsler i>!. LudendorIL
. SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Iip.irrassko uradno aoročilo.
ji. • — Italiji-nika fronta: Od časa do časi sr,!!to topovske delovanje na Piavi. V dofiii Le-; .i . ■ -ansC'i v.v.ii oddelki reko patruljo in n^ko n;-r;išo sovražno pesadko in Jo pognali v beg. Na i nlnnori so izvršili francoski oddelki da--.-..s siiajcii sunek. Vzhodno Monte bisemola so t. btil^m rred ru v sovr. črie razrušili in co.-!.j-.'ova!i •: 1-ramnne naprave, prizadejali posadki v r.ndem boju težke izgube in privedli s seboj nad s i o uiotn:' :u 5 strojnic. Sestrelili smo dve : j v ra / lelaVi. _ Macedoniia: Naše čcie so v noći 22. t in . potem ko so premagale cupor krilnega moštva iii -velike terenske težkcue,_ z velikim na-\ duiCiijem n^daljcvrlc ;-: »sledovanje umikajočega se ovra ;n'ka. Ob i^tr: !i]e»n svitu so «e. po napredo-vani'" !i km i:; zasedenfn ?6 vasi spojile z levim krilc;::. * srsdisčem čr.e Cairl:—DobroSevo—Mu-
_Oba in se pol	na desnem krilti visine
Bofelšče. Ujdl smo Številne' ujetnike^	•
I ^aucosko aratlso poročilo. Mt. zvećer. — V olicislu i u ž no St. Qi:-_ntina vj.i^ raztegnili svoje postojanke v/lsddno liina-. i.Xl'- in Fontaine in dosegli zapadni del Ven-deuita. Severno Aisui sa bili pri Alkmama trre nemški protinapadi, že	so zarno^li Jo-j
-reii do h..<ih črt. Pi ilobili smo zapadno iš :.cya , »:a prostoru ki uleli eć ;no:.
jSacedcnska fronta. 21. seo.. — Dne 20. t. m. so francoske in srbske arkade :ia Dro&ečiski planini i:	rs-sni odpor z* neiniklnii četami ojače-
h zc-J. '[It boI;;.-rskih oddelkov. V izrabi svojega vst^-ha so prekoračile v severni smeri Vezrec la d '.J: i:roti ititra Dcniir K"pu. S. nraŽBlk ;e
i\\ ■ ■	< točenja v G:adskem, v dolini
V irja hi *r? Dojranu, kjer je zažgal kolodvore, -.ka skladišča in le:ai>ke parke. Število
"	C V l - i
»i. jtiiikc« in Lpl^.ijčimi lopov aurama. cvesKe vtit j v> polastile neke pepehm m:•'.lažne č.te In 10*5 i baterije. Ksii Ictr.Iei vznemirjalo	~ -vrar- j
nc \ .s--.;:e na uinikanju Vz':-:dno Varne «e )2 pri-: arv.-a2"ik umikati. Zavezniške čete so za?edlc Canišie In Orle. Severno severovzhodno Dzenc ;>ia3lne francoske in grške čcic v zvezi s srbskim: arniadami nadaliaieio prcdiranjp.
Maccdorsko boji-će, 22. septembra. — V zrna--.ovitem pohodu so srbske čete dosegle Vardar. N v katere čete so prekoračile teko in odrezale Je lieo Skupijo—Solun, dru*.;a enote pa so pre-: r^ćile Ćerno iy odrezale železnico Velavila— Gradiševo—Prilep, glavno zvezo JI. r.emške ar-i.iade. Strateške posledice pretrganja sovrafn'h zver ?n predora fronte so ftgronrne. Od 15. septembra sem je srbski p "hod na svojem desnem,
krilu dosegel nad £5 kilometrov y!obrne. jStevilo metkov in plena rasie neprestano.
, DOGODKI NA MOR J L'.
ROTTERDAA1, 23. (Kor.) Brazilijanski partiik
»Damani? t, lei je bil popre} last Hamburg-Amerika linie in je imel ime »Steicrmark^, se ?e*ponesrečil ■
In je izgubljen.-
Miriš o osinem in mganarođ-mm političnem polofala.
BCROLIN, 24. (Kor.) DaraSade scie glavnega co-eka rajhsia^a s:> se udeležili: državni kaiicelar jfrof Hertling, državni lajn c z a zunanje ;<vari pl. liintze In vrsta JriK:':! Iržu\-ni3i rajnik0!V, ministrov in pooblaščencev zveznega sveta. Poleg članov :Ja.Vnega odseka so prisostvovali številni roslanci kot i>osluša!ci.
PjcJ-cdnik posl. £bsrt je otvorjl sejo ;•) izvajal: Kljub vsem dogovorom, da naj hI s c vršila i>c svetovanja sele koncem oktobra, se ic ^-slcd mirovnega koraka / ^ ^ ro-Ogrske *n drugih vprašanj pokazalo potrebno liikojšiije sklicanje glavnega clicka.
Nato se je oglasil k besedi državni kancelar ji'rof riertjln^, ki je- razpravljal o splošnem političnem položaju, razmerah vde nevini, notranjih reformalij pruski volilni pravici in preprečenju bedočih vojn. Opozarjal je najprej na globoko nejevoljo, ki se jc pekstiia š'rckin krogov prebival s' va. Zadnji vzrok za to je pritisk, ki ga je povzročila ze štiri leta trajajoča vojna. Položaj je resen, toda ni vzrc-ka zč rnalodušnest. Prestati smo morali že hujše sivar?.. Državni kancelar je < :>ozarjai na poletje IC'^6, kc se je izjalovila verdunska ofenziva iii 30 se vrnili ob S o: runi. sila vit o srditi boji in na vzhodu napadi mas Br^-silova, ki so povzročili znane neugodne vplive na a v s i r i L=k o - i ta 1 i j an sk o fronto in je stopila pozneje v voMro še Romunija. Takrat nranro Izgubili poguma, ampak - opažali sovražnikom, da hočemo zmagati. Sedanj": trdovratni prodorni poizkus; sovražnikov na zapadu se bodo izjalovili, rfcdcnburg m Luden-clorfi se bosta - Kkrižaj a kos položaju in prezgodnje sovražna zmagoslavne fanfare bccio kmalu vtilmi'n. \:cjevali smo vejiio že prvi dan kot u-brambiio voino. Le v sled lasiiie obrambe smo vdrli v Belgijo. Železna jez na zapadni fronti je neprebiuna in po^vod-niika naloga izvTŠnje p-olagoma« toda sigurno svojo'nalogo. Aled le-ii je po-irebna liiad-r.okrvnost. samozavest, cnocncot in "edi-i i.oft. Vlada licee delati ic z narodem in za narod.
i'reliaitijoo k notranji	ie izjavil
kancelar, da bo skuSal izpolnili -lane ob-IjL-be. Pri tem misli na velike reforme la (^ozarja zlasti na svoje zadnje izjave v prtrski gosposki zbornici. Državna vlada !je trdno odločena, da doseže sprejem predlog: in se nc bo strašila pri tem no-be2|'li ustavnih sredstev. Ako pa se ne posreči, doseči cilja potom parlamentarnega razgovora, bo potrebna pač t:raga pot, ki ja odkazuje ustava.
Kar se iiče predsednika Zdru/cnih držav, je ponavljal grof" liertllng, da mu je ]r.u-ci zveze narodov popolnoma- snnraii-čna nod jX>goiem, da si a zajaTneen.t častna mirovna, volja in pri-znanje enake pravice vseh držav. VVilson je izvršil potem v svoji poslanici 11: februarja nov korak v eraki smeri in postavil v štir.h točkah načela, ki naj bi se uporabljala pri i-iedser bojni izmenjavi misli. Državn i kanceiar je v sv o jem govoru 25. februarja izjavil, da načeloma soglaša s tem, da naj M se 1 razpravlja! splošen mir na taki podh'gi. \Vilscn pa ni vzel tega takrat, niti pozneje na znanje. Toda zdi se, da se je med tem tudi prejšnji ideolog in živalmi privreli t miru izpremenii v voditelja ameriških nt?-perijaHste v. Toda načrt zveze narodov, ki naj se ustvari, s tem še ni diskreditiran. Njtgcva zagovornika sta švicarski zvi .31: pre-dsodnik in norveški ministrski predsednik Knudsen.
Kar se tiče razsodišč, je Nemčija v spornih vprašanjih ponovno predlagala razsodišče, a naletela ori tem v več slu-slučajih na odpor Anglije in Amerike. Kar ciC nče prostosti morja, tvori ista predpogoj za občevanje držav in narodov. Tu
pa seveda-mi ne bomo delali največjih j težkoč. Končno varstvo malih narodov.*] Tu zamoremo takoj in brez pridržka ugo-j tovili, da imamo popolnoma čisto vest.
Nato je na mesto ne navzoče ga vojnega 1 n inistra, general Wr|Sberg pojasnjeval! I vojni položaj na zapadu ki nato tu'J:i s;>kr5- j ni vojini položaj. Izvajal je med drug'n: j Fo skupnem položaju smo zaniogii raču-i nati, da bodo tud3®haše nadaline' operacije J na obeh straneh Reimsa uspešne. Mero-j dajni činitelj naj bi bil pri leni presenečenje. Presenečenje se ni pc ročilo. Vsled! tega }e biia ofenziva pri Reimsa omejena na taktičen uspeli. Z ustavitvijo naše ofenzive je nastala L*s.- ena izprememba po-1: žaja. Sovražnik je s prevozom angleških gjomačih armad na bojišče, z zastavitvijo Tirugokožnih a<iiiad in- s posegom ameriških divizij v boj Imel rezerve svobodno na razpolago. Omejili snto se morali na obr^r iib-o. Prva ofenziva je prinesla so-vražuikii sicer nekaj faktrčnega začetnega! avpcjia, vr splošnem i)a~se je ponesrečila. 1\U:cad hi. avgusta ruea Ancro in Avro za naše \ oa^-ivo ni bii nepričakovan. Da se je Angležem kljub temu posrečilo doseči \ elilt uspeh, je to posledica številnih tankov in megle. •
Po pojasni t \ i naualjnih liojev je izjavil govornik: S polnim z-aapan j em .priča kuj e -1110 uadiaijjnih napadov sovražnika, i^arav-TiO je," da*hnanK) kot branitelji zaznamovati znatno števlto izgub na ujetnikih in I topovili. Vendar pa zamoremo racuiiaii z I gotovostjo, da - je dosegel sovražnik le I s\ ejc prve uspehe z majhnimi izgt^jami, da.pa je imel v ostalem ležke izgube. Tudi amerikanskih armad se ne smerno bati; otračunali bomo tudi njimi. Važnejše za nas ie vprašanje tankov. Oboroženi srno zadostno proti u4'nn. Cilj bo dosežen, ako boste armada in domovina delovali sku-
pa:. -	-
. Nt»o je kapitun Brusuingliaus izvajal c roložaju na morju »sledeče: Nailfi stvar stoji dobro. Na eni strani «:-oti piaio več j ladij, kaker jih zamore zgraditi sovražnik, na drugi pa naše pod vodniško orožja ve-dnoo bolj naraiiča.
■ Drž. taj. za zunanje stvari ven iliatze je i izjavil o zunanjerclitičnem poio.-.aju ri^ie-! če: V ospredju- javnega zatilmanja Je se-Inaj najnovejši poziv Avsiro-O^rike k raz-! govoru o mira. ki 9č nam sled vese da-| njih izkušenj in časa ni zdel umesten. Fo-' da, poziv "je bil izvršen, nakar s.no se j aznuino z ostalim; zavezniki odločili, i da se i: :I«e!cžIa:o eventuainega pai ez^J vara. Prehajam k nevralnim držav:: n. s katerimi živimo v miru, ki.vclja>o za. nevtralne. Predžvsem največja med nrmi: Velika Rusija. TinrJkaj vre revolucia dalje. ilf?tc"ia in Združene države i -j ustane /iii na sevoru državo Kcla. Istotalco ro i-stanov iii v Arhangelslai novo repab!"!eo. Njihove četo znašajo 50.000 mož. Mi smo se p ripravili, da nastopimo proti i akcijam, ako bi nas ogrožale. Rečem o lahko, da sEa predirali dbsedaj- v Mnrmanskem ozemlju In fužino odtod Angleži Amerikanci in dc-loina tudi Italijan!. V njihovi službi se nahajajo tu M ruski rdeči gardisti.-Prcgram bo'išcviške vlade rrcii tem ententnim akcijam ni popolnc«ma jasen. V glavnem md:tu države so bili upori proti tamkajšnji v4adi, ki so se izvršili s sodelovanjem zartcpmkov enteate in Amerike, a so bili krvavo potlačeni. 7A\ se, da se boljše viška vlada v zadnjem ča-nu zavoda ie nevarnosti. Sedaj nastopa proti njej in zatrjujeta ima pri tem uspehe. ^
JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE. Vrrastnie priklopltve Bci^no in Hercegovine Ogrski
D U NA* J. 24. (Kor.) Meues \VieneV Tr:g-blatt« priobčuje s poučene strani sledeče poročilo c, načrtih glevlc ureditve jugoslovanskega vprašanja: V sovražnem inozemstvu so jako razširjene vesti, i-i a >- or da sicer še ne končana posvetovanja j kle rešitve jugoslovanskega vprašanja dosegla rezu.liat, da boste Bosna in Hercegovina priki opijen i -Ogrski. Nobeden merodajhih faktorjev ne računa s tako rešitvijo in naj bo uspeh posvetovanj kakršenkoli si bodi, vendar rešitev nikdar ne bo izvedena tako. -da bi bili Bosna in iier-cegoA ina enostavno priklopi j eni vladnemu
*» . in upravnemu aparatu Ogrske. Raz motriva se vsekakor priklopitev Bosne in Hercegovine deželam ogrske krone na način, i da boste imenovani provinci ohranili svo-|; j popolnoma avtonomno vlado in upravo | in da se doseže državnopravno razmerje, [kakor odgovarja ono H rvati k e nap.ranf j Ogrski*. Bosna in Hercegovina bi ostali j s] ej kop rej avtonomni, kakor Hrvatska in j I Slavonija. Oba dela ogrske države bi od-; pošiljala posebne delegacije v ogrski dr-! ;žaviii zbor in se tako po ^.legacijah ude-j ! ležfevala vlade monarhije.
