Ameriška Doi Ant°nia d ZOigl Zav} da bi mogle uspešno začeti n°Ve gverilske napade. To je vodilo v dejansko pre-jj^rje, ki je trajalo pol leta. Se-Qaj so se gverilci zopet pojavili 11 začeli znova državljansko v°jskovanje. Prišli so namreč do Prepričanja, da jim mir samo koduje. Javnost pozablja nanje, ajene simpatije do gverilskega ^°j&kovanja se topijo, državne iagajne so zmeraj manj dostop-1)6 za gverilske vojne. Vse to je gverilce začelo skrbeti, pa so se počili, da zopet začnejo voj-s °vanje v Jordaniji. , Na pomoč so jim prišli gve-iz Sirije, pa so kmalu nalest na odpor vladnih čet. Prvi ®P°pad jim ni ravno doprinesel ^0v°rik. Tolažijo se s tem, da je oSak začetek težaven. Politični t^0Valci mislijo, da se bodo ^.di sedanji spopadi med gveril čap71 Srdanijskimi četami kon-j s kompromisom, ki bo pa bol^ *e nekaj časa- To le tem kr • Verietno, ker je trenutno ho ^ Husein vojaško in politič-^vnejši od gverilcev. Levi-j0 ^ gverilci tega ne verjame- sPr' °^a Se bodo r110^-11 kmalu s stvarnostjo. Al Fa-sarna je pa že sedaj na pol Novi grobovi | Sovjetska petletka: več kruha in raket! Mary H. Gornik V ponedeljek zvečer je umrla v Holy Family Home v Parmi 75 let stara Mary H. Gornik, 454 Steven’s Blvd., sestra pokojnih Jennie Malovic, An-thonyja, Alice Tolar, Johna Gornicka, s. Myre, S.N.D., Rose Novak in Franka, rojena v Clevelandu, zaposlena pri Richman Bros. Co. kot šivilja, dokler ni pred več leti zbolela. Bila je članica Društva sv. Marije Mag- . v. . , . , , dalene št. 162 KSKJ in Oltar- sanJe ^vljenjske ravni, toda ne nega društva fare sv. Vida. Po- Predsednik vlade A. Kosygin je na 24. kongresu Komunistične partije ZSSR v novi petletki obljubil več kruha in več raket. MOSKVA, ZSSR. — Včeraj je predsednik vlade Aleksej Kosygin razlagal novi petletni načrt, v katerem je obljubil povi- greb bo v petek ob 8.30 iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na pokopališče. Pogrebna sv. maša bo zaradi Velikega petka v ponedeljek, 12. aprila, v cerkvi sv. Vida ob 7. zvečer. Truplo pokojne bo na mrtvaškem odru danes ob 7-9 zvečer in jutri ob 2-5 popoldne in ob 7-9 zvečer. ^ republiki Honduras zavladal političen mir TEGUCIGALPA, Hond. — V republiki Honduras so imeli predsedniške volitve, ki so pa imele le omejen pomen. Obe glavni stranki, liberalna in narodna, sta namreč že preje sklenili politično premirje za dobo šestih let. V parlamentu ima vsaka stranka po 32 poslancev, ki so sicer voljeni, dejansko pa nabrani od obeh strank. Do veljave prihajajo le predsedniške volitve. Pri teh je zmagal kandidat narodne stranke Cruz. Narodna stranka bo izvolila predsednika narodne skupščine, dočim bo liberalna stranka po- na škodo težke industrije in varnosti, ampak s povečano produkcijo in večjo storilnostjo, pa tudi z boljšo tehnologijo. “Mi moramo zagotoviti precejšen dvig ljudske materialne in kulturne ravni na. temelju naglejšega razvoja socialistične produkcije, večje učinkovitosti, znanstvenega in t e h n ološkega napredka in pospešene delavske produktivnosti,” je razlagal Kosygin Kongresu, ki se ga udeležuje blizu 5,000 delegatov iz Sovjetske zveze in kakih sto zastopstev iz tujine. Prvič v zgodovini sovjetskih petletk predvideva gospodarski načrt nekaj večjo rast za lahko industrijo vsakdanjih potrebščin in hrano pred težko industrijo, ki je doslej imela vedno prednost. “Nikdar v zgodovini poljedelstva in produkcije potrošniškega blaga ni bilo za ta dva namena porabljeno toliko, kot bo zdaj,” je dejal Kosygin. Težka industrija bo predvidoma po-rastla 41-45'v, industrija"potrošniškega blaga pa 44-48'7. Kljub takim načrtom in predvidevanj im bo vloženo v težko industrijo skupno 70',7 vsega kapitala, v industrijo za potrebe Ij»di Južna Afrika se bsri »roti inflaciji JOHANNESBURG, J. Af. — Ko so obresti tako v ZDA kot v zahodni Evropi v zadnjih tednih znižali, je Južna Afrika te povišala od 5.5'< na 6.5%, da bi povečala hranilne vloge, ki so se nebičajno znižale. Finančni minister vidi v tem vzrok inflacije. Ljudje zahtevajo in kupujejo vseh vrst nepotrebnih stvari za razkošno in prijetno življenje. To povečuje uvoz tega blaga in s tem primanjkljaj v plačilni bilanci, trdi N. Diederichs. Poslovni ljudje mu odgovarjajo, da je vzrok drugod, namreč v rasnih odnosih. Po njihovem bi naj vlada dovolila črnim strokovnim delavcem redno zaposlitev v strokah, ki so- sedaj rezervirane samo belim delavcem. To bi povečalo delovno silo in držalo plače navzdol, pa povečalo tudi proizvodnjo vseh vrst potrebščin doma. Seveda nihče ne pričakuje, da bi se vlada skoro odločila za tak korak v svojem boju proti inflaciji, ki grozi uiti iz ojnic. To se dogaja v deželi, ki je najbogatejša na zlatih rudnikih in dobi iz teh letno preko bilijon j VOJAŠKI TOŽILEC JE NAD NIKONOVIM NASTOPOM ZA CALLEYJA ZAPREPAŠČEN! Kapt. Aubrey M. Daniel, glavni vojaški tožilec v razpravi proti poročniku W. L. Calleyju, }e v pismu predsedniku ZDA, katerega prepise je poslal šestim senatorjem, med njimi R. Taftu iz Ohia, izrazil svoje razočaranje in zaprepaščenje nad predsednikovim posegom v vojaški pravosodni postopek v korist obsojenega W. L. Callevja. WASHINGTON, D. C. — Ko je javno mnenje z ogromno večino zavrnilo obsodbo poročnika W. L. Calleyja, se je vojaški tožilec, ki je obtožbo zastopal pred vojaškim sodiščem, v osebnem pismu obrnil na predsednika R. M. Nixona in izrazil svoje razočaranje in zaprepaščenost nad predsednikovim posegom v pravosodni postopek v korist obsojenca. Kapt. Aubrey M. Daniel je v pismu predsednika ZDA obdolžil, da je sistem vojaškega pravosodja odprl očitkom, “da je pod vplivom politike”, obsojenemu Calleyju pa je pomagal Ido predstave “narodnega juna- dolarjev vrednosti čistega zlata,; poleg diamantov in drugih zemeljskih zakladov. V Egiptu odkrili nove vrelce nafte KAIRO, Egipt. — y Egiptu ičeta naftne vrelce dve ameriški družbi, ki imata taao pogodbo z vlado, da se dobiček deli po polovici. Obe sta nekaj vrelcev že odkrili, sedaj je pa oklicala ena med njima, da je zahodno od Kaira v globini 9,000 3ta,V!la Pre'dsednika na'ivls;>eSa prebivalstva pa le 300, kajti v,čevljev odkrila nova obsežna le »o isca. a^o je us varjeno po 0^ej1 Kosygina in tovarišev je žišča olja. O izdatnosti še ni po- težko industrija še vedno temelj gospodarske moči dežele. opravljena na pogajanja. Posl; T; ^aPad na poslaništvo SFjlj v Stockholmu jj^TOgkholm, Šved. — Dva sko 3ta S*a vdlda v jugoslovan-P°slaništvo in težko ranila ajn wilta in n>iesovo tainic0- p°kij Poslaništva se je nekaj Posl ’ j® sk°čil skozi okno Hjv^ da bi ušel oborože- Hrvatoma. Pom vCNa> ki je bila pozvana na da °C’ Potrebovala 45 minut, k pre^ Pripravila napadalca %*°r Stravinsky umrl r°W^ YORK, N.Y. — V Rusiji sky -1 skladatelj Igor Stravin-stanJe Urnrl včeraj tu v svojem je dap^11 v starosti 88 let. Bil sPloš ^ ^aSa kolan na srcu. Bil je hioj ° ^an in priznan kot oče 1116 klasične glasbe. Utično ravnovesje, v njegovem okviru se bo pa vrtela skupščinska politika. Sporazum velja za šest let, kolikor traja mandat predsednika republike. Toliko časa bo tudi političen mir v dežeii. Seveda je tudi tak sistem obložen s hibami. Preskusilo ga je že par držav Latinski Ameriki, na primer Kolumbija, pa se trajno ni mogel uveljaviti. Za Honduras je sedanji sporazum pravi blagoslov. V deželi ni bilo že od leta 1932 pravih svobodnih volitev. Upajo, da se bo sedaj javnost toliko pomirila, da bodo 1. 1977 :opet lahko mogoče. NajVjvnoiYla jasno in hladno, temperatura okoli 43. Nemški obiskovalci WASHINGTON, D.C. — Vsaj dva člana zahodnonemške vlade in trije vodniki opozicije bodo obiskali ta mesec Washington. Obe strani hočeta pokazati domači javnosti, da imata dobre zveze z Washingtonom. To v Nemčiji še vedno veliko velja. Kasneje letošnjo pomlad bo prišel v Washington tudi sam kancler Willy Brandt na uradne razgovore s predsednikom Nixonom in njegovimi sodelavci. ročila, domačini pa trdijo, da so ta ležišča bogatejša od vseh dosedanjih. Vse olje bodo predelali v domačih čistilnicah. Javnost zavrača obsodbo W. L. Calleyja z 80%! PRINCETON, N.J. — Posebno Gallupovo povpraševanje je dognalo, da skoraj 80% ameriške javnosti odklanja obsodbo poročnika W. L. Calleyja, 81% jo smatra za preostro. Eden od članov vojaške porote, ki je W. L. Calleyja obsodila, maj. H. G. Brown je pozval javnost, “naj počaka in premisli položaj”. Kapt. A. M. Daniel, 27 let stari poklicni pravnik, sprašuje v pismu predsednika ZDA, če je pred svojim posegom v korist Calleyja, kaj pomislil na 6 vojaških porotnikov, ki so Calleyja spoznali za krivega premišljenega umora in ga zanj tudi obsodili. Daniel piše, da bi predsednik Nixon storil boljše, če bi bil govoril v podporo porotnikov in “spomnil deželo na smoter našega pravnega sistema in na spoštovanje, ki ga zahteva...” “Če naš