Uto UL Mg 107.
CeTnGR
Ceno Din rso
1 LUmfa vsak daa HH^M, 1svi*b*I aeftftll« la pranlk«. — f—aratt: do 30 peti: I 2 D, do 100 vrst
2 J 50 p, večji fnserati petit vrata 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po doga-voru. — inseratni davek posebej. — wH«r—akl Isrttf1' ve!;s letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
■i ■     UpravnUtvo: Knailova sdlea Stav. 5, priUićie. — Telefon Stav. 304.
■ ■     Ur«4mistvo: ZasHova sdlea it. S, I. nadstrople, — Telefon siev. 34,
■C     PoitniM platana v gotovini«
^taite. *:akor sa iniarao v našem političnem življenju že dva meseca, se že ne more več imenovati samo izredno, marveč je pc čolnoma nenormalno. Pre-baiamo iz krize v krizo; ko se rešuje ena kriza, je vsakdo že vnaprej skeptičen o nienem izidu in ko se re»i. je vsakdo nverjen. da mora v kratkem nastopiti nova. V taki politični lugatL kakor sedaj, nismo bili že davno in komur je že jasno, da je treba najti izhcda iz te nevzdržne situacijo ra drugačen račin, nc^o s>e prakticira zadnja dva meseca.
Vse se je koncentriralo na borbo v politični areni. Pri tem moramo na žalost konstatirati, da ne ere za politieric' načela, različna politična na7i-a:;ia o sffclaa?;rf!i problemih z gospodarskega, socijalnesa ali kulturnega ah* kakega drugega področja, marveč za čisto poli-tićn-, strankarsko ali cek> osebno politične spore. Moralna vrednost naše notranje politične borbe se vzpričo tega še zmanjša.
Tak raein političnih 1 oje v more drŽavi in njenemu notranjim razvoji! samo škodovati. Kronika našega sedemletnega življenja v nacijonalni drža\i nam to škodo le preočitno in prezgo-vorno demonstrira. Vsa pozornost političnih strank se obrača na medsebojno boroo, ki je v svoji notranji vsebini izredno brezplodna. Popolnoma se prezre, da politične stranke zanemarjajo, — kaj, zanemarjajo, — da sploh ne poznajo nikakega stvarnega dela. Baš te dni so vložile gospodarske korporacije memorandum, ki opozarja politične vodje na dejstvo, kako trpi radi stalne politične krize gospodarsko živl'enje v državi in finančni ugled države v inozemstvu. Dalje se ravno sedaj obravnava novi kazenski zakon, ki je ena najvažnejših osnov modernega sodstva in ki posega dan na dan najgloblje v javno in zasebno življenje vseh državljanov. Toda kako se obravnava; vse se vrši na hitro, komaj par redkih strokovnjakov pozna podrobneje njegove probleme in ima o zadevi tehtno utemeljeno, po teoriji in preizkušnji podprto naziranje Večina obravnava zakonski osnutek lahkomiselno in brezbrižno, osiijajoč s svojo pozornostjo ves čas drugod, pri nesrečnih javnih in zakulisnih političnih aferah, intrigah in prepirih. In tako se bo bržkone zgodilo, da bomo dobili zopet nov zakon, ki bo sestavljen naglo m površno in ki bo takoj po uzakonitvi potrebo\al temeliite pre uredbe.
To je naš fatum. Prav na tak način smo dobili tiskovni zakon, tako smo dobili uradniški zakon, na podoben način se obravnavajo stvarni problemi prosvetne in socijalne politike, enako površno in nestrokovnjaško se sestavljajo trgovske pogodbe s sosednimi državami. Politika absorbira vse sile, stoji v ospredju pozornosti; tam kjer jc zares treba stvarnem, strokovnega dela. vlada stagnacija. Odtod izv-ra naše zlo.
Po sveta moderne Evrope se ču ejo uničujoče obsodbe sodobnega parlamentarizma in nasproti njemu se postavka misel na diktaturo kot manjše ali celo kot ideal. Mi prež vljamo najhujše slabosti parlamentarizma in se brez uspeha ozira ni o po možnosti ozdravljenja Vidimo, da imamo vm preveč politikov, a tako strašno malo strokovnjakov, to se pravi strokovnjakov, ki bi HiII na potrebnih mestih in bi 5me! ,_rener» na Potek n >tranicga raz\ oja v potrebni meri. Vedno očitneje pnsta.'a. da bo treba naj* i pota in sred-tstva, ca se v državni zakonodaji zagotovi strokovnjakom primerna beseda, Mcer nas prevelika množica profesionalnih politikov zaduši in pokoplje v brezmejni in brezkončni močvari samo-političnega boja.
ITALIJANSKO POSOJILO RUMUNIJI
— Beograd. 12. rru:a. Iz BukareŠie 5jv'a;o: Ministrski predsednik general Averesca je sporoči! ministrskemu svetu, da ;e italijanska vlada od -brila Rumunski fcosojBo v znesku 200 milijonov lir. To pc~ motijo se ima deioma porabiti za stabiii; a-t romunskega ieja, deloma pa v inve-I -kes /rlie. Posojilo se trna piačati v freku 10 odnosno 15 le: ter »z nbrestuje fc 6%. lo posojilo je Romunija dobila brez vsake garancije. Italijanska vlada je obenem sporočila, da je prfprav'jena posredovat! pri italijanskiu bankah, da se dovoli Romunski s3 drugo večje državno posojilo.
-- Bukarešta. 12. ma;i Itai jonska vlada je pristala na posojLo 200 milijonov lir, ki ga romunska država najame v Italijj za siabilizacijo romunske vaiute.
Danes zjutraj ob 1. ie Hmuii£sEiioti zra-hopSou „tlorge" dosegel seoeraitečaj. — Byrd ga je na poleta spremljal le eno uro
— Berlin« 12. maja. Iz Kingsbaya ;avljajo. da je »Norge« včeraj ob 10.10 odplula na severni tečaj. Neko ameriško kino-podietjp se je odločilo, da posname za fiiin polet »Norge« na sever ni tečaj. Nabavilo si je poseben aeroplan, kj leti s hitrostjo 210 km r.a uro. Aeroplan vodi norveški pilot m njegov sopotnik je spreten ameriški kinoopera-ter. Podjetje je posnelo prihod »Norge* na Svalbard in od tu premija »Nor ge« dve uri proti severnemu tečaju.
— Berlin. 12. maja. »Berliner Ta-
geblatt« javlja danes iz Kingsbaya: Zrakoplov »Norge- šteje 14 mož popadke. Seboj ima 6200 utrov bencina. Obremenjen je do skrajnosti »Norge« so je z veliko težavo dvignila v zrak in je počasi odplula proti severa. Ame-rikanec Byrd je s svojim Fokkkerjem spremljal ?>Norge« eno uro daleč ter se nato povrati v Krnsbav. Amundsen je rred odhodom izjavil, da mu ne gre toliko, da pristane prav na severnem tečaju, marveč mu je za to, da raz šče doslej še nepoznane dele severnega tečajnega ozemlja. Na vprašanje, koliko časa bo trajala njegova ekspedicija na severni tečaj, je Amundsen odgovoril, da je to odvisno prvič od vremena in drugič od sposobnosti zrakoplova »Norge«. Seboj ima živil za dva meseca. Amtmdscnova ekspedicija bo trajala do 14 dni. Vreme je izredno lepo in jasno.
V Oslu so sprejeli brezžično poro-
čilo »Norgez. ki pravi »Smer proti se-verozapadu. Na krovu vse zdravo!«
— Osk>. 12. maja. Iz Kingsbava javljajo, da je »Norge« točno ob 10.10 dopoldne včeraj cupiuia na severni tečaj.
— Newyorlc \2. maja.   P rezident
Coolidge je prisrčno čestital Bvrchi radi posrečenega poleta na severni tečaj. Med drugim je Coolidge izjavil: »Dejstvo, da se je polet izvršil brez vsake nezgode, dokazuje velik napredek, ki ga je napravila Amerika v zrakoplovstvu«.
— Pariz. 12. m lja, «Havas» javlja danes iz Osla: *Norgc» je nehaj minut pred 1.30 zjutraj preplwa severni tečaj.
— Lofld n, 12. maja. Po bre ž čni vesti s K ugibava <e AT.ur.d en danes zjutraj srečno dc segel leverni tečaj. Zrakoplov ni prisil, ampak se je spustil kolikor mogoče nfziio. da se omogoči opazovanje. Podrobnejših vesti še ni.
— OsP, 12. maja. Padli na zrakoplovu «Norge» javlja, da je Amundsen srečno dosegel reverni ečai, kamor je prispel danes ob 1.29. Vrerre ves čas zelo ugodno. Zrai plov krož-nad severnim tečajen *n fcJ-e urm^ruo oporišče, kier b5 se spus H. — Vest o Amundsenovem uspehu se je hitro razširila po Norveški. Javnost je zelo navdušena, ker so Armindsenovi roja\i prepričani, cia bo niegova ekspedicija končno pojasnila zagenetico severnega tečaja.
učevai.   kako  bi bilo mogoče doseči
sporazum   z ostalimi parlamentarnimi
skupmamd  glede sestave preiskovalne
parlamentarne komisije.
«
— Beograd, 12. ma.va. Danes ob 10. dopoldne otvoTjena skupščinska seja je bila nenavadno montona m slabo obiskana. Narodni poslanci se po večini zadržujejo v Jeuloariih m svojih klubih. Med radikali vlada napetost. Skupščatia postaja nervozna in vsi z največjim zanimanjem pričakuie'O petkove seie, ko se prične kornpcijska debata.
Po sprejetem ^pfsr^ku o zadnj! seji m končanih iormainostih .ie skupi wina danes pričela razpravljati o 14 poročilih odbora /.a prošnje in pritožb j. Skupščinski predsednik ie odredil, da zbornica poimensko glasujte o vsaki prošnji, odnosno priiozb!. Od opozicije je v zbornici navzočih le oko-1 10 poslancev. Skupščina je vsa poročila z večinoma glasov sprejela.
Prihodnja seja se vrši v petek ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu sta nujni interpelaciji samostojnih demokratov dr. Giiso-gona m tovarišev ter Ljube Davfdovfca in tovarišev, ki se nanašat; na znano korup-cijske afere.
Začetek pogajanj v Ansiijl
Stavkujočim zmanjkuje denarja. — NeoHeiielna pogajanja že vrše, oficijelna se začno danes. — Vlada je zaplenila
denarne podpore.
uošls
Borba za volilni mandat
Radićevci z gotovostjo računajo na razpust Narodne skfipičme. — Po njihovem mnenju more dobiti volilni mandat le g/ Ljnba
Jovanovič.
— Beograd, 12. maja. Iz Zagreba prihajajo infoimacije. da so v krogih Hrvatske seljaške stranke prepričani, da bo edini izhod iz sedanje kaotične situacije razpust Narodne skupščine in nove volitve. V tem oziru je zanimiva informacija, ki jo objavlja današnja "Politika*. Vodilni krogi HSS računajo — poroča «Politika» — da se politična kriza razvije v tej smeri, da pride končno do volilne vlade. Izključujejo pri tem možnost, da bi vodilni mandat dobil g. Pašić, marveč računajo z go» iovostjo na 10, da dobi mandat t*. Ljuba Jovanović. V tem oziru bo odločilna seja radikalnega kluba, ki se vrsi jutri, v četrtek. Na tej seji bo dobil Ljuba Jovanović dovoljno število pri* stašev, tako da si bo zasigural volilno vlado s pomočjo hrvatske seljačke stranke in še neke druge opozicijonal* ne stranke, ki bazira na ideji sporaz* uma (Davidovićevi demokraii?). Gle« de g. Uzunoviča trdijo radićevci. da je on in el le pogojen volilni mandat, to je samo za slučaj, da njegova vlada v skupščini izve J   debato o interpelaci*
j Ji pi:de korupcije. Paši jeva skupina grozi <z. Uzunoviću, da gi strmoglavi, če ne izvede korupcijske debate po njenih intencijah. V slučaju, da se g. Uzmović s svojo skupino pridruži pa* šćuvcera, baje izgubi g. Uzunović vo* lilni mandat. Radićevci so znto prepri^ Čani, da dobi volilni mandat £. Ljuba Jovanović, ki bo s pomočjo HSS izve? d i! volitve. Ako bi se to ne posrečilo, izjavljajajo radićevci, da dobi v naj* skrajne i sem slučaju volilni mandat dr. Voja Marinković. HSS je pripravljena na vse eventualnosti. G. Stepan Radić So po mnenju zagrebških političnih krogov prekrižal vse načrte g. Pašića; z največjim ^snimanjem pričakujejo vsi velikega shoda, ki ga priredi gosp. Stepan Rac?ić v nedeljo v Požegi. Zna« čilno je tudi. da dr. Nikić, minister za j ume in rudnike, &e vedno vzdržuje in* timne stike s svojo skupino ki je bila svoj čas izstopila iz radićevskega klu* ba. a se potem zopet vrnila vanj. do* čim so na drugi strani stiki dr. Nikića z g. Radićem vse prej kakor prisrčni.
— London, 12. maja. Generalni svet objavlja, da so ameriške, francoske, belgijske, nemške, ćehoslovaške in avstrijske delavske organizacije obljubile finančno podporo stavkujočrm. Angleška vlada ie vsa rz inozemstva došla denarna nakazila zapleni1 a.
Zastopniki izvrševal nega odbora rudarske zveze so danes ob 1. zjutraj zapustili glavni stan generalnega sveta. Tajnik rudarske zveze Cook je izjavil, da je položaj neizpremenjen. Generalni svet ie razpravljal o situaci.i do pol 2. zjutraj. O sefl r.i bilo izdano nikako poročilo. Kakor zatrjujejo, se danes vrši prvi sestanek med vlado in generalnim svetom. Danes generalni .*vet nadaljuje svoje posvetovanje. Stavkovni fond ie v ponedeljek izplačal stavkujočim prvi tedenski prispevek. Vsak delavec je prijel 28 šilingov. Kakor poročajo, stavkovni fond ne bo zadoščal, da bi se stavka vzdržala preko tega tedna.
»Reuter« objavljn uradno poročile, ki ugotavlja, da se sptošt^a situacija Izboljšuje m da se zlasti transportni delavci v velikih množicah vračajo na delo. Danes so se pričela neoficUelna pogajanja glede končanja stavke.    Pogajanja vodita v imenu delav-
stva Macionald hi Thomas s pred-s zdmkom vlaJns komisije Samuelom. Perspektive za sporazum so zelo povoljne.
— Pariz, 12. maja. »Matin« objavlja pismo nemškega veleindustrijalca Rech-berga, ki trdi, da je bila generalna stavka V Angliji pripravljena iz Moskve. Stavka je imela namen paralizira*! gospodarstvo AagBje in Anglijo napraviti nesposobno za vsako večjo politlčro akcije. Stavka je ime'a tuđi namen, da se izzove kqnfhkt med Nemčijo fn Poljsko (?).
— London, 12. maja. Zastopnik vlade je izjavil novinarjem, da je stavka doseg!a vrhunec in da je že začelo padati razpoloženje za stavko. Prevladuje splošna želja, da se stavka eimpreje konča in da ?e ljudje vrrejo na svoj vsakdanji posel.
— London, 12. maja. Zadnji 24 ur so voditelji delavske stranke za kulis?jiM napel! vse sile, da se obnove p">g~janja me-J vlado in vodstvom stavke odnosno mdarft. Danes po:no v noč zborujoči generalni svet kongresa ni imel ničesar skupnega a istočasno rh-vujočim ntmistrskim svetom« Danes popoldne se vrši prvi oficijelni sestanek med vlado in aastoptrff^ kongresa*
Stila in Koribdc ftoniptilshe debate
Brezuspešna pogajanja med radikali in radićevci. — Vse zavisi od jtiMšnje seje radikalnega klub?.. — Dolgočasna seja Narodne
skupščine.
— Beograd. 12. rr.aa. Za danes napovedani prihod, voditeljev HS^ g. Stepama Rad ča v Be; sraa je Izostal G Radč priredi jutri velik th~d v Novi Gradiški, ki bo nekaka demonstracija tJroti nedeliskemu velikemu shodu Sve tozaria Pribičevića v Okučamh. Na tem shodu poda baje Z- Radič važne izjave o pc:itcni situaciji in o razmerju SfiS do radikalov. Stepan Radič pri-s^e v Beos.ad z2.o še le v petek. V radikalnih vrstah vlača velika negotovost, ker radikali ne vedo za precizno stališč radicevcev &Iede korupo';'ške debate.
Danes dopoldne ie bila razširjena vest. da se je snoći sestal ministrski predsednik Nikola Uzunović z m rastrom za aj^nsrno reformo I^avlom R a d i č e m in da je rri tej priliki prišlo do sporazuma, kako nai postopajo radikal] in ra diče ve? solidarno in kompaktno on" debati o interpe7aci;ah jr1?dc konipcijslah afer. Ministrski predsednik
ie baje obnenem najrlašal, da ne obsto-la nikak raziv>g za otvoritev vladne krize. Rad;kali so pripravljeni privoliti v vse zahteve radicevcev in celo v zahteve opozicije ; lede izvedbe debate same kakor tudi s^ede sestave zadevne preiskovalne komisije ki ima proučevati vse korupcijske afere, v prvi vrsti afere Rade P?šića Radikali so baje Pripravljeni zidevnj predlog glede prehoda na dnevni red stilizirati po inten-cijr.h opozicije.