DUNAJ. 24. (Izv.) Vprašanje priklenitve! Lesne in Hercegovine Ogrski se splošno I razpravlja. Zunanji urad objav lja danes i noto, v kateri se zagotavlja, da gre za isto| razmerje Be<::ic La Hercegovine, v kate-j rern se nahaja :eedaj Hrvatska, torej kot Samostojna .avtonomna in upravna tvorba, v kolikor se mere sploh govoriti o .^a- j moistojnosti v Hrvatski. Istočasno se bo ! ustava v Mrvatki preuredila. Bosna in j Hercegovina bo^te tretja skupina dežel ogrske krene in boste pošiljali zastopnike I v Ogrski državni zbor in v delegacije. Temu nasprotno poroča »Neu.es \Viener Taxblatt« iz Budimpešte, da zahteva We-kerle neposredno priklopitev Bosne in Hercegovine Ogrski.
Na.prjfetGjnem mestu •— s tem se misli pač ^ lločilne kroge na Dunaju — se zeli zdrnr rev Dalmacije, Bosne, Hercegovine in Hrvatske v veliko lirvat^to^, ki bi se priklenila Ogrski. Reško ozemlje bi se razširilo in K eter bi postal ogrska Inka. Na čela te -velike Hrvafske« bi stopil najprvo.neki nadvojvoda in šele kasneje- bi bil imenovan ban. — Listi se pečajo d-anes na uvodnih mestih s temi naprti, katere oditbnja -Neae Freie Pressc zelo ostro: Odklanjanjih tudi »Nenai \Vrencr Tag-blattc. »Reichspost" ddklauja članek profesorja zagrebške univerze dr. Mik-bdra, ki je protiven ogrski rešitvi ::i zahteva v ' interesa monarhije hrvatsko rešitev.. \ ! parlamentu, kjer je danes mnega ro-rslancčv,. Ie fzvala n : -;a zivna-njega ml-rl-| stilst\*a splošno ogorčenje. Celo nemsk' i peslaaei so izjavili, da jc treba zavrniti te j aneksijsko načrte MM; a rov. Odličen vo-!dja nemških soc!jalnih demokratov se je ! izrazi. <ta ta niadjarsk! cvet ne -bo dozorel, za to brda že jkrbeii nemški socijalu.i drn-rr-krati. l^oz-nal-o se je sedaj, da so .t? obrn-Ui Ma-ajari že jannarja t. 1. na Nemce in da :o jih obvest'li o svoj 'h načrtih o držav nopr a vnem ra ? r^erju Bosne in He,r-eegcv;ne. Nemškr pr'-'anc! so mnenja, da je teka rešitev ustavro nemogoča, ker se v državnem zboru ne bi našla večina za-Ponovi posla-:ei. tudi eksceleiica Bi-linskt s<y povedali, dn so MaJjari že pred n?rr.ec: predlagali Poljakom, da bi ocU-pir-]« madjarske za-ttevc pa Bosni in fler-ccgovr.i.,Oni bi petem pcdpTrali rešitev r oljskega vprašanja v rrr-"sla sub dualizma. I OJ češke strani se odklanja v;saka enostranska rešitev jugoslovanskega vprašanja in se za i: rja. da ne bedo Cehi nikdar pristal« na rešitev, ki. bi p omenjal a raz-j cepljenje enega dela Jugoslovanov. Pcd-{predse-dnik Tusar zagotavlja, da bodo po-j štooali * Cehi solidarno- z Jugoslovani, od katerih pričakujejo, da bodo njihovi poslanci v državnem zbora ostro postopali proti tem načrtom.
DUNAJ, 24. (Izv.) V pondeijek e-j 10. uri zjutraj -se vrši važno posvetovanje Ce-hov. Jugoslovanov in opozicij ona Inih Poljakov o mirovnem koraku grofa. Ouriana in o jugoslovanskem vprašanju.
i Hussarck in Tisza pri cesarju.
DUNAJ, 24. (izv.) Ministrski predsednik Htissarek jc bil sprejet danes od ce-| snr i a v posebni avdijenci. Jutri prispe i gre*t Tisza na Dunaj, ki bo poročal cesarju o vtfsih, ki jih je dobil na svojem potova-nhi v Bosno "ki Ilčrccgovino.
Tiszovo potovanje na jugu monarhije.
DUNAJ. 2% (Izv.) »Neues VViene? Abenablatu poroča o Tiszovem potovanju v Bosno m Hercegovino: V Saraje-vem je Imel crof Tisza razgovor z znanim politikom dr. Pilar j em. avtorjem znane knjige »Jugoslovansko vprašanje«. V petek mu je izročilo po dr. Pil^rju 23' oseb memorandum, v katerem se naglasa, da bi pomenjala rešitev jugoslovanskega
vprašanja v madj^rskem -;mtslu -prgin lir-vastoc. Z cUklonitvijo hrvatskilt zahtev so gnali razočarani hrvatski narod v iugo-slovnrssko naročje. Sprememba položaju je !e m-ogoča, če se sprejmejo hrvatske zahteve po združitvi Hrvatske, Slavonije, Prsate in Hercegovine, kar bi pomenilo okrepitev zanimanja za propvit monarhi-|je. Mcslimska politika dr. Spaho in dr. Ha-rašica sta poudarjala enotnost vseli treh jugoslovanskih narodov in zahtevala sa-1 n: os Lojno jugoslovansko državo.'— V soboto je prišla deputacija oaienjenih 2'\ i j/catikov zopet k grofu Tiszi ki je imela I ž njim bt'^uo debato, v kateri je grot Tisza odločno odklonil vse zahteve. Udeleženci so izjavili, da se ne za dovolj a j-e j n z uspehom pogovora. Grof isza je prispel e 18. t. m. o-b 5. uri zjatraj s tc-rpe Jo/ko Jz" iZaJra v Dubrovnik in je izvabil k sebi državnega poslanca in delegata dr. dagnjo, s katerim je dolgo č; i u razg varjal.
firoi Tisza L: barun Sjntz.Tuil^r v Seraje*
S ARAJP.VO. 23. (Ker./ Po-enski deželni r .c'--baron Sarkotic- jc prfredil na čast v jn/nITi«d^/-.!a!i menarhije nmdečemu* se grofu Tis;:i pojedin. \ n i kateri ie tekom nagovora i^r". že?''.\ a:-; bi tj..-bil res prav globok« vpogled v v«e tamkaj .<tje rn,'-J n:ere. Orof Tisza :e opcznrjaP na teple simpr.tije, ki iih goji zn tlelclo. in izjavil, tla iivinio v Času, ko se pajavPajo najbolj divji načrti, ko ;.;re akcija naših najhujših sovražnikov za tem, da bi se jala med nami needinost in pognala mcnarhiio ;■* notranjimi spori v pogubo. Pod takimi okcluostinf je sveta dol.:uosr, da se ^ditelji naroda bolj kot kdaj prci zavedalo svoje ^govorncsU in zastavijo ves svoj \pliv, da se spravi niarod na'pravo pot. Mcnarhija živi, bo živela i:i se kljub vsem irarani nia-lh sovražnikov in njihove časnikarske pror i-ganJe ne bo dala spraviti ^ svu.i. (not 'i:-za jc na.: !;;šal tesno bratiUvo med Ogri in Bc njaki v vejni in izjavil, da sedal za t!;, sc s pc;:--tic";:n revarjenjem naših sovraiullcov v za'cdjtu-e' pokvari t.-, kar sc dn^egli naši sine v i v sveti \ jem;iOsti v strelskih jarkih. Ve ina nas mora zKi-.'2*': en:.\a je naša u-odt-. enak zgodovinski ra-:-voj. Gledati rncrarrio. Jr, o.^ianerno edink tJovoraik je izražal n - Jo, tla prebiv ilstv > lio-:ie in Hercegovine našlo pravo pot.
DUNAJ, 24. (Ker.) Skupni iin^eni minister bi?- • rcn Spitzmiiiier se je r Jpetjal ti,.;:?-, r'utrai 5 spremstvom v Sarajevo.
»Corrieic c^eila Sera« zahteva terit-rijeiut* p opu s ti ji v o? t A vstr ? j e.
DUNAJ, 24. (Izv.) »Neue Frcio Presse. poroča po >K61njsclie Zeitung : C-rrrie-re della Sera* objavlja članek, v katerem zahteva od Avt:rije terito: iialae popustljivosti napram iiaiijL Ce bi l.M-i r?onarhija resno lu pošten > pripravljena h korjesi-jam, potem na* bi sc zaupljivo o lem po-razgovorila in 1 o gotovo lahko dobila i in sredstv a zaiv?.
« -
Ameriški Sic vani rn prethodniku Vviisona.
BERGLI N, 24. (Izv.) Lekalanzeiger« poroča iz Rotterdama r V konferenci v Washingtonu, ki je trajala dva Ledna, ia ka tere so^c udeležili zastopniki Cc'icv, Po- . ijakov in Jugoslovanov, je bil izdelan popoln načrt za zatirane narode v Avstro-O g rs ki :n sprejet predlog, da se uistanovi osrednje mesto za •srednjeevropske male narode. Po konferenci je sprejel prevodnik NVIlron najprvo dr. Masaryka irt potem Padcrewskega m končno nekega, po imenu ne navedenega zastopnika Jugoslovanov. Vsi trije zastopniki so zatrjevali, da zatirani narodi odločeni podpirati ameriške vojne cilje. Program ^ahtefa * sanvo-tojno Češko, pro&io Poljsko In pro;i jugoslovanski narod.	^
Vojaška obveznost na Irskem.
ROTTERDAM, 23. (Kor.) Iz Londona p rc.a:: Pričakuje se, da bc pri zopetnem sestanku parla- : menta dne 12. oktobra izšla kraljeva r.aredba filc- ' de nredbe vojaške obveznosti na Irskem. Presto-,' voljno novačenje se je pcp'-'Inoina izjalovilo ;:t dosegi > 70 !e 50.000 mož.
Smrtna kosa.
MADRID, 23. (Kor.) Tu ie umrl ir^uce.--' : :>i la-niJc Thierrv.
Železniška nesreča v Draždanih.
DRA2DANI, 23. (Kor.) Dosedaj ^ od 33 oseb. ki so bile ubite pri železniški nesreči, ide;;litlclr..!l 24 oseb. Zadnje ranjence je l>IIo ir.ogoče rešiti šele danes zjutraj.
P O DJ. ! S T E K.____
Ji ois Ji!P5iavi!a. Ose Apolsoie. Von dr.
filfKfe mm, IteoioiiesrflKsgf."
Pred kratkim je pod gornjim naslovom izšla kuiiiica, ki naj po pisateljevih besedah, »razloži jngoslc.anski problem takorekoč psihološki, iz du-e slovenskega naroda^. Knii/ica ie spisana v nemškem jeziku, ker ie v prvi vrsti namenjena v ■ lforniacito nU^ovenskini krogom, zlasti pa tistim, ki imajo v tej državi usodo slovenskega naroda v svojih rokah. Prepriča naj jih. da stremljenja slo-ven^kega naroda niso naperjena niti proti dl-li.istiii niti preti državi in da tudi uporabljena 5reds!i.a niso protipravna.
S\ <jc nnlogc se jc lotil pisatelj z Jobokim prepričanjem o pravičnosti od njega zastopane stvari, a vendar mirno in objektivno. Kolikor ie mogoče, sklicuje na neslovenske pisatelje in se ozira tudi na ugovore naših nasprotnikov, dbkazuje njihovo neosuovanost brez vsakega žaljenja ali pretiravanja. S trezno analizo našega zgodovinskega razvoja in naših sedanjih političnih, pravnih in go- ' »nodarskih razmer dovaja Čitatelja z neizprosno] l^k.ko dejstev samih do spoznanja, da za sloven-
ski narod res ni druge alternative nego — Jugoslavija ali smrt.
Kakor je knjižici glavni namen, da poda dekaz, da je jugoslovanska ideja, kakor je bila formulirana v majniški deklaraciji, v polnem soglasju z dinastičniini in državnimi interesi, tako tudi končujejo pisateljeva izvajanja, z izrazom prepričanja, da zmaga tudi v Avstriji moč pravice. Posebno pričakuje pravične re£itve nasesra vprašanja od cesarja, do katerega se obrača*z znanim pozdravom rimskih gladijator je v: Ave, Caesar — morituri te saltflant! (Pozdravljen Cezar — na smrt pripravljeni te pozdravljajo!)
Ta pozdrav, ki je postavljen tudi ket geslo na čelo celemu spisu, nas j<j neprijetno dirnil "in ne izraža mišljenja in čustvovanja .našega naroda, zlasti ne v sedanjih časih, kajti naš narod noče umreti, temveč hoče živeti in posebno ni pripravljen, da bi se dal zaklati v zabavo svojega vladarja, kakor so to delali rimski gladijatori!, marveč zahteva, da se spoštujejo njegove pravice in da se o njegovi bodočnosti nc odločuje brez njega ali celo proti njemu. Slovenci nočejo biti brezpravni Kladijatorji ni# slepo vdaui podaniki, temveč svobodni ter polno — in enakopravni držav-ijiii, ki dajejo cesarju, kar ie cesarjevegar a terjajo zato za svoj narod, kar je narodovega, pred vsem pa svobodno Jugoslavijo. *
-------—m— - — ^
Slovcnci so jo res pričakovali od svojega cesarja sn so temu svojemu upu dali na]s'ovcsnejši izraz v majniški deklaraciji; zdi sc nam pa, jia na pilstojnem mestu niso še prepričani o resnici znanega izreka L. pl. Chlumeckega, ki ga navaja tudi dr. Ušcničnik: -Svobodno ,zed:njeno Jugosiovan-stvo nastane in mora nastati iz te vojne, vprašanje je le, ali z Avstrijo ali proti njej, s H:-:bsbargom ali proti njemu. Prvo bi nas dovedlo do novih višin. drugo pa zapečatilo našo usodo.«
Ravno v teh dneh potuje po jugoslovanr-kih deželah kot poseben zaupnik krone, ket bomo rcgius — Tisza.