narod spregleda deja- ki so privedli do Calleyjeve obsodbe .. . Resnično obžaljujem, da sem moral pisati to pismo in želim, da ne bi nobena oseba umrla 16. marca 1968 v My Lai. Toda nedolžni ljudje so bili ubiti v okoliščinah, ki bodo vedno groza moji vesti. Med tem ko je mogoče v nekem pogledu to, kar se je zgodilo v My i_,ai, smatrati za tragičen dan v zgodovini našega naroda, bi bilo še bolj tragično za našo deželo, če ne bi ukrenili nič proti tem, ki so za to odgovorni...” pravi v svojem pismu vojaški tožilec. Med tem ko ameriška javnost v ogromni večini obsodbo in xazen Calleyja odklanja, je dober del svetovne javnosti obsodil poseg predsednika Nixona v proces v korist Calleyja. Obsod-oa je svetu pokazala, da ZDA obsojajo in kaznujejo nezakonito nasilje in neopravičljivo moritev, predsednikov poseg v korist obsojenca je temu vtisu močno škodoval. Iz slov. naselbin Albina Novak umrla CHICAGO, 111. — Včeraj , je umrla na svojem domu po dalj-nja poročnika Calleyja, potem 3i bolezni zadeta od možganske nismo nič boljši od naših nasprotnikov in so naše prošnje za človeški postopek z našimi vojnimi ujetniki brez pomena,” ugotavlja Daniel v svojem pismu Nixonu. Nato ga spomni na izjavo lani, da je bil pri My Lai “po vsem videzu gotovo pomor”. Ob misli na to izjavo ga je predsednikov poseg v sedanji proces še prav posebno razočaral in “zaprepastil”. “Vašo odločitev je mogel povzročiti le odgovor glasnega dela našega prebivalstva, ki je brez dvoma ukrepal v dobri veri, pa brez pravega poznanja dokazov, Pakistanska državljanska vojna meče senco na mednarodno politiko LONDON, Ang. — Hitreje, kot so mislili in pričakovali, je državljanska vojna v Pakistanu začela metati senco na mednarodno politiko. Naj prvo se je to pokazalo na odnosih med Pakistanom in Indijo. V Indiji imajo sedaj domačo politiko urejeno. Obnovljena kongresna stranka ima trdno večino v parlamentu, vlada se pa lahko bolj peča z zunanjo politiko kot navadno. To tudi dela. Skrbno sledi dogodkom v Vzhodnem Pakistanu in gleda, da pakistanski vladi ne dela nobenih uslug. Stalna napetost med obema sosedama ni ponehala, kaže bolj znake, da bo postala še večja. Indija se je namreč očitno postavila na stran upornikov v Vzhodnem Pakistanu. Zanje je indijska meja odprta, kadar so v zadregi. Tako je Indija že postala pribežališče za vse prebivalce v Vzhodnem Pakistanu, ki ne morejo več prenašati tegob držav- ljanske vojne in raj še bežijo v sosedno Indijo. To je slabo znamenje za bodočnost odnosov med Pakistanom in Indijo. Sedanja pakistanska državljanska vojna bo končno pustila dosti vzhodnih Pakistancev kot politične begunce v Indiji, ker se ne bodo hoteli takoj vrniti domov, ako se jim bodo zdele razmere preveč tvegane in nevarne. Politični begunci so zmeraj breme za vsako državo, posebno takrat, kadar se preselijo le čez mejo. Zgodovina političnih emigracij nam za to ponuja dosti dokazov. Zgodi se lahko še kaj hujšega. Lahko pride do tega, da se bodo morale umakniti v Indijo, začasno ali trajno, tudi oborožene sile sedanjih pakistanskih upornikov. To bo posebna preglavica za Indijo in Pakistan, ki že sedaj ne vesta, kako bi končale na miren način vprašanje Kašmirja. Tako bo pakistanska državljanska vojna brez dvoma še poslabšala izglede za mir v južni Aziji. Pakistan je sedaj v takem pojožaju, da Indiji niti groziti ne more, tako močno ga je prizadela državljanska vojna. Zato samo protestira v New Delhiju, kaj več pa storiti ne more. Kako slab je položaj pakistanske vlade, se vidi po tem, da se je morala obrniti na Moskvo, da tam prosi komuniste, naj vplivajo na Indijo, da naj se ne meša v pakistanske notranje zadeve. Kremelj bo ugodil Pakistanu, kaj prida pa ne bo dosegel. Res je sicer, da v Indiji dajo dosti na Moskvo, toda ne preveč. Indija in Sovjetija sta se sprijateljili le radi tega, ker Pakistan drži s Peipingom. Zato se v Kremlju ne bodo pretegnili, da pomagajo iz zadrege državi, ki je v prijateljskih stikih s Peipingom. Zato bi Kitajska lahko u-činkovitejše pomagala Pakistanu. Sirijo se namreč govorice, da je Indija poslala na pakistansko mejo šest divizij. Ako je Indija to napravila, lahko Kitajska kaj hitro nevtralizira indijsko vojaško potezo: pošlje lahko nekaj svojih divizij na indijsko mejo. Morda jih pa tam že ima za potrebo. Pakistan se je obrnil tudi na druge države, ki je z njimi v dobrih stikih, za pomoč. Pa je menda od povsod dobil odgovor, naj ne preganja vzhodnih Pakistancev z orožjem, saj so vzhodni Pakistanci pripravljeni končati spor s političnimi pogajanji. Pakistanski uporniki so naslovili na tiste države, ki trgujejo z orožjem, poziv, naj ga ne dobavljajo pakistanski vladi. Poseben poziv je bil poslan tudi naši federalni administraciji, naj prekine dobave orožja pakistanskemu režimu. Vse to je šele začetek. Nevarno bo postalo, ako Kitajska začne dobavljati orožje Pakistanu. Tega sicer trenutno nihče ne pričakuje, toda v Aziji se zmeraj dogajajo stvari, ki jih ne pričakujemo. kapi dolgoletna tajnica Slovenske ženske zveze ga. Albina No- Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so vabljene v četrtek po sedmi večerni maši v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo članico Mary Gornik. Iz bolnišnice— Antonia Lukane, 698 E. 159 St., se je vrnila iz Euclid General bolnišnice in se zahvaljuje za kartice, cvetlice in molitve. Obiski na domu so dobrodošli. Cvetlice, semena, gnojila— Sam’s Discount ardware Co., 6810 St. Clair Ave. nudi krasno izbiro velikonočnih lončnic, košaric in zajčkov ter veliko zalogo spomladanskih semen in gnojil. Več v oglasu na notranji strani današnje izdaje. Zadušnica— Jutri, v četrtek, ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Perovska ob 7. obletnici njegove smrti. Ne bo seje— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ jutri, na Veliki četrtek, ne bo imelo seje zaradi velikonočnih obredov v cerkvah, izbrani sta bili— Na kosilu za Misijonsko znam-karsko akcijo je dobila prvi čokoladno hišico Mrs. Mollie Pos-totnik, 6326 Hecker Avenue, drugo pa Mr. Ray Patternac, 31160 Ronald Dr., Wickliffe. Obiskat bolnega brata— Frank Zbačnik iz Montreala v Quebecu, Kanada, je prišel obiskat svojega bolnega brata Johna Zbačnika, 1014 E. 72 Pl., kateri se nahaja resno bolan v Huron Road bolnišnici. Gotovo mu je ta obisk prinesel olajša- vak. Pogreb pokojne bo v sobo- nje. Drugi obiski niso dovoljeni, to, 10. aprila, ob 9.30 dopoldne izi Priporočilo— Zefranovega pogrebnega zavoda. KoimmistlČBa partija SZ podobna dragim partijam MOSKVA, ZSSR. — Moskovski kongres je obravnaval tudi razmere v partiji. Predmet je bil obdelan zelo omejeno. Odkril je le malo zanimivih podatkov. KP SZ ima na primer 14.6 milijonov članov ali 9% prebivalstva. Največ članov je v ruski. potem pa v ukrajinski republiki. Prevladujejo povsod uradniki | K molitvici delavci, kmetov je malo. Povprečna starost članstva se dviga. L. 1966 je bilo članov starih pod 40 let 40%, sedaj jih je le 32%. Mnogo je tudi nerednih plačnikov članarine, ki znaša povprečno 3% dohodkov. Nekateri zamujajo plačila, drugi pa zatajijo dohodke. Pri vsem tem je partija zaostrila pogoje za Prosimo, kupujte velikonočne potrebščine pid trgovcih, ki oglašujejo v Ameriški Domovini in Vam s tem omogočajo lepo slovensko branje. S tem pomagajo ohranjati slovensko besedo, slovensko misel, slovenske običaje v Ameriki. Tujejezični listi se tudi v Ameriki težko prebijajo. Ameriška Domovina bo v slovenske domove prihajala lahko še dolgo vrsto let, če jo bodo njeni naročniki in podjetniki tudi v bodoče tako zvesto podpirali, kot so jo v preteklosti. Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene v četrtek ob dveh popoldne v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo članico Mary Gornik. Benetke pod vodo! BENETKE, It. — Preteklo nedeljo je morski vihar pognal ta-vstop vanjo. Gospodarjenje par-Jke valove proti Benetkam, da je ‘ijskih edinic ni zmeraj vzorno. Kontrolne komisije so ugotovile, da marsikatere edinice trošijo več, kot imajo dohodkov. Na sedanji kongres je prišlo 4,949 delegatov, tri četrtine je takih, ki so bili prvič izvoljeni za delegate. Odstotno so seveda v delegacijah najbolje zastopani tajniki organizacij, posebno veliko je med delegati pokrajinskih sekretarjev, ki v svojih pokrajinah predstavljajo vrhovno oblast in se tega navadno tudi zavedajo. Kongres je poročilo o stranki vzel na znanje brez posebne razprave. vodna površina hitro narastla za več kot tri čevlje. Prizadet je bil posebno stari del mesta, kjer je mnogo zgodovinskih palač in velikih hotelov. V marsikaterem poslopju so se prebivalci morali preseliti v gornja nadstropja. V Benetkah so na take stvari že navajeni, presenetilo jih je pa, da je vse skupaj prišlo tako hitro in da je voda narastla tako visoko. Preko noči se je vreme že uneslo. Gozdni požari — Wisconsin je samo milj manjši od Iowe. 84 SACRAMENTO, Kalif. — Gozdni požari uničijo v Kaliforniji letno preko 306,000 akrov kv. j gozda v vrednosti preko 4 milijone dolarjev. AMERIŠKA DOMOVINA APRIL 7, 1971 2 ' (1CJ. Pomoviiva Sait:iijfix«^!urnriY|uai':.