Po infoi*inaci:'h iz drugega avte-tičnega vira pa situacija ni tako usrod-i-a. Radič se s trmoglavostjo zaletava v vlado m si je postavil nalogo, da vrže z v!ade ministra dr. Nikića in dr. Superino. To ie tudi jasno iz pisanja današnjega »Doma«, katerega situacij-ski članek je vzbudil v vlr.dnih krog h precejšnje presenečenje. Jutri je seja radikalnega kluba, ki ima razpravljati, kakšno taktiko nai radikali zavzamejo v zbornici na petkovi seii Klub bo pro-
MOCAN POTRES V ZAGREBU
— Zagreb, 12. maja. Danes ob 2.10 .zjutraj so v mestu in okolici črnili močan potresni sunek- S streh je popadalo več >peke. Sunek je bil naJT«očneiši pri vseh doslej v Zagrebu zadnja leta zabeležen h potresih. Ponekod so se ljudje vznemirili.
BOLGARIJA IŠČE POSOJILA
— Beograd. 12. maja. Iz Sofije javljajo: Bolgarska vlada se je obrnila na Društvo r a rodov s prošnjo, da se ji dovoli posoiJo v znesku 3 milijonov funtov šter^ngov. Od tega posojila se inia 1J00.0OO porabiti za bolgarske begunce.
KONGRES KATOLIŠKEGA DIJAŠTVA NA BOLGARSKEM
— Soi ja, 12. maja. V Kostencu je bil včeraj o:vcrjen VI. mednarodni k ngres krščanskega dijastva. Otvoril ga je predsednik splošne krščanske dijaške zveze Henriotte. Kongresa se udeležujejo zastopniki dijastva iz vseh evropskih držav. Navzoč.h je 65 delegatov, ki zastopajo Jugoslavijo, Avstrijo, Madžarsko, Francijo, Romunsko, Češkoslovaško, Grško, Poljsko m Boigarsko. Navzoči so tudi zastopniki ruskih emigrantov. Kvngres bo trajal do 18. t m.
VZNEMIRJENJE V VARŠAVI
— Varšava, 12. maja. Na ukaz mini-9fcrskes;a pradsednika VVLtosza je notranji minister danes zaplenil vse liste, kj objavili neki intervjuv z maršalom Pilsu4-skim. Maršal v tem intervjuv« ostro napada ministrskega predsednika W?iosza. Zaplemba je povzročila v mestu veliko vznemirjenje in ogorčenje. Vodja radikalne kmetske stranke Domski je izjavil, da pc-menja ta viadina odredba začetek terorja. Pr?čenja se skrajna strankarska borba. Po aerof!an:h so bjli vrženi v mesto mi'c^ošjte-viini letaki z napisi: *Ne dovlimo, da se Poljska okra-de! Živel maršal PiLsudska!«
ABDEL KRIM PONUJA MIR
— Pariz, 12. maja. Iz Madrida javljajo Ibti, da je delegat Abdel Krima Hadu, ki je vodil v Uzdi mirovna pj-gajanja, založil <pri neki banki v Metli Za Abdel Krima večjo svoto. Iz tega s!de>pa?o, d^ namerava Abdel Krim pobegniti. CAdnošaji med Abdel Krimor^ in njegovim bratom Mohamedom so zelo napeti. Računajo, da bo Abdel Krim obnovil mirovna pogaianja in da b^ sprejel načela za mir, kakor so jih določali francoski in španski delegati
BREZPOSELNOST V NEMČIJI
— Berlin. 12. maja. Glasom statistične objave Je nazadovala brezposelnost v Nemčiji v drugi polovici apriia za 5^*/t.
VLADA NARODNE KONČEN* TRACiJE V BELGIJI
— Bruselj, 12. maja. Po odstopu kabineta Poullete Je kralj poveril mandat za sestavo vlade narodne koncentracije socijalistu Brune tu. Glavni odbor socijalistične stranke je odobril, da Brunet sestavi parlamentarno naroda« vlado, ki bo obstojala Iz petih socijalistov, 5 katolikov in dveh liberalcev.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Lesni trg: Precej ponudb in povpraševanja. Prodan 1 vagon hrastovih železniških pragov 14X20X1.70 — 1.S0, ieo. meja 17 Din; 1 vagon istih 14X20X16 fco. :reja 16.50 Din za komad, 2 vagona tramov 3-3, 4-5, 5-6- 7-8, od 4—12 m fco. meja, 320 Din, 2 vagona jambomikov, 15 m dolž., na gornjem koncu 18 cm premera fco. n. p. 175 Din.
Z i t n i trg: Malo ponudb, malo povpraševanj.
Efekti: Z^A^o drž. renta za vojno Škodo 313—318; 1% invest. pos. iz 1. 1921. 77—78; Celjska posojilnica d. d. 193—194; Ljubljanska kreditna banka 175, Merkantii-na banka 1?0—104; Prva hrvatska štedionica 868—872; Kreditni zavod 165—172; Slavenska banka 50; Strojne tovarne in livarne —85; Trboveljska prer.iogokopna družba 340—350; Združene papirnice 100: Stavbena družba d. d. Liubljana 55—65; Šešir d. d. 103; 4*4% kom. zad. dež. bke. 20-22; A*A% zast. 1. kr. dež. bke. 20—22.
ZAGREBoKA BORZA.
Devize: Curih 10.96048—11.048, Praga 167.75—168.75, Pariz 177.45—i 79.45, Newyork 56.545—56.845, London 275.40— 276.60, Trst 224.67—226.07, Berlin 13.51— 13.55, Dunaj 800—804.
Efekti: 1% invest. pos. 1921. 77^ 77.50. 2M% drž. rente za ratnu štetu 310^ 312, 312—313, Ljubianska kreditna banka 175, Hrv. eskomptna banka 104—105, Kreditna banka Zgb. 106—107, Hipotekama banka 5S.50—59, Jugobanka 96—95.50, Pra-štediona 867.50—S70, Slavenska banka 50, Eksploatacija 21—22, Drava d. d. Osijek 205, Šećerana Osijek 300. Isis d. d. 50.50— 54, Nihag 30. Gutman 245—250, Slaveks 130, Slavonija 38—38JO, Trboveljska 340— 360, Union paromlin 300—330, Vevče 100, Agrari a 42-43.
INOZEMSKE BORZE.
Curili: Beograd 9.11, Pariz 16.20, London 25J3, Newyork 513.125, Milan 20.56, Praga 15.3175, Dunaj 73.
Trst: Beograd 44.10—4^.30, Pariz 78.80 —79.20. London 121.70—122, Newyork 24.05 —24.15, Curih 484.50—466. Praga 74.10— 74.40, Dunaj 353—354.
2382
Strm 2.
•SLOVENSKI   NAROD- dne 13. maja K'-'f>.
Štev. 10/.
krvav* obračunal z nezvesto ženo. Z bajonetom jo je večkrat sunil v život in jo strašno razmesaril. Po zločinu ie pobegnil.
Polnih osem let je ostaj prikrit oblastim, sedaj Pa so ga izsledili v Dolcu. Sabatin se je dal mirno ukleniti in je bridko plakal, kr> so ga odvedli na sodišče.
šBeležnica
KOLEDAR.
Danes: Sreda. 12. maja 1026; katolića* ni: Pankracii. Stojmir; pravoslavni: 2°. aprila: Vasilije: muslimani: 29. sevala 1344; židje: 28. ijarja 5686.
Juhi: Četrtek. 13. maja 1926; katoliča« ni: Vnebohod, Jasna; pravoslavni: 30. a pri« la: Jakov: muslimani: 1. zilkida; ridje: 29. ijarja 5686.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gted&rišče: drama «Jakob Ruda», opera zaprta.
Kino Matica: «Zaroka pod vodo»; Ljub* Ijanski dvor: »Skrivnosti gora smrti»; ivi* no Ideat: «La Garcorme».
Tenis turnir, tenišća pod Cekinovira gradom, popoldne SK Ilirija.
Ženski tuhko&tletični miting popoldne na igrišču Ilirije.
JUTRIŠNJE PRIREDITVE.
Gledališče: drama «Kar hočete*, opera oGrofica Marica».
Kino Matica: «Zaroka pod vodo*. Ljub* Ijanski dvor: ^Skrivnosti gora smrti*; K'u no Ideat: *La Gareonne«.
Sokolska Izbirna tekma za Lyon ob 9. letno telovadišče v Tivoliju.
Tenis turnir, tenišča pod Cekinovim; ves dan SK Ilirija.
Ženski lahkoatleiični miting, dopoldne igrišče SFC Ilirije.
Mednarodni tahkoatletičnl moški mi* ffng popoldne igrišče Ilirije.
DEŽURNE LEKARNE.
Sreda: Trnkoczv, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta.
Četrtek: Bohinc, Rimska cesta, Lcv» stek, Resi jeva cesta.
Sotnce zafde danes ob 19.18., vzide ju* tri ob 4.34 in zaide ob 19.19.
Mesec zaide danes ob 19.52, vzide ju* tri ob 5.47 in zaide ob 21.
Občni zbor SPD
S-inNLi se je v rs! v Ljubljani prav dobro obiskan redni občni zbor slovenskega planinskt £a društva, te i*" redno važne in koristne vscnaroJnc organizacije. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik dr. Fran Tominšek. ki je v uvodnem * referatu kratko orisal plodonosno delovanje SPD. Glavni odbor je inicijatorno m vodimo sodeloval pri ustanovitvi Saveza planinskih društev Jugoslavije in pn Zvezi slovanskih planinskih društev, ki imajo sedaj svoj se-iltž v Pragi. Ker novih, lani sprejetih pravil, vlada ni potrdila, veljajo do na-daljncga ie vedno dosedanja pravda. Končno je predsednik omenjal, da se nahaia SPD v hudi fnunčni krizi, ki k> bo mogoče rešiti le z izdatno državno pomočjo, ki ie tem boli upravičena, ker vrši društvo eminentno javno in gospodarsko delo. Z zahvalo" vsem dose danjrni dobrotnikom in s prošnjo, da ostanejo društvu zvesti tudi v bodoče, je predsednik zaključil svoj referat
Tajniško poročilo ie podal g. Ivan Tavčar, ki je med drugim navajal. Koncem 1. 1925 je štelo SPD 3580 darov, za 430 manj kakor koncem L 1924. Častni član je bil med njimi 1. ustanovnih 64. V 19 podružnicah je bilo 5040 članov, v vsem SPD skupaj torej
6620. »Planinski Vestnik« je imel 1642 naročnikov, za 233 več kakor 1. 1924. Urejuje ga skrbno in prvovrstno še vedno ravnatelj dr J>sip T< minšek v Mariboru.
V preteklem letu je bil z ojeromni-rrn žrtvami docrajen planinski dom na Krvavcu, ki je dobil tudi najvišjo meteorološko postajo v SlovenijL Dom je stal nai 750.000 Din. Popravilo pa je društvo tudi več drugih planinskih zavetišč.
Društveni knjigovodja g. Rozman je podal blagajniško poročilo, ki izkazuje v l. 1925 nad 14 milijn. Din prometa Donos hotelov In koč je zaostal za prejšnjim letom čemur je bilo deloma krivo neugodno vreme, deloma gospo* darska kriza. Proračun za tekoče poslovno leto znaša 1,518.200 Din dohodkov m ravno toliko stroškov.
Poročila vseh funkcionarjev SO bila odbore na in odboru podan ob sol u-tor ij-ČI anar ina ostane tudi za naprej nespremenjena t. i. 25 Din na leto. Po kratki debati, v kateri ie bilo stavljenih in sprejetih več umestnih predlogov, je bil občni zbor. ki so se ga udeležili tudi delegati mnogih podružnic, ob 11. zvečer zaključen.
Za pravo vsebino in kakovost
Sport
Ljubljanska Atena v Sofiji
Ljubljanska Atena, ki jc prva ponesla glas o na«em hazenskem sportu v tujino, se jo te dni vrnila s svoje uspešne in pro* pagandne turneje iz Bolgarije. O poteku turneje atenske družine smo dobili sledeče podrobnosti:
Dne 28. aprila je odšla družina v apremstvu ge. Polakove ter direktorja gosp. Čaple na turnejo v Bolgarijo. Turneje so sc udeležili sledeče igralke: Cimpermano* vi, Šapi a L, Sapla II., Šifrerjeva. Jančigaje* \a, Černetova, Zupančičeva in Petrie 11. V Zagrebu je pozdravil družino zastopnik la* hkoatlctskega saveza g. Modec (Hask) in se ji pridružil ra spremljevalca v na d al j* nem potovanju.
Na kolodvoru v Beogradu so bile Ljub* liančanke piisrčno sprejete od beograjskih kolcginj v imenu BSK sta jih pozdravila ga. Popovićeva ter aranžer turneje gosp. Sehncllcr. Dne 30. aprila je Atena v Ze* munu odigrala prijateljsko tekmo s tamoš* n)o družino «Zaška». Tekma jc končala ne* •rdločeno s 4 ; 4. Mlada in agilna zemun* «ka družina je vodila prvi polčas že s 4 : 1. Napadi Atene so se razbijali ob sijajni cbrambi vratarice Eiscle. Sele v drugem polčasu se je Areni posrečilo izenačiti.
Dne 1. maja je Atena skupno z druži* no Beogradskega športnega kluba in z Aka* dtmskih športnim klubom nadaljevala pot v Sofijo. Na obmejni bolgarski postaji Gradina so goste pozdravili oficijelni športni zastopniki iz Sofije; v bolgarsko presrolico so prispeli naši športniki in športnice okoli 2. popoldne. Sprejem na ko« lodvom je bil naravnost impozanten; na tisoče ljudi je pozdravilo in navdušeno vzklikalo mladim Jugoslovenom in Jugo* slovenkam. V imenu Bolgarske nacijonalne športne federacije jih je pozdravil gosp. Ivanov, kot zastopnik mesta Sofije pa pro* fesor Mišajko. Sledili so se pozdravni na* govori raznih športnih funkcijonarjev, na* kar sta se zahvalila g. Schneller in dr. Jo* vanovič.
Svoje goste so Bolgari nastanili po naj* odličnejših sofijskih hotelih. Jugoslovenski športniki in športnice so bili povsod pred* r\ct prisrčnih ovaeij in t<S*ografi so jih ne* prestano oblegali. Kako veliko je bilo zanimanje zlasti za gostovanje obeh hazenskih družin, je razvidno iz tega, da je tekmam rt.ed ljubljansko Ateno ter  družino BSK
Danes zadali dan veliko francosko delo
,L0 GARCONNE*
Jutri — na praznik
poslednji
FERN ANDRA-fllm
Vabljivi klic iz grešnega sveta.
Ogle te si v Šelmburgovi ulici razstavljene si ke. Predstave ob 4, pol 6, pol 8. in 9. uri.
Praznik dop. ob pol 11., pop ob 3., pol 5, 6., pol 8. in 9. uri.
KIHO IDEAL.
prisostvovalo vsak dan do 10.000 gledalcev. Vsi listi so obširno poročali o spre jemo ter gostovanju Jugoslovenov, specijeino pa
so bile Slovenke predmet prisrčnih ovacij. Jugoslovenske športnike je pozdravil in sprejel tudi naš poslanik v Sofiji g. Rakic* a soprogo.
Atena in BSK sta odigrali dve prija* teljski tekmi, ki sta bili glede lepote ter fernese res prava propaganda za h a ženski sport
Prvi dan je končala tekma z zmago BSK 10 : 5 (4 : 1). Tekma je bila zch> Jbm vahna, vendar fina in dostojna. Družina SBK je predstavljala homogeno celoto brez slabih točk. Nastopila je ▼ postavi Jovano* vić—Po povi ć L, Kiklič L, Zivojinovi<5—Po* novic II.. Kiklič II.. Simonić. Najoevarncj* ša je bila Popovićeva, ki je dajala silne strele na gol. Gole so zabile Popovićeva 5, Simonovićeva 3 ln Kikličeva 2. Atena, ki je imela napram rutiniranemu nasprotniku težko stališče, se je odrezala zelo dobro. 1 Orala je eno svojih najboljših tekem. Zelo dobra je bila Cimpermanova v golu, Sapkv va v obrambi je zadovoljevala. V celoti je bila družina odlična. CJole so dale Petri* čeva 3 in Zupančičeva 2. Po tekmi je pose* tila ga. Rakičeva obe družini v garderobi ter čestitala Popovićevi in CimpermanovL Drugi dan se je vršila revanžna tekma, ki je končala z rezultatom 16 : 5 za BSK. Atena je igrala brez Cknpermanove in Sap* love II. Cimpermanova je sicer igrala pet minut, ker p« 2 bila totalno indisponirana ter je v tem času spustila 6 golov, je pro* stovoljno izstopila. Seveda je vse to z za* četnim neuspehom vred deprianirajoče vpli* valo na vso družino, ki je igrala mnogo slabše od prvega dne.
Sofijski listi so prinesli o tekmah zelo laskava poročila; med drugim je pisala *La Boulgarie* sledeče: Pravi klu velikonočne* ga športnega turnirja je bila bazena. Ele* gantne kretnje in ležerni kostumi so napra* vili na gledalca vtis efektne baletne točke* Slično so se izTažali tudi ostali bolgarski listi. V moralnem oziru je propagandna turneja popolnoma uspela ter do imela za posledico v Bolgariji velik razmah nažene, za katero je zavladalo neobičajno zanima* nje.
Bivanje naših športnic v bolgarski pre* stolici je bilo dokaj udobno. Njim na čast je predsednik BNSF g. Ivanov priredil ča» janko, lep je bil tudi prijateljski večer «Sla* venske Besede* ter velik banket v hotelu Battenberg. katerega so se udeležili tudi podpredsednik narodnega sobranja g. Va* zov, minister pravde g. Kulev ter sofijski mestni komandant general Lazarov. Na ban* ketu je bilo okoli 120 ljudi. Ljubljančanke in Beograjčanke so prisostvovale tudi veli* ki vojaški paradi pred kraljem Borisom ter svečani predstavi »Pikove dame*. Le s te* žavo so se ločile od gostoljubnih Bolgarov.
Na povratku so igrale Ljubljančanke še v Beogradu proti tamošnji reprezentanci ter dosegla častni rezultat 6 : 2 (4 : 1).
Jubileina ženska lahkoatietska
■
tekmovanja S. K. Ilirija
Danes popoldne ob 17. in jutri do pol* dne ob lA 10. uri se vrše na igrišču Ilirije jubilejne ženske lahkoadetsice prireditve, ki bodo tako po Številu prijavljenih, kakor tudi po njihovi kvaliteti ene najlepših in največjih, kar se jih je doslej vršilo v naši državi. Tekmovalo se bo ▼ vseh panogah, ki so običajne pri nas. Na startu bomo idmeli priliko videti vse naše najboljše moči, ki zavzemajo v mednarodni konkurenci že prav odlično mesto. Boj v poedinili disciplinah bo izredno zanimiv in napet, tako predvsem ▼ metih krogle ra diska, dalje ▼ skoku v dalj ter v teku na 60 m. V metu krogle, ki se izvaja tokrat prvič obojeroe* no, nastopi naša znana brezkonk uren črta atletika v tej disciplini Bernikova, ki je la* ni dosegla svetovni rekord v metu krogle 5 kg. Poleg nje startajo še druge izvrstna moči, kakor Krischeva, Jennokrva in Fli* kova. V metu diska bo interesanten boj med Krischevo, dosedanjo rekorderko, in Tratnikovo, ki rapidno napreduje ter Fli* kovo, ki slovi kot ena najboljših metalk diska v Zagrebu. Pri skoku v dalj bo imelo občinstvo zopet priliko videti našo med mlajšimi močni največ obetajočo al round atletinjo Špornovo, dalje Tratnikovo in Cimpermanovo. V tekih nastopijo Omano* va, Bernikova, Flikova ter poleg drugih ja* ko nadarjena juniorka Atene, Pečarjev«. Vsa ta imena nam v polni meri jamčijo za prvovrsten športni užitek. Da pa bo občin* stvu omogočeno točno zasledovanje celega tekmovanja, je izdala Ilirija jako pregleden tekmovalni program, ki se bo dobival po jako zmerni ceni na igrišču za časa tekmo* vanj a.
— ^Slovenski sport»t slavnostna izda* j a, ki je izšla povodom proslave jubileja S. K. Ilirije, prinaša v povečani izdaji vso zgodovino ter delovanje jubilanta v dobi loletnega njegovega obstoja. List je oprem* ljen z lepimi slikami odbora S. K. Ilirije, atletov in atletinj nogometašev, hazenv, plavačev S. K. llrrije ter lepe posnetke raz* nih pomembnih dogodkov. (Gostovanja Slavije, Francozov itd. v LjubljanL) Slav* nostna številka, ki je izšla na 28 straneh, stane 5 Din izvod.
Prihodnje nogometne tekme zagreb* skh klubov. Za Binkošti igra v Zagrebu GAK iz Gradca dve tekmi s Haškom; istočasno pride v Zagreb Viktorija Žižkov iz Prage, ki j« bila povabljena od Gradjan* skega. Med Haškom in Gradjanskim se vrše pogajanja, da se obe gostovanji strne* ta v nogometni turnir, v katerem bi potem* takem nastopili Hašk, Gradjanski, GAK in Viktorija Žižkov. — Zagrebška Concordi* ja se pogaja s turinsko Juventus za gosto* vanje v Italiji. Pogajanje kljub neljubim incidentom povodom nedeljskega zagreb* škega gostovanja Juventus niso bila preki* njena.
— Sova zmaga «Jugoslavije* v Parizu.
Beogradska Jugoslavija je zmagala včeraj v Parizu nad FC Cette v revanžni tekmi s 4 : 1.
— 5* K. Ilirija opozarja vse p. n. goste in tekmovalce, da se izdajajo potrdila za po* lovično voinio na igrišču pri vseh prire* ditvah. — Odbor.
— Klub kolesarjev in motodklistov *//iri* ja» razpisuje spomladnske otvoritvene med klubske dirke, ki se vršijo v nedeljo dne 16. maja 1926 na progi: LjubIjana*Skofelj* ca*Ljubljana. Start in cilj pri km 3. Dolenj* ska cesta. Začetek ob 14.30 Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Program je sledeči: 1. Novinci 3 km; 2. Juniorji 5 km; 3. Glav* na 10 km; 4. Seniorji 3 km; 5. Klubske dir* ke posameznih klubov 10 km; 6. Handicap 10 km; 7. Dirka najtežjih (preko 90 kg) 3 km; 8. Tolažilna 3 km. Prvi trije vsake sku* pine dobijo kolajne.
— Primorje v Gradcu. Jutri gostuje prvo moštvo ASK Primorja v Gradcu in igra prijateljsko tekmo s tamošnjim SK Sturmom. Za tekmo vlada v ljubljanskih športnih krogih razumljivo veliko zanima* nje. ker je to prvi nastop Primorja v ino* zemstvu po reorganizaciji moštva. Ze prej se je Primorje v inozemskih tekmah vedno dobro odrezalo. Če vzame moštvo stvar od
prvega trenotka pa do poslednje sekunde povsem resno v roke, je časten izid siguren. Sturm igra v postavi: Giirtl, DoIIer, Ferk, Dollcr, Greiner, Skaza, Gerth, \Vening, Strakovits, Deliinger \VaIdhaustr. — Jutri nastopijo sportr.lki ASK Primorja na treh frontah: v Ljubljani lahkoatletiki na med* narodnem mitingu Ilkije, v Mariboru haze* našiee proti L SSK Mariboru, nogometaši pa ▼ Gradcu proti SK Sturmu.
Dogodki po Jugoslaviji
Pred sodiščem v Šabcii se je vršila te dni razprava proti Sretenu Marja-noviču, ki se je sam prijavil oblastim, ker je leta 1914 umoril seljakinjo Jelko Milosavljevičevo. Pri razpravi je Marjanovič, ki je pravzaprav postal žrtev zapeljive Putifarke — Milosav-ljevičeve, priznal sledeče:
Bilo je tik pred svetovno vojno, ko se je slučajno seznanil z Jelko, ženo seljaka Milosavljevicjća. Jelka je Sre-tena nadlegovala z Ijubavnimi ponudbami in dasi ji ta ni bil naklonjen, je končno le podlejrel njeni zapeljivosti. Med obema se je razvilo intimno ljubavno razmerje. Jelki pa to ni bilo dovolj. Mož ji je bil na poti in zato je nagovarjala Sretena, da ga spravi s sveta. Ta se je energično upiral temu in ker Jelka le ni mirovala, je pobegnil v Avstrijo. Menil jc, da bo imel tu mir pred vsiljivo ženo, toda varal se je. Jelka je prišla za njim in ga znova nadlegovala, da naj ubije njenega moža. K sreči so avstrijske oblasti Milo-savljevićevo odznale nazaj v Sabac. Kmalu nato se je vrnil v svoje rodno mesto tudi Sreten. Jedva je to izvedela Jelka, že je ponovno poskušala, da ga pridobi za svoj podli načrt. Sreten se je spri z njo in v prepiru je ustrelil nanjo. Jelka je v bolnici podlegla poškodbam, Sreten pa se je sam prijavil policiji. Izročili so ga sodišču, za časa bombardiranja Šabca po Avstrijcih pa je biL kakor vsi ostali jetniki, izpuščen iz zapora. Takoj po prevratu se je sam prijavil sodišču. Pri sedanji razpravi je bil Sreten Marjanovič obsojen na 10 let težke ječe.
V Beogradu se je te dni primerila čudna avtomobilska nesreča. Pred neko kavarno se je ustavil avtomobil znamke «Mercedes*, šofer pa je stopil v kavarno. Medtem, ko je šofer mirno južinal, je pričel avtomobil teči po klancu na\zdol v smeri proti kavarni «Ziati konj«. Avtomobil je drvel z vedno večjo brzino in pasantje so se vozu strahoma izumikali. Tik pred teraso kavanie «Zlati konj* je stal uradnik Peter Ivković, ki ni opazil, da je avtomobil brez šoferja. Zato se m umaknil, misleč, da bo šofer okrenil. Avto pa ga je podrl na tla in vlekel več metrov s seboj. Medtem je šofer pritekel za vozom, se z naglim skokom pognal za krmilo in ga ustavil. V nasprotnem slučaju bi bila katastrofa neizogibna. Ivkovića so s težkimi poškodbami prepeljali v bolnico.
V bližini Černomerca pri Zagrebu je vlak povozil pivovarn i škega delavca Stjepana Belasa iz VrapČa. Dosedaj ni ugotovljeno, dali gre za nesrečo ali za samomor.
V zapore zagrebškega sodišča so včeraj pripeljali vklenjenega nekega mladega moža. ki je pred osmimi leti umoril in masakriral svojo ženo, katero je zalotil v ljubavnem razmerju z nekim Rusom. Dogodek je bil sledeči:
Tik pred začetkom svetovne vojne se je takrat 20 letni Josip Sebatin, seljak na vlaseiinstvu Kerestinec, poročil z Julko Naščec, s katero je živel le malo časa skupaj, ker je moral v vojno. Mož je odšel na rusko fronto, mlada žena pa je ostala sama doma. Leta 1917 je bilo na vlastelinstvo Kerestinac prignanih več Rusov, vojnih vjetnrkov* Med temi je bil tudi neki Fjodor Iva-novič, s katerim je žena pričela ljubavno razmerje. 2ena je v objemu Rur sa popolnoma pozabila na svojega moža. Leta 1918 je mož nenadoma dobil več dni dopusta in vrnil se je z ruske fronte domov k ljubljeni ženi. Prišel je domov. Ko je zjutraj okoli 10. nepričakovano stopH v sobo svoje žene, mu je zastala kri v žilah. Njegova žena je bila baš v objemu Rusa. Z grdo kletvico je prevarani soprog potegnil bajonet in planil k postelji. Rus se je spretno umaknil sunku in pobegnil. pusteČ moža, da sam obračuna z ženo. Sabatin ie
Jack London: . 10/|
Roman treh src
V San Yuanu boš zaman hrepenel po požirku žganja. Mnogo sem jih že poslal tja in še nihče ni dobil v tem strašnem kraju prižirka žganja. Torej? Kaj porečeš na to? Saj sem si mislil. Čakal boš dva tedna, da poteče rok. ko dobiš zopet podporo. Ce pa nočeš čakati, ne boš nikoli več pokusil žganja.
Torres se je naglo obrnil in odšel. Yi Poon je šel skrivaj za njim in njegovim spremljevalcem, dokler nista izginila za vogalom, potem se je vrnil, da opravi svoj posel s peonom. Slari peon, ki mu niti žganja niso privoščili, dasi brez njega ni mogel mogel živeti, je stokal in drhtel kakor drhte v predsrrrrtni agoniji živali. V obupu je trjral cunje na svojem izmučenem telesu, kakor da se hoče iznebiti nadležne golazni
Yi Poon je sedel kraj njega in s« takoj lotil svojega posla. Iz žepa je potegnil pest zlatih in srebrnih novičičev ter jih začel šteti, da bi Še bolj razdražil peona, ki se mu je zdelo, da prelrva nekdo pred njim žganje. V duhu je Že videl, kako mu teče blagodejna kapljica Po izsušenem grhi.
— Tvoja in mota je pametna, — je spregovoril Yi Poon v spačem* španščini In znova te začel pretresati novčiće iz eno roke v druzo. Pe-
on u so se pri tem zaiakrile oči. Takoj je začel moledovati, naj mu da vsaj nekaj centanov, da si kupi požirek žganja.
— Tvoja in moja je pametna, starec. Tvoja in moja bo sedela tu in govorila o moški in ženski, o ljubezen, o življenje in o smrt. Tvoja mi pove. kaj tvoja ve. In tvoja bo pala toliko žganje, da se po^rezne do ušesa. Tvoja ima rada žganje, a? Ali bi hotela pit j takoj, kmalu, prav kmalu?
•      • •
Poglavar in Torres sta pripravila ekspedicijo in ko se je stemnilo, sta krenila na pot In tasta noč je postala usodna za vse prebivalce Solanove naselbine.
Dogodki so se pričeli zelo zgodaj. Po kosilu se je zbrala vsa rodbina, kateri Je pripadal zdaj kot Leoncrtn brat tudi rfenry, pri črnj kavi. Naenkrat so opazili, da prihaja v mesečini po stopnicah na trg pred naselbino čudna postava.
— Človek b| mislu, da se nam bliža prikazen, — je dejal Alf aro Solano.
— Precej debel uha s ta prikazen, — je pripomnil Martinez smeje.
— Kitajski duh in sicer tako realen, da bi ga s prstom ne mogli preluknjati — se je zasmejal Ricardo.
— To bo isti Kitajec, ki je preprečil, da se z Leoncio nisva poročila, — je dejal flenrv Morgan, ki JC takoj ipoznal v nočni Drikazni Yi Pontvt.
— Prodajalec tajnosti, — se je nasmehnila Leoncie. — Zelo bom razočarana, če nam ne pri naša nič novega.
— Kaj bi pa rad, Kitajec? — ga je vprašal najstarejši Šolanov sin Alesandro.
— Dober novi tajnost, zelo dober tajnost. Morda ga tvoja kupi, — je zamrmral Yi Poon samozavestno.
— Tvoje tajnosti so zelo drage, Kitajec, — se je oglasil Enrico.
— Dober novi tajnost, zelo dragi, — je zatrjeval Yi Poon.
— Poben se! — je zakričal stari Enrico. — Umreti še ne mislim tako kmalu, toda do smrti nočem slišati nobenih novih tajnosti!
Toda Yi Poon je bil prepričan, da je njegova tajnost dragocena.
— Nekoč je imela tvoja dober brat, — je nadaljeval ne da bi se zmenil za Enricove besede. Nekoč je tvoja zelo blagorodna brat. senor Alfaro Solano,  umrla z nožem v hrbet. Izborno. Tajnost, a?
Enrico jc planil pokoncu m se ves tresel od razburjenja.
— Ti veš? — je zakričal na Kitajca.
— Ko riko? — je vprašal Yi Poon.
— Vsi. kar imam, — je vzkliknil Enrico in se obrnil k Alesandru, rekoč: — Pomeni se z njim, dragi sin. Daj mu bogato nagrado, če najde priče zavrainesa umora.
Monumentalno delo o Jugoslaviji
Monografija kraljevine SHS,
Znane so pritožbe, kako slabo ie o Jugoslaviji in njenih razmerah informiran veliki svet. Mnogi sploh ne vedo da Jugoslavija obstoja, drugi imajo o nas naravnost smešne pojme, nas zamenjujejo s Cehi, z Rusi, premeščajo naša mesta v Avstrijo, Madžarsko, pa celo v Turčijo Znano je tudi, da smo temu mnogo krivi mi sami, ker sta i država i javnost vse premalo storili za propagando v inozemstvu in tujec še danes nima nobenega dela, ki bi ga na kratko, a vsestransko in objektivno informiralo o nas in naših razmerah. Vse druge novonastale države so v tem oziru daleč pred namL
Jugoslovensko novinarsko udruženje se je zato po tehtnem premisleku odločilo, da po svojih močeh odpomore temu nedostatku. Izdalo bo še letos razkošno opremljeno in bogato ilustrirano monografijo o Jugoslaviji, ki bo izšla v štirih jezikih, v francoščini, angleščini, nemščini in srbo-hrvaščini. oziroma slovenščini. Delo bo poskušalo s sotrud-nistvom naših najboljših strokovnjakov informirati domačo in inozemsko javnost o našem gospodarskem, socijalneni in kulturnem življenju. Dejstvo, da izda monografijo Novinarsko udruženje, ki je najenotnejša stanovska organizacija v državi in združuje vse novinarje brez razlike verske, plemenske in politične pripadnosti, je najboljša garancija, da bo delo res objektivno in vsestransko, O potrebi in važnosti takega monu-mentalnega dela bi bilo odveč govoriti. Akcijo so v pravilnem umevanju njene važnosti podprle državne in druge javne institucije, tako da je izid monografije že zagotovljen. Apeliramo pa še tem potom na vso javnost, da podpre po svoji moči Novinarsko udruženje in gre zlasti na roko njegovim delegatom, ki zbirajo potrebni materijal po vsej državi. _ _
— Uho! — je dejal Yj Poon. — Moja ima priče. Priča z dobri oči. Ona je videl, kako mož sunil z nožem v hrbet senor Alfaro. Imenuje se ...
— Nu, nu? — je vzkliknil Enrico nestrpno.
— Tisoč dolarji za njegovo ime, — je dejal Yi Poon. Sam ni prav vedel, za katere dolarje bi se Odločil. — Tisoč zlati dolarji, — je dejal po kratkem premisleku.
Enrico je pozabil, da je poveril poganjanja s Kitajcem svojemu najstarejšemu sinu.
In Yi Poon se je vrnil k bližnjemu grmu ter privlekel iz njega pijanega peona. Nesrečnež je bil res podoben prikazni. Počasi Je zlezel iz grma in se opotekal po stopnicah za premetenim Kitajcem, ki je znal izrabiti vsako priliko, da napolni svoj mošnjiček.
•      • •
Ob istem času je Čakalo za mestom dvajset jezdecev, ki jih je najel poglavar za ekspediciio v Kordillere. Med njimi so bil itudi orožniki Rafael, Ignacio, Augustino in Vicente. V bližini je stalo kakih trideset natovorjenih mul.
Orožniki so vedelj samo to, da nosi največja mula, ki sta jo držala dva sužnja v stran od drugih, najmanj dvesto petdeset funtov dinamita. Vedeli so tudi, da je zakrivil zamudo senor Torres, ki je odšel ob obali v družba krvoločnega ubijalca iz plemena Caroo J ose Manchena. Jos6 bi bil moral že davno končati svoje burno življenje na vešalih, pa mu je poglavar vedno prizanašal
Stev. 107.
»SLOVENSKI   N A R O D* dne 13. maja 1926.
Stran 3.
Podrobnosti o Byrdovem poletu
Kako sta drzna Američana poletela na severni tečaj in nazaj. — Byrd je svoje načrte previdno s!-rival. — Kaj pravi sam o
poletu.
£ele danes prinašajo inozemski listi podrobne informacija o senzacijonalnem poletu ameriškega poročnika Byrda na severni tečaj. Ekspedicijo ie finansiral ameriški milijarder in avtomobilni kralj Henrik Fcrd. Aeroplan, ki sta Ka uporabila BvTd in pik>t Bennett. nosi krstno ime Josrpine Ford. Oba avijatika sta dokazala, da sta deianjsko prispela na severni tečaj s tem. da sta uporabila solnčuo buzolo. Nasprotno pa je popolnoma odpovedal magnetični kazalec, kakor je bilo tudi pričakovati.
Bvrd je do adnjega hipa skrival svoj načrt, da poleti iz Svalbarda proti severnemu tečaju in da izvede r.a ta način za v ratno konkurenčno akcijo napram Amundsenu. Svojo okoiico, kakor tudi novinarje je zagotavljal, da je prispel samo v svrho praktičnih poletov na Groenlandjio. Par dni pred poletom, pa je posadka »Norge«, kakor tudi ostalo prebivalstvo uvidelo, da gre za večje priprave in da poleti poročnik Byrd najbrže na severni tečaj. Sele ko je Byrd vstopil v aeroplan, je sporočil prisotnim novinarjem, da pluie proti severnemu tečaju. Raz aeroplana ie še vrgel 44 posod bencina po 15 litrov. Preskrbel se je samo z bencinom, ki je zadostovala za 20 urni polet. Prve kilometre ga Je spremljal drugi, mali aeroplan, raz katerega so posneli filmskim
R>tom historični odlet na severni tečaj, rebivalstva Kingsbaya se je polastila velika vznemirjenost. Za slučaj, da bi se aeroplan ne povrnil do osme ure zvečer, bi ga morali smatrati za izgubljenega.
Približno 70 milj, to je 100 km od severnega tečaja, je odpovedal tretji motor. Pilot Bennet je nasvetoval Byrdu, naj pristaneta in popravita motor. Pilota sta uvidela, da se nahajata v veliki nevarnosti. Živeža sta imela sicer za tri tedne s seboj, toda pristanek bi pomenil vpričo velikanskega mraza, ki bi onemogočal vsako delo. sigurno smrt. Že sta bita sklenila, da pristaneta na velikem ledenem otoku, ko sta se spomnila na težave, ki jih je prebrodil lani Amundsen. ko je poletel na sev tečaj ter pristal na taki ledeni gori. Ce bi pristala, bi mraz aeroplan tako priklenil na led. da bi bil vsak start izključen. Letela sta naprej in po kratkem presledku začudeno opazila, da je motor /aOel znova delovatL
Avijatika zatrjujeta, da sta ostala na severnem tečaju približno četrt ure. Niti ori poletu na severni tečaj niti pri povratku nista opazila trde zemlje. Ko sta amerikanska pilota pristala pri povratku v Kingsbayu. sta bila že popolnoma onemogla hi izčrpana. Bennet je komaj mogel govoriti, oči so se mu v sled velikega napora kar same zatiskale. Med prvimi jima je čestital Amundsen.
Vesti iz Norveške zatrjujejo, da se ie norveškega naroda polastila velika nevolja in žalost, ker sta ameriška pilota prehitela Amundsena ter mu imred nosa odnesla zmago prvega poleta na severni tečaj. Poročila iz Kopenhagna naznajajo, da smatra norveški narod Bvrdovo zmago kot nacijonalen poraz.
Poročila iz Kingsbaya pravijo, da je poročnik Byrd pripravljen odleteti znova na severni tečaj in še pred *Norge« prispeti na Alaski.
Še dan, odnosno večer pred poletom, to je ob 8 se je nahajala italijan-sko-norveška ekspedicija pri veselem banketu in ni verovala v odhod poroč-nikr Byrda. Udeleženci ekspedicije so se zabavali do polnoči, to je skoro do trenutka, ko se je poročnik Byrd v zgodnji polarni jutranji zarji dvignil proti severnemu tečaju. Opoldne se je že raznesla vest. da je Byrd dosegel severni tečaj in da se vrača. Prvi radio-
teiegram je prejela ameriška vojna ladja, ki se nahaja v Kingsbayu in ki pomaga Byrdovi ekspediciji. Naznanila je, da se Byrd nahaja na 87. vzporedniku. Naravno, da se je italijansko-norveške-ga moštva polastila silna nervoznost in žgoča zavist. Ker so Byrdov povratek pričakovali za osmo uro zvečer, je vzbudilo silno senzacijo dejstvo, da se je pojavil že ob 1725 in sicer v ogromni višini. Aeroplan je obkrožil Kvngs-bay, ameriška vojna ladja Chantier je dvignila zastavo, sirene so začele pi-skati Byrdov »Fokker« je pristal poleg haHgaria »Norge«, kinooperaterji so vrteli svoje aparate, amerikanski mornarji so pa vriskah" od veselja in pozdrav ljali sorojaka. Preletela sta 2200 kilometrov v 15 in pol urah s povprečno brzino 145 km na uro.
3yrda podpirajo ameriška vojna mornarica, trgovinska mornarica in velike industrije. Standard Oil Companv mu je stavila ves potrebni bencin na razpo!ago ter posebenga strokovnjaka, ki nadzoruje bencin radi mraza. Tudi ostale znanstvene in geografične družbe so šle Byrdu na roko. V Kingsbayu je 45 ljudi, tehnikov, pilotov in delavcev, ki so podpirali ameriško ekspedicijo.
Byrd je izjavil poročevalcu, da se r.a severnem tečaju nahaja velik kanal, ki ga je že lani odkril Amundsen. O poletu samem je izjavil »Poletela sva zgodaj zjutraj, še p redno se ie začelo daniti. Na nebu ni bilo nobenega oblačka. Ko sva se približala severnemu tečaju na 60 milj. se je en motor naenkrat ustavil. Ostal sta še dva motorja. Bennet je prigovarjal, naj se spustiva. Letela sva baš nad odprtim morjem, po katerem je valil morski tok ogromne ledene gore. Spustiti se na tak plavajoči otok bi ne bilo težko. Vendar sem pa Benneto-vo zahtevo odločno odklenil in pozneje sem se prepričal, da sem ravnal prav. Pokvarjeni motor je začel namreč kmalu znova funkcionirati. Povratek v Kingsbay je bil nepopisen. Tam so naju pričakovali že cb sedmih zvečer. Kakor s poleto- . tako sva presenetila Amundsenovo ekspedicijo tudi s povratkom. Visoko nad obzorjem sva se pojavila že ob petih Lahko si mislite, kako je strmela vsa naselbina v Kingsbayu! Prvi. ki je zaklical »sta že tu!«, je bil Amundsen. Hitel je k ravnini, kjer s\ a se spustila, in skočil k meni v trenutku, ko sem stopil iz aeroplana. Objel se je, poljubil ter mi čestital, da sem se srečno vrnil. Očital mi je samo to, da nisem poslal radio-brzojavke s severnega tečaia. Radio-aparat sva imela sicer s seboi. toda časa za pošiljanje poročil ni bilo. Na severnem tečaju je sijalo solnce. Kljub temu je bil tako hud mraz. da so mi zmrznili trije prsti na levi roki in nos. V Kingsbay sva se vračala s hitrostjo 180 km na uro.«
Da najboljši je to znaj, prjj Colombo Ceylon čaji
Prosveta '
če kupite nogavice brez žiga .ključ", ker eden par nogavic z i''gom in znamko (rdečo, modro, zeleno a!l zlato)
„klju£"
traja tako dolgo kakor čtirjd pati drugih. Kupite eden par1 in prepriča če se! K
Repertoar ljubljanskega gledališča.
Draaaa:
Sreda,   12. maja:   Jakob Ruda. Premiera. Slavnostna predstava v počaščenje spomina Ivana Cankarja ob 50 letnici njegovega rojstva. Izven. Četrtek, 13. maja ob 15.: Kar l»cče*:e. Izv. Petek, 14. maja: Jakob Ruda. F. Sobota, 15.: Ladja Tenacitv. Premiera. Izv. Opera:
Četrtek, 13. maja: Grofica Marica. Izv. Petek. 14. maja: Večni mornar. D. Sobota, 15. maja: Žjcmgler Naše Ljube Gospe. B.
Koncert deške flnarmonije
Trv>gram, ki ga jc Ccska filharmonija v p;mcdljek izvajala v Ljubljani, jc bil plod i ^'.(-mesečnega razgovarjanja Glasbene Ma* tiče in dirigenta Vaclava Talicha. Defini* rivno redakcijo je izvršil član glavnega od* bora Glasbene Matice t*. Lajovic, ki se je v to svrho peljal Trst k prvemu koncertu Češke rilharmonije. Da se je izvršila v zad* njem hipu sprememba sporeda in da jc pri* sel vanj Dvorak mesto prvotno napo veda* nega Beethovna, ni povzročil to g. Lajovic, kakor se jc to govorilo, temveč je po mojih informacijah izšla inicijativa za to iz kro* gov goltov samih.
Poleg DvofV-a smo slišali Novakovo simfonično pesnitev *V Tatrah«, nato Straussovega «rDon Juana», dalje dva stav« ka (L :n II. Sukove «Serenade» za godalni orkester ter nredigro k NVagnerievim «AMei* ster«;fngerjem». Ko bi hotel Talich dodajati, ne bi se občinstvo razšlo celo noč. vendar je navrgel Dvofakov sedmi ples in druge serije «SlovansVih plccov».
Da se je Češka filharmonija povzpela do svetovnega slovesa, je v nemali mer! za* sluga Talicha. Seveda ga v tem velikem kul* turnem delu podpirajo muzikalnost, železna energria. žilava vztrajnost niegcvih moj* strovsfilharmonikov in živo sodelovanje vse češke javnosti. Talichu je orkester živ, ko* losalen inštrument, na katerega lahko igra, kakor hoče. Najmanjši njegovi gesti se po* ko-i hipno z majhnim krogom rok ga ublaži v komaj slišen pianisimo, z dvigom vsega svojega telesa ga zažene v grom. Filigran* sko delo. izvablianje melodičnih drobtin v kateremkoli instrumentu, poudarjanje tem. podrejanje vodilnim glasbenim mislim vse= ga ostalega aparata, vstavki, enakomerno s t naraščanja in padanja, izklesane pasaže, trilčki, disciplin ranost ločnih potez itd., itd. — to so skoro Bcdosežne vrline tega sijajnega orkestra. Zanimivo se mi je zdelo ugotoviti na podlagi pred menoi ležavših pa rt; tur. da se je Talich striktno in rigoroz* no držal vseh, tudi najmanjših skladatelje* ljevih predpisov ter se s tem pokazal kot najidcalnejšcga interpreta komponistove volje. I "merjeno, zaokroženo je njegovo dU rigiranjc brez vidnega napora in vendar — tako jc po koncertu neki gospod točno pri* pomnil, bi tudi gluh človek lahko uganil iz d r: g j nt ovih kretenj, kaj je povedal orke* Bter. Pri dodanem Dvoiakovem plesu pa se je zagnal v tak dir, da sem sc bal kata* strofe ter pokazal ves svoj žarki češki tem* peraaacMC.
Obć'nstvo se ni da!o pomiriti. Le zelo r erado je zapustilo dvorano, kjer morda G»!g \ d-<>i£o časa ne doživimo tako sijajne* pa večera. Filharmo-niki so prejeli lepe ven* ce s trakovi od Glasbene Matice, Orkestralnega društva, češke kolonije itd. Ob H 1. [ ponoči so se že zopet odpeljali v Bratisla* j vo, kjer imajo že danes zopet koncert. Go* spodje so absolvirali in bodo absolvirali okoli 30 koncertov. Koncert vsak dan s spanjem v vagonu 3. razreda, torej z neza* dostnim od po čitkom, večno na potu. z več* no telečjo pečenko v ustih — kakor so tožili — in vendar čili. zdravi in po talcih brez* primernih uspehih kajpada dobre volje. Ce* ška filharmonija a Talichom nam bodi vzor plodonosnega, vzvišenega nacijonalnega in umetniškega dela' —3.
— Ladja Tenacity. Kot prihodnja premiera se vprizori v ljubljanski drami Ch. VVUdraca komedija »Ladja Tenacity«. Wil-drac je sodoben francoski dramatik. »Ladja Tenacitv« kaže, kam je krenila Po futtrriz-rru, kubizmu, dadalzmu in drugih podobnih novo tanjah sedanja mlada franc. dramatika. Razveseljivo je. kako zdrava so tla, na ka-
Poslednja
BUSTER KE&TOfi-burka
,.NORČAVA H SA' ki se v Ljubljani še
ni predvaa a. ptide v nar dneh v KINO IDEAL
—
ieriii ie ta živijenska komedija zgrajena. Odhkuje jo ostra karakteristika oseb, preprosta umetniška resničnost in jasen pogled v življenje. Pri nas sodelujejo gg. Vera Danilova, Juvanova, Rogoz, Ostpovic, Gre-gorin, Medven itd. Režira M. Pogelj. Prva vprizoritev v soboto, dne 15. t. m. ob osmi nri zvečer. Izven.
\ narodnem gledališču sta jutri, na praznik, dve predstavi in sicer popoldne ob 15. v drami Shakespearejeva veleza-bavna komedija «Kar hočete^ kot ljudska predstava po znižanih cenah, zvečer pa v operi Kahnanova opereta »Grofica Marica* v običajni zasedbi. Drama ostane zvečer zaprta.
— Razpis natečaja. Narodna Koterija priredi v spomin petnajstletnice smrti Ivana Groharja kolektivno razstavo Groharjevih del v Jakopdevem pavijonu. Za plakat razstave razpisuje Narodna galerija natečaj za osnutke v barvah. Plakat bo izvršen v štlribarvni litografiji in se konkurent obveže, da izvrši definitivni plakat na kamen. NTasrada, ki je obenem honorar za izvršitev, znaša 2000 Din; rok do 30. maja. Podrobna pogoje sporoča Narodna galerija v Ljubljani interesentom pismeno.
— Predavanje na razstavi francoske giafike v Jakopičevem paviljonu se ponovi na praznik, v četrtek 13. maja ob enajstih predpoldne. Predava dr. M?sesnel o grafičnih tehnikah in o umetnostih smereh na Francoskem v 17. in 18. stoletju. Vabimo na obisk razstave, ki vzbuja s 120 tehnično dovršenimi deli splošno zanimanje. Razstava se zapre nepreklicno v nedeljo. 16. maja. — Narodna galerija.
»Jeftejeva prisega v Ceiju. Nar. žel. glasbeno društvo »Drava« iz Maribora priredi v Celju v četrtek dne 13. t. m. ob 16. popoldne koncert, ki se bede vršil v Celjskem domu. Izvajali se bodo moški in ženski zbori ter P. H. Sattnerjeva »Jeftejeva prisega«. Kot solisti sodelujejo g. pater Kamilo Ko lb (bas) iz Zagreba in g. Avgust Zivko (tenor) iz Maribora. Dalje nastopi društveni tercet s harfo (harfa - violi načelo). Da je poset koncerta omogočen tudi okoličanom, se vrši isti Že popoldne.
Posmrtna maska pisatelja Ivana Cankarja*
(Posnel dne 11. decembra 1918 kipar Lojze Dolinar.)
I. javna produkcija Glasbene Matice v Celju. V soboto zvečer je priredila celjska Glasbena Matica v mestnem gledališču svojo prvo letošnjo javno produkcijo gojencev. Prvi večer je obsegal nižjo vijo-linsko hi klavirsko stopnjo, dočim bosta prihodnja večera dne 15. Ln 17. t rn. posvečena srednji in višji stopnji. Gojenci vijv linske šole g. ravn. Sancina in gdč. V. Je-rajeve ter gojenci klavirske šole se. Božič-Novakove, ki so nastopili v sobj.o, so pokazali lepe začetne uspehe. Na sporedu sta bili m. dr. dve orkestralni točki pod vodstvom g. ravn. Sancina, ki sta izzvali vsled preciznega in efektnega :.*:vjia!:l.j mn go odobravanja. Mladinski zbor pod vodstvom g. Preglja je zapet 11 pesmi z dovršeno dinamiko, brezhibno v tempih ter harmonično pravilno in čustveno. Gg. ravn. San-cin in Pregelj sta prejela dvoje šopkov. Gledališče je bilo nabit > polno, aplavzi pa burni in dolgotrajni.
V vsakem tisočem komad m Pflnaneft gospodinjskega
ml la „Gazela" se nahaja zlatnik za 19 frankov.
Pomnit« pa tudi, da ]e to milo
natbolISe med najboifsimi.
kije po svoj: kakovosti ne-preko&UiTo, v ceni pa nič drarje kot druga mUa.
MILO GAZE I
ran
Jugosioveosko odlikovanje češkega pevskega društva
Lani na Vidov dan se je vršila v cerkvi sv. Nikolaja v Pragi svečana maša zadušnicu za srbskimi junaki, ki so petih v bitki n.i kesovem. Pri maši je nastopilo nvmburško pevsko društvo «lllahol» in zapelo Corčaninovo opelo. Ta nastop češkega pevskega društva pod vodstvom gdč. A. Preliekpvc je vzbudil pozornost tudi v Beogradu in kralj Aleksander je na predlog mini = stra Trifunoviea odlikoval pevsko dru* štvo «Hlahol* z redom sv. Save. Sve* ćana i/rcčitev odlikovanja se je vršila v nedeljo v Nvmburgu na Češkem.
Svečanost, ki je imela obenem zna* čaj manifestacije češkoslovaško * jugo* slovenskega pobratimstva, so se udele* žili mnogi odlični zastopniki češkoslo* vaškega in jugoslovenskega naroda. Mesto Nymburg samo je bilo okrašeno z zastavami obeh bratskih držav. Sve* čanosti so prisostvovali tudi mnoga če* škoslovaška kulturna društva. Iz Prage so prispeli na svečanost soproga po* slanika kraljevine SHS ga. Nešičeva. poslaniŠki tajnik Gjorgjevie, vice*kon = zul Dajčie, zastopnik češkoslovaške g a prosvetnega ministrstva dr. Dragotin Prohaska, zastopnik ministra ver M. Čvrčanin, novinarski ataše St. Vlajic, kapetan Stepanović, za pisarno pred* sednika republike major Ploch za mi-nistra zunanjih del dr. Beneša legacij-ski svetnik dr. Černy, za «Jugosloven= sko Kolo» univ. prof dr. Murko, za češkosiovaškosjugoslovensko Ligo Luk-šić, J. Bradic in Josip Černv, za «Ja= uraiisko Stražo* Ivan Ivančevič, kakor tudi mnogi drugi zastopniki češkoslo* vaških pevskih društev. Skupno z nym* burškim prebivalstvom so položili vsi krasen venec na grobove tam pokopa* nih jugoslovenskih vojakov. Povodom izročitve odlikovanja je bila prirejena v gledališču matineja. — Nymburški cHlahol* je zopet v spomin jugoslo* venskim mučenikom izvajal Cvrčani* novo «OpeIo». Poslaniški tajnik Gjorg« jič* je v imenu našega poslanika v Pragi g. Ljubomira Nešića izročil pevskemu društvu kraljevo odlikovanje. Poslanik Ljubomir Nešič sam se je opravičil, da ne more prisostvovati svečanostim, ker ie moral iz službenih ozirov odpotovati v Beograd. Po končani svečanosti je bil prirejen banket, na katerem je bilo izrečenih več prisrčnih zdravic kralju Aleksandru in predsedniku republike dr. Masarvku.
ii
v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka
S. Kune, - Ljubljano
L.
Ustanov, i. 1879.
89
Darujte ?a sokolski Tabor!
Anton Čehov:
V hotelu
Temnordeča od srda in besna je na* valila Našatirina, gospa polkovnikova, ki je bila nastanjena v sobi št. 47, na hotelirja, ki ga je bila pozvala k sebi.
^Slišite gospod hotelir,* je zaklicala, v-ali mi dajte drugo sobo, ali pa sploh *>didem iz vašega ničvrednega hotela. Saj to tukaj je prava beznica! Prosim vas, jaz imam odrasli hčerki, tu pa je slišati noč in dan le prostaške besede! Kakšno gospodarstvo je to! Noč in dani Često treska z anekdotami tolik* snega kalibrskega topa, da bi si moral človek ušesa zamašiti! Prav kakor hla* pec! Še dobro, da moji ubogi deklici o tern ničesar ne razumeta; saj sicer bi človek z njima najraje pobegnil na ce* sto ... Ravno pričenja zopet z neko pri* povedjo! Zdaj sami lahko slišite!*
•Jaz ti vem še za boljšo zgodbo, lju* bi tovariš!* je udaril iz stranske sobe hripav bas. *Ali se spominjaš nadpo* ročnika Druškova? No torej, ta Dni* škov je sunil nekoč, kakor bi zapahnil pokrovec, kroglo v kot in je dvignil pri tem, kakor se je tega navadil, nogo kvi* šku, veš... Naenkrat je napravilo: nrskl Najprej so vsi mislili, da je raz* trgal prt na biljardu;  kakor pa so t je
Eogledali, spoštovani tovariš, so videli, ako so mu šle njegove hlače v vseh
šivih narazen! Tako visoko je bil dvig* nil mrcina nogo, da noben šiv ni več držal... Ha, ha, ha! Tu pa so bile tudi dame zraven, med drugimi soproga za* pitega poročnika Okurina ... Okurin je postal srdit... Kako si more drzniti, vesti se v pričujočnosti njegove sopro* ge tako nedostojno! Beseda je dala be= sedo... saj poznaš naše tovariše! Oku* rin je poslal k Druškovu svoja sekun* dan ta; toda Druškov, ne neurnem, je odgovoril... ha, ha, ha ... je odgovo* ril: ,Naj svojega izzivanja ne pošilja k meni, ampak h krojaču, ki mi je hlače napravil. Ta je tega kriv!* Ha, ha, ha ... ha, ha, haU
Lil i a in Mila. hčerki gospe polkov* nikove, ki sta sedeli pri oknu in nasla* njali svoja debela lica na pesti, sta jo* kavo povesili oči in postali rdeči kot kuhan rak.
«Ali ste zdaj slišali?* je nadaljevala gospa šaštirina, obrnjena k hotelirju. «Ali smatrate vi to za nič? Jaz sem so* proga polkovnikova, gospodi Moj mož je okrajni komandir! Jaz nc bom dopu* ščala, da se govori tako prostaško sko* raj v moji navzočnosti vsak prvi hla* pec, ki pride pod roko!*
«On ni nikak hlapec, milosti j iva gospa, ampak stotnik; Kikin je njegovo ime i plemič.*
«rče je na svoje plemstvo tako zelo pozabil, da se izraža kakor hlapec, po* tem zasluži še večje preziranje! Z eno
besedo, ne govorite zdaj še na dolgo in široko, ampak storite, prosim vas, po* trebne korake!»
vToda kaj morem sploh storiti, mi* Iostljiva gospa? Vi vendar niste edina, ki se pritožuje; vsi se pritožujejo; toda kai naj vendar počnem ž njim? Že mar* sikrat sem stopil k njemu v sobo in ga skušal pripraviti do tega, da bi se sra* moval svojega obnašanja. Canibal Iva* nič, sem dejal, kako se le morete tako vesti? To je vendar sramota! A on mi je precej pomolel pesti pred obraz in zakričal name: «Iščeš menda, da jo sku* piš?» In na ta način naprej. Preveč grdo se vede! Ko se zjutraj naspi, gre, ne da bi se količkaj ženiral (oprostite!), v naj* ohlapnejši jutranji obleki po koridoru okrog. Večkrat vzame v pijanosti tudi revolver in strelja kar tja v stene. Čez dan konsumira ogromno množino ž ga* nja in ponoči igra strastno na karte... In po igranju na karte sledi pretep... Mene je sram pred mojimi najemniki!*
«Zakaj vendar ne odpoveste nič* vrednemu človeku stanovanja?*
«Ali se morda da takšnemu človeku pokaditi? Za tri mesece nam je dolžan najemnino; a mi že celo več ne zahte* varno svojega denarja, če bi nam le sto* ril uslugo in odpotoval. Sodnik ga je obsodil v to, da izprazni sobo; a on se ie obrnil na prizivno sodišče in na ka* sacijski dvor in tako zavlačuje stvar,,.
To je prava nadloga! In, ti ljubi Bog, kaj ni pravzaprav čeden človek! Mlad, brhek, razumen... Če ni pijan, ni no* benega boljšega človeka. Zadnjič, ko ni bil pijan, je pisal ves dan pismo svojim staršem.»
«Li bogi starši!* je pripomnila gospa polkovnikova z vzdihom.
«Seveda, ubogi starši! Prijetno to pač ni, imeti takšnega razuzdanca za sina! Vse ga zmerja, in iz enega stano* vanj a v drugo ga izganjajo, in ne mine dan, da bi ne imel radi kasnih škandaloznih dogodb opraviti s sodiščem.*
«Uboc*a nesrečna gospa!* je vzdih* nila zopet gospa polkovnikova.
«On ni oženjen, milostljiva. Kako bi tudi mogel to? Ce se le sam prerine skozi ižvljenje, pa je že lahko Bogu hvaležen!*
Gospa polkovnikova je šla iz enega kota sobe v drugi.
»Neoženjen, pravite?* je vprašala. «Da, milostljiva.*
Gospa polkovnikova je nadaljevala svoj hojo in premišljala za hip. «Hm!.. Neoženjen...» je mrmrala razmišlja* joč. «Hm,... Lilja, Mila, ne sedita tu ob oknu: vleče! Kakšna škoda! Mlad človek, pa je tako podivjan! In odkod pride vse to? Nikogar ni, ki bi mogel nanj dobro vplivati! Nobene matere ni. ki ... Neoženjen? No da. tu imamo... to jc ravno...»
Po kratkem razmišljanju je nadalje* vala gospa polkovnikova z mehkim gla= som: aProsim, bodite tako dobri, stopi* tc k njemu in ga v mojem imenu pro* site, da naj se... da naj se omili v svojih izrazih ... Recite mu: Našatirina go» spa polkovnikova, je to prosila ... sta* nuje s svojima hčerkama v sobi št. 47; recite mu: Prišla je s svojega posestva semkaj.*
«Jako dobro.*
«Recite tako: — Gospa polkovnikom va je s svojima hčerkama tukaj. — Naj vendar pride in prosi za oproščenje... Po kosilu smo vselej doma. — Ah, Mi* la, zapri okno!*
«Ali mama, kaj hočete vendar prav= zaprav s tem razuzdanim človekom?* je vprašala Lilja z zategnjenim glasom, ko se je bil hotelir oddaljil. «Tu ste nam poskrbeli za res čeden obisk s svo* jim povabilom: pijanca, pretepača in lumpa 1*
«Ah, ne govori vendar, ma chere!... Tako govorita vedve zmerom; no, in ... prav tu sta doslej obsedeli! Kaj hočeta vendar? Naj bo, kakrešn hoče, a pre* zirati se ga zato vendarle ne sme... Vsako zelišče je dobro za kaj. Kdo ve,» je zaključila gospa polkovnikova s skrbnim pogledom na svoji hčerki, «morda tiči tukaj vajina moda. Le na* pravita za vsak slučaj nekoliko toale* te...*
Mran 4.
•SLOVENSKI   NAROD* dne 13. maja 1926.
Sfcv   i 07
Dnevne vesti.
U Ljub vani. dne 12 maja /926. — Štipendije za studil© ▼ Inozemstvu.
V to v cm proračunu prosvetnega ministrstva je previden kredit v znesku 2,000.00 T>in za dijake, ki študirajo v inozemstvu. Iz tega kredita bodo dobivali naši dijaki prispevke za izpitne in druge takse, za tiskanje svojih disertacij, za knjige in potne troške.
— Tu S konzulati na Sušaku. Na Sušaku se ustanovi v- kratkem nemški In češkoslovaški konzulat.
— Mednarodni kongres proti alkoholizmu. Letošnji 18. mednarodni kongres proti alkoholizmu se bo vršil koncem julija v Tarti na Estonskem. Jugoslavenski savez trezvenosti bo zastopal dr. Korknt iz Sarajeva.
— Nov zakon o občinah. Vsem mestnim občinam Je poslalo notranje ministrstvo načrt novega zakona o občinah. V
priloženem dopisu zahteva, nai pošljejo občine ministrstvu svoje pripombe, da bi mo-sla komisija čim prej definitivno stilizirati ta zakonski osnutek.
— Iz državne službe. V višjo skupino so pomaknjeni veterinarji Vojteh Hraba-lek prt okrajnem glavarstva v Celju, Iv.
V a n d o t v Novem nrestu, Alojzij Z a r n i k ▼ Radov!-IJ., Peter Skofič v Mariboru — desni breg, eksponiran v Slov. Bistrico, Anton P e rš u h v Slovenjgradcu in Anton
V i d i c v Veliki Kikmdi. Za višjega stati-atlčarja pri veterinarskem oddelku poljedelskega ministrstva h imenovan Josip Oblak.
— Amerika in naša prosveta. Ameriški poslanik je obiskal prosvetnega ministra in ga naprosil, naj ministrstvo sestav! pregled vsega prosvetnega dela v naši državi, kakor tudi način organizacije prosvetnega ministrstva, da se tak informacijski spis odpošlje ameriškemu prosvetnerrro ministrstvu.
— Iz sodne službe. V 3. skupino I. kategorije so pcmakn erd vil. dež. sodni svetniki : Dr. Friderik B r a č I č. Ivan Prem-lak in Valentin F I e r 1 n pri okrožnem sodišču v Celju. Josip Perger, Jurij Kozina pri okrožnem sodišču v Mariboru, Anton Mladič pri dež. sodišču v Ljubljani, dr. Vladimir F o r s t e r, dr. Fran P a i 11 e r. In dr. Sflvm Hr a 5 o v e c pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
— Imenovanje. Bivši svetnik finančne c*: racije Ivan Srebrnič je imenovan za na£t_-lnjka računskega odelka direkcije za šume v Ljubljani.
— Kongres bančnih uradnikov se vrši 23. maja v Beogradu. Na kongresu bodo razpravljali v važnih organizatornih vprašanjih.
— Otvoritev novih telefonov v Sloveniji. Dne 1. maja t I. so bile otvor jene javne telefonske govornice pri poštah Lož. Nova vas prt Rakeku in Stari trg pri Rakeku, dne 17. aprila t. 1. pa javna
aka govornica pri pošti Mislinje.
— Ugledni učenjak v Zagrebu. Iz Aten le prispel v Zagreb znani pol edebki strokovnjak m ravnatelj za poljedelsko šolstvo v mednarodnem uradu, ki ga vzdržu.:e Rockteiler, g. Albert Russel Mami.
— Činovnik} sarajevskega muzeja brez plače. 2eae Crnovnikov sarajevskega muzeja so skleni>e, da brzojavno protestirajo cr finančnem (n prosvetnem ministrstvu, ker niso njihovi možje prejeli prvega maa plač. nego le akontacije. Finančna delegacija stoji na stališču, da ne sme izplačati plač. ker še niso določeni reducirani urad-
- •        ve. kdo bo še prejemal plačo.
— Premestitve veterinarjev. Kralj je podpisal na predlog poljedelskega ministra ukaz. s kateri n se premešča večje število wterinurjev.
- Številni konzurzi v Beogradu. V Beogradu se od dne do dne množe trgovski konkurzi. Včeraj so bili prf avljeni pri trgovskem sodišču : k nkurzL Velike senzacijo je vzbudila vest,   da   je prijavila
manufakturna  tvrJka. ki obstoja že v Beogradu nad 20 let.
— Zastrupijenje po ribah. Iz Trsta javljajo : ga. Zdenka Lazarevič, soproga šefa železniške policije v Beogrdau, se .;c zastrupila, ker le uživala pokvarjene ostrige. Bori se s smrtjo.
— - Velika slavnost v Pest-jaski iaau. fz Postojne nam por čajo: Na binkoštno nede'io, 23. maja, se bo vršila v svetovrro-znani postojnski jami svečana otvorile v nove p dzemske koncertne dvorasne, ki ima prost/r j za nad 8000 oseb. Na ta dan bo izbrana godba izvajala v dvorani razne k in; ::c slavnih skladateljev. V plesni dvoran; pa bo svirala gorska godba stare in m.dcme plesne komade. Is* i dan se tudi otvor i za obiskovalce nova najlepša Jana na svetu. Imenovana radi bagne lepote njenih bie.-.teiih se sneznobellli kapnikov «Raj-<ka jama*. Razsvetljena bo prvič z elek-trično razsvetljavo. Italijansko prometno • \-i Tstv) }e dovolilo za to priliko od 13. do 23. maja za 50% znižano vozno cen > iz vseh p"-taj Treh Bciiečij. Razen tega bo vozilo v Postojno na b!nkc-§tn>> nedeljo osem posebnih vlakov po enako znižani ceni iz Trsta (dva), iz Gorice, Benetk, Vidma, Pule, Reke in R svinja.
— Za rezervne of.cirje. Ker so po za_ ki/jučku prijavnega termina za udeležbo na razvitju zastave in letnem zboru UdTUže-nja rezervnih oficirjev v Zagrebu še mnogi wlani izrazili željo, da se jim udeležba orno-fzcć. je pododbor Ljubljana podaljšaj termin za prijave do vključno dne 19. maja 1906. Naknadno priglašeni udeleženci dobe objavo za brezplačno železniško vožnjo v Zagreb m nazaj ter vse ostaJe ugodnosti, ki j;h bo nudil prireditveni komite vsem udeležencem, izvzemši ugodnost za stanovanje in prehrano v občinski menzi, ker so se prijave za tf dve ugodnosti že definitivno zaključile. Se ne prijavljenim članom fz Slovenije bo na ta način omogočena udeležba vsaj drugi dan svečanosti pri ran-vi'iu zastave, ker bodo lahko potne dispo-žici i e tako uredili,   da pridejo v Zaarreb
zjutraj in odpotujejo še isti dan zvečer. Razpored priporočijtvb vlakov se bo pravočasno objavil. — Pododbor Ljubljana.
— Bofaika blagakta mesta, h delavcev
je prrredrla za svoje Članstvo 7. t m. v Mestnem domu predavanje o spložnj higijeni in o pravicah in dolžnostih zavarovancev ter njih rodbin za slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti, starosti in smrti. O splošni higijeni je predaval mestni fizik g. dr. Rus in o zavarovalnih panogah blagaj. nični uradnik g. Zirkelbach. Poljudno predavanje g. dr. Rusa je napravilo na članstvo, ki je bHo v velikem številu navzoče, kar najboljši u ris, raku da je izreklo željo še za nad a inja predavanja. Ustrezajoč tej želji priredi g. mestni fizik Še nadaljni ciklus predavanj, po možnosti s skrioptični-mi slikami m sicer; o alkoholizmu, tuberkulozi, spolnih bc^eznih in o prvi pomoči v nezgodah. Ta predavanja se bodo vršila vsak petek ob 6. uri zvečer v dvorani Mestnega dcurraa. Prihodnje predavanje se bo vršilo v petek, 14. t m ter je pričakovati, da se ga bo Članstvo in njih rodbine udeležile v ravno tako Častnem številu kakor prvega.
— Iz Tržič« nam pišejo: Ob zaklj-uSvtvi damskega in moškega prikrojev akiega tečaja priredijo udeleženci in vodstvo v telovadnici meščanske šole razstavo risb, ki so jih tekom tečaja izvršili. Risbe predstavljajo TaznovTsJjne kroje, narejene po
modnih slikah za damska, moška ter otroška gornja in spodnja oblačila po najnovejši modi. Obenem bodo obiskovalcem na ogled najnovejši modni časopisi in s tem podana prilika, da se sprijaznijo in seznanijo z novo modo. Razstava se otvori v nedeljo 16. maja t l. in bo odprta čez poldne do 6. ure zvečer. Vstopnne ni. K obilnemu pose tu vabimo cenjeno občinstvo iz Tržiča in okolice, prav posebno pa vse tiste, ki Jim napredek obrtništva ni In ne sme bili j prazna beseda.
— Iz Guštanja nam pišejo: Guštanjski krajevni odbor rdečega križa priredi v korist fonda za nabavo rešilnega avtomobila za mežiško dolino dne 3. junija, v slučaju slabe-a vremena pa 6. junija, t. 1. popoldne na guštanjskem sejmišču veliko tombolo spojno z koncertom in ljudsko veselico. Ni še preteklo leto dni ko se je ustanovil guštanjski krajevni odbor, že stopa pred javnostjo z velikimi načrti, hoče in mora si nabaviti ta neobhodno potrebni avlo. Za dosego tega cilja nam jamči odbor katerega načelo je »Odpri roke, odpri srce, oti-raj bližnjemu solze.« Vsa javnost mežiške doline je dolžna, da odborovo stremljenj podpira in obiske rc^ovo prvo javno prireditev.
— Smrtna kosa. Na Lesnem Brdu je umrla včeraj splošno znana in priljubljena ga. Emilija Golob roj. Stampetta. Pogreb bo jutri ob treh popoldne na pokopališču na Lesenem Brdu, kjer polože njene zemske ostanke v rodbinsko grobnico. Blag ji sponnn' Žalujočim naše iskreno s >ia||i!
— Slovenska enodružinska blša. Gradbena in kreditna zadruga »Dom in Vrt« v Ljubi ani je razpisala javen natečaj za izdelavo idejnih načrtov slovenske enodružinske h-še. ki naj bi združevala potrebe in udobnosti mcderrrega stana z dome čim rri-Ijejem in narodnimi motivi. Opozarjamo tozadevno na svoječasni razpis v našem listu. Na naših umetnikih iti arhitektih je, da ustvarijo ideal no praktični tip slovenske družinske hiše, kakoršnega imajo že davno drugi kulturni narodi.
— Navodila za fotrrgrafe amat rje. Založila grogerija A, Kane, Ljubljana 1926. Cena 16 Din. — To je največje slovensko delo o tem predmetu; cfosega nad 90 strani praktičnih nasvetov in slik. Začetnik samouk bo našel tu vse najnujnejše podatke o mladi umetnosti, ki si je tako na.skt osvojila svet. Brošuro je sestavil vešlrak z izrazito ljubeznijo do stvari, zato bo služila kar najbolje svojemu namenu. Želeti je, da bi amaterji pridmo segali po vzorno opremljeni knjižici in se okoristili z njeno vsebino, odeto v prikupno obliko. — A. D.
— Železniška nesreča pn Travniku. V
bližini Travnika se je dogodila včeraj na železniški progi strahovita nesreča. Seljak Ante Kalapuz se je vračal proti mraku v svojs selo. Ravno v trenutku, ko ie korakal čez železniško progo, je prisopihal vlak, lokomotiva ga je prijela in vlekla 90 metrov daleč. Bil je popolnoma razmesarjen.
— Društvo »Pravnik« priredi običajni pomladanski izlet na dan 6. junija, t. I. prvo nedeljo v juniju na Tost pri Celju. Člani se na izlet opozarjajo že sedaj, podrobnejši načrt se bo pravočasno objavil.
— Krajevne organizacije SDS sreza Laško priredijo v nodeljo 16. t. m. ob 15. •iremiški izlet v Rimske toplice; izleta se udeležita g. min. n. r. Gregor Žerjav in narodni poslanec dr. Pivko. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu v prostorih hotela »Nova pošta« s sledečim dnevnim redom: ob 15. uri pozdrav predsednika srez-ke organizacije. Govor naših predstavnikov. Po govoru prosta zabava v zvezi z sodbo in pevskim zborom z Zidanega mosta. Zveza vlakov v in iz Rimskih toplic vsestransko ugodna. Med prebivalci v okoliških krajih vlada za prireditev veliko zanimanje in se pričakuje od vseh narodnih društev obilo udeležbe. — Predsedstvo okrožnega tajništva.
— C i trasi, citraštnje! Izšle so za citre »Tri pesmi«, 1. Jaz b! rad rdečih rož; 2. En starček je živel; 3. Ti si ur'ce zamudila. — Dobijo ae proti predplačilu 8 Din le pri podpisanem, ker je zaloga prav majhna. Najteptt zvezek XI. »Koroška« 20 Din; Slov. nabožne pesmi za citre 8 Din; šaljiva »Pete linčkova ženitev« 4 Din. Iv. Kiferle, Ljubljana, Krojaška ul. 8, II. 515-n
— Dražba »v. Cirila io Metod« ▼ Ljubljani opozarja na današnji msera; tvrd-ke Ivan Perdan nasledniki v Ljubljani v zadevi Ciril in Metodovih vžigalic. Mislimo,
da je odveč hvaliti prvovrstno kvaliteto naših vžigalic. Vsak Slovenec je dolžan, da
kupuje in zahteva povsod naše domače Ciril in Metodove vžigalice, kajti s tem pripomore naši šolski družbi k uspešnemu de. kovanju v korist Ciril in Metodovega šolstva. Dolžnost nas vseh je ta, da bodrimo m spodbujamo našo deco doma in v tujini k ljubezni do njenega slovenskega materinega jezika. Apeliramo tedaj ponovno, da se vsak posluži Ciril m Metodovih vžiga, lic, katerih geslo je: Mal položi dar, domu na akar. — CMD. 483/n
— « Društvo državnih upokojencev In upokojenk za S*oveo||o» poprej «Prvo splošno društvo Jugoslovanskih upokojen, cev v Ljubljani* vabi vse društvene članice in člane in tudi vse še neorganizirane državne uookojence, upokojenke, vdov« in sirote iz kraja in cele okolice v svrbo ustanovitve krajevne skupine, ki se vrši v Kranjski gor* dne 16. maja t L ob 11. dopoldne v gostilni pri Jurci, ter na občni zbor krajevne skupine Jesence na Gorenjskem, ki se vrši isfc dan cb 4. popoldne v gostilni gospoda Franca PekJairja št 115 na Jesenicah. Dnevni red v obeh slučajih: a) poročilo društvenega predsednka o dosedanjem društvenem dedovanju, b) poročilo predsednika društvene krajevne skupine, c) volJ.ev novega načeistva: predsednika hi namestnika, tajnika ln namestnika, treh odbornikov in dveh namestnikov. Pri tej priliki se bodo sprejemali na obeh krajih tudi na novo pri stop iv? j društveni člani. — Na-čelstvo.
— Podporno društvo slepih objavlja: Pmsimo vse one, ki so prejeM našo okrožnico s prfoženo položnico, da se blagohotno spomnijo s kakim darom nas najbednej-ših slepih. Za vsak, tudi najmanjši dar smo iz dna srca hvaležni. Trdno smo overjeni, da ne bo naša prošnja zaman. — Podporno društvo sleph. Wolfova uMca 12. Ljubljrna.
—Ij Najnovejše blnze: Krištofič-Bačar!
Občudujemo jo vsled njene lepe opreme.
Poželimo jo vsled njenega izvrstnega okusa. Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena našo »Mirim« čokolado.
100'T
It I !**M!i!¥o
I*. *»JtfUljMStO
—Ij Zgradoa cerkve na Darj-j. Banani
hočejo imeti, tako se nam poroča, tudi svojo župno cerkev- in zato nabirajo v ta r.arrien stavbni kapital po Ljubljani in drugod. H cerkvi spat/ia pa tudi župnišče zato bo tre^a tudi to zidati. Ker šteje Ljubljana s Sv. Kri'toiom že zdaj 15 cerkev, bo barjanska šestnajsta. Farni patron bo na Borju sv. Miklavž, ker je zaščitnik potnikov na morju, na Barju bo pa »panal« Ljubljanico kadar bo napravila povodeni!
—ij Z barakami iz mesta ven. PiSejo nam: Med Resljevo cesto in Metelkovo uiico stoji še jkeptna s yarih barak, ki ne služiio v olepšavo mesta, najmanj pa bi se še smela trpeti lesena koliba vik Tomanove hiše ob Reslievi cesti, k;er je vsestranski osebni vozni promet in napravlia zlasti na tu^ce skrsino n;ugoden utis. Ker se je mciua ruskih akademikov preselila v šent-p~ crsko vojašnico, naj se dotična baraka odstrani.
—li V Mostah se je število stanovanjskih pritiičrih hiš povečalo od lani za sedem: grade so pa še druge.
—Ij Izgubila se je v torek dopoldne zlata verižna zapestnica. Pošten najditelj se prosi, da io proti nagradi vrne na upravo »SIcv. Naroda«. 516-n
—Izredni obč;ti zbor trg. društva Merkur v Ljubljani se vrši v sredo, dne 19. meja ob pol 8. zvočer v prostorih Gremija trgov* cev, Ljubljana, Aleksandrova cesta (palača Lj. kreditne banke). Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Volitev odbora. — Odbor. 517-u
—' j Gradbeni odbor Rožncdolinskega doma priredi v nedeljo, dne 16. maja ob 15. (3.) popoldne na Strelišču pod Rožnikom domačo zabavo s plesom. Vstopnina piosta.
—Ij V d o vi cev klub v Ljubljonl sporoča vsem interesentom, da sprejema prijave za novi tečaj Vidovičeve šole samo do 15. t. m., ker je prva pošiljka učnih zvezkov že dospela in se je tečaj tudi že pričel s 1. majem- Iniormacije za šc'o se dobijo lahko vsak večer od pol 7. do 9. v deški šoli na Ledini, II. ndstr., kjer se vršijo tečaji. Tam se lahko tudi vpiše. Vpisnina znaša 100 dinarjev, mesečna ukovina po 100 dinarjev. Potom Vidovičeve učne metode se lahko v dveh letih absolvirajo vsi srednješolski predmeti in se člani Šole pr-javijo na državne gimnazije za polaganje državnih predmetov iz vseh esem razredov gimnazije. Vidovičev k!ub ima vsako s bo-to v zadnji sobi Naredne kavarne svoj prijateljski sestanek, kjer se tudi lahko dobijo vse informacije. — Tajnik.
—Ij Zsrartbe in drugo v Spodnji Šlšlc.'. Pišejo nam: Razen cerkve in župnišča dobi Spodnja Siska v kraJkem fudi svoj Sokolski dom, od laiii se je pa zgradilo tudi troje zasebnih h'š. Skrajni čas bi pa bfl, da se izpelje tudi tod kanalizacija in regulacija ter oskrbe ulične teble.
—Ij Radi odpotovanja velikega župana dr. Baltiča odpade v petek običajno sprejemanje strank.
—Ij Radioklub v Ljubljani ima v petek dne 14. t. m. ob 8. zvečer v društvenem lokalu »Velesejem paviljon D« svoj prvi bedami večer. Govorilo se bo o tehničnih predpisih za postavitev visokih anten. Člani uljudno vabi jem*.
—lj Pevsko društvo »LJubUamkl Zvon«. Na praznik dopoldne ob pol desetih mešani zbor. 523-11
—Ij Ceškosloveneaa obec zučastni ae ve čtvrtek vyletu na Vrhnika odjezd raano 7.40. 522-n
—lj Prvo društvo klanih posestnikov v Ljubljani nam pošilja k poročila o nedeljskem občnem zboru izjavo, da udeležba na shudu ni bila pičla kakor smo poročali,   temveč   se je zborovanja vdeležiio
400 do 500 posestnikov in pose srnic, kar je smatrati za časno udeležbo z o žirom na razne priredbe pretečene nedelje. Dokaz temu je, da so bili skoro vsi stoli zasedeni, na katerih je prostora za 600 oseb.
—lj Izlet Šentjakobčanov v Preserje. Ob priliki izleta Sokola II. v nedeljo 16. maja v Preserje napravijo Sentjakobčanj na inicijativo svo:ega ženskega odseka tja tudi svoj izlet. Ker je okolica Preserja polna naravnih krasot in zanimivosti in ker je tako blizu Ljubljane, vabimo prijatelje Šentjakob čanov in Sokola II., da se temu izletu priključijo. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 8.40 zjutraj.
—I j Dramska sekcija JNAD Jadran uprizori danes, dne 12. t. m. na šentjakobskem gledališkem odru Knoblauchovo komedijo »Favn«. Pričetek predstave ob 20. uri.
—; Došla krasna Izbira otroških obleke In plaščkov. Kristoiič-BuČar, Ljubljana. 58
Iz Celja
—c Tedenski zkaz mestne klavnice. V tednu od 3. do 9. maja se je zaklalo: 15 volov, 24 krav, 5 teJk, 31 telet, 29 svinj ta 1 kozlfča. — Uvozilo se je: 323 kg govedine, 3622 kg teletine, 304 kg svinjine in 3 kg k:z!ičevme.
—c Cepit jv otrok proti kram v mestu Celju se vrši v peiek, dne 21. maja v posvetovalnici za klube na mestnem magistratu ob 14. uri popoldne. Pregledovanje cepljencev :n cepljenje dne 21. izostalih otrok se vrši teden dni pozneje v petek, dne 28. maja ravrrotam in ob istem času.
—c Pomanjkanja kolkov. V našem mestu se Že več kot 10 dn: ne dobi v nobeni traiiki in tudi ne na davkariji nobene vrste kolkov cd 5 do 50 par. Kje neki leži Temu krivda?
—c Nove oglasne deske je nabav!!a tvrdka Goričar & Leskov Še k. Iste se te dni obešajo po mestu. So mnogo večje <:d starih. Bil je za to Že skrajni čas, ker je bilo plakatiranje v našem mestu zadnja leta že sikso pomanjkljivo.
—c Prezidava celjsk ga Kol dvora. Poročajo nam: Prezidava notranjih prostorov kolodvora bo kenčano v nekaj dneh. Po tej prezidavi in preuTecbi je dobilo kolodvorsko poskipje znotraj sliko, ki nikakor ni primerna za naše mesto. Posebno na neprimernem kraju je blagajna zadaj, kjer Je bila prej trafika. Ta prostor Je temen in žeparj; bodo taim Imeli, kakor pravi neki list, zelo ugodno priliko za svoj posel. Ce se je blagajne ho elo spraviti na svetlejši pTOstor, bi se to bilo lahko zgodilo na ta način, da bi se bil za to uporabil prost:r, kjer ie pošta, za isto pa bi se bilo gotovo dobilo kje kak prost:r, čedna slika kolodvora pa bi bi!a s f.em ohranjena.
—c Za rezervne oficirje. Kdor pomo-t-cma ni prejel okrožnice za slavnost v Zagrebu, a se želi is^e vsekakor udeležiti, naj se biagovoli osebno zglasiti na Celjski pošti pri tovarišu J. Vengustu, kateri mu bo dal potrebne informacije in nav.dUa. Cas za to je pa Ie še do konca tega tedna. — Oco~r Celjske Sekcije Udruž. rez. oticl-ra i ratnika.
Sokol
Potni listi za Prago
Na muicga vprašanja glede potnih Listov dajemo sledeča navodila:
Vsak član in vsak naraščajnik, ki se udeleži vsesokoLkega zleta v Pragi, mora imeti potni list. P^tni lisk se dobi pri pristojnem siezrvem poglavarju, oziroma policijskem ravnateljstvu. Pristojbina znaša 39 Din. Za vsak potni list je potrebna fotografija. Potni list si m-tTa preskrbe^i vsak posameznik. Lah to se pa dobi tudi za več oseb skupaj. Čiani onih društev, ki potujejo skupaj in se tudi skupaj vračajo, lahko d. be skupen p^»tni list Oni brat, ki je določen kot vodja take skupine, mora imeti navaden potni Ust s sliko, drugi člani se r.avedejo samo im-enema. Razven tega mora imeti vsak član s seboj društveno legitimacijo, kakor je predpisana po JSS.
V potnem listu mora imeti vsakdo vizum Avstrije in Češkoslovaške. Vizum Češkoslovaške je brezplačen, za Avstrijo še nimamo navodil Ko dobimo tozadevno rešitev, obvestimo o tem vse članstvo. Vse župe, ki so na sedežih avstrijskih in čeških konzulatov, so dobile navodila, da preskrbe vsem društvom po deželi p trebne vizume. Zato naj pošljejo vsa društva, ki spadajo ped delokrog teh konzulatov, pravimo opremljene pome liste tem župam. JSS
— Češkoslovaška obec v Ljubljani pri* redi 18. maja ob H 9. zvečer Palackega svečanost v «Kazini», na katero vabi tudi članstvo ljubljanskih sokolskih društev. —
Bratje in sestre, odzovite se temu brat ko. mu vabilu polnoštevilno:
— Sokolski naraščaj, ki se udeleži na* raščajskih dni na vsesokolskem zletu v Pr.:-gi, bo pred odhodom zdravn:ško preiskan v Ljubljani, in sicer 24. junija.
— Tekmovčlna \irsta JSS ponc>.(_ na VIIII. mednarodno telovadna tekmo v Lyon lep čilim kot darilo JSS.
— Jugoslovenski Sokolski Savez je pravkar prejel od ČOS iz Prage veliki zlet» ni plakat za vscsokolski zlet. ki je umetni* ško delo Češkega akad. slikarja Naakva. JSS bo razposlal v vse večje kraje naše dr« zave po en plakat, ki bo razstavljen tudt v Ljubljani.
— Ljubljanski Sokol priredi v nedeljo 16. t. m. celodnevni pešizlet moške dece na Šmarno goro; zbirališče pred Narodnim domom, odhod točno pold 7. zjutraj, povra-tek cb pol 8. zvečer. Na ta izlet vabimo roditelje ter vse prijatelje sokolske mladine. Zdravo! — Odbor. 52 ^-n
Sokolsko društvo LJubljana IL priredi danes v snedo v telovadnici na realki mladinsko akademijo moškega in ženskega naraščaja ter moške in ženske dece. Nastopi tudi celokupni društveni pevski odsek. Vabimo vse stariše in prijatelje sokolske mladine. Vstop prost. 519-n
Sokolsko društvo Ljubljana II. priredi v nedeljo dne 16. t. m. celodnevni pešizlet preko Brezovice, Notranjih goric in Pod-peči v Preserje. Zbirališče na dvorišču realke. Odhod točno ob 6. uri zjutraj. Za razvedrilo in zabavo poskrbi društveni pevski odsek. Člani in naraščaj v krojih, ostali v ctvllu z znakom. VabJmo tudi vse prijatelje društva. Za članstvo m naraščaj je izlet obvezen. 51S-n
Sokolsko društvo v Krškem priredi ob dvaj3:tietnrci dne 20. junija t. 1. javno telovadbo združeno z ljudsko veselico. Sokolska, kakor tudi druga društva v Posavju se naprošajo, da to prireditev uvažujejo.
Gospodarstvo
Žitni trg
(Tedensko poročilo novosadske blagovne borze.)
Situacija je bila ves minuli teden zelo mirna. Povpraševanje in ponudba slaba. — Slabo povpraševanje gre na račun labilna tendence v inozemstvu, kjer so kupci zelo rezervirani. Vzrok slabe ponudbe je pa v tem, da je žito večinoma že izvoženo, do* čim je ostalo blago v rokah bogatih polje« delcev, ki po sedanjih cenah nočejo prode* jati. V Italiji je povpraševanje po pšenici in koruzi popiistik). V Braili so cene vsled slabega povpraševanja nekoliko padle, tako da ne ktmvenirajo našim izvozničarjem. Zelo labilen je dunajski in češki trg. V maju izvožene količine so pokrile potrebo z* več tednov. Važno vlogo igra tudi padec cen v Ameriki Borza je poslovala samo tri dni in zato je znašal promet 140 vagonov.
Pšenico kupujejo samo domači mlini, in sicer po 292.50—295. Italija je plačevala po 295. Promet na borzi je znašal 265 met. sto« tov. Radi neznatnih zalog v Bački in Ba* natu izvoz po rekah za Dunaj in Brailo n-j pride več v poštev. Pšenica iz Stare Srbije je notirala 292—297-50, dočim notira Braila 280^—285 ab postaja v SrbijL
Koruze je bilo prodano 8850 met. sto« tov, skoraj izključno vagonsko prompt blago ab bačke postaje po 130—131. Kupci so večinoma naši pasivni kraji. Italija je plačevala 77 lir Postojna, Pariteta Szob je notirala 92 Kč. Za blago po rekah ponuja Du* naj 93 Kč, Braila pa 106 ŠiL Te cene pa na* &im izvozničarjem ne konvenirajo.
Moke prodane 700 meterskih centov. Po* vpraševanje je večje samo po «št. 6», ki notira 280. «0» ponudba 480—475 brez po* vpraševanja, št. «2» kupčije po 420—430, ponudba 430, št «5» po 370. Otrobi brez prometa. Ponudba bačkih v jutenih vrečah, po 120 brez povpraševanja. Fižola prodanega 1350 met. stotov. Povpraševali so pasivni kraji. Fižol notira 144—147.50. Ječmena prodanega 400 met. stotov. Povprašujejo ve* činoma industrijalci. Cena 165 ab banatske postaje.
—g Trgovinska pogajanja z Madžarsko. V soboto se je vršila seja naše in madžai* ske delegacije za trgovinsko pogodbo. Na seji je bil prečrtan in pregledan drugi sp!oš= ni del pogodbe. Nekatera vprašanja so osta* la nerešena. V ponedeljek popoldne se je vršila seja strokovnjakov, na kateri se je razpravljalo o teh vprašanjih. Včeraj pa sta se obe delegaciji ponovno sestali in raz= pravljali o nerešenih problemih splošnega dela.
—g Znižanje iztevarnega roka. Pro-. metni minister je odredil, da se zniža rok za iztovarjanje na kolodvoru Beograd od 24 na 6 ur, kar velja rudi za nakladanje.
I
Kolosaeln uspeh! Razprodana!
Najboljša  burka  slavnega amerikan* skesa komika
BUSTER KEATONA
znanega pod imenom «Človek,   ki se nikoli ne smeje*.
Zaroka pod vodo ali Navigator
jo dosegla pri vseh predstavah velikanski uspeh. Navdušeno občinstvo je vsem sce* nam gla-sno odobravalo. — Sijajna burka! Originalna vsebina! Imenitne scene! Kol-os salna režija! Najboljša veseloigra! Srnch do solz brez kraja in konca! Pridite in oglejte si. to izvrstno in najboljšo burko,
kar jih prinaša ta sezija! Izven programa kot predigra prekrasni in velezanimivi film s slovenskimi napisi:
Čebela maja*
Predstave točno ob 4., % 6.. * 8.. -9. Predstave jutri na praznik ob: 3., H 5., 6.. % 8., 9. Prednaznanilo: Lil Dagover in Hugo Flink.
ELITNI KINO MATICA
vodilni kino v Ljubljani
Stev. 107.
Stran 5.
To in ono
Stavke
če Hi vprašali pravnika, kaj je stavka« bi odgovoril, da je to s strani delavcev težka kršitev službenega razmerja. Psiholog: bi dejal, da je stavka v etičnem ali gmotnem ožini izraz oz-kosrčnosti in strahu pred jutrišnjim dnem. Tako bi lahko vprašali vse zastopnike človeškega udejstvovanja. pa bi ne dobiii dveh enakih odgovorov. Dejstvo ie, da je stavka vedno znak nezadovoljnosti in nezdravih razmer.
V starih časih je zakon strogo kaznoval stavko. Čim bolj se je pa razini v človeški družbi zmisel za socijalno pravičnost, tem bolj se je spreminjalo tudi stališče zakonodajalca napram stavkam. Polagoma Je prodrlo -poznanje, da je stavka logična posledica sedanjega produkcijskega sistema, ^rišii smo tako daleč, da vodi stavko * oseben odbor. S tem je dobila siavka zakonito podlago. Taki odbori so vodili , e veliko stavko v Porenju 1. 18S9 in - i škotskem 1 1893. Pri prvi je stavkalo 100.000. pri drugi pa 400.000 ruti ar je v. Isto je biio tudi pri splošnih s:a\kah v Belgiji in na Švedskem. Pri reh starkah je šlo deloma za splošno volilno pravico, deloma pa za protest proti nastopu vojaštva, ki je bilo od vlade poslane, da prisili delavce k popustu.
sedanja angleška stavka je strogo rospodarskega značaja. S tem se znatno približuje socijalistično pobarvanem stavkam železničarjev ali rudarjev v drugih državah in bo imela tudi slične posledice. Zgodovina delavskih stavk ras uči. da se končajo stavke večinoma v škodo delavstva ali pa z neznat-: im uspehom, ki nikakor ne odtehta vseh žrtev. Celo med socijologi je mnogo takih, ki smatrajo, da stavka kot obrambno sredstvo ne doseže svo-;ega namena.
Življenje v Kinosbavu
Malo rudarsko naselbino Ny Aale-sund (Kingsbay) na Spitzberg h sta letos zasedli dve polarni ekspediciji, iiorveška Ammiđscn-Kilsworthova in ameriška Dvrdova. Običajno biv* v Ny Aalesundu okrog 300 ljudi, ki so po večni zaposleni v rudnikih. Letos je bila produkcija premoga na Svalbardu znatno omejena. Pravo dek> v premogovnikih se pričenja šele sredi poletja. V Ny Aalesundu je prezimovalo nekaj rudarskih rodbin, d očim je domačinov samo 50 6B.   To   so  večinoma inženjerji,
/n.ki in uradniki, ki imaj/> tam tudi svoje rodbine.
Norveška letalska družba je najela stanoanja za člane Amundsenove eks-. e in svoje delavce, ki jih je spra-?od streho kjer in kakor je pač r ogla. Hišice so v Ny Aalesundu zelo majhne, večinoma samo z dvema sobama. Amundsen in EiIsworth sta stano-la v svili* ravnatelja premogovne družbe Knutsena. V tej hiši so tri sobe in kotiček za služkinjo. Amundsen in Ellsworth sta dobila dve sobi v tretji ;e pa stanoval poročnik Iiover, ki je nadzoroval graditev hangarja za zrakoplov *Norge». Pozneje je moral od-
stopiti svojo sobo Riiserju Larsenu in se preseliti v poselsko sobo. Tudi stanovanja mzenjerjev so zasedli vodilni člani Amundsenove ekspedicije. Tesarji, ki so gradili hanz^r in italijanski monterji so bili nastanjeni v vojašnicah. V Ny Aalesundu je življenje zelo primitivno. Metereološko službo vodi brat poveljnika zrakoplova prof. Nobile. V Ny Aalesundu ima mnogo aparatov. Pomaga mu zdravnik kingsbavske premogovne družbe dr. Schafer. Centrala Amundsenove mefereološke službe je v Tromse na Norveškem. V Ny Aalesundu je zdaj 70 uslužbencev norveške letalske družbe, med njimi 30 norveških tesarjev in IS italijanskih monterjev. Pridružilo se jim jc zdaj Se 19 mož posadke zrakoplova «Norge». Za prehrano so poskrbeli žc lansko jesen. V Kingsbayu so napravili skladišče mesa, ki je ostalo vso zimo sveže, ker je bilo zmrznjeno. V bližini naselbine so opazili mnogo tuinjev, ki jih pa ni mogoče loviti, ker se led uerira. Ribe so ob tem času zelo redke. Vs*> zimo so opazili samo enega belega medveda. Prebivalce te severne kolonije je Amundsen zelo razveselil s tem. da jim je pripeljal pol tone masla, ki velja tam za delikateso.
Pomen polarnega ozemlja
Anglija je anektirala skoro vse iužno-polamo ozemlie. — Važnost sevemo-polarnega ozemlja z avljatičnega hi
prometnega stališča bodočnosti.
Splošno mislimo, da je polarno ozemlie brez gospodarja in da sme v njeni krizariti, ribariti ali pa poizvedovati kdorkoli   in   da so polarna morja
svobodna. Temu pa ni tako. To vidimo zlasti iz razmerja, ki vlada v južnopo-larnem ozemlju. Tu je bila zlasti Anglija, ki se je že pred desetimi leti z vso silo in naglico vrgla na gospodarsko eksploatacijo ter izkorišča v južnopo-larnih vodah v ogromnih, skoro neizčrpnih množicah živeče kite. Znano je, da spada kitova maščoba kakor tudi kitovo oije k zelo dragim cerealijam, ki pomenijo za ribolovsko industrijo prave zaklade. V južnopoiarnih krajih se čedalje boli razvija plodonosni kitolov. ki je donesel Angliji v 10 letih 11 milijonov iuntov šterlingov. Že 1. 1908 je Anglija natihoma anektirala otočja Južne Gcorgije. Južnega Orkneva, Južnega biictlanJa. Južnega $andwicha in ozemlje (iraham, ki ie vse priključila upravi guvernerja na Falklandskih otokih. Tekom svetovne vojne je 1 1917 Anglija raztegnila to oblast celo na kontinent južnega tečaja ter zemljo anektirala do samega južnega tečaja. Značilno jc. da teh dekretov angleška vlada ni objavila v londonskih uradnih lisah, nego v oficijelnem listu guvernerja na Falklandskih otokih, tako da mednarodna diplomacija niti ni opazila tega aneksijskega akta. Zadnji korak je storila Anglija 1. 19J3 ko je zaokrožila svojo oblast s takozv »ross dependen-cy« s sedežem v Novi Zelandiji, ki sme edina dovoljevati kitolov v južnih antarktičnih pokrajinah. S to zaokrožitvijo proglaša angleška vlada ne samo otoke in kontinente za svoje, nego po
več milijonov    kvadratnih kilometrov I morske površine kot angleško kolonijo. Povsem drugačne razmere vladajo
na severenm tečaju. Tu vlada Že nekaj stoletij popolna svoboda in prisu >pnost. Vsa morja so pristopna ladjam, ribolovcem in kitolovcem raznih narodov Tu Anglija ne more izvesti kolonizacije arktičnih morij. To velja tudi za severni tečaj, ki leži, kakor je že od 1. 1909 znano, popolnoma na odprtem morju. Zato pa se podvizajo vse države. eVi anekrirajo otoke in suho zemljo v bližini severnega tečaja, ker bodo ti otoki igrali morda že v bližnji bodočnosti naravnost neprekosljivo vlogo radi organizacije transpolamega zračnega prometa, ki bo poti iz Evrope na pr. na Japonsko skrajšal za dve tretjini. V nasprotju z antarktičnimi deželami je na otokih in zemlji severnega tečaja mogoče človeško življenje poleti in celo pozimi. Tudi pozimi namreč v arktičnih pokrajinah še dolgo ne pritiska taka zima, kakor n. pr. v gotovih predelih Sibirije in ostalih, mnogo bolj južno ležečih dežel. Važnost antarktičnih pokrajin obstoja torej predvesm v ribolovu, dočim postanejo arktične dežele pomembne radi zračnega prometa bližnje bodočnosti. Tudi najmanjši arktični otok bo v bodoče dragocena pridobitev. Na ta način si lahko razlagamo, da so lani sovjetske oblasti uvedle na otočjih VVarrantskega morja sovjetsko upravo, da preprečijo aneksijo od strani Anglije, ki bi ta otočja rabila kot bazo za najbližnjo zračno zvezo iz Anglije na Daljni vzhod. Na enak način so sovjetske oblasti lani pregnale Američane z \Vranglovega otoka, ker jc \Vranglov otok najboljša baza ameriške poti v Azijo. Še vedno pa obstoja med Združenimi državami in Kanado spor za domenvano ozemlje Harris. ki bo dragocena baza za bodoči prekopolar-ni zračni promet.
Berlinski lopovi
Med roparji in mednarodnimi pustolovci.
V severnem rredmestju Berlina v takozv. Schoenliauserjevi aleji se nahaja med stanovanjskimi hišami poštenih delavcev in nameščencev in med raznimi sumljivimi stanovalci velika in razkošno opremljena trgovina z dragulji in zlatnino. V razstavnem oknu trgovine se je pred kratkim pojavila dragocenost prve vrste, ki sigurno ni spadala v ta del velikega Berlina. Med kroš^arskimi urami, zapestnicami, prstani in ostalo zlatnino se je bleščalo par uhanov z nenavadno svetlimi bri-Ijanti. Dragulji so prihajali iz Brazilije. Prvi uhan je bil na prodaj za 30.000 zlatih mark (400.000 dinarjev), drugi za 15.000 V bližini trgovine opaziš policijsko stražnico, tik pred trgovino pa stojita na križišču dan in noč dva policijska stražnika. Moža sta lahko torej dobro nadzirala razstavno okno dragu-liarjeve trgovine. Pred par dne pa je v večerni uri. ko drvi mimo trgovine brezbroj delavcev, da ujame večerne vlake velikoberlinske železince, nenadoma počilo. Pasantje so strahotna zbežali stran, iz stanovanjskih hiš so se vsuli na ulico prebivalci in iskali rešitve. V Berlinu se je namreč malo poprej dogdila strašna plinska eksplozija, ki je
Pletilnl stroji
nemškega izdelka patent „Ideal" z jamstvom za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne pletenine nudijo vsakomur najbolišo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki je jako lahak, in po potrebi tudi t stanovanjem edino le pri
F. Kos, Lio&ljaua. Ziftnla o. 5
Generalni zastopnik.
SANAT0BIUM Dr. Sie
—  —  —    ABBAZIA (Italfa) —
Prvorazredni zavod« — Vlastito morsko kopali*!*.
Dietno liječenje na razne načine: za oč\ rščivanje, debljanje » jačanje. — Sve moderne fizikalne sprave za liječenje. — Djeca od 7 godina primaju se i bez pratnje. 93-T
= EJ
Večja italijanska družba metalurgičnih zde'kov, specialno žičnih vrvi, žice, lesnih vijakov in podobnega
Išče dobro uvedenega — zastopnika =
s prvovrstnimi referencami. Cenj. ponudbe pod:
„UC. 18 V." na Uaione Pubblicita Italiana, Milano
(Italia). 1455
m * r=i i =r°i
Trg. pomočnik
v prvi vrsti raamifaktu* rlst, le prva moč, dober prodajalec — ae sprej* me. Plaća po dogovoru.
— Adolf Anton MlekuS, BovecsPlczzo. 1418
Redoljubna ženska
samostojna in snažna — sc išče proti stanovanju in hrani za pomočnico gcapodinji in nekoliko dela na vrtu. — Pogoj: da razume nemško. Na« slov*- pove uprava «Slov. Naroda*. 1444
Zamenjam
stanovanje
v Spodnji Šiški, obstoje* če iz dveh sob, kuhinje in pritiklin — za enako ali večje v sredini mesta.
— Ponudbe pod cZame* njava/1454» na upravo •Slov. Naroda».
Dvokolesa
znamk «Tribuna». Dia<r mant», «Favoi>, «Styria», «Frera», «Bianchi», «Re* oord», «Champion», *Pre* zesion*. «Legnano» v za« logi. Pneumatika najfi« nejše vrste *DunI op». «Michelin», «PireIli» itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. — Ceniki franko; prodaja na obroke. — F. Batjel, LjubJja* na, Karlovaka c. 4. 107/T
Najaoijoi  Hvabri itrofl bi kolesa  M io Gritzner, Adler
za rodbino, obrt in industrijo. Istotam najboljši
švicarski pletllal stroji Dobio*.
Večletna garancija.       Najnižje cent.       Tudi na obroke.
Josip Peteline,
L|nbI]SJia, blizu Prešernovega spomenika ob vod'.
Za t Prago
priporoča podpisana
tvrdka vse
telovadne oblačilne potrebščine za člane, članice, nara* a ca j in deco. Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji ceni — Za« htevajte cenike! — Brata Capuder, Ljubljana, Wol fova ulica 1/IL 99/T
Opremljena soba
mala v sredini mesta — se takoj odda. — Poirve se v upravi »Slovenske* ga Naroda*. 1453
Likarice,
izvežbane damskega pc« rila, za večje podjetje — se sprejmejo takoj. — Naslov pove uprava «51. Naroda*. 98/T
Blagajničarka
zmožna slovenske steno« grafije, strojepisja ter vseh pisarniških del — išče službo. Nastopi I* h ko takoj. — Ponudbe pod «Blagajnicarka/1403» na upravo «Slov. Nax.».
Stanovanje
dveh sob In kuhinja. 30 minut od glavne poste — se takoj soMo — Po*
r.udbe pod Din 600,1443 na upravo cSlov. Nar.».
Novo gosje perje
sknbeno, belo, puh, 1 kg a 65 Kč — pošilja od 4 kg proti povzetju — R. Freund, trgovina s perjem. Praga L. Bene« tiiktska ulice it 1. 106/T
razdejala veliko stanovanjsko hišo od vrha do tal in opustošila pol ulice. Radi teta incidenta prestrašeni prebivalci so kmalu nato zaslišali še eno eksplozijo. Topot pod predorom železnice. Policija je odhitela na lice eksplozije in našla v zemlji dve luknji z zažganimi ostanki eksplozijskih patren.
Kaj se je med tem zgodilo? Med pirvo in drugo eksplozijo je neznana oseba pristopila k razstavnemu oknu, izrezala odprtino in odnesla dragocena briljantna uhana v vrednosti 45.000 mark (600.000 Din). To se je odigralo bliskovito. Nato jo je ropar pobrisal čez cesto, prestopil neko ograjo in izginil v daljavo. Juvelir je med detonacijo zapustil trgovino in pohitel v smeri k železnici. Na križišču sta stala običajna policijska stražnika.
Po vsej priliki je ropar imel dva komplica. ki sta zažgala eksplozijske bombe. Polici;ska preiskava ni ugotovila nobenih drugih podrobnosti. Šlo ie očevidno za drzen roparski napad, ki mu ga ni kmalu najti para. —
Dan ptrej je policija prijela slovitega fasadnega plezalca, ko se je pravkar vračal z »umetniškega« potovanja v letalu v Berlin. Bil je specijalist v plezanju in je splezal do najvišjih etaž in nadstropij. Obiskoval je najrajše razkošne hotele in vile velemestnih bogatašev. Pod stavbo je oprezal toliko časa, dokler se ni seznanil z vsemi navadami prebivalcev. Ko so ugasnile luči. je v temni obleki kakor senca splezal po pročelju do odprte sobe, se vtihotapil vanjo in ukradel stanovalcu dragocenosti, ki jih je zvečer položil na nočno mizico. Ko je berlinska policija dolgem brezuspešnem ugibanju ugotovila, da gre pri teh tatvinah za plezalce fasad in ko mu je z raznimi varnostnimi napravami na oknih in fasadah onemogočila obrt, jo je odkuril v daljavo in si poiskal varnejša mesta. Mož je postopal uprav amerikansko ter jo po izvršenih tatvinah ubiral z letalom v druga mesta ali v inozemstvo, kjer je prodajal ukradene dragocenosti. Policija ga je prijela na berlinskem letališču v najmodernejšem potnem kostumu in z ele-g^tnimi kov ček i. —
Mnogo začudenja je povzročila v Berlinu ta-le resnična dogodba. Policija je aretirala deželnosodnega direktorja Juergensa in njegovo ženo. ker sta obdolžena, da sta fingirala vlome. Pri Juergensu so se baje v zadnjem letu dogodili veliki vlomi, pri čemur so mu tatovi odnesli velike dragocenosti. Take tatvine so se pripetile redno, ko je Juergens odpotoval s svojo ženo izven Berlina. Policija ni verjela v vlome in je moža vtaknila v zapor. Juergens trdi, da so tatvine izvršili njegovi komunistični nasprotniki,    ki mu ne morejo
oprostiti, da je postopal s komunističnimi kaznjenci v smislu predpisov. Policija pa je ugotovila, da ie Juergeusova
že::a živela zelo potratno m mo£a spravila v dolgove do vratu. Direktor Juergens se je hotel radi tega že ločiti. V Berlinu, kjer so razne hudobije na dnevnem redu. dolgo niso mogli verjeti, da se višji sodni uradnik lahka spušča v običaj'te zavarovalne tatvine.
Pred kratkim se je posrečilo prijeti berlinski policiji veliko vlomilsko tolpo, ki je razsajala v Berlinu in v okolici žo deli časa in odpirala najraje velike blagajne. Pri tem je uporabljala maske, najmodernejše vlomilsko orožje, ročne granate in razstreliva, da je lahko dosegala svoj cilj. Pri spopadu s policijo je policijska krogla zadela voditelja vlomilske tolpe, ki je nato izdal svoja tovariše. Vtaknili so ga v močno zavarovano kaznilnico, odkoder pa je u tekel v sami srajci v hudem mrazu. Policija je nato roparja prijela v Berlinu v topli postelji njegove ljubice. Zločinec je začel iz postelje streljati in je ranil stražnika, nakar je bil pa kljub temu prijet in zvezan.
Hnnyadi Janos
naravna gorka voda svetovnega glasa.
Običajna doza: čaša za vodo, zjutraj pred jedjo. 26-t
* Manj bencina za avtomobile. Pod!
okriljem pariškega avtomobilskega kluba so se te dni vršili eksperimenti, ki omogočajo velllo štednjo bencina pri avtomobilih. Dosedanji po-izkusi so dognali, da more nova iznajdba prištediri 11% dosedanje povprečne porabe bencina.
* Ponesrečen turistovski vlak. V nedeljo opoldne je pri Miirzzuschlagu skočil s tira mešani vlak, ki ga predvsem porabljajo turisti. Po čudežnem slučaju so ostali vsi potniki nepoškodovani, pač pa je bila povzročena velika materijalna škoda. Tudi proga je bila za več ur nerabna.
* Flettnerjeva rotorna ladja prispela v
Ameriko. Poročali smo svojčas, da se je podal znani nemški izumitelj ing. Flettner s svo:o rotorno ladjo »Boden-Baden« na poskusno vožnjo preko Oceana. V nedeljo opoldne jo ladja srečno prispela v newor-ško pristanišče. Ladja je vozila s povprečno hitrostjo 15 morskih milj na uro. Spotoma je parkrat zašla v viharje, ki pa jih je dobro prestala. Ni dvoma, da pomeni ta uspeh rotorne ladje epoho v prekmorsketn tovornem prometu.
- i
Specijalna mehanična delavnica za popravila pisalnih in računskih strojev
Prane Bar
LJubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5
TeSeffon it. 407
Velika zaloga prvovrstnih Radio-potrebščin.
1469
ki napravi perilo snežnoDeio in ci šoče in jo vrhu tega tu pa tan prijetno preseneti s
rillTMIM ZLATMIK0M!
Stran 6.
•SLOVENSKI   SARO D» dne 13. maia 1926.
Stev. 107.
Tovarna levliev in usnja d. d.
nude:
Moške usnjene poluievlje za D!n 269*— Damske usniene polučevlje za Din 199 Moške platnene   „    n Din 129'—     Damske platnene   n     „ Din 99
Otroške platnene pciufevije za Din 69'—
Prešernova ulica štev. 7
1&
Beograd Sarajevo
Osijek Novi Sad Sombor Brad n./S. Maribor
Split
Subotica Vel. BeSkerek Skoplje Dubrovnik Zemun
1450 a
Si
Originalne potr  si Sine za Opalograph.
Preservat in F xit in druge no reOšč ne. Or ginalne barve in mitiice za Ges emer Cvklostil.
Lud. Baraga       mo Sekaburgova 6
20-T
Pomladne novosti
nsftvle« v raznih laivih ±mpnm robce, čipke, rokavic«, naramnce, palica« razna m 1a. gurt be in po* trabsčlna za šivilje,  krojače   n čevljarje tet
nahbtnike.
NAJNIŽJE CENE. NAJNIŽJE CENE.
JoSIP PETELINC
LJUBLJANA
(o« vodi) blizu Prešernovega fpomcmka.
63- J
i
cr> v rr> m cr> m ri5 m cz> v r->
Hsjlepši nt z oaj
le et¥orjen
PREMOG - Dl
Wjifa7t 1 H Tttefon Si
RADIO
aparate in s< stavne dele ima v zalogi
FMMC BAR, Liublana Cankjrevo nabrežit ittv. 1
Zn zan ieiu tu največje fkladt šce dvo^oies, motorjev, otroških voz čkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nad mestnih de lov, pr.eumatike   Posebn* oddelek za popotno popravo emajliranje    n   pon klan e dvokoSes, otr šk h vo^ič^w,š valnih stro-ev 'td   -   Prodija na obroke. — Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških voz čkov  L'ubl ana. Karlovca cesti 4
zahtevajte In kopajte
edino le nate domačo
135/
■■■B6BBHHBI
8 iT
Ocarinjenje
vsth uvoznih, izvozn h in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, sk'bno in po na nižji 'arifj laiko Tur k, car nski p« srednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9, nas:roti carinarnice. Rev z ja pravilnega /aracunavanja carne po j meni deklariranega blaga in \se informacije brezplačno
CIRIL III METODOVE VŽIGALICE
dobijo ae povsod.
Glavna zaloga pri tvrdki
Ivan Perdan nasl., Ljubljana,
IMDNNBNIlllUMINIIinPII
t
145G
kg Din 5a-
rti nava jlsv. ilaro
v BEOGRADU.
Vrt je ziastf okrasen z zelenjem in cvetjem ter zavarovan proti vetru in prahu — Kuhinja odlična. — Srbska in domača jedila, pijača prvora redna, toči se Vajfertovo pivo. — Kuhinja je otvor ena tudi po gledai:sču in bio-skopu. Tudi takrat se dobe topla jed la. — Sam hotel Tazpolaga z več dvoranami za zabave, bankete, koncerte, svatbe itd. — Sobe ho eh so posebno dobro ureiene in popolnoma udobne za pre:ioč:šče. — Koncert vsak večer. — Cene znižane. — Postrežba brza in točna
Milan Mišić, hotelir.
G o' oke  alosti potrti avljamo vsem soroln kom, prijateljem in znancem prežalos'no vest, da je naša iskreno!jub jena ma i, taš.a in bab ca, gosoa
Emilijo Golob roj. Stempette
danes dne 11 maja 1.1 ob polu dveh po oTdne v 73 letu svoje starost-, po krtki, mučni bolezni, prevdena s sv. za kremen i za umira ;oće. mimo v Gospodu znspala.
Zcm 1 ske ostanke nepoz bne rejn.ee položimo v četi tek, dne 13. maja 1.1. ob treh popoldne v rodbinsko rakev na Les cm BrJu k večnemu počitku.
LE3NO BRDO dne 11 maja 1926.
Iilclv otreci. — Mal/ln;
in
si lalia. — Miroslav, vnuk.
Prosimo tihega sožaija —  Vence hvaležno odklanjamo.
U
o
a
0
■
o
■
o o o o
■
o o
10IOC09090BOI
loioioin
yi t
izvanreana novosn
Patentna preproga - postelja
i ne potrebuje modreca in jo more vsak človek nositi na rokah. Potrebna je v vsaki hiši, hotelu, kopališču, in ladji ter stane samo Din 390"— Po pošti s povzetjem.
Nadalje imam veliko zalogo perja: za zgla-vnike in blazine, kg Din 60*-, pol belo kg Din 100*-
Josip Brozović
kemična čisti Inica perja
Zagreb,
Boškoviceva ulfca IS.
0
o
m
0
e
0
n
0
■
G
a
0
s
0
a
0
a
O CD
LJUBLJANSKA
E D I T N A BANKA
lelii9B gnnia 1 50J80JM"-Sbne nm M Hi Ml-
151 -L
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE:
It G«rica, Kranj. Karibtr, NUtfcavIć, Htnrl Sati,
Cafj«, Cra
Ptaj, S ar a java, S a lit, Trst, Aganclja Logatac
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413. 502.503.504
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela
J
Urejuje; Jovrp £uptati& «* 2* cNuodoo tivaaraov; fraa Jcic^cj* mm 2a jjuatataJ del lista: Oton Chriatoi.    V« ▼ Ljubljani,
a
410429
Q3D
Q4
97