Ali bi bil dr. Ušeničnik tudi tako optimistično zaključil svoja izvajanja, če bi bil znal, da sc rešitev jugoslovanskega vprašanja p. !r»ži v roke
te a: a moža?	• _ %
No, optimizem ni greh. V ostalem pa moramo biti dr. Ušeničniku hvaležni na njegovem lepem delu: ne-zadostuje, da se samo mi navdušujemo za Jugoslavijo, potrebno je, da informiramo o svojih stremljenjih tudi javnost. V tem oziru se je do sedaj med nami veliko premalo storilo, zato ni čudo, da so tudi sicer objektivno in pravično misleči tujerodci imeli o nas zelo čudne nazore. Želeti bi bilo, da čitajo Ušcničnikovo knjižico, kakor jo priporočamo tudi našim Hudem, ki fo " zmožni nemščine.	- _ Adrfaiic«s.
PusfioM@vi zapiski.
Rorrau- I* iranebskega prevedel A R.
—	Cc Čakaš pisem, sin-inoj, — je odgovoril gospod de Maubert, — boš pač dolgo moral čakati. NTe dam jih.
—	To bomo videli, — je dejal Raphael m stopil korak bliže.
—*Le potrpežljivo, — ie dejal" Saliuces. — Prej še poizkusiva, ali se da morda le šc pregovoriti naš ljubi gospod baron.
Ne, — jc odgovoril baron.
—	Jaz pa misiim vendarle. Imava s seboj neodoljive vzroke.
—	Pol milijona? — je vprašal baron.
—	Nekaj boljšega.
—. Kaj?
—	To-le, — je odgovoril Salluye$ in potegnil pištole iz žepa.
Baron se je posmejal.
—	Ali se vam zdi to smešno? — je vprašal Saliuces.
—	Izredno smešno. Ali mislita, da me ostrašita s temi stvarcami? Ne dam vama pisem m vendar se mi ne bosta upala]
skriviti niti lasu, ke/ ne vesta, kje so skri-
— — - — —: - • - — ... j -■ - -
ti ti dragoceni papirji, policija pa bi jih našla po moji smrti, in bi tako stvar vendar prišla na dan.-
— O, poskrbljeno je tudi za ta slučaj, gospod t^ron- Tudi temu nedostatku se da odpomoči.
—	Ali res? Kafto pa?
će nama ne izročite pisem, vas ustreliva kakor vašega psa, potem pa za-žgeva hišo ter odideva po isti poti, po kateri sva prišla.
Maubert se ni smejal več. Pob le del je.
—	Ali.... — je pričel, toda Raphael ga jc "prekinil z besedami:
—	Dovolj, dovolj! Ali daste pisma ali ne? 1
—	Oropati me hočeta moje lastnine?
Saliuces in Raphael sra skomizgnila z
ramami,
—	Da, d,:, plačal sein ta pisma zelo drago, — je nadaljeval baron. — Kdo mi povrne ogromne svote, ki sem jih porabil v ta namen? Raphael sam me je stal nad stetisoč frankov. Uničen bi bil. Otrok;^ prijatelia, borita pametna... Razdeijmosi!
| Raphael je pomeril na barona, kije hitro' -delali .	__
'Stran 1f.	—I-- . r, ". '	»EDINOST" Št. 261	- -	"	~ ^ - - ' v Trstu, dne 25. sepTembra 19/7 1 -
Jtižožpk koiifi
LMhZLzin iiiafaUi
Jugoslovansko \^>raSaaje jc očividno; zmešalo izveisen-m ljudem menda že po-; poVionia o:;o malo pameti, kar so si je Š2' rešil: iz sedanjih vojnih zmed In polomov., ako so je splorf kedaj -imeli za rosno m trezna presojanje dejstev, m med' temi i ljud:ii! so gotove prvi naši takoimenovani državniki In njihovi naviaiiujcvalci, nemški nacijonalci. Ćc bi sc našel človek, ki b! zbral vse one neštete članke i it član-! čiče, vesti in vestice 6 jugoslovanskem j vprašanju, ki se.- zagledale luč sveia y nemškem nacionalnem časopisja, in bi jlii •uredil po njihovi vsebini, bi te pisari^ tvorile debelo knjigo, tcaa knjigo takih nc Aladsiosti, takih protirluvij, t; kili ne-j smislov, da bi se človckE najzdravejšoi i možganov, ki bi čita! to knjigo, moralo zmesti v glavi,, in kako ne avstrijskemu državniki!, od katerega se celo za!i-?vi. da naj, tu li še kar nemudoma izvede vse, kar zalile, a danes ta vse nemški kričač, gistri oni nemškonacijonalni z adi reč, poju-tršnjem zopet svctokliuski krščansko-soc'jalni ovaduh, in potem se brezbarvni, - a zato še tem ogabnejši židovski potvar-ievalec javnega mnenja. Vendar pa je v vsej te; gonji nemškega časopisja. vkljab njem neaMitisti !n prottdovoosii, ne-J k ika inetoda, vendar sc skozi ves ta krik i«j vik vleče kakor rdeča nit ena misel: Sagosfc vil J s Slov c nci ne in na! Z nemškega stališča ie popolnoma, um-j iva ta vodilna misel, kajti Slovenci smo vendar tisti, ki čavamo prag našega skup-] nega- iiig sio-an: kega ioma proti nemškemu \ dreiiu. rt>j smo ml Slovenci tis:i. ki zapiramo pot nemškemu. pohodu naj jugovzhod, na naravno skoraj do neiz-čivnost: bogati Balkan in se dalje potem j ' tja proti vzhodu. Umljiva le z nemškegaj stališča zahteva, da se slovenske dežele, nikakor ne smem priključiti Jugoslaviji, kajti ravno v m*Slovencih je najprej in tiaimočneje vzplar-clala misel narodnega edinstva Jugoslovanov, in mi Slovenci imamo daues v resnici v rekah vodstvo jugoslovanskega gibanja. Nas_ naj odtrgajo od Jugoslavije, pa bi bila lalhka stvar potem, da bi. če ne že popolnoma zadu-j •šili. pa vsaj omejili jugoslovansko giba-| nje na ozemlja, kjer niso predvsom in j bistv-etio prizadete nctn&ke samogoltne] koristi. nemška gonja gre tc-rcj na zatretje misli iugosloviao.ikega edLnstva med. nami Slov on c , m v ta namen se zde Nemcem porabna vsa sredstva, tudi i:ts5-giša, naj-ode-mejsa. Ce je nemška gonja neke Čn:-e nekoliko ponehala, je v zadnjem času le se jerastia. in drnes. ko rešitev jugoslovanskega vprašaaja stopa; pred naše državo in njene voditelje, na tej in na oni strani, z neodoljivo nujnostjo, ko položaj vslcd notranjih in zunanjih razmer pos aja že naravnost usoden, ko se vidno. da ga skoraj že lahko prijemajo zj roke, približuje neodvrnljlvi polom vsega| dosedanjega nesmiselnega snovanja im delovanja državnih mogotcev, zaukazo-vanega otzisnaj in izvrsevanega znotraj brez lastne presoje in brez resnične spoznaje dejanskih razjrer: sed?j dosega hujskanje. obrekovanje in ovajanje, sedaj to- :cga gonja menda že višek.
■ Vlada sv mora odleti t i, ali naj se mmno dalje trpi prati državi* naperjeno akacijo kuczošk^fa Jegliča C-n njegove duhovščine, *ali pa naj avc!javi#svojo a;:-icrlteto tudi tedaj, če gre za cerkvenega dostojanstvenika.« — tako kriči nemsko-iraoijonahii bes v graški • »Tagesposii« rn nadaljuje: »Kake vrste je jugoslovanska agitacija v slove nsi'ih ozemljih,- pač ni vc£ dopusten d vam. Zalo jc pač priča ko-vaii. da bo vlada, ki si jc nadela nalogo, da porom iapremern.be ustave uredi življenje narod drugega poleg drugega hi H.cd njima znala pobija.i stremljenja, ki •nara 4Txost i:as;>rc<iajcjo temu. Boje vite-11 škofu se m-ra pač po.'as.n"ti enkrat, da s-e m?xra t it-v zakrivljena (škofovska) r-alica ak'enHi d rž im zakoaom. po-sebn i tedaj, če ji je ta država tako naklonjena in jo take pospešuje. Av:tr?jska vlada mora kar najhitreje capraviti -red na skefi'stofici v LjnMjna".^
Ha. I ie bo vzel v roko ministrski nred-S2v' !'k bar :>.i Ha.: crek, poosebljeni § •utžavnih o^novnili zakonov, iti požene kneza. • skcai dr. Jegliča s ka-ežje Ijub-i'auske š-v .::ijske i oi'ce . kak zabken sa-n.o: :a:i .kjer naj de'.1 reCco/o ?i\ svr.-j ne-c d;>. ij v areh, da se drzne kot zvest sin m a v na* naroda in njegov naJvlMi dušni »tir n^njati	uarod k resnici in
i ravici. kateri so m a. doslej ne;:?:n:!jene teptal! pred f^vojanf ftagar-ii vsi tisti, -ai-tere o k v daj a\ rrijsai zakoni postavi1 i 7.1 rauiie varihc. Proč knesoškofa dr. .lea.iiea, n, ječo \\j -hele naroda. posia\ -
] Ijajtc vislice za veleizdaj^lce, ki izdajajo ; Avstriro Nemcev, hc^tee imeti Avstrijo
' p avienostr, sestradal le,	j le^ posirc-
j iiie, poobesitc ta nareeii^to peščicoijudi,\ k; so a a m na poy do naše veličine, do na-j sega neomei-cnega g z*)oslva^ Pogin S!p-
VL-Jieem!
i To je kile, ki /.veni iz v se i; a nemskegi iiaeii-onahicga časopisja, to je zahteva, ki \\> taaizadnem izgovarjajo usta nemških nacija .laktih politikov vseh bare v bolj afl ! manj ptikrHo aH pa tudi naravnost z vso! 1 sirovosijo Sieeaijveškega rabeljekega j i hlapca; mi, na tak način posvečeni smrti, j pa naj čakamo mirno, vdano in pohlevno, j j da nas zvrnejo v grob?!	. •
j O. da! Čakamo; toda ne po nemškem j j na ci] enaki eni besu nam namenjene smrti, i Čas pač dozoreva, in ves ta nemški hrup, v se to obapiio napenjanje skrajnih njihovih sil. da -bwše v zadnjem trenutku zaustavili in zacSremli neusia-vljivo z vrha v dol drveči plaz dogodkov, vsa ta že do paralize se stepa-ajoča gonia ni drugega; kot — začetek konca!	j
Prihaja začetek razdejanja: mi vstajamo, in vas je strah! __j
JušoiMuisk? Iznesti! j
Zvesti iepi tradiciji prihajajo tudi zdaj i jugoslovanski dijaki v Pragn. kjer si iščejo potrebitih Znanosti na čeških visokih j šolali in kjer se seznanifo z našim narednim življenjem in čustvovanjem. ŽaMbogJ I da Jih v tem času naša obubožana zemlja ; ne more tako pogostiti, kakor bi to hotelo nase srce, kajti nT.ti za lastno prebivalstvo nimamo tol'Jko. da bi je ubranili glada in j stradanja. Kljub temu.pa iioeomo imeti v I tej veliki_zgodovlnsk'do*bi mladino naših j j dragih jugoslovanski h bratov med nami in ! zato smo ustanovili podporni odbor, ki bo skrbel za hren o jugoslovanskemu dija-šivit, organiziral prehrano, in mu pomagal s svetom in v dejan jent v vseh živ-1 j en j škili vpraš a n j ih.
Da bi moglo biti naše delovanje" trajno in sistematično, se obračamo ne samo k naši, temveč tudtk jugoslovanski javnosti z nujno prošnjo, da bi tudi prispevala z vsem tistim, kar naša zemlja, v tem ča-'su sama sploh nima in ne more p-reskrbeti. I Poleg dc!iarnih prispevkov za jugosio-1 vansko dijaštvo potrebujemo predvsem !darov v živilih in to v kakršnikoli množini in kakršnekoli vrste.
Vsi ti darovi se porabijo izključno za prehrano jugoslovanskega diiaštva in sicer v posebni 'kuhinji, -ki jo bo<no uredili in oskrbovali.
Društvo S. H. S. žen za ubožno deco v Zagrebu se je z naklonjenostjo zavzelo za zbirke, katerih prosimo, m poskrbi, da se bodo v redu pošiljale v Prago.
Prihajamo v težki dobi Vaše in naše velike bode, v trenutku, ko sam; z las In i-[ mi :ii?oeini ne moremo pontaeati, toda z I Vašo nočjo zmoremo vse in hočemo I vse si oriti za jugoslovansko mladino v piki Vaše iti naše bodočnosti.
V Pragi, 16. septembra 191o. Ameiie B:nova, i^oko Bradanovie. Adoli Cerny, dr. Vratisiav Černy, Josef Holeek, Juka i !č vorkovi, Stevo Kluie, Pero Količ, Jarcslav Kvapit, J. S. Machar,' Helena Mališova, dr. Zdenj-ek Mrsliveček, Gjuro Ostouć, Jaroslav O. Otto, Ana Podlipna,
Bo žen a Tama'tova, dr. \f. V. Štech.