-,i-,.ig Ji. CJair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation shiblirhed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države; $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece ..a Kanado in dežele izven Združenih uržav: $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; united States: $16.00 per year; $3.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months . anada and Foreign Countries: $18.‘'a per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO ... 33 No. 68 Weds., April 7, 1971 Državljanska vojna v Eritreji Traja že od 1. 1960 in se je rodila in neizpolnjenih političnih obljub, odnosno iz podkupovanja eritrejskih politikov po etiopskem cesarju Haile Selasiu. Do tega je prišlo takole; Po drugi svetovni vojni so Združeni narodi priključili bivšo italijansko kolonijo Eritrejo etiopskemu cesarstvu. Priključek ni pomenil politično zedinjeyje običajne vrste. Po priključku je namreč Eritreja ohranila svojo ustavno o-sebnost s svojim parlamentom, vlado itd. L. 1962 je cesar res vključil Eritrejo v Etiopijo na ta način, da jo je proglasil za navadno etiopsko provinco. Za načrt je glasoval tudi eritrejski parlament, ker je cesar podkupil poslance z ameriškimi dolarji. Eritrejce je to hudo zabolelo, saj po narodnosti niso Etioci, ampak Arabci, niso kristjani, ampak muslimani, so gospodarsko razvitejši od Etiopcev in tudi kulturno nad njimi. Dodajmo še primitivno etiopsko javno upravo, pa bomo našli dosti razlogov za nezadovoljnost in povodov za upore, ki so kmalu dobili obliko prave državljanske vojne z vsemi običajnimi grozotami te vrste vojskovanja. Pri spopadih si stojijo nasproti čete cesarja Haile Selasia in nekaj tisoč gverilcev arabskega rodu. Seveda imata oba sovražnika tudi mogočne prijatelje in varuhe. Eritrejci so Arabci in jih zato podpirajo arabske države, posebno Sudan in Somalija. Podpira jih tudi komunističen svet. saj vidi v Eritreji važno strateško postojanko s 1000 miljami morske obale ob Rdečem morju in dvema izvrstnima lukama Massauo in Assabom. Eritrejce podpira tudi savdski kralj kar preko morja. Za gverilce je posebnega pomena okoliščina, da se lahko zatekajo v sosedne nedostopne hribe v Somalih in Sudanu, kadar jim postane prevroče v Eritreji. Za vežbanje vojakov jim ni treba skrbeti, to delo opravljajo arabske države, ki tudi poskrbijo, oa svet zve za vsa grozodejstva, ki jih delajo etiopske čete. Seveda jim gverilci vračajo milo za drago. Brez zaveznikov ni tudi etiopski cesar Haile Selasie. Med glavne je treba šteti našo deželo. Amerika je namreč sklenila z Etiopijo že 1. 1953 medsebojno obrambno pogodbo. Cesar je privolil, da postavimo blizu eritrejskega glavnega mesta Asmare veliko vojaško letališče v Kagnewu, kjer lahko pristajajo največja vojaška letala. Tako je letališče tam postalo križišče našega vojnega mednarodnega letalskega prometa. Tam je zaposleno nekaj tisoč naših strokovnjakov v letalskem prometu, živijo pa tam tudi zastopniki naših velikih industrij, ki stikajo po dežčli za nafto in rudami. O tem seveda uradno nihče ničesar ne ve. Cesarju je zato treba dajati orožje in municijo za njegove o-borožene sile. Njegove zahteve v tem pogledu niso ravno skromne. Ravno sedaj je znova zaprosil za podporo, naša vlada se pa muči, koliko naj mu da. To je tem kočljivejše vprašanje, ker v Kagnewu in na etiopskih vojnih postojankah ne more ostati nobena stvar dolgo prikrita, kajti levičarji imajo tam dobro razvito špijonažo. Tako vedo tudi v ZN o naši politiki v Etiopiji marsikaj, o čemur ne govorijo radi v javnosti. Naša diplomacija trdi, da se vse te žrtve dobro obrestujejo. Cesar je postal in ostal naš trden in zanesljiv zaveznik, ki nam rad priskoči na pomoč, kadar je naša afriška politika v zadregi. V Etiopiji poteka velik del diplomatske politike med afriškimi državami, saj je Haile Selasie skoraj stalni predsednik vseh tistih afriških odborov in kongresov, ki res kaj delajo. Mož je star in tu se začne a-meriška skrb. Nihče namreč ne ve, kdo bo njegov naslednik. Celo člani cesarjeve vlade samo ugibajo. Ker ne vedo ničesar zanesljivega, se dogaja, da iščejo za vsak slučaj celo zveze z eritrejskimi gverilci! Ne moti jih, da spada državljanska vojna v Eritreji med najkrvoločnejše v naših dnevih. Saj tiči v cesarskih ječah stalno več tisoč zajetih gverilcev in njih podpornikov, koliko jih izgine v mraku in temi, pa nihče ne ve. Stalno velja tam obsedno stanje, posebno od lanskega leta, ko so gverilci pobili enega med vodilnimi cesarjevimi poveljniki z njegovim spremstvom vred. V sosedni Sudan je p i do sedaj pribežalo kakih 50,000 beguncev. Ali je mogoče predvideti konec državljanske vojne? Malo je takih optimistov, ki dajo pritrdilni odgovor. Vsi mislijo, da je treba najprej počakati na mir med Izraelom in njegovimi sosedi. Tudi Izrael igra v tej vojni svojo vlogo. Rad podpira vse, kar škoduje Arabcem, pri tem ne vpraša, kakšni so njegovi zavezniki. To dobro vedo v Adis Abcbi in se po tem ravnajo. Dokler ne bo miru v arabskem svetu, ga tudi v Eritreji ne bo. Potem je še odprto vprašanje nasledstva na etiopskem prestolu. Dokler ne bo rešeno, ne bo nihče tvegal, da menu: svojo dbsedanjo politiko, ne poglavarji etiopskih I dve skupini plemen, etiopskih, ki jih vodi dinastija, in eritrejskih, ki ubogajo gverilsko vodstvo, dasiravno ga niti točno ne poznajo. V vse to je zamešano še precej napeto stanje med revnimi in bogatimi sloji kar na obeh straneh. Koliko ljudi trpi od tega stanja? Cenijo, da živi v Etiopiji okoli 20 milijonov ljudi, štel jih seveda še ni nihče, ker tam še ni bilo nobenega splošnega ljudskega štetja, do-čim naj v Eritreji živi okoli 3 milijone Arabcev. Dočim so v državljanski vojni prizadeti skoraj vsi Arabci, tega ne bi mogli trditi za etiopske prebivalce. Zato v Etiopiji čuti vojno bolj vojaštvo in državna blagajna. Da je državljanska vojna sprožila tudi socialna trenja na obeh straneh, je več kot razumljivo. Posebno mladina je postala zelo nemirna, vodijo jo pa večinoma levičarski univerzitetni študentje. Na potek državljanske vojne pa to še nima zaenkrat posebnega vpliva. Ni nobenega izgleda za kompromisni mir. Eritrejski Arabci zahtevajo popolno neodvisnost svoje domovine, na kako državno povezanost z Etiopijo niti ne mislijo. Cesar pa tudi noče menjati svojega stališča. Seveda se lahko zgodi, da bo cesarjev naslednik drugih misli in da bo v Etiopiji res nastal političen režim, ki bo vsaj nekaj podoben svobodni demokraciji. Takrat bo svobodni svet pritisnil za gled. Ta jo je pretipal in pre-kompromis. Zaenkrat so pa to le pobožne želje, stvarnost j iskal, pri tem pa je zmajeval z je pa oblita s krvjo državljanske vojne. glavo, žena je to opazila in ga _____ ____ ___________ „ vpraša: “No, kako je z menoj, zna. Če bo šlo tako naprej, bo nam pobrala vse, kar imamo. * PA $E NEKAJ ZA MEH IN SMEH: — Velikost ni važna, pač pa kvaliteta. — Mož in žena sta se po večerji vsedla vsak v svoj naslonjač. Mož je vzel v roke časopis in čital. Kar se oglasi in opozori ženo na važno ugotovitev zdravnikov, da so namreč moški možgani večji kot ženski. “Kaj meniš, draga, kaj sledi iz tega?” Žena pa mu odgovori: “To, da ni toliko na tem, kako so veliki možgani, ampak iz kakšne robe — Pri izrazih je na mestu previdnost. — K nekemu zdravniku je prišla bolna žena na pre- i BESEDA IZ NARODA Pismo Vrhsnškegs IHS WAUKEGAN, 111. — V volitvah, ki so se vršile 23. februarja smo volivci izbrali 22 kandida->v, to je 11 kandidatov demo- rtov in 11 kandidatov republikancev. Za te bomo volili dne 20. aprila in kateri bodo dobili večino, bodo naši bodoči "alder-mani”. Osem kandidatov je izbranih iz dosedanjih “alderma-nov”. V teh primarnih volitvah so hudo agitirali nasprotniki sedanjega župana Roberta Sabonji-ana, zlasti tisti, ki so soglašali s pristaši odslovljenih policistov, radi nesoglasij z županom, ki ni hotel pristati na razne zahteve policistov radi tega in onega. Upali so, da bodo dobili v mestnem svetu večino, ki naj bi obračunavala s politiko župana. Obneslo se jim ni. Volitve so pokazale, da javnost soglaša, zlasti kar se tiče gospodarstva pri upravi mestnih zadev. Volivci čutijo težo davkov, zato soglašajo z županom, da je treba pri upravah štediti, kjer se kaj da. Tistih pa in teh ni malo, ki so v mestnih službah, bi pa naj-brže radi vsake kvatre poviške. Primarnih volitev se je udeležilo kakih 10,500 volivcev, kar je nekako 35% števila vseh volivcev v našem mestu. V četrtem okraju je zopet nominiran za kandidata sedanji “alderman” Jožef Keber, ki je naš rojak. On je zvest pristaš Sabonjianove administracije. Rojak Keber je sin znane družine Antona in Jennie Keber. Njegov oče je bil rojen v Goričanah pri Medvodah, mati pa v Uševiku pri Kamniku. “Alder-manu” Kebru želimo ponovno izvolitev in mnogo uspeha! Tako vidite, je vedno kaj zanimivega med nami, ki je vredno, da čuje o tem javnost. Moj prijatelj in znanec hrvatski ro- mo take zavode, državne in privatne. Slednji obratujejo pod posebnimi državnimi dovoljenji. To je, zadostiti morajo predpisom, ki predpisujejo, kaj in pod kakimi pogoji se jim dovoli o-bratovati take zavode. Postrežba in oskrba za onemogle, bolne in stare ljudi je v takih zavodih zlasti zadnje čase zelo draga. Stanejo, kakor omenjajo, mesečno vse tja do $400, ponekod do $800. Kar je že precej denarja. Za bolezni, operacije še posebej. Taki mesečni izdatki ljudem seveda hitro pobere vse prihranke, kdor jih ima. To po privatnih zavodih. V državnih, okrajnih in takih javnih zavodih seveda dobijo postrežbe, a pritožbe se čujejo, da marsikje slabo ravnajo in postrežejo onemogle starčke in starke. Če imajo kaj javne socialne zavarovalnine, gfe to zavodom, kar pa daleč ne zadostuje, kar se računa dandanes za take oskrbe. Zraven pa še slaba postrežba. Chicaški list “CSST” je pred nedolgim objavil več pritožb radi slabe oskr’oe. Pritožujejo se radi hrane, radi snage in druge postrežbe. Starčki z raznimi boleznimi kot taki, ki ne morejo držati vode, morajo po cel teden nositi nesnažno spodnjo obleko. Mnogi tožijo, da gretje sob, v katerih bivajo, ni zadostno, ni dovolj odeje, ne tega ne onega. Če je le nekaj resnice pri teh pritožbah, zaslužijo taki slučaji temeljite preiskave. Ljudje, ki upravljajo take zavode, kakor tudi postrežno osobje, je dobro plačano, zakaj ne bi posvečali več pozornosti odgovornostim v službah, v katerih so. Posebno je dandanes draga tudi z d r a v n i ška oskrba. Ker “medicare” plačuje oskrbo, kakor in kolikor določajo določila za to in ono, seveda nekateri zdravniki dostavljajo visoke račune za svoje postrežbe. To čutijo pri upravi “Medicare” oddelka. Tudi po državah, kolikor te dajejo za take javne postrežbe onemoglim, to gospodarsko žuli. Zato so začeli tu in tam odpirati oči in zgleda, da jih bodo morali še bolj, ali pa bodo taki gospod zdravnik?” Zdravnik zmajuje naprej s svojo glavo, nato pa ji pove: “Draga gospa, prav nič se mi ne dopadete!” Žena pa mu hitro užaljeno odvrne: “No, saj tudi vi niste eden najlepših!” — Vsem veselo Veliko noč in lepe pozdrave! Vrhenšk Tine jak Luka, ki biva na McCalister, slučaji in problemi bolj in bolj v North Chicagu, in se z njim'žulili javnost. Vsega tega je se-večkrat sestanem v našem na- veda kriva nekontrolirana infla-rodnem hramu, pravi večkrat, cija. Ne dolgo tega je nekdo da Slovani smo pretihi. “Treba pravil, da je neki srednje preje biti glasan,” pravi, “da te čuje možen možak obolel. O njem so svet i cesar!” pravili, da premore toliko, da Luka ima v marsičem prav. mu ni treba skrbeti, kaj bo ju-Irci m drugi so glasni, vpijejoj trišnji dan zahteval od njega ali zato so pa vedno pri “mizah”, kaj bo jedel jutri. Baje samo o-kjer se reže in deli dobre poga-i bresti so mu donašala blizu-ti-• • • jsočaka na mesec. Pa je zbolel, * GUVERNER OGILVIE se je v bolnico je moral na težko o-pred nedolgim oglasil in napo-|Peracii0 in Par mesecev je bival vedal preiskave po državnih in privatnih zavodih za stare, onemogle in bolne ljudi. Tu jim pravimo “Nursing Homes”. V starih časih, ko niso bili taki zavodi tako opremljeni z razno o-skrbo, so jim rekli “hiralnice”, kjer so stari, posebno revni Ijud- piemi i, a e vodniki eritrejskih. Napačno bi namreč bilo, da pe čakali zaključka na tem sve- si, v Kongresu in drugod govori-človek mi ii, da se L: bojujeta dva naroda. Tu sc bojujeta tuj Zdaj, posebno tu v ZDA ima- jo o njej, ustaviti jo pa nihče ne v bolnici. Ko se je vrnil in poravnal vse račune, je baje zajokal: “Zdaj sem pa berač...” Ej, ej, sedanja naraščajoča inflacija je kaj požrešna koketka. Zgleda pa, da nihče ne ve in ne zna prav nastopiti proti njej, da bi jo zavrl in ustavil. V Beli hi- po jmm Evropi m v ii. CLEVELAND, O. — Po zanimivih dogodkih in ogledih na Portugalskem in v Španiji bomo odleteli v RIM, kjer bomo sprejeti v avdijenco pri sv. očetu Pavlu VI. Avdijenca bo ali v baziliki sv. Petra, naj večji cerkvi na svetu, ali pa v letnem bivališču papeža v Castel Gandol-fo. V Rimu bomo obiskali baziliko sv. Pavla (fuori di muro), potem sv. Petra “v verigah” s svetovno' znanim kipom Mojzesa, ki ga je ustvaril največji kipar na svetu Michelangelo. Obiskali bomo baziliko sv. Petra in ogromni trg-ploščado pred baziliko, ki je obdana z monumentalnimi stebri. Ogledali si bomo potem katakombe, kjer so se prvi kristjani zaradi preganjanja zbirali in zakopavali svoje umrle. Na stari Apijski cesti, ki jo je še leta 312 pred Kristusom zgradil Apollo Claudio, si bomo ogledali kapelico “Quo Vadiš Domine?” (Gospod, kam greš?) Imeli bomo dovolj časa, da si o-gledamo druge zanimivosti Rima: vodnjak de Tre vi, kavarne na Via Veneto, modne trgovine itd. — Naš hotel v Rimu je. v sredini mesta, moderen z odlično hrano in blizu neštetih zanimivosti. Iz Rima bodo odleteli v Slovenijo obiskat svojce in prijatelje, Čakali nas bodo in srečni bomo mi in oni, da se zopet vidimo. Obiskali bomo seveda najlepše predele Slovenije, Bled, Bohinj in druge lepote naše lepe Slovenije. ^ Razen dežel, ki smo jih obiskali, bomo imeli tudi priložnost ogledati si najlepšo in najbolj slikovito državo Evrope — Švico. Cez noč bomo ostali v Zueri-chu v hotelu, ki je na sami obali Zucriškega jezera. Iz Zueri-cha se bomo z avtobusi peljali v Luzern, najbolj poznano letovišče v Švici, cd tam čez Furka Pass v Zermatt, nato pa z gorsko železnico v Gornergrat in nazaj v Zuerich. Tc potovanje ni na vrat na nos, ampak je udobna tura, skrbno pripravljena, tako da bomo odnesli s seboj lepe spomine iz dežel, ki jih bomo obiskali. Se to bi pripomnil: Mesec maj je prezgoden za potovanje v južno in srednjo Evropo, ker prava pomlad v teh krajih pride šele sredi junija. Zato je ta čas za potovanje po deželah, ki smo jih omenili, najboljši. Kdor torej želi iti na potovanje, naj se že sedaj odloči! Mogoče bi kdo vaših prijateljev se nam rad pridružil. Obvestite jih o tem. Za podroben program pišite na: EXPRESS TRAVEL SERVICE 601 Superior Bldg. Cleveland, Ohio 44114 Father Raymond T, Hobart ------o------ irf@!ilavaii|@ ¥ slikali CLEVELAND, O. — Slovenska narodna čitalnica je letos stara 65 let. Ustanovljena le bila leta 1906. Od ustanoviteljev je med živimi samo še zdravnik dr. Frank J. Kern. Zadnjih 50 let ima Čitalnica svoj prostor v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. Čitalnica je bila preseljena z Glass Ave. v Slovenski narodni dom leta 1921. Ko je bilo novo poslopje dograjeno leta 1924, je bila Čitalnica preseljena na pročelje Doma, kjer je še sedaj. Čitalnica bo imela na 17. aprila predavanje. To predavanje se bo vršilo v dvorani št. 1, zraven čitalniške sobe ob 8. uri zvečer. To bo predavanje v obliki kazanja slik s projektorjem iz svetovne razstave v Tokiu na Japonskem lanskega leta. Predavateljica bo Mrs. Mrak iz Euclida. Ona je s svojim soprogom obiskala razstavo v Tokiu. Na Japonsko sta potovala skozi Rusijo, kjer sta posnela tudi precejšnje število slik, katere bo Mrs. Mrak ravno tako pokazala s projektorjem. Vstopnina bo prosta. Po predavanju prosimo poset-nike, da ostanejo v dvorani, da se medsebojno bolje spoznamo. Komentirali bomo o predavanju in drugih rečeh, kar pač nas bo zanimalo. Imeli bomo klobase, sendviče in kavo, pivo in druge pijače. Seveda, to bo pa za finančni dobiček. Josip Šircel, tajnik. CLEVELAND, O. — V domo vini smo peli v pričetku pomladi “Prišla je pomlad, čakal sem jo rad itd.” Letošnji marec je zelo muhast z vremenom. Zgodnje cvetlice, ki so oznanjevale prihod toplejših dnevov, je ponovno pokril sneg. Kljub temu, ko to vabilo pišem, so zopet vidne in upam, da jih sneg ne bo več pokrival. V Clevelandu smo srečni, da imamo več prilik posetiti koncerte slovenskih pevskih zborov; naša kultura in narodna zavednost sta še trdni in želimo, da bi se obdržali še mnogo let med nami. Z veseljem morem omeniti, da starejši vidimo še velik napredek s pomočjo mlajših. Pri zboru SLOVAN se je število pevcev pomnožilo z novimi močmi, med temi z že preteklosti dobrimi pevci pri različnih skupinah. Zopet je med nami vedno veseli družabnik Joseph Ivančič. Tako ima zbor kot v preteklosti tri brate, ki so vsi navdušeni, dobri pevci in odborniki. Zboru se je pridružil tudi znani solist Mr. Frank Plut, ki je neštetokrat nastopil na odrih “Slovenskih narodnih domov” z velikim odobravanjem občinstva. Poleg o-m