^asiiG eolitlsne
Jugoslovansko vprašanje ie baje tik rred odločitvijo. Tako Vsaj zatrjuje graška »Tagesoost«, češ, da se tako poroča iz Budimpešte. Avstrijski merodajni krc^i da se strinjajo z -dr. V/ekeriovim predlogom, po katerem naj bi Daimac.ja pr:-pojila Hrvatski, Bosna in Hercegovina pa priključili Ogrski koe kronski deželi. Nadalje* pa da budimpešiansko poročilo go-\ ori često nejasno o nekaki odškodnini, ki naj bi Jo dobila Avstrija od Ogrske za izgubo Dalmacije in svojega deleža na Bosni in Hercegovini. — Nemskonacijo-nalr.i list ie v bistvu popolnoma zadovo-■ljcn s tako »rešitvijo« jugoslovanskega vprašanja, saj so Nemci vedno stali na stališču, da na} se jugoslovansko vpra-! sanje reši samo za Hrvate In Srbe s po-! polno izločitvijo Slovencev, ed;no le zu-i nanj a oblika te rešitve mu ne ligaja in I lOtEkodnina« se mu zdi negotova, če bi ifl? samo na pacirju, brez ročne zastave, i Seveda avstrijski parlament bi — menda j ! aaradi !e'7Š£ga — moral r -trditi rešitvi In povprašati bi bilo tudi tiste prizadete I narode. Hrvate. To je vse, in j igosiovanjsko vp a3fepje je* > rešeno«. N aia-ki nac •-jnalci i>ri vsem tem niti ne raeaaiaio slabo. |>Tasespošt« pravi sicer, da »predvsem • ^vctri:rla država še obstoji , iz česar bi j se dalo sklepata, da po »Tagespostnem«
nmeclju ta»dt prSde morda kedaj čas, ko avstrijska država ne ^>0 več obstajala, toda iz vs;ga uadaljrega je razvidno, list računa z nsujtljnim obstankom Avstrije sicer \2&o ki nič dritglfčne, kakor si jo žele vsenema :i nacljonalci: brez Dalmacije in brez Galicije. Tako bi odpadlo, Četudi bi ostala Buk-,-vina pri A\ žiriji, v državnem zboru 117 slovanskih poslancev, da bi jih eeiab le se 112 proti 233 nemškim, 19 italijanskim in a r-ciminskim. Nemci bi torej imeli v zbernici veliko večino in njihova iiadvieda bi jim bila zagotovljena za vedno. Fakooje pač popolnoma* razumljivo, da se navdušujejo za »rešitev« jagaslovanskega vprašanja po budimpeštan^kem predlogu. Odfkodmna, ki bi jo dala pc/ie^n Ogrska, bi bila le še ocvirek na jako skuhano juho, čim rrasti#jši, tem boliši.
Kaotični razmere v Rušili. Zdi se, da gre sovjetski vladi in boljševikom voda že j.iko močno v grlo. Kakor za časa francoske republike, ko sc Jakob in c I veled svojega terorističnega režima čutili vedno slabejše in sklenili zato, da ustanove prave republikance, sta se tudi Lenjin in Troc-kij odločila sedaj, da očistita sovjetske vlade v Moskvi in Petro^radu, kakor tudi; one v provinci. Ta korak ie bil že skrajno potreben in Jako nujen. Ni ga namreč že skoraj dneva, da ne bi bil kak boljše viški ljudski zastopnik aretiran radi poneverbe državnega denarja, tatvine, ali radi kaki:: drugih sličnih prestopkov in nasilnih zločinov, iz vršen ui seveda sebi v korist. V zvezi z očiščenjem sovjelov teh čudnih ljudskih patroiiov, se bodo vršile meseca oktobra nove volitve v sovjete. Pri kau-didaturah se bo gledalo na to, da bodo kand>drrali samo zanesljivi in ugledni lja-dje, kar pa ie za boljševike seveda precej težko podvzetje, ker se pravzaprav ni nio-gdče zanes'ii na nikogar. Boljševiki se ne morejo zanašati niti na svojo vojsko. Poročali i,no že, da so li letske čete omo-goiile poraz, boljševika v pri Arhangelsku, ker so acnad#ma odpovedale pokorščino. S temi obupnimi razmerami je v zvezi tudi gibanje rdečih gardistov, ki zahtevajo povšanje mesečne plače. Rdeči gardist: zahtevajo "hamreč 400 rubljev mesečno, dečim so imeli deseda* le 300 rubljev. Sovjetski vladi seveda ne bo preostajalo nič drugega, kakor da ugodi tej zahtevi. -Da se neivako dvigac duh sovjetskih čet, je ustanovila sovjetima vlada red rdečega .praporja. Poleg notranjih sovražnikov v upravi, gospodarstva an vo?skf. sc tudi protirevoiaeijonariro gibanje razširja vedno bolj in to zlasti na severu in v petro-grajski okolici. Kine Irske vstaje in napadi v okolici- Peirograra in Vclogde so že znani. Sedaj se poroča, da je bivši mornariški nrnfeifcr Terdlenko pobegnil V taber rrotirevoiucijcnarjcv in odne-sel s seboj veliko svoto denarja. V okolici Arhange!-ska sastavlja baje novo protirevolueijo-najpo vojsko, ki sc bo bojevala na strani ententnih čet proti boljševikom. Njegova žena, znana revoluciionarka Kolontaj, kije bila svoječasijo načelnica sovjeta za socijalno skrb tvo, je podpirala podvzetje svojega soproga. Sovjetska vlada je razpisala zato za glavi obeh veliko nagrado. Da se protiboJjšf. iško gibanje v resnfc! vedno bolj širi, je razvidno najbolj iz tega, ker poživlja sovjetska vlada na boj 'na življenje in smrt proti »sovražnikom reve lucijc. Vsak xr eno tek se odkrivajo nove zarote proti boljše viški vladi. Tako je biia v Koalo ve m pri Voronešu razkrita jako velika in obseži.a zarota, ki sta jo vodila predsednik sovjeta J ar zov in vojni komisar Herusevič. Kljub strahovitim repre-sal-jan^ sc množe iudi atentati na člane vlade in pred kratkim jo le malo-manjka-io, da ni prtstal žrtev atentata tudi Troe-kij sam. Ubit je bil le njegov spremljevalec. dečim je sam srečno ušel smrti.
v	T Potit Pa-
r:Sie:i« poroča. Ja. ie italijanski ministrski predsednik O/iando pri svojem obisku v Parizu razven s Clemenceaujem in maršalom Focliem konferiral tudi s srbskim n inlstr-skim predsedai-kom Pašičem. L:s-"upa, da bo v kratkom tudi fta^ija s posebno izjavo priznata jugoslovanske narode kot vojujočo se silo in zaveznike entente.
Wilscn proti vsaki koutere^ei. GIaso?ri poročil iz V. ao i 1 mg ton a so predsednika \Vilsena radi njegovega odgovora Avstro-j Ogrski poselili številni iiineriš-ki politiki in i člani diplomatičnega zbora, ki so mu če-|stitali k njegovemu energičnemu nastopu, i Iz neposredne okolice predsednika se ao-j roča, da se je v zadajem času jako gbširno iaeenl z miroynim vprašanjem. Izjavil ie i ©d di iigim, da je smatral za neobhodno I potrebo, da zamori ta novi poizkus mirovne propagande že v kali in se izrazil: Mi hočemo izvojevati jftpolno ziingo ne moremo pripustiti nobenih porazgovo-; rov." Celo, ako bi Avstrija jutri izjavila, da hoče sprejeti vseii 14 točk mojega mirovnega programa, bi vendar kljub temu vztrajal pri odklon* t vi r razgt*vtf>r vU ne moremo več zaupati besedam našiit so vražnikov. Poirebujcrnc več krkor mi-ihovo obl ubo, da, bodo držali svoj ^ bese-I do; treba ji o je namreč' sple t - cnesnog)-; č*ti, da bi prela-aljali svoje I cfcde.
Sicvesen ao'roa ear;evili zemskUi estoo 'kcv. Glasilo §ovjefcške vlade šizvestja« ! oi,'i Ovijajo Sledeči opis slovesnega-pokopa bivšega carja v Jekat2rin£>gradu. ; rupi i ; carja Nikoiala, ki je bilo pokopano v £0-na mestu, kjer je bil ustreljen, je h.lo ! ižkcpano :'z groba v navzočnosti štcv:iia!i I za opni kov .najvišje duhovščine zaradue "Sibirije, krajevne duiica ščinc in za^opai -kov ljudske armade, kozakov in Čeho-| Slovakov. Truplo so položili najprej v :'n-kasto krsto, to pa v krsto iz sibirskega cc-! dra. Pod zaščito častne straže iz najvišim ! poveljnikov ljudske armade je bila k:>*a razstavljena v jekaterinogradski katedrali, jnaka.r so jc položili v začasui sarkofag. <ia j jo v Ugodnem trouottcu prepeljejo v )ir.sk.
Pcizkus cdgoditve kaneelarske krize v Nemčiji. Nemški kancelar, grof Hertling, je odšel poleti, baje radi slabega zdravja^ na daljši dopust, ki pa ga je seveda prebil v bližini glavnega stana. Kljub temu se govorica ga bo njegova visoka starost, ki le težko prenaša sedanje težavno nemško vladno brerne, prisifila. da narravi konečno prostor drugemu, čeprav v Nemčiji v sedanjem trenotkn voled Tiejasr.egi vojaškega in političnega položaja kance-iarska kriza ni n!e kaj zažJj^na. vsekakor se poizkuša, da bi se formalni izbn.ii krize, ki delanski že obstoja, še odgo.lil. Podkaneelar Payer bo prevzel najbrže velik del kaneeiarjevih poslov. Pri imcnc-vanju grofa ilertlioga za kancelarja se jc pričela parlamentarizacija državne vlade, ki se bo sieiiaj najbrže nadaljevala in to ne samo v državni, ampak tudi pruski vladi. Seveda na kak prehod k popolnoma parlamentarnemu ministrstvu in na poiitike>. ;:>o kateri bi bil po \ zoru zapadnih držav obstoj vsake vlade odvisen neposredno od sklepov večine, zaenkrat še ni ni-i mlsiiti. Tako daleč nemški a vt okra ti za enkrat še ne mislijo, ampak hočejo še počakati, da se pojasnijo zlasti vojaške razmere, kar pričakujejo že v kratkem.
Banska kriza na Hrvatskem. V informiranih budimpeštanskih krogih se zatrjuje, da bo v banski krizi že v prihodnjih eueii padla odločitev. Med ogrskimi politiki, ki so bili dosedaj za ohranitev dosedanjega kurza na Hrvatskem, se je pričel poja -! •jati preobrat v nazi ran vili. Ogr^ oa vlada ! je na stališču, da se mora rešitev hrvatske krize izvršiti ustavnim potom, da je mora torej tudi novi* ban opirati lin obstoječe-saborsko večino, torej pri sedanjih razmerah na srbsko-hrvats-ko koalicijo. Kljtia ćeniu pa namerava ogrska vlada pritegniti k sodelovanju tudi v k ranko vi -stranki zastopane politične sile.
Češki glasovi o prepovedi nabiranju Narodnega davka. Češki listi soglasno odrekajo prepovedi nabiranja Narodnega davka upravičenost in naglašajo. da temelji odredba praškega namestuištvo zgolj na ničevih trditvah in domnevah c namenu teh narodnih darov. Le nemšk šo-vinizem kot sovražnik češke države Vidi vr nabiranju za vanstoo čeških otrok cgro-ženje svojih privilegijev. Celo. ako bi se vzbujal sum, da gre pri tem ie za češki državni davek, to še nikakor ne hi zadostovalo za utemeljitev prepovedi teh prostovoljnih zbirk. Poudarjanje, da so bili tudi Nemci siljeni, da darujejo, dokazuje jaSno. da so prepoved izsilil! nemški na-e i jemalci. Prenove d pomeni le novo preganjanje, proti kateremu je treba protestirati i:ar najenergičneje. Neki drug protest proti. prepovedi nravi, da hočejo Nemci čim liitrejc mogoče očistiti nemško jezikovno ozemlje Češke čeških maiijštn. da bi za-mogil ipteiii pokazati svetu, da na Češkem de*ansKi obstoja nemško ozemlje. A to se jim ne bo posrečilo. Čehi Šel. ki^o jih ustanovili v nemškem ozemlju s svojim*' žulji, nikdar ne bedo pustili na cedilu.
Plebiscit L rez naroda. Tudi v Saraje-vem so glasovi o rešitvi jugoslovanskega vprašanja vzbudili veliko zanimanje^Po j"nforma.ci-jah iz*Sarojeva se dela bolF za pripravljanje terena za rešitev Losensko iier.cegovioožvcga ^vprašanja, doc!m s«.* rs. rešitev vsega jugoslovanskega vprašanja sploh ne misli. V Sarajevu se razširja' glasovi, da bo c bodoči prrncfclncsti Bosne odločeval plebiscit, t. j. glaeovamje nareda. Toda, ako se upošteva, koliko moškem arebivalstva Bosne je pomrlo, ali pa se I nahaja v vojni, bi bil to plebiscit brez naroda. Kakor je sc.laj razpoložen e v Bc-j sni. bi se za pripojitev dežele Ogrski zoroogel dobiti le del moolimanov. Mlada, ! rnuslknaiislta inteKgenca je nacijonalna, j da čim je velik del muslimanov ra.M^olnonu apatičen in ga ne zaninnjo sploh nobcr.a politična .vprašanja. Srbi in Hrvati stoje vsi na stališču samoodločbe naroda in ne bodo napravili nobenega koraka brez sporazuma s svojimi brati na Hrvatskem ia v Dalmaciji.
DIscU>Ka!i ani romunski prestolonaslednik. Iz Jaša sc poroča, da je romanski kralj kot vrhovni poveljnik armade kazno-i val prestolonaslednika Karla rodi pre-topka proti vojaškim predp ?om, prori katerim se je pregrešil s tem, d;-, je samc-lastno zapustil s*, ojo 'tamlzijo, s >5 c,revnim zaporom. Prestolonaslednik jc mora: j nastopili kazen žc'včeraj.zvečer. Kakor smo že poročali, se je prestolonasiedii;!*' Karo! mudil dalje ča>a v ()de>i in se bre * i ■ . ■ ■ jI j'7 a "a kraija zaročil tamkaj z ne\; ivomunkinjo iz meščanske-'a sta
ttevHisfse razmere.
Dor-is iz Vipavske doline.
Preteklo src do se je na že'.'o prebivalstva vršilo v Rilsemberku zelo dobro v bi-skano zaupno posvetovanje, na katerem :ea državna poslanca dr. O tokar F:ybar m funkcij nar vojno-; omožnega urada po-litičnega društva' »Edinosti , g. Mrak,-da-Jjafa prebivalcem potrebna pojasnila in na-| vodila o begunskih, vzirzevaini: i:ni:. voj-no-dai tvenih otr.ovKvcmiirin drugia zadeva!:. Domačini so zelo živahno posegali v debato, r ae«dn a v." o č g-.-? o o du drž a vne-•mu ix}«ianci!, ki je rade\%lje prihitel med I me, najraznoVrstnejše svoje pritožbe, 1-'-o 50 tikale p o največ beo-oi^te j odbore in državne vzdr^evalnlae. Naravnost neverjetno je, kako v tem pogledu državne oblasti zanemarjajo na-'e po vojni tako težko prizadeto in ravno vs-led tega tembolj p: moči potrebno prebivalstvo na <jo-1 riškem. Naj omenimo n. pr. samo, da begunci iz Rihemberka. ki so se že avgusta ! meseca lanjskega leta prijavili za begunsko pedooro, še danes n majo resemh svo-i'*h prijav. Samo pr3t neznatnemu štev,la pri glas en cc v so se dosedaj nakazale he-gur.ške podpore. Menda vlada v begmi-škein oddelku goriškega ekrainega gla-
varstva *(fcavcata anarhija. Isto velja jj ■ de okrajne vzdrževalne komisije v Gorio, ki na vloge za povišanje -vzdrževala ^ a!i za nakazilo zasran kov večinoma s; . , ne odgovarja. Na ia način se , /ebivak : , oškoduje za težke tisočake, do katero ima zakonito pravico. Merodajni činit, se izgovarjajo, da nimajo na razi ok ,
zadostnega*.števila uradniških moči in
rad: tega zastaja delo. Toda če bi i m ti merodajni činitelji le nek iliko srca c . našega trpečega in stratfajočega prebiv • stva, bi pač mogli poskrbeti za te ur -niške moCi s tem, da bi p imerno štev: > sposobnih . uradnikov oprrorili* voja.o.c slufbe. Zakaj pa imajo n. pr. za ncrol.o kraje, ki sploh še niso bili neposredno prizadeti po vejni, na ra: >olago zadosten uradiš k i aparat?
Gospod državni poslanec, ki jc hied drugim na kratko poročal o delovanju »Jugoslovanskega kluba < na polju državne oskrbe in obnove naših krajev, je zbrano ljudstvo zagotovi!, da bo od svoa strani v družbi z ostalimi našimi poslanci storil vse, kar je v njegovi moči, da ugodi upravičenim /Željam rihemberŠkega prebivalstva in da pride to prebivalstvo do onih državnih ;or, ki mu gredo . zakonu. Omenja! ie tudi, da je politično društvo Edinost« v zadevi beggmške podpore za Rihemberžane že dvakrat posredovalo na namestuištvu, prvič po -svojem društvenem it:nkci:cnarju, drugič pu PO svojem predsedniku g. dr. \YHfnnit. Obljubilo se je vsakokrat, da sc bo zadeva pospešila, žal pa Rihemberžani večinoma dane? zaman čakajo na rešitev svojih prijav. Gospod poslanec je obljubil, .1 bo stvar urglral na prisToI ietn mestu. -.sne ljudstvo, ki je drža\i žrtvovalo i1«:'-lodane vse, pač zahtevati, da se da i -i: iiiemu kar mu gre. V svrho nataaeae , popisa begi;nšk:h in eventualno tudi dru-gih zadev Rihemberžancv odpošlje pol -lično društvo Edinost najbližje dni svetega funkcij on a rja za kak dan v Rihem-berk.
Gospod nadučitelj Možina je gospoda državnemu poslancu in funkcijonarju v. nc;-po;ncžnega urada pol. društva lk:.-nosti« v imenu občinarjt^ izrekel iskreno zalivalo za njun obisk, ^izražajoč na.i\ Ja bi bila prizadevanja g. poslanca za 01-terese riliemberškega prebivalstva -čana z uspehom. Ko' ie nato še gos-• d poslanec poživljal ljudstvo/da naj tudi o svoje strani trdno in neomajno stoji svoji-mi poslanci, irvažuje pri tem iz red 03 težkoče, fl katerimi se imajo boriti daiun-nes, se je zaupno posvetovanje zaključilo in ta naš trpin, ki ga je bila vojna prega-, 11 jaja po tujini, se je vrnil zopet na svojei vsakdanje delo z uteho v srcu, da bo naposled konec tudi njegovega trpljenja in da prej ali slei tudi njemu zašije solncc bol'ših dni!
e * •
Take neverjetne razmere, kakor v r;-liemberški občini, vladajo sploh v vsej goriški deželi ili kriče po najnumeo 1 a zboljšanju, o čemer priča naslednji d -i.is. iz Gorice nam namreč pišejo:
Žalostni slike svidiš v mestu, okolici ; jia dežel!. Gorje ha gorje ti prihaja pred oči. Suhi, prepadeni obrazi ti priiia » j liisproti in iz njih čitaš pomankamje, . . .0-danje našega trpečega, nesrečnega !'•. i-stva. Ali ni človeka, da bi to gorje no'., j in sc živo in resno zavzel za naše tri e-če ljudstvo? Vsi bo gluhi 'In nemi. V 1 rvl vrsti bi morale iti politične oblasti pridno na roke in pomagati ljudstvu* katero so nahaia v noro pisnem pamankanju. Dncv-;o prihaja naš kmet v mesto 00 svoje 11-• ravičene pod:->-e, a povsod ga odganja-azmh w \ nervozni uradniki s puhlimi "razami in praznimi obljubami. Sveto potrpljenje ona naše Inidsvo, in mirno In potrpežljivo čaka rešitve,* da dobi one -rose, kadar se našim gospodom zljubi. 'Poslovanje glede izplačevanja naknadu •n drugih podpor gre zelo polževo, ta- o, da prošnje, ako pojde tako dalje, ne U^o rešene več let, in tako mora ljudstvo hiti v*Iod stradanja lu to vsled kavn -.ete naših gospodov. Ko pride nas kmet popraševat na glavarstvo po svojih podporah, ga doiičai gospod 11 radii k na kratko vpraša po imenu, zabelezi ime na l.ošček papirja^— samo, ~da ga prej odpravi - in potem mirna Bosna.
AH vam ni znan >, kak > % trpel* fn Š<3 nadalje trpi naše ubogo ljudstvo v slojih domovih, slabo napravijenui 1 ara..-.no i n še ccio V od sov 1 a ž:: i k a z a 1 a;" e e v:
kaverna1;!? Kaj bo ž njla.j^ V;vm!' , ne živeža, nc g«rv:ega < ..-oa .:i ..e
h'. ,0 • f .» <: 1 i r' ■ ra ""t m' movja. KiMiiCiiito	• — ...... —
našega trpina, ivi je tokku o:, trpel v po,-gnanstvu 11a tujilr tleh, v begunsKm para-
p .	• % .	i-T ■ - *■" ' »i ■ <tr ■ i ' i n " *
K ah 111 scaaj se na s\»on ■ e-n-	• v
. ;oeen popolnoma san. sebi • ai ... tolažbi: Pomagaj si sam, pomaga ^
K:e so -reaa srca?	^sc, .
-te v to poklicani, in pr^.ovioe o.a moč našemu trpečemu ljudstvu in olajša, fo vsa) kolik« rtoHko rane^ prizadete našemu narodu po tej nesrečni vojn:.
C. k. namestmsi.vo nujno prosimo, aa I u V. r ene vse potrebno \ pcev>esitc v pre-I skrbe našega uboger a ljudstva v s .j 1 i iv'.šhtH potrebŠL 1 ami, da fia tai I reši dvtigače gotoveoa ■ < ' ma.	__.
\imw mgzfiBo sr.:ii":S2 in sotijiU-
iiu tatoiuruu-*
Mezdno gibanje občinskih uslu.! c.ne^ se je po tridnevni stavki končalo s i ; v-navo, ki bi se biia dala dt ieči. kako: mi triuje »Lavoratore« v nedeljski mcvi -u
trH; _ brez Stavke. Dotični elan.-v je z a
nimtv v marsikaterem ozira.	^
Predstsem posnemamo iz njega, ( a A stavka izbruhnila proti volji socija' de
—	Tu so pisma, tu! O, kako nehvale-- žnl so vendar ljudje! •
izročil je Rapaae! t ma.:iieu#omot. kate-j rega je vzel i:: skr'\^ie omorice v steni.I ' zakr*»'e s z orani f 1:b čili.
—	lVe?o/-'_e. ali so vsa. — i^dejai Salluces.
* — Vsa so. vsa! — je veselo vzkliknili ' R iphac!.
—	Sede« pa se nekaj dri gega, — je dejal Sallaees.
—	Kal še? — jc vprašal- bar. :i.
—	00narejene podpise, h katerim ste zapeljal na jo oba.
-- AH ve.:: je toliko zanje?
—	Zelo veliko.
—	Tu imata tudi te papirje. Sedaj sta menda vendar zadovoljna.
—	Več ne zahtevava m vas zapuščava sedaj, gospod baron, z odkritosrčno želja, cla vas ne srečava nikoli več na svoji poti, kajti drugače M se najbrž nc mogla nl^anin želje, da bi tak i ravno Jo z vam i,
T ke/or sc ravna z ljudmi vaše vrste.
—	Na sv id en te!
m
Raphael in Salluces sta odšla. Baron pa si je, ko je ostal sani, veselo pomel roke I in ceial čisto glasno:	- _
_Kako n-.ia-iiii so vendar nekateri ljudje!
XXXVIII.
Salluces in 5?aphael. ; — Torej,- Raphael, — je dejal Salluces, ;ko zapustila baronovo hišo, — ah mi
I odpuščate seuai ?
_ \ s- jc odpuščeno, — je oagovonl
vtke "nt. *_ Sma.rati vas morem samo še
7-1 so." o* e itn prijatelja in res teija. Po-daj e mi roko! * H. ~ jo nadalievai. sedaj, ko ste me rešil, sc mi vendar zdi, da ni ea i storila vse prav.
— Kako re? 1 — Lopova 1 i bila ir.orala po&tcno kaz-inovati. kakor je zaslužil, in bi bila tako ! napravila človeštvu veliko dobroto, j — Gotovo, — ie dejal Salluces, — tr»da I najhuje sva ga kaznovala s tem. da sva n u prekrižala njegove načrte. I — Sedaj bi pa rad vso stvar sporo j ;I voevod'oji. da jo.rešhii strahu.
r ltGlE, (ine 23. šcpleuifcra 1913. " __" - _'	' .EDiNOST« WeV7 ?6i: ~ — - ' __— - ' - " - ' ^tran II f«"^*
f:: r• ■ a^ssCza £St?arl.-
Goveuina za neitscviis sloje.
Jiitri, v čet* »ek, 26. t. tn., se bo nadaljevala prodni'! govedine za r.elniovitc sloje proti preščip-njt iu št. 26 (razpredelek *s?.lnmcria«) Izkaznice za meso in maščobe (z rdečo črto) in izročitvi iz-kgr ice št. 54 (z rdečo Črto) serije a, b, c, d. Na vs. ko izkaznico se dobi Vs kg incsn. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sini-Fiarkovlje 41, B?n, Rojan 9. Pnnter, Gornja Grete, Quintavale, Borcevičeva 34. Callic. Eoro-cvićeva P?, ronit t o, i*. Castrma 6, Crisiach,. Poste 16, Visintinf, C: vana 22, Pc:iatii, Satiita 9. Vattovatz, Gaisti: jiii 5. Rodelle, Madonna del JV5.,-< re 19. Stabilc, S. Mlclicle 5, Đrnna, Becclicrie i, IVchvUi, Mari;e Terezije 51, Zadnik, P. S. Gic-v; n:i! f>. \ :rn:iw^c. L«rgo i:antorio 3,	F;.r-
,aeif> 5, Zafatta, Fameto 38. Fontanot, Amalir. 3?. S*olIf. Acouedcito 13, C-JSteiliiz. Gii;'ia 67, Dean Sv. IvaiJ-Vrdeia. Ko*'u Ha, Giulu: 3, Ottonischer. Mditigrjurie 10. Periatil. Barriera 4. Mccer.igo. »i:/rk-ra 31. C,:rniJk	22. Polii, feiiiuto 2-,
1'crh Dcr.aduii M;;russ'?h. Settelontane OJoeol), !'•?; z:, SetteEootaoe 1, Del. zac'ruge. Scirc-fo:it:.»e 6. P-/ii.sci: >. ik-I Rivo 34, DeL zadruge, S. Mar.-> 22, Cnlot. Oluli: .:ii 23. Cociirso, deli' Istria j 51. RVczian. čel V Ltria 70, Rivolt, IJoyd 7, Gat-i:> '.::. Č'.eć^t.i Gcdin?, Skedenj 'V. Ccsi-Icli, [Fc?c?!o 2. Pen v. G-jlia 7.
r-.
1; vdaji deli s priklado . . po K 11*60 kg.
Zre v ji deli s prIHado ... po K 13*60 ki;.
R ' ZDII'.JEVAN'JE PETROLEJA.
! :dc!je\ -nje !R r ;5cja sc pr:Čua 26. t. c:. Ou-C 'J. 5. b » pi: s<hi:o tia poaiagi novoizdarJb !. v i h \ ; iaic in sicer od 26. sc-pl-iEi-ra d-j 2. c' .br.:. Z ozirora na ma'o količino Primorski p . ^...r k; \i cerr :ali za i	sepiember naka-
zi. e; i pfctrciiija, dobe ta mesec petrolej rama str. ukc ki J:;- a jo I.ka:'.i:cc z rtk-čn črto (stanova-K;a Lrc-r. niš: : In ck4ifri-'r:e luči). Petrolejske iz-j;?z .i . se pu š:ev:!a člsn *.* domačega gospodar s* v opremile z eno. dvema aii tremi tekoč:*:- i Jit viliit!:; i. Na vi. k-' iz k. JO se dobi toliko oJ-merkov. kolikor ima izl-^znkra te';oči]i števil::. Fosiisc^'j1. cdjnerek z^aia pol Ilira Pri v?aki razdelitvi se preščipne številka cb rol.u izkaznico iii f:cc- seč. j ši- 1. Vsake:: « prodajalcu jc nakazanih določeno število dcc>.ii gospodarstev. V ca-seznama dci^č;-:a razpredena velja za s l^o. No izkaznico z rtlečo crto se dobi petrolej v i;.-f!cdnjih proda;: bi i ca h:-št. 1-1 do 3S» I Zanicr, Cavarr. 19, št. 3S1-J do 761-1 Rntter, Lucia 6. št.^CO-rdo 846-1, št. 1253-f do 127S-I, it. 1402-1 '»1482-L Cc:. S. Lucia 2. Št? 1483-1—1658-1, š!. 847-H—1018-If, št. 1019-1!—1258-11, Pettorich, Lazzaretto 32, št. 1279-11—1427-IJ. Fomazari, Laz-furetto 41, št. l-III—381-111, Slobe«, S. Marco 29, št. 382-IH—761-lil. Gregoretti, Tigor 6. št. 762-111 »—1141-IH, Verbeiz, Cereria 2, št. 1-IV—3S0-IV, Taučer, Volto 3, št. 381-IV—760-1V, Cl-nsch«, Ponte 4. št. 761-IV—1140-IV. Priatti, Malcanton 17, tt 1141-IV—1450-1V, št. 751-VII—780-VII, Bru-rcllo,. Ferno 4. št. 381-VII—750-VII, Urizio. Fr. jPIci eppe 3, šl 1 -V- 2i(:-y, Berto!;?, FviiUnone 20,
št. 3S1-V—760-V, Michelich, Barbacan 4, št- 761-V —1140-V, Brunello. Fontane ji e 18, št. 1-VI—330-VI, Beriok. Artisti 4," št. 3S1-VI—611-VI, št. 1141-V— 130J-V. Vodarici], Cavazzeni 3. št. 1-V1I-3S0-V1I. Kaipel, S. Giusio 6, št. 1-VIII—381-VIII, Zanžer. Miramar II, št. 3H2-VII!—760-VIII, Nieder, Gheg^ 5, st. 76I-VIII—1141-ViH. Krasner, Ritimever, št. Ti 42- Vil I—i 260-VIII, Št. 1902-31—2100-31, Cern-'. Ccliini 2, st. 381-32—652-32, Kos a k, Boroevićeva 27, št. 1-IX—381-IX, Brusa din, Posle 3. št. 382-IX —600-!X. št. 7o2-X—790-X, Mani a. Valdirivo 7. št. 1-X—3S!-X, Sciiussnig, Torri 27 štev. 382-X -76i-X, V/uhrer, Marijo Terezije 34, st. 1-11—3?0-I! Maurcncjch. Gslsi 6, št. 3^1-11—760-1!, Nemenz, Acq:ie 3, št. 761-11—1140-11, Poropat. Stadion 20: št. 1141-11—1520-11.. Aizza, Stadion 17, štev. 1521-11—1S00-11, Jancovich, S. Francesco 28, št. 1-12-380-12, Grassi, Molingrande IS. št. 331-12— 73C-12, Press;ren, Cologna 2, št. 1-13—330-13, BI-siak, Giiilia 7. št. 381-13 76i>13. Pctiorich, Acouedcito 19. št. 761-16—1142-16, Ćhicrcgo, Istituto 32, št. 114^-16—1390-16, Pcsso, Plccardi 26. št. 1-17— , 3S2-17. Rupena, Medla 24. št." 383-17—760-16, Ca-I sadei & Gherdol, Donadoni 16, št. 761-37—1140-H, ! Gherdol. Conti 6. št. 1141-17—1310-17, 761-34— t 940 34, FaSH, Centi 40. št. 941-34—1234-34, Bra-! chetti, Setiefontme 20, št. 1-18—381-13, Majer, ; Ccncordia 5. št. 352-18—760-18, ZigoK ConcoVdla [ 17. št. 761-13—1141-18, Pest. »oaato Bramante 2, i št. 1142-18—1521 -is, Dolce, Paolo Diacono G, št. (1522-18^1671-18, št. 1902-20—2122-20., Cecovfc, iCbmp 'S. GTacomo 7. št. 2122-20—24j^7-20, Zanier, j (S. Marco IS. 1-19—381-19, Todeschi, Rl Boscr> 32, i l it. 3S3-I9—761-19, Fabris, Moniecchi 4, # 762-19— j ! 1140-ft>, Al e? si o. deir Istria 4, št. 1141-19—1520-19 j S frank, hlria 8. Št. 1521-19—1901-19, Veroez, Gb> i liarti 1?. št. 1902-19—22&I-19, Dimlirisvlcli, Ginlia-| ni 32. št. 26S2-19—3040-19, Rcisin;;?:er, dc'!a G i: ar- ■ Idla <2. št. 3041-19—3231-19, Berdbssi, Industria 4., I št. 1142-29—1332-2°, Bcrdf-ss:, Industria 4. štev. ! 1323-25—1575-29, Ferlln, Istria 2, št. 22S2-19— [2561-19. Covacicb, S. Marco 23. šl. 1-2-"-—3S1-2C-. jPrtic, Tesa-5, št, 382-20—761-20, Rosanz, Mo'iu-a vc*i(0 17, Št. 762-20—1141-20, Rupolc, Tesa 69, j^r. 11-12-20 -1521-20, Zidar, Rocol Molinavento 48, pt. 1522-20—1901-20, Jtllersiiz. Molin a veato 1. [št. 1-21— 350-21. Glcisch:, Skedenj 140, št. 381-21— [761-21, Kcris, Skedenj 1?5, št. 762-21—1140-21. I S?5cut, Skedenj 129, št. 1-22—38i-22, G!esi :h, j ^iano ?. Anna, i4. 382-22—760-22, VouV, fraz. S; I Ar,na 59. vi. 761-22—1141-22, Franza, pl^no S. I ! A m-a 20. št. 1142-22—1227-22, Št. 382-26—C7C-j 126, Sirca, S. Anna 35, Št. 671-26—977-26, št. 1141-21 j—1220*21, FerUu, S. Anna 3.y?, št. 1-24- 3^-24, §t. j 102-25—106-25, Godina, Vrdela 174, št. 761—13— j 1141-13. št. 1K2-T 3—1330-13. Mamici:, Scussa 5 12. it 1-23—191-23, BaJIz, Giulia 74, št. 102-22— i 165-23, Št. 1-25—101-25, Grlilo, Giulia 22. št. 1-11—j j^Sl-J!. Antmio, Bar flora veccliiaL 14, 382-14— 760-14, Dr> pretio, Mddcnnina 24, gt. ?£H4— 1140-14, Biasntti, Madonnln^ 36, Šr. 1-520-1^, Pagliaga, Olmo 9, št. I521-K--HCf-H Bertoia, Salice 5, št. 1901-14—2340-1-1,	'
M.idonu'na IS, št. 1-15—38!-15, Polic,	17,
| št. 3S2-15—751-15, Girotii, Amclia ll št. 752-f?— S114^-15, Viltevaz. S. Manrr-zio 3, žt. 1141-15— 1520-15, iCo-evar, Torrente 36, št. 1521-15—1901-15 Si v i iz, Solitario 9, št. 1902-15—231-13, Denicuia, Farneto 7, ši. 22Š2-15—2661-15, Diiller, Chiozza 51. št. 2t 2-\5— 3GS0-15. Bramati, Solitario 10, št. 1-16—3£0-16, Crčiancicli, Foseclp 15, št. 381-16— 760-16, Feticr, Fcscolo 27. 351-24—760-2-*. Derman, Vrdel ; Farneto 1045, št. 761-24-1141-24, Violin, Vrdela 1048, št. 107-25—112-25,.Violin Vrdela 1043, št. 1142-24—1520-2-i, Camauii, Vrdela 7t«3, štev, 113-25—119-25, Cam?.i:li, Vrdela 703, Šr. 1521-24— | 1900-24. Bach, Vrdela 753, 120-25—127-23, Bacb, Vrdela 753. ?t. 1501-24— 22S2-24, Tominc. Scoglic j i 305. št. 2283-2J —2576-24. Cob, Lonjer 1«9, štev.! j I_2n—381-26, U k mar. Ponziana 54, št. 1-37—'249-27 i ; Fhu^iP'. Barko\!je 52, št. 332-28—510-23, Fiuoito, j | BarkcvIJe 52, Št. 510-2S—677-28. Pabcr, Barkovlje I P. 854, št. 1-2»—361-28. Cesr.rek. Barkovlje, r.a-i brežje 152, Št. 1-29—381-29, Predonzarii, Reška ce?!a 183. št. 3^2-29—760-29, Prelcg. Istria 75, št. j 761-2y—1141-29. Zorzenon, largo Pcstaiozzi 1, št. : 1-30—3S0-3!), Lovisič, Šalita Gretia 126, štev. pSl-30—760-30, Mahne, Greta, št. 761-3C—I0S9-30, ILokar, SaTita Oreita 34. št. 1-31—381-31, Gnstin-I cIcfc.-Davis 15. ši. 3C3-31—760-31, Pettorich, Mcn-torslno 11, št. 761-31—1140-21, Cavinel, Mirti 17, ! Ši. 1141-31—1520-31, Gomlscl, Skalasanta 278, št. j 1521-31—1901-3!, Zago. Fkn-nnsama 70, št 1-32—j Grapnlin. Skorklj ; -1. št. 1-33—330-33. Dare?. Frcato 172. št. 1-33—731-33, Della Mar-I , tJna, K3 din st. U34- 3>0-34, Zcrjal. Settefon-
•	tanc 250, št. 381-3'—7^: 34, Fcrlin, SetteioRiane I 2£0, št. 1142-1:1— 1154-III, Zanier.-S. Marco št. j 1I55-IH—1530-III, C omar, Bramante 12.
Kd^r jc dobil izkazaico.nr■*,;:adiio, ker je zamudil pr.-vi Čas, debi petre-ij v r.asled;:jih proda-rjalnicah: ši. 847-1—S58-I, 1659-1—1694-!, 1259-11— i 1267-11, 1C6C-H—17GI-M, 1531-III—159&-II1, . 1451-1V —1494-1V. 1301-V—l 305-V, 751-VII—931-VH, Sa-
•	letel, Muda vcccbia 4;
j Št. 1261-VIII—1420-Vlil. 601-IX -697-IX, 2577-21 j — 2616-2 «. 1099 30 — 1112-30, 2101-31 — 2107-31, j 654-32—670-32, 731-12—762-12, 1331-13—1340-13, j 250-27—252-27, Ferfoglia, A:c?lia 4;
<.f. 1801-11—1985-11, 3031-15—3093-15, 1391-J6 1—1395^16, 1671-18 —1682-18, 3231-19 — 3243-19. j 240 --20— 2414-20, 1600-21 — 1622-21. 9^-26—9&S-26, i 1576-29— i 581 -29, 7" 1-33—735-33, 12 ss-34—1248-3 4, ; 7VI-X-:	Silla, Rivo 44.
f Za prihodnje razdeJjcvatve se ti:či tc izkaznice cJk.'-'ieic prcda.-r" ncam v bližini uiyališča "strsak. j I :r:č: o se poncaria, da je vsabemu prodajalcu 1 nak.-zalo tolik > p;t—i'cia. kolikor gn je treba za' . prodaja?; ici dodeljene stranke. Stranke, ki bi ne dcfci'- pttrck-Ja v dcloceni prcdajalrtlcš, naj sc ne-; nif ..oma obrnejo na poslovalnico c. kr. namest-ništva za kurivo.
j Bmmmžm	*
Našimi društvom! Bili s^ ča=i, zlasti prvo leto po italijanski vojni napovedi, ko so bila občevalna saedstva v resnici tako nedostatna, da so društva mogla občevati s svofir.ii društveniki skoraj izključno Ic potom našega ksta. Tesa;, ko S3 se tudi ginc-ne razmere skoraj vseh naših narodnih društev vsled izostanka članskih prispevkov tako poslabšale, da so bila društva v resnici navezana' edino le na naš !ist kot medsebojno občilo, smo biii kar najradovoljneje nn razpolago vsem našim narodnim društvom. Danes pa so razmere drft-gačne. Društva so se-okrepila in ne potrebujejo več tozadevne naše pcdporc: zato pa je nasprotno le pešteno in pravično, da sedaj Mstu vračajo milo za di'ago. List sc jmol-a borili z največjimi težava-
mi. In j^ še daleč čas. ko se povzpne zopet na i iirejšnjo svojo stopnjo. Zato pa naj bi društva ne! smatrala lista le za svojega tlačana. ki jinr mora j b;:i na razpol-go povspd in za vse. ne da bi tudi ie trohico žrtvovala zanj. Pdni sto'pci društvenih oznanil, odborovih sej in podobnili stvari, kilometrskih reklam za n.-.jmanjšo prireditev in prav tako dolgoveznih poročil o njih: to vse jc Ie balast zz libi, ki zanima par t^eb, a le čisto malo ali pa sploh nič širže javnosti. Ziasti veba to za pridobitna društva, zadruge itd. Clan.stvo uživa svoje dobičke od društva, list naj pa priobčuje njihove cbj: ve zastonj. Vse, kr.r je prav! Odslej bomo cb-javliali med domačimi vestmi brezplačno' edino le objave za splošno našo javnost važnih narodnih društev, za vsa ostala društva pa bo Hiseratni jddelek Jista imel na razpolago poseben razpre-delek Društvena naznanila«, kjer se bodo objavljale dri b-1 vene vesti po .določenem ceniku. Toliki v obvestilo.
Kar je prav, je prav! Poslovalnica za kurivo njcnda misii.-da sme irt more neomajeno razpolagali s časopisjem! Gb enajstih por.oci nam je poslala vse cflo ogromno gradivo, ki je priobčuje-mo danes, ne da bi nas bita obvestila prej! Sreča, ia list izide danes izjemoma na 4 straneh! Kaj niaj bi bili storili drugače? Iu prosimo: fn to v iieniške:a jeziku! Vse pa naj delamo in objavlja-i:;o — vbogajme! Ce slavna poslovalnica nin:a ljudi. ki bi znali slovenski, deželni jezik v Trstu, naj zspre svoja vrata, In če nima toliko obzira dol .".titnistva in Castnikarstva, da bi mu vsaj nazna-Si\l par ur preje, kaj namerava v tako L:redni meri ■"pcrččaii občinstvu, potem sc neha vse. Majpo-rrpežljiveišemu človeku mera bi;i dovolj teh brez-cb"iruost>. tega omalovaževanja in preziranja!
O nerc dvostih pri pošttHi zavciHi. Ce bi se =La-veratere« ravnal pb eni: »Fiat jnstitia, peresi man-i •'.m •, bi ne bil na tak način opisal »la sparizicne di pacchi postal! allT nfticio centraleč, kakor je storil v včerajšnji številki, temveč bi bi! moral mah) jasneje izpregovoriti o stvari in zahtevati, d.i se postoma proti krivcu, o katerem danes že podga-* i po poštnih skladiščih pripovedujejo marsikaj in tndi Žc perm! jKf iJ o njegovih nc ravno preveJ č-^stnili doživljajih. Zakaj ga ni označil vsaj z začetnicami njegovega imena? Mislimo, da zahteva to ..tst vseh osuiili gospodov pri pc-itncra ravnatelj-in če nam doveli slavsia cenzura, storimo mi
, dar travno med is^ni - alti ItinzionarU naravno :ii Slovanov, l:cr so (?. mesta prihrmjena v prvi vr.ti za heneitvolk« iu moremo bili mi veseli, ca i mamo največ po kakeg:. komisarja. =U alto iua-zicnarfo- je nausvelaik gospod F. H., v VI. čiuov-nca razredu. V sam slučaj s poštnimi zavoji r.e bomo posegali, ker je »ner.da vendar dobro znan rrvdseditištvu poštnega ravnateljstva, a zakaj predscdnižtvo ni šlo stvari do dna, zakaj niso preganjali višjega uradnika, ki ni tie Slovan ue Ita-Jib'.n, ko so kar najstrožje postopali proti slugam la rrpi ran tkam s K 2'60 dnevne plače, je pač um-Ijivo vsakomur. Preti tem rev&žem taka strogost. Če sc !■: sumilo, da si morda iz kakega »vzorca brez vredno^ privir.ia:I I-^i.o cigsreio, in kakšne p .ivJicc tnal za višje i r^uiike, o katerih sc je t: -r;!c. da imajo k?J:o - Toacl ausgesprochene Ge»inaunw--: v slučaju F. II. pa ui-1 Za tiuues uo-čunio da!.:o razpravljr.il o iem gospodu, ker se na-> dejamo, da pošoi^ rav-,:a:L-IJatvo jualo tx.lic prouči spise, ki t:- nttiir jo r. .t sitičr.j z'zavoji, in da jih predloži ministrstvu obenem z ono pesmico, katera kroii n;:J nradcištvom in je najbrž prispela tudi žc do- Lavoratora« ter bi mogla prispeti ceio do — državnega pravdnika. O tej pesmici sc mora reči, da je zelo duhovita in da ima tudi svojo literarno vrednost. Mogla bi sc. torej shraniti v poštnem arhivu in sicer brez prevoda 1 ker je spesnj.ena v »staatsspraphe«. — Glede *La-i vc ratorjevec vesti, v kateri _pravi, da je poštno j ravnateljstvo izdalo na vse urade okrožnico, s ka-j.tero prepoveduje vsakomur, tudi samim poštnim uradnikom kateregakoli člnovnega razreda, na bi.
osebno hodili prevzemat zavoje v dotičito skladišče, in #cer zato. ker zmankujejo zavoji, je pač treba nekoliko popravka, in sicer zato, ker se uradništvo v tej stvari ni upalo k samemu predsedniku — zaradi znanega njegovega vedenja napram podrejencem. Okrožnici ni biia povod »la sparizionc dei pacchi«, kakor pravi =Lavoratore*. temveč ji je bil povod konkreini slučaj g. H., kajti drufih uradnikov itak nihče nikoli nI hodil sam jlo zavoje in se tudi nikdar ni sumilo o nikomer, da bi bil vzel »pomotoma- kak zavoj, kakor edino le o g. H.--Ta dogodek je danes znan po celem Trstu, a če se je £var hotela prikriti pretvezo obzira napram višjemu uradništvu poštnega ravnateljstva, menimo, da nikakor he gr<®da bi zaradi enega takega gospoda trpel ugled vsega poštnega uraduišiva, zlasti pa ^avnaicljstveucLa. Naše mnenje je, da bi ravno zato moralo ravnateljstvo pokazati, da ne pozna nikakršnih cbzirov ua-pram nikomur, kedar gre za korist strank, ki dandanes ne zaupajo pošti samo svojih tajnosti v pismih, temveč tudi marsikaj, kar s krvavečim srcem odtrgajo od ust sebi i:i svuim otrokom. Končno pa je na pošti tudi nepregledna vrsta podrejenih uradftkov in slug, ki bi n:ogli danes aii jutri pr^ti v disciplinarno preskavo zaradi liske malenkosti in bi jih moral soditi gospod H. Ali jc popolnoma izključeno, da bi tedaj zahteval kak tak osumljcnec, da naj prej sodijo gospoda H. samega? Končno naj le še rečrmo ponovno, da se mo-1 reino Ic čuditi -Lavorntoruki danzadi on objavlja imena rcvežev, ki so laču; morda vzeli na trgu jabolko s stojnic ali kaj prdobnega, in jih Jako postavlja na sramotni oder. dočim pa n; objavi! niti začetnic imena onega visokega uradnika, temveč končava svojo vest z besedami: »Certo e pero cl:e il funzionafio in questionc noti eb6e al-cuna molesiia, cio chc cscludercbbc ogni irrego-larira d?l suo atto.«'Kako je že tista: male obešajo, veliko pa izpuščajo! — kaj ne, dragi -^Lavora-torer?! #
Podružnica CMĐ za Skorkifo in Bolvode? prosi bratska društva, da upoštevajo uašo prireditev 13. oktobra in ne prircdijo'ta dan kake druge narodne prireditve. — Odbor.
se rnčtrnafo po 8 viu. beseda. — Debelo tiskano besede sc računsjo dvojno. Naj nanjša pristojbina i—:	znaša 80 vinarjev.	:—:
n/s*"-??*«^ proda naslednje pohistro: 2 po-nlnidiVui Stelii, 1 omara s sreklom, 1 \ obofina omara itd. Izključeni posredovalci. Caccisik, tiL Vittoiio Al H eri 9, li._ S801
za Icuria oSe^, pooblaSZen, spreje-IriliUVllllI ma od 1-4, cb ■edeljdi od 9-12
Fiazza dcila Bor s s 7. IX. Zuban._26t>2
vsake vr^te tunu.io in plača po najvifjih Vi^S cenah Fran Babifi v Trrtn «1. Moliao grf.nde čt. 20.__2779
Anton Jerkii posluje r svojem ateljei« reiusna ▼ Trata. Tu dfejla Foste it. 10. 40
RSldfSj Ptillt
dragih potrebščin, ter izvrSujo vsako i>oprav-Jjirjc na eroje stroške.	__-724
iinTElilišF
jr o prodajalce.	to-
rij o in drobaiae. — Jakob Levi, Tre t, ulica S. colo 19 __81*
| Beiei • mm	Ti°ske ™
ee sprejmejo proti 4Qbr\ plači. BISOl Naslov povefns. oda* Edinosti pod št. "2779«_ 2775
mmi
proda. G. Ptiklavec, ul. Gcppa 23. 277«
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znAficem da }e naša predraga mati, tašča in siara mati, gospn
gostiiriicarka in posestnica
na Fernetičifc, pri Sežani, vč;raj, A. t m., ob 9 zvečer, po kratki in mučni bolezni, previđena s svetotejstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo viŠU v sredo, 25. t. m., ob "4 pop. iz hiše"*5a!osti na Fernetičih naravnost na pokopališče v Sežano. FERNETIČI (Sežana), 24. septembra 1918.
Karla Hrovatln, Karmela Perhlnek, hčeri. Marija Perhinek, tašča.	Viktor Iirovatin, zet
Jakob Komar, zaročenec Karmele. Dragica in Marica, nečakinji.
S potrtim srcem narnaDja podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je gegova predraga soproga
Mila Mirt rti MM
po dolgi ia nMžni bolezni danes. 23. t. m., mirno v. Gospoda zaspala.
Pogret) »e to Y*šil v sredo, 25. t m., ob 4 pop. iz hiše žalosti v tal. Jto*»»aiccoio št. 9 naravnost fla pokopališče. . TRST, 2L septembra 1918.
Žahiiafl sosrog FRARCE MIRT.
m

se lahko skuha iz enega komada
. j t
. (fcram-voska^
en $#trt kg najboljšega čistila
za čevlje.
— »
i i
Cena R z—
MM se poioil!!
m
iriaiRflino nsilo.
Vrže se eno kocko LURJONA v i x/4 1 vode ter se meša do preku« | hanja. Naposled se odstrani od ognja In se zlije čez nekoliko minut v zaklepuo posodo. Čez nekaj časa: se strdi tekočima v
Qn iežrt ko najboljše vrsta Eci'esti-veskai
ki zadostuje, tudi pri največji uporabi tudi za en sncsec.
j I
Navodilo je tiskano tudi na za-» vitku 2n je lahko razumljivo.
i * • • 1 % i mm m efflsa prodala l URSOH-a
Mm] L oKm! Mm-
jsisiiM ^-e
zastopnik fn zsložnlk zo TBt Istro, Parlnn!^, Daniaclfo,. Iii Trlfeist :•
Fr Mpii — fp#
I« fii&pj IlđS.
t'ir-	- - » ^	c	^	-> ^n	»tDJNOST« stev. 26t.----- -	-	-n^	-n - m?s—šr fc. V Trstu. d«i6 s*t>i*!iiSr;i I^JSl
Poslanec Graicnauer pred sodiščem. Pred višjim ćeždnim sodečem v Gradcu se bo v smislu znanega revizijskega zakona 2S: t. m. vršila ponovna razprava proti koroškemu slovenskemu državnemu poslancu Franu Grafenauerju. ki jc bil ■ ; leta 1915. od nekega vojnega sodista r.a Koroškem obsojen v petletno tfžko ieeo zaradi zločina motenja iavnega miru po f>5 a kaz. zak.
Iz»2\a ualiiiatitisliega uihellstva. Dal-
ina:iri^ki učitelji so na učiteljski skupščini v Spiini sine 15. t. m. podali naslednjo izjava: »Mi, koji širimo sSvjetio nauke u našem narodu, živemu eto četiri godine u tmini glada. Nas su vi5c. nego ikoga, molili giadem ... (zaplenil e. kr. okr. komisar na skupščini). Glad naš znači glad naroda u r;egovoj želji za naukom. U nama su ubijali narod. Glad ubija volju i dub. 1 _ za to naše gladovanje im m o je c'.lj. Jer ~ ubiti volju znali obustaviti prosvjetu. — Ubiti duh znači zabraniti mu, da vid1 svjetlo isriue i čar narodne budućnosti. Ponosimo se, da svi užasi četiriju godina ni jesu oslabili volju ni oslijepili duh. Radili smo. "Vidjeli smo. Vidjeli smo grozote, koje je ii?š narod pretrpio i bjesnilo i z rod enih •♦inova našeg plemena i — protrnuli smio. V'ivijeli smo zoru novog dana i — obveselili'smo se. Vidjeli smo novo Siince Slo-#ode i — sada vjerujemo. Vjerujemo, da su Hrvati, Srb? i Slovenci jedan narod, koji se je potpirivanjem umjetno stvorenih zabluda klao na kdrfet nej rijajelja n: ših, na žalost rodoljuba, a na za^A sviju nas. Vjerujemo, da demokratizam mora biti jedini temelj iiešc ; olitike sredstvom širenja* prosvjete, pr:Jržanja naredne špageji svc'.jm prav cu : u buoen-u domovinske ljubavi. Vjerujemo, da će se naši narodni kleali oživotvoriti putem narodnog samo-< dredenja na način, kako je to bilo prika-] zar:; na raznim nrši n nar«: inim zborovima l na zborovima i u izjavama hrvatskog i češkog naroda, čija načela usvajamo i j odobravamo. ObeČajcmo, da ćemo ovu vjeru uliti u duše i srca onih, koji sa nama povjereni, da im civorimo oči u svjetlu Istine i odora. Pokazat ćemo im, da je naj-• veća dužnost: Ljubav za narod. Uvjerit ćemo ili, :a -je najveće narodno dobro: Sloboda.	#
Nekoliko o Pcoi Sarkomu, ki jutri, v četrtek, 26. t. m. jisstopi v gledališču Politeama Rossetti. Kakor že poročali, ie Pepa Bartofi prvikrat nastop':; v starosti 3J* leta v Prask Ko mu je bilo ret let, je žc igral kot absolvent konservatorija. in j bv^iovne^uani profesor Sevčsk se je že tedaj iz-j razli o njem: »Majhen člGvek si, toda velik un:c*t-j sikr. Sloves v tujini s: ic pridobil Bartofi kot de-! setlelen de^ek leta 191?. v Bcrolinu, kjer je pisala j kritika, da le naravnost očaral beroiinsfto občin-s:v-o. in dostavljala: »Kako mojstrski obvladuje ta i mali me/, svoje kla^bilo in kako sladke glasove \ izvablja iz gosli, sa ne da izraziti, temveč se more Ie slikati.* »Berliner Tagcblait« je pisni, da je jnali Bartofi v svoji neobični glasbeni nadarjenosti pra*i Ceu, Dic M u sik' pa je imenovala Bartola »malega kralja gesli«. Praška kritika je označila Bai tona za naslednika Kcbclikovc slave«. Pri i
vsesokolskem zletu v Pragi leta*19l2. ?c sodeloval pri slavnostni glasben; matineji. Pred vojno ie_b:l; na umetniškem potovanju /po Rusiji iir !e izzval pravcato senzacijo v petrograjskem glasbenem svetu. V K rakovem in Lvovu je imel Barton 101 razprodanih koncertov. Gospa KubeHiova je po- j vabila svojećasno malega Bartoua k sebi. Ko je Pepa Bar ion zaigral, je lila ginjena do solz. Objela ga je in mu darovala dragocen prstan, katerega j ji te mojster Kubclrk prinese! iz BrazUije. Kcffcert mladega, sedaj komaj IGletnega češkega »metni-ka bo v Trstu umetniški dosodek prve vrste. — 28. t. m. nnstoiH Pepn Bartofi v Zegrebu. 2. oktobra pa v Ljubljani.
Podruiuiica CttD za Skorklj«; !tt Bel veder je oživela in iioče delovati, slediti hgče sestri v šent-vidskem okraju. Sole ne bo mc.ila zidati, toda vrtec ie prepotreben z»Skcrkijo in Btlveder. Deca ?e izgublja, in še je čas združiti jo in ohraniti narodno. Da proslavi novo življenje in si. nreskrbi obilo blagoslova in denarja k novemu delov -nni, priredi podružnica v nedeljo, 13. oktobra. ■ elikj vcselreo v naših- Barkovljab. Da bo veselica res vredna znaka novega življenja in da podružnica iimpreje pjide do vrtcar proS-i in se pimoroea našim Magim slovenskkn srečni, posebno pa na Min vedvo naklonjenim vclctrgovccm, da darujejo črm več ri.vgoče d?.rov v živilih hi pijači za veseKČne, paviljone. Vsak najmanjši dar sc hvaležno sprejme pri ge. Biček-R?zbcrnikovi v Narodnem domu, pri z. Kosiču v ul. C?.rrndorl. \\ Narodnem domu v Barkovljab in pri tajniku V. Krnvcsu- v $kork!ji-Sv. Peter Pri veselici "Bo sodelovala na^? j Glasbena Matici^ in n;ladl.nski opkester. Vse pcdrrbr:ejše nravočasno.
Mestna zastavljalnica. Danes, v rredo. se bedo dopoldne prvu^jaP na javni dražbi razni predmeti in pohištvo, no'v 'dne na aedrniroccni r-re Jmeti, r?»!e!:a fn perHo. zactavl;eni na zašla* ne li- lke serije 142.
. Novoizvoljeni osrednji otihor r Zveze jugoslo-
cji^kih železničarjev« ima danes ob 7^\ečer v ! društvenih prostorHj (ulica Carinila št. 39 I., na ■ levo) svojo prvo sejo. na kateri sc konstituira, j Prosi se točne udefežbe.
Svcšoivansko gcspodaiiko društvo »Narodui i dom«. V četrtek ob 71A seja. — Predsednik.
Učiteljsko društvo za sežanski okraj bo zborovalo* 3. oktobra t. 1. ob 1 popoldne v Sežani v šeiskem poslopju. m
Stefliev^esS in usfiet^©sfv
An<un 33rac: Viadiudr Nazor. Upravo je izašao 3. svezak biblioteke »Vidici i putovi* Antun Ba-rae: Vladimir.Nazor. Ova študija o Nazoru je sistematski prikaz cjeiokup ;cg Nszoro-, og literarnog djela. Cijena je knjizi K 2'50, a dobiva se u svim boljim knjižarama, kao i direktno kad nakladnbg j zavoda * Jug« Zagreb, Ilica 7. U potonjem slučaju treba dedati otpadajući iznos za poštarinu. Abo-, nenti biblioteke »Vidici i pntovf«, koja če izclaii čitavi r.iz popularncznanstvenih djela, u,0\aju tu pogodnost, da dobivaju seriju knjiga u vrijednosti | od 30 K za 24 K (odnosno 15 K za 12 K>. Preplate prima uprava biblioteke »Vidici i pilio vi«. Zagreb Hica 7 I. kat. Prospekti se šalju franko.
DAROV!. ^
— Za ranjene ;n bobue vojake darujejo: C. oče .Anton, kanucinec. 18 hrvatskih knjig, N. N. Edi-
nost. Obzor, Slovenca: Slovaška čitalnica časc-! pise: uprava Den-a 10 izt. dnevno; ua. Rovvnski [poljake časopise: g. Jakd> Pranetič 14 slov. knjig; ! ga. Peric 7 slov. knjig in časopise; gca. Antoa Marovi slov. in hrvatske časopise; Slovanska Čitalnica časopise; jia. Milontg več plat. krp. 1 češko knjigo in časopise; k- Milan NVeber 10 slov. knjig; i N. N. Časopise.	:
Posojilnica in hpmilnlca v Kopra
J vknjižena 2adrug» z, ueomejoniru |»oro.Vtvom
naznanja,
da prenaša svojo
sKupitino
vsled. prepoznega oglašenja, povzročenega pj stavki tržabkih občinskih Manielčencev na dati 15. vinotoka 19!S ob 2. p:p. Sicer ostaja oglas v ^Edinosti" z dne 19. kimovea 1918 Št. 255 v vsem osiakm ve'javen.
Naeelstvo.
M^JM	0 *
t /
j a s-te, sruež, g r»e in l.O/.Jil o.ezai oJpravi astro i in sT»iir<io dbtnr>.č* mazilo Piirs'O?« u maže, 1 uitr.a uuka; so more t :vj tudi toz dan x;tbiti. — j Velika posoda K 5.— . rodbinski lonček -'v --prašek PARATOT. za varstvo oočut^jirr-j koZe, .ena škatjja K a,—. Dobi se oboje, ako se ; pošlje naprej denar : li povzetju. Našle v : j Faratoi-vVcrke, lekarnar Ulroer — Budimpešta j |	VI«, 51 Rozsa utca 21.	i
i .
i kraste, ližaj, garje in i no kožno bolezrii ozdravi
hiLro ia si^r.rno domačo mazilo Parstff!* — Ne n'aia duha, so Troro torej tudi tez ur.*i ra«. b'tL Velika posoda —, rodbinski ionč»e!: K 9 Nadalje prašek	v.a varstvo občutljive
kože, "ena škatlja X —. Dobi se obojo f o povzetju ali ako se p.šije d^n-r naprej. — Naslov: ParatoMVerke, lekarnar Lhaer — Budimpešta VII/51 Rdzsa utca 21.
kupuje, plačujoč po najvišjih cenah E. BARIJ C H, Trst, Sosehetto štev. 2/
j Umetniške glave, prirodne, ljubavne iid. 100 kosov ! samo K 20. Razpošilja se pa povzetju. Naslov. Martin Ćapjir Veliko rigovlšte (Hrvatska).
Dobroznana urama in zlatarna
I. POVH v Ttsis, Tij stare milnice šla. 3.
Borute ZBlo^a usaKosrstn.n ur • ter raznih zlatenln.
JADRANSKA BARKA
Trst« Via Cassa di Ris^araito 5
(lastno pcsIdpM Krpital in rezerva K 23,538,090.-
FILIJAL.KC: Dunaj T^gethažsttasse 7—3 Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija SpUt, šiiic.iik, ZacJa**.
VLOGE-NA KNJIŽICE
31 O -
2 O	■
Lod d;isra vloge do dneva v^diga. iientni dave p-j.cu.ja baaka. seoj^^a. Obrestovan;o vlc^ n tekočem ia Žiroračaaa po dogovora. - Akre I >v čoki in nakaznic na v .vi * i-ia	tr'ii j^a
; KUPUJ K IN PRODAJA: vrednostna papirja rante, obligacije, zasLciTnA pisma, prijorlteto | Jolnice, srcuke," valute devite, protneso itd O-tja I PREDL'JME na vrednostna papirje l\ blasro Iciie^e v lavnih skladišč*. 3AFE DEPOSLTS
PRO.ME3E.--Prodaja srečk raz.iedaa loto«
j rije. Zavarovanje, vsako vi istnirt papirje v# proti karzni	revizij j. žrebanja srof.'« i. r. «k
brezplačna Stavbni kredit, reuiboura krediti. Borzna naročili. — Tnkaso.
MENJALNICA.---ESSOlir M ENI O
Telet oni; 1403, 17)3 in
Uradne urai ort 9 do t
Brzoj avl: J ApR AN S K A
Umetni zobje
i in brez čeljusti, zlate krone in ofcrobki
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
Trst, bL Rrciđiica Slmm (Ex Ca-sgrmn) ii 13, II.
Ordinira od 9 pred;, do 6 zvečer.
s obvladajočega Diescijev motor in akumulatorje, veščega instalacije in drugih električnih panog, sprejme vei je slovensko podjetje na Kranjskem. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja je poslati insetataemu oddelku Edinosii ped Šifro
„SSrsJssik elek«?c-talsR8k",
_____^____
l€upui@ifi
staro železje in kovine, jeklo, nove in staro I železno žLo, edino le iazrezano in rabljeno^ [male žreb|^. nove in rabljen", rove pile in stroje i. t. d.
I Union CerneKf*, Trs!, ulica dsTGlnio il 4.
ZOBOZDRAVNIK
j Dr. J- Čer mak
I v Trsta, ulica Pcst2 veccliii 12 vogaS ulice deile Fo-td
izdirsnje zobov brez bo* i
I Isčin. — plombitanj3«
| -- UMET^i ZOBJE —
Pri ravnateljstvu Vojno-kre-ditn^ga zavoda za južna vojno o!crožje v Celovcu so rezpfesni za novo osnovani kontrolni oddelek 3 m£3ia za ir.^nerjej i ? sker: za siavbinstvo (fiochbau), za slrojništv j (Masch! n ur. ^a u). j in za kulturno široko (Kultur-ingenieur).
Reficktanti na] V pošljejo svojo ponudbo z obširnim curriculpm vitae in navedbo, koliko p!ace zahtevajo, ravnateljstvu v O?.-lovcu, Viliacherstrasse 6; ali pa naj se, čim možno, zgiase osebno.
U^llfii zalosi Blatenih tsmz ' „Mm P©P©1©35 *
v Trst« ul- S- fel>sst!£tio ^
S2
pla i u cul čevlji c- podplati Iz ccvinp z ttsrjitimi podplatnimi ns.bl:hl rztmujo »e naročila to meri "in izrr-čvjejo v dveh ali ireh dneh, tudi če 9	naročnik presikibi phina.
SpBiijsl&ta: muk u fw!]s. Oiiiiii^i m lisiki
Trii, al. S. Sebastisac S?. G — ■	„AL r-O^OLC"
... * p
ugias.
-Na podla o-i zakljnoka reduega. občnega zbora delničarjev Jadranske banke, ki se je vršil dne 15. maja tek. leta, in n'»oblačenja c. kr. vkule; odložil ie nižje podpisani iipravni svet, da,izda
25*®QQ d^iftic Jadranske banka-po K 400'— nomfnaln®	ii
4;vl.,v.ioc s tfim delniško slavne? za K 10,000.000— na K 30,000.000— in to po sledečih pogojih:
G i/	~	*	;
j. Imetnikom starih delnic pripada opcijska pravicama
20.000 delnic po ceni od 575- tel-cgueS
m	+	doSim se
5.000 delnic po ceni od K 675'— tel-ciueB
arcpnsti javm ^J^Pg emisije sTdeluje^na uspehih banke z isto pravico in dolžnostjo od 1 januarja 1919 dalje, kakor stare delnico.
3 Opcijska pravica pripada imetnikom starih delnic, kateri morejo dobiti za pet starih delnic dve novi po prvenstveni ceni od K •>'•> — Delničarji ki želiio kviliti opcijsko pravico, morajo položiti plašče delnic pri enem zavodov, ki so navedeni kot snbskripcjjsko mesto
Uelnicarji, Ki ^^ J jeM J	snbzteip*je po K 675— sprejemajo navede-a subsknpgjska mesta, toda upravnemu svetu pnstoja prav.ca
oparticije ^riM delnic^ ^ ^ ^^ podpisatelju đođeljeno manjSe levilo delnic .kot je predbeležih se mu povrne odveč vplačana svota
ine 1. novembratek.Jeta. ^ ^^ yplačilo deluic se raoraizv^iti med' 25. septembrom in 15. oktobrom 1918 ; v iatem roku sc mora izvrSiti tudi
ei'^k Tica	'	.
I ,pc.j.-» Pr»vlcgobiSek M teiaju notih delllic pripildi> _ p0 odbitka vseh MraikOT in pi-Mojbin — rezervnemu rnklnda Jadranek« banke.
^fttf&rMh*. na Dunaj« (L Tegetthomtra.a	v Dabrornikn, Kotora, Ljubljani, Metkoviću, Opatiji,
V
- Splitu, Šibeniku in Zadru.	-	-	'	.
b) Banka i Stediona za Primorje- na Sušaku in njene podružnice v Bakru in na Kijeki.	.
' o) Prva Hrvatska štedionica v Zagrebu in njene podrGžnice v Bjelovaru, Brodu n. S., Cirkvenici, Delnicah Ojakovn. Karlovcu,- Kraljeval,, } Tovi Vinodekki Osijeku, Pož^ Rijeki, Senju" Sisku, Sv. Iviiu Zel., Varaždinu, Vel. Gorici, Vinkovci, Virovitici, Vuk,vara-m Zemunu.,
d)	Hrvatska centralna banka za Bosnu in Hercegovinu y Sarajevem in njene podružnice v Mostara in U. iuziu
e)	Hrvatska Zemaljska banka/ podružnica T Zagrebu.- _■....
f)	Srpska banka v Mostaru.	-	•	•
g)	Živnostenska banka, podružnica na Dunaju.	UbVAVSIB Stffit ladrgLISke feSPite-1 V TRSTU. 25 septembra 1918. o
^	J
Lv< J ..	.	.	. »	' -	.	•	i