eh jenih se je zboru zopet pridružil John Grabnar, ki je obenem voditelj orkestra.. Za ta koncert ima zbor večje število znanih pesmi, ki spominjajo na domovino v veselih in težkih dneh. Med temi je tudi skladba Louisa Slaka, ki bo na našem odru prvič podana. Zasluge k i z v e ž banju vseh točk gredo dirigentu Mr. Franku Vauterju, ki se trudi, da bo spbred uspešno izveden. Koncert bo v nedeljo, 38. aprila 1971, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob štirih popoldne. Po koncertu bo domača zabava; na razpolago bodo dobra o-krepčila. Za ples igra John Grabnar orkester. Vstopina $1.75. Prijatelji pesmi vsi vljudno vabljeni! Joseph Trebeč Vesti iz Slovenije Mariološki in marijanski kongres v Zagrebu Kolikor se približuje avgust, toliko bolj postajajo natančna poročila iz Zagreba, kjer bo središče Mariološkega in Mari« janskega kongresa. Skrb za Ma* riološki kongres, ki bo v Zagrebu od 6. do 11. avgusta tl., je prevzela Academia Mariana v Rimu. Bogoslovne fakultete sko-ro z vsega sveta, iz vseh pomembnejših središč, so že priglasile svoje predavatelje. ‘Priglasilo se je že 85 učenjakov. Vsa predavanja bodo sproti prevajali tudi v slovenščino. Izmed slovenskih predavateljev omenjajo tri: dekana teološke fakultete dr. Maksa Miklavčiča, prof. dr. Franca Perka in p. dr. Bernardina Sušnika, OFM. V sam znastveni odbor teološko doktri-nalne komisije bo povabljen prof. dr„ A. Strle. Koliko kardinalov in škofov pride na kongres? Gotovo je, da pridejo kardinal Seper, Suenens, Ottaviani in Carber iz St. Louisa v ZDA; verjetno pa tudi Koenig, Doepfner in Dei’Acqua. Vseh kardinalov in škofov bo o-krog 100. Najpomembnejši za široko katoliško javnost bodo zadnji trije dnevi pred Velikim Šmarnom, to so dnevi Marijanskega kongresa, ko bodo v zagrebških cerkvah slovesne marijanske tri-dnevnice. To bo ljudski del kongresa. Program bo vseboval spovedovanje, recitacije otrok in mladine, pevske in glasbene točke; jedro vsakega dne pa bo predavanje duhovnika ali laika. Glavna vsebina predavanj bo: Marija v družini, Marija in mla-ciina, Marija v krščanskem življenju. Po vsakem predavanju bo razgovor, nato pa somaševanje s škofi. Po maši bo še “tribuna mladih” o njihovih stanovanjskih problemih. Slovencem bo v Zagrebu v teh dneh dodeljena ena izmed naj-oolj veličastnih cerkva, najbrž jezuitska bazilika v Palmotičevi ulici. Glavne 1 j u d s k e marijanske slovesnosti bodo na znani hrvaški Marijini božji poti, pri Mari-ji Bistrički, 20 milj od Zagreba. Na sam Marijin praznik, 15. avgusta, bo tam ob 10. slovesno somaševanje papeževega delegata s 50 škofi in 50 duhovniki-Pri tej sv. maši bo slovenska u-vodna in sklepna pesem; slovensko bodo brali tudi 2. berilo tega praznika in slovenski bo tudi del pridige. Govoril bo eden od slovenskih škofov. Morda se bo te slovesnosti udeležil tudi sv. oče ob svojem vračanju s Poljske. Računajo, da se bo kongresa udeležilo do 200,000 vernikov, med temi okoli 6,000 slovenskih-Za Slovence, bo kakor poroča velikonočna ljubljanska “Družina”, poseben vhod na kongresni prostor z narodno zastavo, z napisi škofij in z narodnim simbolom.” Gozdni požari V prvih dveh mesecih tega R ta je bilo na Krasu in v Isti kar 150 večjih ali manjših po-ža rov. Ti so povzročali veliko ško do, ki je niti ni mogoče natant no oceniti. Zaradi velike suš zadostuje že iskra iz lokomotiv ali pa malomarno vržen ogoref da burja razpiha iskro v divja je ognjenih zubljev. Samo 21 " oruarja je bilo sedem požaro ia Koprskem in štirje na Vipav Lem. Ta dan je gorelo v Nadež ni pri Luciji, v Kampolinu, h Brdu pri Hrastovljah, pri Kom nu, v Seči nad Portorožem, u1 Serminskem hribu, v okolici Aj dovščine, Nove Gorice, v Pod nanosu in Vipavi. Tržaški nadškof Santin ostane Lani, 9. decembra, je tržašk nadškof Santin dopolnil 75 R1 Takrat je zaprosil sv. očeta; na. ga razreši nadškofovske časti h skrbi. Sv. oče pa mu je na h prošnjo odgovoril, naj še kar na dalje ostane škof v Trstu. AMERIŠKA DOMOVINA PRAN ERJAVEC: IZBRANI SPISI izgubljen mož ■!$ „t oJ 'j! c *. Po tvojih ulicah, Ljubljana, °dil sem lansko jesen. Mrzlo-eriv veter je pihal; poprejšnjo ^0c je sneg prvikrat pobelil kamniške planine in zapada-i°če solnce jih je rdečilo z zad-njimi žarki. Ko grem mimo ci-vilne bolnice, odpro se velika ^rata in štirje možje prineso ^to,- pokrito s suknom, ki je Morebiti nekdaj bilo črno. Nosačem se je neznano mudilo, 0rnaj jih je dohajala stara že-^Ca, jedini pogrebec; niti du-°vnik ni spremljal mrliča. Koga neso?” povprašam aPca, ki je zapiral vrata. Trapastega Skalarja se je Usniilii Bog ter ga je vzel k sebi.” Ko čujem Skalarjevo ime, iz-!?reletelo me jo nekako čudno. sak nesrečen človek ima neko Pravico za naše pomilovanje. esreča poveliča vsakega člo-Ve^a, tudi naj zaničevane j šega reveža, posebno če ga vidimo rtvega pred seboj; zdi se nam ^felej boljši, nego je bil moreni v resnici. V tesni krsti vi-, J10 zdaj le junaka, ki so ga ‘nagale neprijazne okolnosti in , Prašamo veliko, si je li sam lv> ali ne, radi mu podelimo ehec mučeništva. Skalar je bil meni tak mučene. > ®^°Pim hitreje in se pridružim enici. ki b , -* me je z začudenjem dedovala od strani. ste poznali ranjcega?” ^Prašam ženico, ko smo se pri- yali sv. Krištofu. Sevada sem ga poznala; saj sestre moje sin, jaz sem teta ^e8ova,” odgovori mi žena z a|opijenim glasom. rKli smo do jame, nosači so Pote 'S’aili sukno s krste, pobrali čak fosila ter so hitro odšli, ne i, aJe pokopa. Dva grobarjeva ftlu aPca ga položita v grob, jaz 8a vržern zadnje prsti, hlapca ^ob, Zasiplje^a^ in teta kleče kraj Ce a tiho moli za pokoj ran j a; Zdaj zazvoni “Zdravo ^jo”, starejši hlapec z leseno rno^ glasno angeljsko če- rni drugi mu odgovarja- naposled smo vsi molili fatv'6^611 °eenaš, da bi Bog dal JCe«tu večni mir in pokoj. sv^ je že legel na grobe, ko ^ 2 ženo zapustila pokopališče, nj eria jg bila jako razgovorna, jatje treba mnogo nagovar- ved;irada je povedala, kar je “P 9 Pjev njki Matevž je bil Gore‘ hiše Prav dobre in premožne je i,' j® jedini sin, oče mu pij ^ zgodaj, ravno ko je sto-deli^abnske šole. Ko bi bil tevv ^asa živel, gotovo bi Ma- Poti, bil zašel na tako slabe Mati njegova je bila moja Veiij.a’ dobra žena, zanj žena° Pred°bra. Njena jedina bi ^ bila, nekoč doma v far-svojega Matevža vi-§ovi,na Propovednici in iz nje-Žj0 j<.Us': poslušati besedo bo-§°Vo1-mdar sem bila pri njej. sVa a oai je o tem in vselej ^atev-v °ke od veselja jokali Vsj Z hH vedno prvi v šoli, ibecj^0sP0(lje so rekli, da ima Plate VSemi najboljšo glavo in itpei1 , Sv°'i0 i6 tucb ratl ter La st°ril po njeni želji Piel V Mmenat, akoravno ni Pokii Za ta sveti stan pravega Pozt,09’ kakor se je pokazalo • Ali mater je aerig"” 'cxn mater je pa ven-to(Ja \eselilo, da jo je ubogal, ^aterjleabat^ srečnega dne, na jej . Se je tolikanj veselila, to -tij ^ _ --- --j __________, -- PokiiL1?11,0 dano’ B°g i° j® Pr®i - Cal k sebi. latevž ostai , ^ I® P° mateidni smrti Plater8"101’ zdai §a ve® vezala iiuto ltla 2Mja, slekel je črno d, arst- ' Pr®vzel je doma gospode i2 .°’ ab vsi sosedje so rekli, 2prijenega gospoda ne bo nikoli dober gospodar. In sosedje so bili modri možje. Matevž se je kmalu spoznal z lepo mlado deklino, ki jo je presrčno rad imel, mislil je, da jo dobi za ženo. Ali ona je bila nesta-novita in omahljiva, zapustila je Matevža in vzela druzega. To je polomilo Matevža še bolj, kakor materina smrt. Zanemarjal je gospodarstvo, v cerkev ni hodil, tih in žalosten je pohajal po polji, vsi smo mislili, da se v njem kuha, huda bolezen. Jeseni pa po ajdovi žetvi mu ni bilo več doma ostati, polastila se ga je spet želja, da bi se kaj več učil. Gospodarstvo je dal v najem in šel je na Dunaj v visoke šole. Kaj je ondu delal, to mi ni znano, le to vem, da je neznano veliko denarja potreboval: kakor sneg spomladi kopnelo je njegovo gospodarstvo. Gozd za gozdom, njivo za njivo je prodal. Od gospodov, ki so ga videli na Dunaji, zvedeli smo, da je neznano učen, od njega samega pa ni bilo nobenega glasu, in vender je teklo že sedmo leto, kar je šel od doma. Kar izvemo, da je šel izpod našega cesarja nekam daleč, ljudje sami niso nič prav vedeli, kam: jedni so rekli, da je na Nemškem, jedni pa, da je na Poljskem. Nekateri so pravili, da je šel za neko žensko, ki mu je zmešala tako pametno glavo, da mu ni bilo brez nje živeti; drugi so pa govorili, da bi bil kmalu ustrelil necega grofa kaj li in da je zato, moral bežati. Takrat so mu poslali zadnje krajcarje, vse lepo imetje je zaštudiral. Od zdaj ni bilo od njega ni pisma ni poročila, minulo je že blizu dvanajst let, mislili smo, da je že davno mrtev, kar se je pred desetimi leti spet pokazal, ali kako se je izpremenil! — Komaj sem ga še spoznala, neznano se je postaral. Pravil je, da dobi tukaj profesorsko službo— ali niso mu je dali, dasiravno so govorili, da več ve, kakor vsi drugi. Revež je bil brez vsega zaslužka; česar se je lotil, povsod mu je izpodletelo. Bil je pri meni in dasitudi sama nimam veliko, vender sem mu rada dajala, kolikor sem mogla, ker je bil neznano dober človek. Prepisal mi je vse pridige od patra Joahima, ker jih rada prebiram, pa tudi sam je spisal dva ali tri, ki človeku gredo bolj k srcu, kakor marsikatera v cerkvi. Časih bi bila rada kaj zvedela iz njegovega prejšnjega življenja, pa vselej mi je rekel: ‘Teta, pustiva to, saj bi me ne razumeli, mene pa boli srce, če se zmislim nazaj.’ Zdajci mu šine v glavo, da ne more več pri meni ostati, da mu vest ne pripušča, da bi še delj časa mene nadlegoval. Branila sem mu, ali zastonj — šel je, kam? ne vem. Osem let ga ni bilo na izpregled, tudi se ni čulo o njem, kje je in kaj dela. Lansko zimo se kar nenadoma spet prikaže, ali ni ga bilo k meni, menda se me je bal. Revež se je popolnoma zapustil, bil je raztrgan in zamazan, beračil je in kar je izprosil, to je zapil — na žganji. Vedno je bil pijan. Oh, kako lepo sem ga prosila, naj gre k meni in naj se loti kacega koli dela. Ali ni me poslušal. ‘Teta, meni ni več pomagati, izgubljen sem,’ tako Vni je odgovoril. In res je bil izgubljen, pamet se mu je jela mešati; po vse noči, časih komaj za silo oblečen, taval je v najhujšem mrazu okoli. Naposled so se ga usmilili in so ga vzeli v bolnico, kjer je sklenil nemirno svoje življenje.” Toliko sem zvedel iz Skalarjevega življenja; zdaj mislim pa še povedati, kje in kako sem se jaz seznanil ž njim. G r i v š k i: ODPUST! JEM! Veliki teden se je razvlekel v neskončnost. Vsak večer trepečejo oljke na vrtu Getzema-ni, vsako noč žgo Judežev! poljubi ustne, vsako jutro prepevajo petelini pesem o izdajalcih in vsevdilj pretresajo svet divji, surovi klici: Križaj ga! Niso še izumrli Pilati, ki si umivajo krvave roke nad nedolžnimi žrtvami in s podlo masko ter hinavskim glasom izpovedujejo: Jaz sem nedolžen nad pravično krvjo! Da, veliki teden se ponavlja: kakor pred dva tisoč leti nastopajo rablji še dandanes: z biči, žeblji, kladivi, je-sihom in žolčem . . . Tudi veliki petek še ni ugasnil. Teman in krvav roma po svetu in zabija križ, na katerem se v smrtnih mukah zvijajo vsi, ki jih je drhal križala s strupenim jezikom; ostudni pljunki mažejo razbeljene obraze in podle psovke, z žolčem mešane, visijo na ugašajočih očeh, ki so Veliko ljubile... Veliko teh oči je že ugasnilo, veliki petek pa še sedaj ni ugasnil in ne bo ugasnil, dokler ga ne obsiie na sodni dan svetlo znamenje Sinu človekovega. , * >1! * Bilo je nekaj let pred drugo svetovno vojno na Primorskem, kjer so tedaj še vsemogočno vladale Mussolinijeve “črne sraj- ce.” V hribe nad Sočo je dahnila prva pomlad. Odprla je rdeče cvetove breskvam in dahnila v bele čaše marelicam in mandljem. Po Banjški planoti so za-cvete velikonočnice, zadehtele narcise in opojne jurjevke Po mehkem zraku so zabrenčale čebele in čmrlji. Bohotno so sedali na cvetne čaše in srebali iz njih sladki med. Cvetje je narahlo vztrepetalo, vejice so se zazibale, stebelca upognila in začudeno zrla za krilatimi roparicami, ki so odnašale sladki sok. Iz šole, ki je bila naslonjena na kamnito reber, so se usuli otroci. Bledi in bedni so se raztepli po kamnitih noteh ter se razgubili pri vaškem znamenju, kjer je na križu razpet visel Kristus. Na malem vrtiču, polnem narcis, je obstala učiteljica Cilka. Naslonila se je z roko na cvetočo breskev in zamišljeno zrla po otrocih, ki so se zgubljali v klancu. Zdelo se ji je, da jih spremlja na križevem potu. Vse je obsodil Pilat k smrti. Njej sami pa so zavalili težki križ: naročili so ji, naj bo rabelj. Umori naj v njih nedolžnih dušah ljubezen, omami naj jih z žolčem, pribije naj jih na križ in v tujem jeziku naj napiše na grob spačena imena, da ne bo nihče vedel, kaj so bili in čigavo kri so jim izpili. Stresla se je ob tej misli. Solze so ji zavrele iz oči in od sramu je zamižala. V temi so zrast- HaaHUifiaaEmHUESHHJSSEUHaHBEHHHraidBHHBIESnaBEEErinHaBBJHKBBEBI* •N M na Rtu n M a o 6* SAM'S DiSCOUNT WALL PIPER, . MIH & PJME CD. 6810-12 ST. CLAIR AVENUE EN 1 -1635 • • OPEN LATE EVENINGS and on SUNDAY •• LOWEST m ® E § II ¥ ® W K ft ■ 1.3 K U n n hi w « a uf v, IB a E3 BA IH IS m We Redeem and Give Eagle Stamps •• EASTER SALE ® FLOWERS EASTER LILIES ... AZALEAS ......... FLORIDA MUMS .... TULIPS .......... HYACINTHS ....... ROSES ........... Complete line of EASTER BASKETS from .... EASTER BUNNIES AND BASKETS S8^ and up TRIPLE XXX J-eg. 9.60 .. $7.65 190 lb. Sheep & Cow MANURE reg. 3.25.......$2.89 50 lb. Sheep & Cow MANURE* reg. 1.98 ...... 1 49 25 lb. Vinyl Flat PAINT, Semi Gloss ENAMEL, Hi Gloss ENAMEL Porch & Floor ENAMEL reg. 4.95 ...... $2.99 gal. PITTSBURGH HOUSE PAINT — reg. 7.95 — SPECIAL $6.88 gal. E IS tu 1» a a a m a B * GOLDEN VIGORO » reg. 4.95 ........ $4.25 35 lb. El------------:-------------—: * MILOGRANITE g reg. 3.45 ........ 2.98 50 lb. HOTSTREAM 30 gal. A.U.I. hot water heater .... $47.95 ^ 10 Year Guarantee _ - - r ONION SETS ........ 39c & up g g US*50 lbs. MICHIGAN PEAT MOSS with g E li |C iC -v ® each large bag of SCOTTS FERTILIZER, “ g LiJ © TURF BUILDER, SCUTE, HALTS or g BONUS. % j ®--------------------------------------------- b «• WISHING EVERYONE A HAPPY EASTER! •• « le črne pošasti, oborožene s koli, vrvmi in železnimi verigami. Vodil jih je Judež, prodana duša, izkoreninjenec Žovanin. Ponujal ji je srebrnike, nastavljal poljube, obetal sijajni zaslužek, prisegal večjo zvestobo on, ki zvestobe sploh ni poznal. “Samo, če jih prodaš, te otroke!”-V tisti noči ji je zrastel pogum. “Čemu si prišel?” mu je vrgla v hinavski obraz. “Zakaj z denarjem in poljubom izdajaš kri?” — Divje je zaklel in se pridušal, da se bo krvavo maščeval. Pljunil ji je v obraz in s surovo kletvino divjal po vasi. Tisto noč je Cilka nastopila svoj križev pot. čez leta ga je popisala v dnevniku. Povest trpeče duše je v njem, ki je bila mučena do smrti. * * # V verigah. — Pozna noč v aprilu. Dež. Na šolskih vratih sem čula razbijanje. Vstahem, se hitro oblečem in zakričim v vežo. Vrata so se vdala. Zasvetile so se električne svetilke. Žovanin je pripeljal črno druhal. Skočili so vame, zvezali so mi roke in me vlekli čez klanec do ceste, kjer so me vrgli v avto. Iz hiš so gledali preplašeni vaščani. Nihče se ni potegnil zame — vsi so me zapustili. “Zločinka, vlačuga, izdajalka!” je črna drhal vpila nad menoj. Med psovanjem in kletvino so me še v temi privlekli v mesto. V ječi. — Celica 52. Na tleh cement, slamnjača v kotu, ubito, zamreženo okno. Tri mesece strašnih bridkosti, mučenja, gladu,- psovk in naj ostudne j šib ponižanj. Edini pogled na nebo skozi zamreženo okno. Šest korakov gor, isto nazaj, dan za dnem. Niti perila mi niso zamenjali. Pred sodniki. — Grozno jutro v juliju. Zvezano so me vlekli na zasliševanje. Zahtevali so, naj priznam, da sem hujskala ljudstvo, k uporu, navajala starše, pohujševala otroke. Pomolili so mi zapisnik, da ga podpišem. Odklonila sem energično. Šibah so me, stiskali prste, da je kri privrela izza nohtov. Vso bledo in onemoglo so me vlekli v celico. Čez dva meseca so me obsodili. Najeli so krive priče, za glavno pričo so vzeli Žovanina. Vsak zagovor je bil odveč. Obsojena sem bila na triletno kon-finacijo na otokih. Križev pot. — V septembru. Sedem so nas na noge vklenili v verige. Z vlakom smo se vozili dva dni. Ni ga bilo Cirinej-ca na tej strašni poti, zaman sem iskala Veronike. V vročini in smradu so nas izkrcali na otoku. V grobu. — Tri leta tako rekoč živa zakopana med mrko zi-divje. Velika vrata z močno stražo so zapirala izhod. Iskreno sem si želela smrti, ker nisem zmogla počasnega umiranja. V pesku na dvorišču sem računala mesece in dneve. Počasi, počasi je prišel zaželeni dan. Vrnila sem se nazaj. Križanje. — Zopet doma! A ostala sem osamljena — kot gar-jeva ovca! Vsepovsod prezirljivi pogledi, očitajoče oči, sumljivo šepetanje. Nekega dne sem pa razločno čula glas: “Lovača!” HOČE PROST RAZGLED — Neki neznani nasprotnik obcestnih oglaševalnih desk je ob cesti U. S. 2 pri Monroe v Michiganu v nekaj nočeh podžagal in podrl nad 30 takih desk. Na sliki vidimo eno izmed njih na tleh. Mož je vsekakor hotel imeti nemoten razgled po pokrajini. Takrat so mi zadali v srce sulico. Obraz mi je ovenel, oči so ugasnile, le srce je kričalo: “Beži! Uidi!” Ponoči v strašnem dežju sem ušla čez mejo. Šest mesecev sem trkala po vratih in iskala službe. Odrivali so me in mi brezčutno metali v obraz: “Kaj vam je bilo vsega tega treba! Ostali bi na svojem mestu in se prilagodili!” Takrat je sulica prebodla moje srce. Končno so me šolske sestre sprejele za pomožno učiteljico. Živim v samostanu in poučujem punčke. Šola stoji na deželi med drevjem in cvetjem. V dveh letih so se zacelile rane. Z vso ljubeznijo sem zajela mlade otroške duše. “Kje ste doma, gospodična?” me vpi’ašujejo. Ko odgovarjam, se mi trese beseda in skozi solze gledajo oči na kamnito pobočje nad Sočo, kjer otroci vsak dan doživljajo veliki petek ... O svojem velikem petku pa molčim. Saj ga nihče ne razume. Lansko leto je bila na potu Velika noč. Zvončki so že pozvanjali in trobentice so ji pele v pozdrav. Iz krajev ob Soči je prišlo v samostan dekle. Zdelo se mi je, da je z njo prišla tudi moja Velika noč. Pred vrtom sem jo srečala, toplo sem jo pozdravila in povpraševala o krajih, kjer gostuje veliki teden. Nekam čudno me je motrila in počasi, boleče in grenko pripomnila: “A, vi ste tista . . . ! Saj so veliko govorili o vas!” Na cvetno nedeljo so sestre začele tajno šepetati. Opazila sem, da se me ogibljejo. Naslednji dan sem opazila celo med učenkami v šoli čuden nemir. “Kaj je, Anica?” sem vprašala naj večjo. “Jaz pa nekaj vem!” je odgovorila. “Kaj pa veš?” “Nekaj grdega!” je odgovori la. Po dolgem oklevanju je vrgla besedo: “Vi, gospodična, ste bili nesramnica, zato so vas zaprli!” Razred se je razgibal: “Tudi me vemo!”’ Strahotno me je zbodlo v prsih. Pred menoj je vstala Golgota, sem od Soče so jo zanesli, da bi me križali do smrti. Od tega dne sem si želim samo smrti. * * * Na tej strani se dnevnik konča Kar se je zgodilo v naslednjih dneh, bi moralo biti zapisano le s črno krvjo. Na veliki petek so zakrili okna v kapeli. Blede sveče so gorele pred božjim grobom in svetile v temne klopi. V predzadnji klopi so našle sestre mrtvo Cilko. Pred seboj je imela knjigo. Kristus križani je bil narisan na njej in pod njim so bila zapisana “Očitanja”: “Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, s čim sem te razžalil?” — Ob koncu pa je bila z velikimi črkami napisana beseda ljubezni: “Oče, odpusti jrm, saj ne vedo, kaj delajo!'” Na Veliko noč so pokopali gospodično Cilko. Veliko rož in solz so ji nasuli na grob. Velikega petka pa le niso pokopali. Še vedno hodi okrog in išče svojih žrtev . . . Velika nedelja Priroda, kje li skrivaš plašč svečani? Nc slišiš pesmi velike nedelje? Zahvala vre iz nje, vrisk in veselje... Prisluhni v sveti dan, ne stoj ob strani! Gospod nebes in zemlje zmago svojo praznuje poln moči in veličasti — šc križ ves svet v Njegovi je oblasti, ki je na Golgoto grenil mu hojo. Eh sam je spev Gospodovo vstajenje! Kot rože rdeče se bleste mu rane... Pred nami poveličan gre v življenje. Naj v srca naša razbeljena kane krvi Njegove kaplja v odrešenje, fla bodo krivde nam pa njej oprane. Ljubka Šorli 8 Več upanja na Dunaju? DUNAJ, Avstr. — Pretekli teden sta se tu delegaciji ZDA in ZSSR začeli dogovarjati mimogrede o obnovi in izboljšanju “vroče” linije, ki veže Washington in Moskvo za takojšnje neposredne reševanje mednarodnih in medsebojnih vprašanj, ki bi utegnila postati nevarna za mir. To linijo so vzpostavili po znani kubanski krizi v času predsednika J. F. Kennedyja. Razgovori SALT so bili pretekli teden omejeni zaradi odhoda glavnega sovjetskega zastopnika V. Semjonova na 24. kongres Komunistične partije ZSSR. Dotlej so potekali stvarno in nekateri viri v WashingtonU trdijo, da je upanje na njihov uspeh porastlo in da lahko Ni-xonovi kritiki “dožive presenečenje”. ---—o------ Pohiteti se mora A: “Kam pa tako hitiš s to škatljo?” L. Klobuk za svojo ženo nesem in če ne pohitim, se utegne moda spremeniti...” female Help Wanted Cook wanted for Twentieth Century Lanes, 5 hours a day, 5 days a week, from Monday thru Friday, 9:30 to 2:30. Call for interview: KE 1-8818 ________________ __ (77) dobijo delo Iščemo kuharico po 5 ur na dan in 5 dni na teden, Jd ponedeljka do petka, od 9.30 dop. do 2.30 pop. Twentieth Century Lanes. Kličite za sestanek: KE 1-8818 (77) Moški dobijo doio Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj, linijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6A17 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103 _________________(x) MALI OGLASI V najem Oddamo 3-sobno stanovanje s kopalnico starejšemu moškemu, ženski ali zakoncema. Vprašajte na 1060 E. 61 St. _____________________ -(70) Off E. 185 St. 2 bedrooms and bath down, 1 bedroom up. Make offer. GEORGE KNAUS Real Estate 483-9300 ____________________(7,9 apr.) Naprodaj Delikatesen je naprodaj v St. Clairski okolici. Kličite 361-3037 ali po 6. uri 391-9708. ________ _ -(70) Rojaki pozor! Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, pleskanje, preureditev sob, zunanja stopnišča, vodovodne napeljave. Poceni in dobro. Kličite 361-8428. — (7,9 apr) NAPRODAJ Prodam portret Dr. Antona Korošca, bivšega voditelja Slovencev (slika Toneta Kralja— 28x23 in.) Mira Maček, 1430 California St. #7, San Francisco, Calif. 94109 Lastnik proda ali odda krasno zidano hišo ob jezeru, v odličnem stanju, 3 spalnice, 2 kopalnici, priključena garaža, 3x predeljena klet, izdelano podstrešje, krasno zasajen vrt. Za ogled kličite: 451-8166. X(MWF) KUPUJTE VELIKONOČNA ŽIVILA, OBLAČILA m OBUTEV PRI NAŠIH SLOVENSKIH TRGOVCIH. Svoji k svojim! »JLEXANDRE DUMASt Grof Monte Cristo im _ _ ^ ^ ^- Ja jj jh jg ■ Ji “Imam več kakor metreso,” pravi Monte-Cristo, “namreč robkinjo. Vi najemate svoje me-trese po gledališčih, jaz sem si kupil svojo v Carigradu; to me je sicer veljalo več, toda zdaj tudi v tem oziru nimam vzroka, da bi se česa bal.” “Toda pozabljate,” pravi Debray smeje, “da smo, kakor je' rekel kralj Karol, prosti po imenu in naravi in da je vaša robkinja v trenotku, ko je stopila na francoska tla, postala prosta.” ! “Kdo ji to pove?” vpraša Monte-Cristo. “Vraga, prvi človek, s katerim bode govorita.” “Govori samo svoj materin jezik.” “O, to je kaj drugega.” “Toda ali jo bodemo vsaj videli?” vpraša Beauchamp. “In ali morda nimate samo mutcev, ampak tudi evnuhe?” “Pri moji duši, ne,” odvrne Monte-Cristo; “tako daleč v orientalizmu ne grem. Vse, kar je okoli mene, me lahko vsak trenotek svobodno zapusti, in ne potrebuje potem niti mene niti koga drugega. To je morda vzrok, da me nihče ne zapusti.” Že dolgo so bili pri desertu in smotkah. “Moj ljubi,” pravi Debray in vstane, “pol treh je; vaš gost je zelo ljubezniv, toda človek mora zapustiti tudi najboljšo družbo, pogosto celo, da pride v slabšo; vrniti se moram v ministerstvo. Povem ministru o grofu, in izvedeti bodemo morali, kdo je.” “Pazite,” pravi Morcerf, “kajti to se ni posrečilo niti najzvitej-šim.” “Bah, tri milijone imamo za policijo; sicer je res, da so izpla- CHJCAGO. ILL FEMALE HELP SWITCHBOARD TYPIST Plug board, one position. PBX. Full time Salary commensurate with ability. Company benefits. Nr. Loop Call Mr. Lane TA 9-0610 (69) HOUSEWIVES AND MOTHERS Home and family come first. Earn $30, one evening! $60 for two. No collecting, no delivering. Car needed 246-0504 or 246-0547 (68) PUT A LITTLE FUN IN YOUR LIFE Demonstrate for Fashion Wagon. No delivering or collection. Pay is great, free wardrobe. Call 815-838-30<68 or 312-627-2396 (68) REAL ESTATE FOR SALE St. larcissus 7 rm. Stone & Brk. Georgian overlooking woods, 45’ lot. 3 bdrms, 2% baths, sep. din. rm. 14 x 17’ pan. fam. rm. w/cabinets & desk, new kitchen, w/ built-ins. 2te car brk. gar. w/door operator - new landscaping, rec. rm. in bsmt. Close to shops and all trans. By Owner 774-4154 IMMED. POSS. 6 rm. brk. bung. 3 bdrms., 1% baths, Ige. kit. w-pantry, full bsmt. & full attic., 2 car brk. gar. Vic. 60th & Francisco. Call owner for appt. 476-3952 BUSINESS OPPORTUNITY OPPORTUNITY Grocery-School store with 4 rm. apt.; in rear. 6 rms. 2nd fir., 3 rms., furnished 3rd fir. Irving-Ashland area CALL 327-5112 čani skoro vedno že naprej, toda to ne škoduje: kakih petdeset tisoč frankov vendar le še lahko porabimo v ta namen.” “In če izveste, kdo je, mi povejte.” “To vam obljubljam. Na svidenje, Albert! Najudanejši sluga, gospodje!” In Debray odide ter pokliče svoj voz. “Prav,” pravi Beauchamp Albertu, “v zbornico sicer, ne grem, a svojim čitateljem lahko ponudim boljše čitvo kakor Danglar-sov govor.” “Prosim in rotim vas, Beauchamp,” pravi Albert, “ne napišite niti besedice! Ne jemljite mi zasluge, da ga predstavim in dam o njem potrebna pojasnila. Toda ali ni nekaj posebnega?” “Več kakor to,” ju prekine Chateau-Renaud. “Resnično je jeden izmed najizvanrednejših ljudij, kar sem jih videl. Ali greste z menoj, Morrel?” “Dovolite mi samo, da dam grofu, ki je bil tako dober in nam je obljubil obisk, svojo posetnico: ulica Meslay, štev. 14.” “Bodite prepričani, da se ne izneverim svoji besedi,” pravi grof in se pokloni. Maksimilijan in baron Chateau-Renaud se priporočita ter ostavita Monte-Crista in Mor-cerfa sama. III. Pri Morcerfovih. “Gospod grof,” pravi Albert, ko ostaneta z Monte-Cristom sama, “dovolite mi, da pričnem izvrševati svojo ulogo vodnika s tem, da vam pokažem stanovanje pariškega mladeniča. Ker ste navajeni italijanskih palač, bo za vas študij preračuniti, s koliko kvadratnimi čevlji prostora se lahko zadovolji mlad Parižan, katerega stanovanje se ne smatra baš za najslabše. Ce prideva iz jedne sobe v drugo, odpreva okna, da se navžijete svežega zraka.” ■> Ker je Monte-Cristo obednico in salon v pritličju že poznal, ga pelje Albert najprej v svoj atelier, ki je bil, kakor je čita-telju že znano, izmed vseh prostorov njegovega stanovanja njemu najljubši. Monte-Cristo je bil zmožen ocenjevati vse predmete, ki jih je nakopičil Albert na tem prostoru. Stare škrinje, japonski porcelan, orijentalske tkanine, beneško steklo, orožje iz vseh dežel sveta, vse mu je bilo zna- CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY no in na prvi pogled je spoznal njihov izvor, starost in domovino. Morcerf je menil, da mu bode moral še razlagati, a nasprotno je bil on, ki je izvedel od grofa mnogo novega iz arheologije, mineralogije in naravoslovja. Vrneta se v prvo nadstropje. Albert pelje svojega gosta salon, katerega stene so bile pokrite z deli modernih slikarjev. Albert je upal vsaj to pot, da pokaže tujemu popotniku nekaj novega; toda v veliko njegovo začudenje imenuje ta, ne da bi iskal imena, ki so bila deloma označena samo z začetnimi črkami, na prvi pogled slikarja vsake slike, tako da je bilo lahko spoznati, da ni vseh teh umetnikov samo poznal, ampak jih tudi študiral. Iz salona odideta v spalnico, ki je bila zajedno vzgled elegance in resnega okusa; tu je pozdravljal vstopivšega jeden sam portret, ki ga je slikal Leopold Robert in ga je obdajal okvir motno zlate barve. BEAUTY SALON — Mod. fully equipped 5 stat. shop. Well establ. Same owner 12 years. Priced for quick sale. Call owner for appt. at 762-2453 or BI 7-7777. (68) COMPLETE coin operated laundry and dry cleaning facility. Excellent condition. Must be moved. Will not separate. $17,500, 312-439-6258 or 815-339-2666 or write Box 973, Granville, 111. (68) REAL ESTATE FOR SALE 2 bdrm. Georgian — Mod. kit., 1% baths, fin. bsmt. w-bar, pool-patio, 2 car gar. By transferred owner. Lo $20’s. Call 445-1762 before noon or aft. 6 P.M. (68) REAL Country Living — 40 mi. N.W. of Chgo. Lge. 2 bdrm. Lake front wooded area, pvt. subdivision, pvt. beach. Upper $20’s. Illness forces sale. Call owner for appt. 566-0463 (68) Ta portret vzbudi takoj pozornost grofa Monte-Crista, kajti pohitevši proti njemu, obstoji po treh korakih pred njim kakor zraščen z zemljo. Slika je predstavljala mlado, pet-do šestindvajsetletno ženo z zagorelim obrazom in žarečim pogledom; oblečena je bila v slikovito obleko, kakoršno nosijo ženske pri katalonskih ribičih, rdeč in črn telovnik, v laseh zlate igle; gledala je na morje, in eleganten profil se je odbijal od dvoj natega azurja valov in neba. Poltema, vladajoča v sobi, provzroči, da Albert ne opazi smrtno blede barve, ki je legla na grofova lica, in nervoznega vstrepetanja njegovih prsij in ramen. Trenotek molčita in pri tem gleda Monte-Cristo nepremično na sliko. “Tu imate lepo metreso, grof,” pravi končpo Monte-Cristo s čisto mirnim glasom; “in ta obleka, najbrže s kake maškarade, ji pristoja, da je veselje.” “O, gospod grof, to je grozna zmota,” pravi Albert, “in če bi videli v tem mojem svetišču ra-tega portreta še ■ kakega zun bi si nikdar ne mogel oprostiti, da sem jo zakrivil. Vi moje matere ne poznate, gospod; ona je, ki jo vidite v tetm okviru. Pred kakimi šestimi ali osmimi leti se je dala tako slikati. Ta obleka je iznajdba njene domišljije, tako vsaj mislim, in podobnost je tako velika, da se mi zdi, da vidim pred seboj svojo mater tako kakor je bila leta 1830. Grofica je dala slikati ta potret v grofovi odsotnosti in gotovo mislila, da mu pripravi z njim ob povratku veselo iznenadenje; toda čudno, da temu ni bilo tako; portret mojemu očetu ni ugajal, in njegova vrednost — kakor vidite, je to delo čarovniškega čopiča Leopold Robertovega — ni mogla ublažiti antipatije, ki jo je čutil do njega. Med nama rečeno, moj ljubi grof, gospod Morcerf je jeden najuglednejših pairov v Luxem-bourgu in znan general, toda ne baš dober poznavatelj in velik ljubitelj umetnosti; drugačna je moja mati, ki med drugim izvrstno slika in se, ceneč to mojstersko delo dostojno, ni mogla ločiti od slike ter jo je dala meni, ker tu vsaj ne pride tako lahko pred očetove oči. Pozneje bodem imel tudi čast, pokazati vam potret svojega očeta, ki ga je slikal Gros. Oprostite, da vam govorim o rodbinskih zadevah; toda ker mi bode čast, predstaviti vas grofu, vam povem to zato, da ne pohvalite morda te slike v njegovi prisotnosti, sicer pa vpliva slika jako slabo, kajti redko pride moja mati k meni, ne da bi postala otožna, in še bolj redko pogleda sliko, ne da bi se zjokala. Sicer je bil pa oblak, ki je prevlekel ob nastanku te slike jasno nebo zakonskega življenja mojih starišev, jedini te vrste, in dasi sta omo-žena že nad dvajset let, je njuno razmerje še vedno tako kakor je bilo prvi dan.” Monte-Cristo vpre kratek pogled na Alberta, hote videti, če imajo morda te besede kak poseben namen; vendar je bilo oči-vidno, da jih je govoril mladenič v popolni odkritosrčnosti svoje duše. “Zdaj,” pravi Albert, “ste videli vse moje zaklade, gospod grof. Dovolite mi, da vam jih kljub temu, da niso vredni kaj posebnega, dam na razpolago; bodite tukaj kakor doma, in da vam bode pri nas bolj ugajalo, bodite tako dobri in me spremite h gospodu in gospej Morcerf, katerima sem povedal neprecenljivo uslugo, ki ste mi jo izkazali v Rimu, ter jima naznanil, da me kmalu obiščete; in onadva nestrpno pričakujeta trenotka, ko jima bode dano, da se zahvalita rešitelju svojega sina. & 95 05 0! M 91 $ 0 91 91 M 93 METROPOLITAN OPERA APRIL 2G THRU MAY I IN CLEVELAND PUBLIC AUDITORIUM TICKETS NOW ON SALE! <; $ ITM SC Tr ftk 89 tfl E' I r!T A HU šk RB1? HS A '< | Apt. 30. Eve. AIDA !> May 1, Mat: MADAMA BUTTERFLY.' Mav 1. Eve: DON GIOVANNI ;[ < > ! I !’Apr. 26, Eve: CARMEN Apr. 27, Eve: WERTHER ŠApr. 28, Eve: LA PERICHOLE ! .Apr. 29, Eve: RIGOLETTO ;! PRICES: $2.50, $4. $5, $6, $7, $8, $10, $11, $12, $16 (No Fax) Knabe Piano used Exclusively Librettos on Sale Open 9:30 A.M.-5:30 P.M. uuicuus ui. o«.D »..ou« r.«...v ««« ***%%%%%%%*****%%%%*%**%%%%%%*%%*%**%%*%%*%%**%%%%*%** KNEŽJA DVOJICA — Knez Ranier in kneginja Grace na televizijskem jestivalu v Monte Carlu v kneževini Monako. 05 05 05 a^ 05 6 05 0! 05 ZENO A. ZAK ŽELIMO SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM DRAGIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, ZLASTI TISTIM, KI SO NAS POČASTILI S SVOJIM ZAUPANJEM 60 r 60 r 60 & 60 K? 9! $ 95 $ % 05 05 0! 63 91 a-fj 95 POHIŠTVO - GOSPODINJSKI STROJI PRI NAS JE VELIKA IZBIRA KUHINJSKIH IN DRUGIH GOSPODINJSKIH STROJEV — IMAMO NAJLEPŠE POHIŠTVO IN OPREMO ZA VSE STANOVANJSKE SOBE. Oglejte si našo zalogo — po domače se bomo pogovorili — z veseljem Vam bomo postregli, kakor boste želeli. Se boste sami prepričali, da dajemo odlično blago po zelo zmernih cenah. VOŠČIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 0! e 05- 6202 ST. CLAIR AVENUE Phone: EN 1-3634 MR. IN MRS. JOHN J. SUSNIK IN SINOVI 03 $ 03 SLOVENIAN COUNTRY HOUSE 05 1401 E. 55. St. EN 1-8974 01 43 0 *13 0 /3 0 43 0 43 0 43 VSEM NAŠIM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO PRAV SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE FRANK STERLE Iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost, priporočamo se za bodoče. Točna in prijazna postrežba. OB SOBOTAH IN NEDELJAH ZVEČER PLES. 10 K i i l § S0 i? 0 0 43 0 0' 43 0 0 43 0 43 0 41 0 0 43 0 41 9 0 43 0 Vesele velikonočne praznike želijo Best Wishes for a happy, blessed Easter holiday CARL G. OPASKAR, M.D. ZDRAVNIK DR, VINCENT OPASKAR ZOBOZDRAVNIK 6402 St. Clair Avenue HE 1-4114 FRANK V. OPASKAR ODVETNIK — ATTORNEY AT LAW Office 771-4304 Hippodrome Bldg. Res.: YE 2-9803 ZAK-POGREBNI ZAVOD- ZAKRAJŠEK % •S a 0 0 0 NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI 6016 St. Clair Avenue ENdicott 1-3113 41 0 43 0 43 0 43 0 41 0 0 43 0 M 0 43 0 41 0 41 0 43 0 & 0 43 0 41 0 M 0 43 0 43 0 43 0 0 43 0 43 0 41 0 43 0 43 0. 43 0 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKA t V ST. CLAIR HARDWARE LADDIE PUJZDAR - JOE VERTOCNIK PLUMBING SUPPLIES - TOOLS - HARDWARE LOCK KEYS - ELECTRICAL SUPPLIES - PAINTS I $ t 7014 St. Clair Ave. UT 1-0926 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI JEROME A. BRENTAR, Manager EUR0PA TRAVEL SERVICE 911 E. 185 St. Phone: 692-1700 l VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI 43 0 43 0 L & M TOBACCO AHD CANDY CO. M ^3 JOHN E. LOKAR, lastnik 784 East 185th St. KEnmore 1-8777 CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO