Poldrug mesec trajajoče lepo vreme je kmetovalcem omogočilo spravilo poljščin, jesensko setev in pripravo zemljišč za pomlad. Utrujena zemlja se mora odpočiti. Kupi gnoja bodo, ko odleze sneg, dali zemlji novih moči — Foto: J. Za plot ni k Leto XXXI. Številka 94 tatanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka i« Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Žalar Kranj, petek, 8. 12. 1978 Cena: 4 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUB Praznik v Šenčurju in Srednji vasi Plošča na hiši Mlakarjevih List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu-i9?° tfikrat teden«ko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih STVA ZA GORENJSKO Jutri, 9. decembra, ob štirih popoldne, bodo v Šenčurju odkrili spominsko ploščo predvojnemu revolucionarju in prvoborcu Janezu Mlakarju na njegovi hiši, sledila pa bo osrednja proslava v počastitev 10. decembra, praznika šenčurske skupnosti, in 37. obletnice ustanovitve Kokrške čete - Slavnostni govornik Bojan Klemenčič — Krajevna skup-a?*t Šenčur, ki obsega tudi bližjo Srednjo vas, je izbrala za praznični dan 10. december, ko to bila na Planjavi pri Šenčurju ustanovljena Kokrška četa, ki je Prve dni januarja štela že 31 bor-^ in je prevzela pomemben del oboroženega odpora na obeh traneh Kokre. Četa je prerasla v 2- bataljon Kokrškega odreda. 72 borcev jo je sestavljalo, od teh pa jin je padlo kar 47. Šenčurja ni so P° tej četi poimenovali svoj dom kulture, saj je bilo precej borcev te čete iz Šenčurja in bližnje okolice. Sklep o ustanovitvi te tete pa je bil sprejet 9. decembra leta 1941 na sestanku partije in 37 let mineva od tega dogodka. Senčurjani pa se bodo ob praznovanju letošnjega praznika "pomnili tudi predvojnega revolucionarja in prvoborca Janeza Mlakarja, rojenega leta 1895 in "vrlega leta 1968. Živel je v Šen-tarju, zaposlen pa je bil v jeseni-'ki Železarni. Mlakarja je bilo •večati v prvih vrstah jeseniške- ga delavstva v boju za pravice. Leta 1920 je bil sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije. Vsa leta do smrti je ostal komunist in revolucionar. To poslanstvo je razširjal tudi v domačem Šenčurju. Veliko je prispeval, da so se med vojnama v Šenčurju odigrali dogodki, pomembni za razvoj revolucionarnega in komunističnega gibanja za kranjsko občino, Gorenjsko in Slovenijo. Bil je pogosto preganjan, zaprt in zasledovan. Ob razpadu stare Jugoslavije je začel snovati odpor in se dva dni po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo umaknil v ilegalo. Deloval je v gozdovih okrog Šenčurja, nato pa odšel v ljubljansko pokrajino. Italijani so ga na Dolenjskem aretirali in ga odpeljali na Rab. Vrnil se je k slovenskim partizanom, vendar so ga ujeli Nemci ter zaprli v taborišče v Nemčiji. Vrnil se je po osvoboditvi in do konca življenja na Jesenicah, kjer je delal, in v Šenčurju, kjer je stanoval, uresničeval, za kar se je boril.*Tudi sinova Janko in Stanko sta sledila očetu. Oba sta padla: Janko decembra leta 1942, Stanko pa septembra leta 1942. Nemci so zaradi tega vso Mlakarjevo družino izselili. Jutrišnje odkritje spominske plošče Mlakarju je pomemben dogodek za Šenčur, kranjsko občino in Jesenice. Organizatorji proslave so razen domačinov še komite občinske konference ZKS Kranj in jeseniška Železarna. Odkritje spominske plošče bo ob 16. uri na njegovi hiši v Mlakarjevi ulici 59. Govoril bo izvršni sekretar CK ZKS Bojan Klemenčič. Pol ure kasneje bo v domu Kokrške čete osrednja proslava v počastitev praznika. Kulturni program pripravljajo šenčurski recitatorji in pevci ter pihalni orkester jeseniških žele-zarjev, sledilo pa bo družabne srečanje. J.Košnjek Kitajski mladinci v Kranju Kranj — V Slovenijo bo v nedeljo, 10. decembra, prišla delegacija Zveze komunistične mladine Kitajske, ki bo tudi gost 10. kongresa Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Delegacijo vodi sekretar sekretariata Centralnega komiteja Zveze komunistične mladine Kitaiske Hu Chi Li. V nedeljo, si bodo mladi Kitajci med drugim ogledali Gorenjsko, v ponedeljek, pa Obiskali Iskro na La-borah in eno od srednjih šol v Kranju. H. J. GOSTJE IZ SOSEDNJE POKRAJINE - Na dvodnevni obisk v Slovenijo je včeraj (četrtek) prispela delegacija deželnega vodstva socialistične stranke Italije za Furlanijo in Julijsko Krajino. Gostje iz sosednje Italije so se najprej pogovarjali s predstavniki republiške konference SZDL, popoldne pa so obiskali Gorenjsko. Med drugim so obiskali tudi kolektiv Gorenjskih oblačil iz Kranja, od koder je naš posnetek. Delegacija se bo nocoj vrnila v domovino, (jk) — Foto: J. Zaplotnik Vabilo borcem KRANJ - Jutri, 9. decembra, ob 10. uri bo v domu JLA v Kranju srečanje borcev 6. SNOUB Slavko Šlander in 11. SNOUB Miloš Zidanšek (Pohorske). Na tovariško srečanje in delovni dogovor so vabljeni borci obeh enot, ki živijo na Gorenjskem. Organizatorji srečanja pričakujejo ^polnoštevilno udeležbo.__________d Vsak dan skoraj 36.000 delavcev v bolniški Bitke z bolniško odsotnostjo z dela še zdaleč nismo dobili. Po podatkih za prvih devet mesecev letošnjega leta je bilo v Sloveniji vsak dan odsotnih z dela poprečno 37.700 zaposlenih delavcev ali 4,63 odstotka vseh zaposlenih. Gorenjska regija za temi številkami ne zaostaja, celo več: bolezenska odsotnost je višja od republiške, saj je letos bilo vsak dan poprečno v bolniški 38.300 delavcev ali 4,65 odstotka od zaposlenih. Medtem ko je bolniški stalež v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem padel v treh gorenjskih občinah, pa se je v jeseniški in tržiški občini, ki že sicer imata največji odstotek bolezenske odsotnosti, še celo dvignil. Čeprav se bolezenska odsotnost z dela povečuje, se trajanje odsotnosti zmanjšuje: v prvih devetih mesecih letos je bila poprečna odsotnost z dela zaradi bolezni 9,98 dneva, lani pa 10,16 dneva. Med odsotnimi z dela pa zadnja leta neprestano narašča delež žensk. To sicer ni nenavadno, saj se neprestano veča tudi zaposlovanje žensk. Lani je bilo med vsemi odsotnimi z dela zaradi bolezni 42,2 odstotka žensk. Ženske največ izostajajo zaradi nege družinskega člana in pa zaradi bolezni, moški pa zaradi nesreč izven dela in pa zaradi bolezni dihal. Pri tem pa je zanimivo, da že nekaj let upadajo nesreče pri delu in pa poklicne bolezni.* Vsa »teža« izostankov gre torej na račun bolezni in nege. V letu 1976 je bil v Sloveniji vsak tretji izostanek zaposlenih žensk zaradi nege, vsak peti pa zaradi bolezni dihal. Lani je bilo zaradi nege poprečno odsotnih z dela 0,72 (odstotka zaposlenih žensk dnevno, kar v seštevku pomeni skupaj 821.517 delovnih dni. V obdobju 1972 — 1976 seje število primerov odsotnosti zaradi nege preračunano na 100 zaposlenih povečalo za 47 odstotkov. To vsekakor pomeni, da bi morali vendarle zaradi obolevanj otrok v varstvenih ustanovah sprejeti določene ukrepe, ki pa verjetno vsi ne bi bili zdravstvenega značaja. Odsotnost z dela zaradi nosečnosti in poroda in materinstva se všteva v bolniško odsotnost; lani je bilo poprečno odsotnih zaradi nosečnosti in poroda nekaj manj kot 2 odstotka zaposlenih žensk, kar je toliko, kot je odsotnost zaposlenih žensk zaradi nege, bolezni in poškodb izven dela. Sicer pa se je v lanskem letu v primerjavi z letom poprej odsotnost zaradi nosečnosti in poroda nekoliko zmanjšala. PRA7NIK ŠENČURJA — Šenčur in Srednja vas praznujeta v nedeljo, 19 decembra, krajevni praznik. Osrednja prireditev bo jutrišnje od-h^elpVnUnske plošče Janezu Mlakarju v Šenčurju - Foto: J. Zaplotnik OBVESTILO! Cenjene potrošnike obveščamo, da bo veleblagovnica Globus v Kranju odprta v mesecu decembru tudi ob sobotah popoldan do 17. ure. NAROČNIK 19. novoletni sejem kranj, 15.-26.12. I— nižje cene blaga široke potrošnje, — velika izbira zimske športne opreme *n novoletnih daril, — ugoaen nakup novoletnih jelk. Plan do leta 1985 Na sredini seji zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ sta prevladovali dve temi: sklep o sprejemanju novega srednjeročnega načrta Jugoslavije za obdobje 1981—1985 o čemer je prebral uvodni referat podpredsednik ZIS Andrej Marine, in uresničevanje hitrejšega razvoja slabše razvitih republik ter pokrajine Kosovo, o čemer je spregovoril pomočnik generalnega direktorja zveznega zavoda za načrtovanje Jovo Kebdžija. V Sloveniji dovolj toka Nizka gladina rek in mraz povzročata vedno slabše energetsko stanje v Jugoslaviji. V Sloveniji zaenkrat še ne manjka toka. Na dispe-čerski službi elektrogospodarstva zagotavljajo, da je preskrba normalna. Iz Bosne dobivamo dogovorjene količine elektrike, pa tudi termoelektrarna Šoštanj deluje skoraj s celotnimi zmogljivostmi. Pričakujejo, da bo tudi okvara na električnem agregatu 2 v ljubljanski toplarni kmalu odpravljena. Res pa je, da bi vsak izpad v Šoštanju pomenil izključitev direktnih odjemalcev in tudi direktnih potrošnikov. Težje je v Srbiji, kjer morajo zmanjšati dnevno porabo električne energije za 20 odstotkov. Ker dosedanji pozivi za varčevanje niso zalegli, so že omejili javno razsvetljavo. Podobno je v Dalmaciji, kjer so ustavili proizvodnjo v dveh tovarnah, proizvod njo v elektrolizi aluminija v Šibeniku pa so omejili na polovico. V Splitu je dve tretjini gospodinjstev občasno brez elektrike. Električne energije primanjkuje tudi na Hrvatskem. Zibka po pošti Denarni prispevek, ki ga zveza skupnosti otroškega varstva že tradicionalno namenja vsem družinam ob rojstvu otroka, naj bi v bodoče, predvidoma maja prihodnje leto, zamenjal standardni zavitek z opremo, ki jo potrebuje sleherni novorojenček v prvih mesecih življenja. Vrednost takšnega zavitka je predvidena v višini 1.100 dinarjev in bi ga dobili vsi starši. Kritično v živinoreji Položaj v živinoreji je izredno težak in kritičen. Trenutne ocene kažejo, da bo iz meseca v mesec manj mesa, lahko pa tudi mleka, če se v kratkem ne bo zboljšal položaj rejcev živine. To je bita temeljna ugotovitev na seji izvršnega odbora živinorejske poslovne skupnosti, ko so razpravljali o Živinoreji in ukrepih za izboljšanje položaja rejcev živine. Manjši odkop Letošnji odkop premoga v zasavskih premogovnikih ne bo uresničen in bo za okoli 80 tisoč ton manjši kot so planirali. V 11 mesecih so zasavski rudarji nakopali 1,266.000 ton premoga, kar je za 7 odstotkov pod planom oziroma za 80.000 ton manj kot so planirali. Razen objektivnih razlogov, kot so zaostanki pri dobavi mehanizacije, geološki pogoji v jamah in tudi pomanjkanje de lovnih moči, ima velik vpliv na manjšo proizvodnjo tudi velika odsotnost z dela. V nekaterih jamah se namreč približujejo 30 odstotnim izostankom z dela. Pred 10. kongresom ZSMJ JESENICE Prihodnji teden, od 13. do 15. decembra, bo v Beogradu 10. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Med mladimi delegati iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin bo na tem največjem delovnem srečanju mladih tudi Rina Klinar z Ja-vornika, novinarka Radia Triglav. Rina Klinar že vrsto let uspešno dela pri občinski konferenci ZSMS Jesenice, predvsem na področju obveščanja. Začela je kot predsednica Ježkovega odreda v osnovni šoli na Koroški Beli, v gimnaziji je bila predsednica mladinske organizacije, po končanem šolanju v Ljubljani pa se je 1975. leta takoj vključila v delo občinske konference ZSMS. Zdaj je članica predsedstva in predsednica komisije za informiranje, razen tega pa je še članica komiteja občinske konference ZKS Jesenice, članica družbenopolitičnega zbora skupščine občine Jesenice, opravlja pa še vrsto drugih odgovornih nalog. Letošnje leto je leto kongresov. Tudi mladinskih. Na njih mlada generacija polaga obračun svojega dela. 0 tem razgibanem obdobju Rina Klinar pravi: »Kongresi so enkratni dogodki. To je priložnost, kjer mladi celovito ocenijo svoja prizadevanja na vseh področjih, hkrati pa na podlagi kritičnih misli opozorijo na slabosti in napake, ki so še prisotne. Seveda pa velja, da kongresi dosežejo svoj namen le, če delo, prizadevanja in napake kritično pregledajo mladi v vseh sredinah.« In kakšen je letošnji kongresni utrip mladih v železarskem mestu? »Zelo razgibano je. Pri občinski konferenci ZSMS Jesenice so se priprav na slovenski kongres lotili kot je treba, zato tudi rezultati niso izostali. Razprava o kongresnih dokumentih je bila dobro pripravljena in vodena, zajela pa je tudi mlade v tistih sredinah, kjer doslej sploh niso bili organizirani. Aktivnosti se seveda nadaljujejo tudi po slovenskem kongresu. Uspešna je brez dvoma akcija, v kateri se redno vsak mesec člani predsedstva občinske konference ZSMS pogovarjajo z vodstvi posameznih osnovnih organizacij. Tako so sproti seznanjeni z vsemi vprašanji, ki jih skušajo tudi takoj reševati. Pri teh kongresnih aktivnostih igra pomembno vlogo informiranje. Moram reči, da smo na tem področju na Jesenicah v zadnjem obdobju naredili pomemben korak naprej. Obveščanje mladih poteka predvsem prek mladinske rubrike v glasilu 2elezar in mladinske oddaje na radiu Triglav. Naloge pa nas kljub temu še čakajo. Predvsem moramo vedeti, da ni uspešne akcije mladih brez dobrega obveščanja.« Rina Klinar je za 10. kongres ZSMJ pripravila tudi razpravo, ki jo bo oddala kongresni komisiji. Razprava bo obravnavala vprašanja osnovnih organizacij ZSMS v posameznih sredinah s poudarkom, da so nekateri mladinci člani osnovne organizacije ZSMS na dveh ali celo več krajih hkrati, na primer v šoli in krajevni skupnosti. Rina upa, da bo kongres tudi o tem dal jasne smernice za nadaljnjo organiziranost mladih. Na kongresu bo sodelovala v komisiji za idejnopolitično delo, marksistično izobraževanje, kulturo in obveščanje. J. Rabič Priprave na praznovanje dneva JLA Radovljica — Praznovanje dnevu JLA se je v občini začelo novembru in se bo nadaljevalo decembra / vsakoletnimi srečanji učencev osnovnih in srednjih šol /. aktivnimi strešinami JLA. ki bodo seznanjali mlade z vojaškimi poklici in življenjem v JLA. V nedeljo. it, decembra, s«, se v streljanju pomerili na strelišču pri Bohinjski Beli člani ekip ZRVS in JLA. od II. decembra do praznika pa bodo potekala tekmovanja mladih in rezervnih vojaških starešin v odbojki, nogometu, kegljanju, streljanju in šahu. V predprazničnih dneh bo pod pokroviteljstvom skupščine občine Radovljica v prostorih osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici :{. šahovsko pr« venstvo ljubljanske armadne oblasti. Od 15. decembra naprej bodo domala v vsaki krajevni skupnosti v občini pripravili krajevne proslave, ki bodo posvečene prazniku in na katerih bodo poleg rezervnih vojaških starešin sodelovale tudi družbenopolitične organizacije in občani. Povsod bodo sodelovale tudi kulturne skupine, ponekod bodo najbolj zaslužnim starešinam, občanom in Knjigoveznica praznuje RADOVLJICA - Knjigoveznica, tiskarna Radovljica, praznuje letos 15-letnico svojega obstoja. Ta pomemben delovni jubilej bodo člani tega kolektiva proslavili v petek, 8. decembra, ob 19. uri v prostorih Grajskega dvora v Radovljici. I). S. mladini podelili priznanje krajevnih organizacij ZRVS. V okviru teh praznovanj bo tudi velika spominska svečanost. Ki. decembra, ob 12. uri na Pokljuki pod naslovom Zmag« mrtvega bataljona, ki bo posvečena spominu borcev .'I, bataljona Prešernove brigade, ki so na (loreljku v boju s premočnim sovražnikom do zadnjega darovali svoja življenja. 0srednja proslava, ki jo organizira občinska konferenca ZKVS Radovljica pa bo na predpraznični dan v četrtek. 2!. decembra, oh 18. uri v festivalni dvorani na Bledu. Na programi! so razen slavnostnega go vora in bogatega kulturnega programa tudi vsakoletne podelitve plaket in priznanja ter javna objava naredbe vrhovnega komandanta n napredovanju rezervnih starešin v višji čin. Svečanosti bodo mh sam praznik tudi v vojašnicah n;i Bohinjski Beli in v Radovljici. JR Mladi v SZDL Šenčur — V počastitev krajevnega praznika K), decembra so v Šenčurju uspešno organizirali že več prireditev. V soboto, 2. decembra, so Avto-moto društvo in družbenopolitične organizacije ter društva pripravili nočno orientacijsko vožnjo. V nedeljo, 3. decembra, pa je bil slovesen sprejem mladincev v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Ta teden so bile na sporedu še druge športne in kulturne prireditve Se posebno zanimiva prireditev se obeta danes, H. decembra, v domu Kokrške čete. Imenovala se bo Šenčur 197H, na njej pa bodo obiskovalci v resnem iti duhovitem tonu slišali vse, kar se je letos zgodilo v Šenčurju in Srednji vasi, ki tvorita enotno krajevno skupnost. V Brzin V torek, 5. decembra, se je sestal izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Sprejel je osnutek rebalansa proračuna občine Jesenice za leto 1978 in predloge odlokov, o katerih se bodo delegati odločali na sejah skupščinskih zborov. Gre za predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Jesenice v prvih treh mesecih prihodnjega leta, predlog odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja v jeseniški občini v letu 1979 ter predlog odloka o osnovah prometnega omrežja v občini Jesenice. Člani izvršnega sveta so med drugim obravnavali tudi informacijo o pobudi za izdelavo studije, v kateri naj bi ugotovili možnost sodobne cestne povezave Gorenjske in Soške doline. (S) KRANJ Priprave na volilne konference po krajevnih konferencah SZDL v kranjski občini se zaključujejo. Nekatere, predvsem manjše krajevne konference so to nalogo že uresničile, druge pa jo nameravajo do konca decembra in v prvih dneh januarja. Razen tega pa sedaj krajevne konference SZDL organizirajo javne razprave o osnutku resolucije o izvajanju družbenega plana občine Kranj v prihodnjem letu. _ _ -jk ŠKOFJA LOKA Občinski svet zveze sindikatov pripravlja v četrtek, 14. decembra, ob 8. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Škofji Loki seminar za delavce, ki so v temeljni organizaciji združenega dela in delovni organizaciji zadolženi za pripravo splošnih aktov s področja družbene samozaščite. Seminar bo vodil načelnik za notranje zadeve občinske skupščine Stane Pečar. L. B. Dvotirnost V ocenah o delu v preteklem obdobju sta tako 10. kongres ZSMS kot 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije izpostavila vprašanje dvotirnosti ali celo večtirnosti pri obravnavanju družbenih dogajanj. O enem vprašanju na različnih sejah namreč meljejo tako v mladinski kot sindikalni organizaciji pa tudi na različnih drugih organih, sprejemajo zaključke in stališča za akcijo, ki je potem spet večtirna in na koncu neučinkovita. Med nedavnim obiskom Vinka Hafnerja v tržiški in kranjski občini je bilo to vprašanje še posebej izpostavljeno, saj marsikje osnovne organizacije ZSMS in ZSS pojmujejo kot nesposobne ali pa nerealno revolucionarne. Skupna akcija ob ustrezni idejno-politični in vodilni vlogi komunistov v obeh'organizacijah bi prispevala k bolj učinkovitemu delu množičnih organizacij v združenem delu. Določeno rešitev in izkušnjo na tem področju so v začetku novembra nakazali člani medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko v razgovoru s predsednico medobčinskega sveta zveze sindikatov Ivanko Šulgaj. Med obiskom v kranjski Iskri so pregledali sklepe obeh kongresov, ki zahtevajo skupno akcijo ter se dogovorili, da bo k odpravi dvotirnosti v delovanju obeh organizacij največ pripomoglo enotno vsebinsko delovanje. Na medobčinskem nivoju bodo postala vsakomesečna praksa posveti med predstavniki sindikalnih organov ter predstavniki konferenc mladih delavcev in občinskih konferenc s cele Gorenjske. Poleg tega je treba še posebej omeniti akcijo skupnih sestankov izvrsnih odborov 00S ter predsedstev osnovnih organizacij ZSMS v vseh gorenjskih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. To ne bodo »spoznavni« sestanki, pač pa mesto za razpravo in akcijski dogovor o vsebinskih vprašanjih. Trenutno mednje sodi vsekakor usmerjeno izobraževanje, razvojni programi združenega dela, planiranje za naslednje srednjeročno obdobje, nagrajevanje po delu, odnos do mladih delavcev, napori za višjo produktivnost, samoupravni odnosi med delavci itd. Če bodo takšna vprašanja na skupnih sestankih iz ocenjevanja prešli resnično spreminjanje stanja, potem bodo izkušnje krepak korak k odpravi dvotirnosti. Istočasno pa bo to tudi vodilo za izdelavo usklajenih programov delovanja, ki trenutno niso pogost pojav pri sindikatu in mladini v združenem delu. -m v Sestanek predsedstva Jesenice — Minuli ponedeljek je imelo predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije z Jesenic svojo 6, redno sejo. Na njej so člani predsedstva najprej ocenili uresničevanje zakona o združenem delu v delovnih organizacijah jeseniške občine. V oceni so ugotovili, da stanje ni najbolj zadovoljivo, saj še niso povsod pripravili ustreznih samoupravnih aktov in izvedli razprave 0 njih. Med drugim so obravnavali tudi predlog za prehod na ekonomske stanarine, po katerem naj bi stanarine zviševali postopno do 1985. leta. Sklenili so. da gre tak predlog v javno razpravo. Razen tega so čla ni predsedstva potrdili poročilo o delu skupne komisije podpisnikov samoupravnega sporazuma za financiranje krajevnih skupnosti ter s«? dogovorili za izvedbo enodnevnega seminarja za predsednike osnovnih organizacij sindikata, na katerem bodo obravnavali predvsem uresničevanje kongresnih dokumentov. Ob koncu seje so sprejeli še informacijo o pismu avstrijsko jugoslovanskega združenja za gospodarske, kulturne in socialne odnose iz Beljaka, v katerem je dana pobuda za sodelovanje z jeseniško občino. Predsedstvo j« izrazilo pripravljenost za skupno srečanje, na katerem bi opredelili oblike in vsebino medsebojnega sodelovanja. S. Saje Gorenjska oblačila Kranj TOZD konfekcija Kranj Odbor za medsebojna razmerja razpisuje naslednja prosta področja del in opravil: L ELEKTRIKARJA II Pogoj: - srednja stopnja elektrotehnične izobrazbe, 1 leto praktičnih izkušenj, 2 30 ŠIVILJ IN KROJAČEV Pogoj: - poklicna konfekcijska šola Za razpisano delovno področje pod zap. ^ > Jf^»° dvomesečno poskusno delo, za delovno področje pod zap. ftSSTPpTj. Pogoj za Hklenttev delovnega razmerja uspešno opravljen poskus znanja in spretnosti. Prijave pošljite v 14 dneh na -Pj^«*^^ jač pa v 1 mesecu od dneva ^razmerja obveščeni o odločitvi odbora za medsebojna razmerj v 5 dneh po sklepu pismeno. Med novo sprejetimi komunisti iz jeseniške občine je bilo na/več mladih. — Foto: S. Saje 73 izkaznic za nove komuniste Jesenice — V drugem polletju letošnjega leta so osnovne organizacije Zveze komunistov v organizacijah združenega deja in krajevnih skupnostih jeseniške občine sprejele v svoje članstvo ~'l delavcev in občanov. Komite občinske konference ZKS na Jesenicah in delavska univerza sta 'anje že pred sprejemom organizirala uvajalni seminar. Ob praznovanju dneva republike pa je občinski komite pripravil srečanje novo sprejetih komunistov. Na krajši svečanosti, ki je bila ~~. novembra v restavraciji železarne, je udeležencem spregovoril predsednik ideološke komisije pri komiteju občinske konference ZKS Jesenice Valentin Krjav-^ek. Orisal je vlogo članov Zveze komunistov v naši družbi in podčrtal njihove osnovne naloge. Zatem je novim komunistom, med katerimi je bila večina mladih, sekretar občinskega komiteja r>odelil članske izkaznice, prodam Zveze komunistov, tri bro- |> za ideološko izobraževanje 'značko J1. kongresa ZK J. Po slovesnost i je sledil sproščen n>iariški pogovor. Med njim smo 7motili tri novo sprejete komu-»«te in jih zaprosili za kratke izjave. Tole so povedali! predlagali za sprejem v članstvo Zveze komunistov. To pomeni zaupnico in pohvalo za dosedanje delo. pa tudi spodbudo za nadaljnjo politično aktivnost. Čeprav zdaj redno študirani v Ljubljani, boni še naprej delovala na Jesenicah. I ^etos so me namreč izvolili v predsedstvo občinske konference ZSMS na Jesenicah. Zato me tod črtkajo pri političnem delu največje obveze in naloge.« .Peter L.ićof, doma z Jesenic, *'cer pa učitelj v osnovni šoli 16. december v Mojstrani: • »V pedagoškem fioklicu mora •Mi človek na pravem mestu, ^rav je> da je u v it vi j tudi P*fitično opredeljen. Vsak dan ,rr|a stik z mladino. Tako jo lažje UeoJoftko usmerja. V članstvo Zveze komunistov je sprejela osnovna organiza-c'ja na Soli v začetku novembra, f-ahko pa rečem, da sem se v družbenopolitično življenje aktivno vključeval že prej. Oprav-'jal sem več funkcij v sindikalni Organizaciji in samoupravnih 01-zanih šole. delujem pa tudi v raznih delegatskih telesih. Današnja podelitev ('lanske izkaznice je zame torej tudi for-Kalna potrditev moje politične ■ruerjenosti. Vsekakor boni kot Zveze komunistov v pribofl-nJ* še bolj aktivnt> deloval na •4 področjih.« Pavla Klinar, študentka 'Pcciaine pedagogike z Jesenic: »Do nedavnega sem delala v vtcu na Jesenicah kot vzgojiteljica. Tam sem bila predsednica ''-novne organizacije ZSMS. Bila fem aktivna ne le v mladinski Organizaciji, ampak tudi društvih. Zato so me ' v več vrtcu Jože Pezdirnik, doma s Belce pri Mojstrani, dela pa kot vodja oddelka za vzdrževanj« delovne hidravlike in pnevmatike v jeseniški železarni: »Po odslužitvi vojaškega roka sem še aktivno vklpičeval predvsem v delo /veze rezervnih vojaških starešin v krajevni skupnosti. Zdaj sem podpredsednik osnovne organizacije ZKVS v Mojstrani. Poleg tega sem deloval tudi v samoupravnih organih temeljne organizacije Remontne delavnice v železarni, sedaj pa sodelujem v občinski raziskovalni skupnost i. Junija so me sprejeli v Zvezo komunistov. To mi omogoča, da še bolj neposredno vključen splošne družbene tokove, obenem pa mi daje možnost za vplivanje na pomembnejše dogajanje. Ko bom končal študij na tretji stopnji, bom še aktivneje sodeloval v družbenopolitičnem življenju naše delovne organizacije, saj danes delavec ne snu* biti zaprl le v svojo stroko.« S. SAJ K sem V Ustanovitev INDOK centra v kamniški občini Kamnik — Tudi v kamniški občini, so delegati često poudarjali nujnost po ustreznem organiziranju družbenega sistema informiranja. Zlasti preobsežna in dostikrat tudi nerazumljiva gradiva potrebujejo kratke, razumljive in pravočasne delegatske informacije. Osnovni cilji, ki jih želijo doseči v kamniški občini na področju delegatskega informiranja je ustrezna organizacija virov informiranja, koncentracija informacij v okviru informacijsko-dokumentacij-ske službe in posredovanje zbranih in urejenih informacij zlasti preko sredstev javnega obveščanja. Delegati občinske skupščine so že podprli ustanovitev informacijsko-dokumentacijske službe na nivoju občine, ki bo skrbela, da bodo delegatom, pa tudi širši javnosti posre- dovane kratke i ti razumljive informacije za odločanje. Pri tej službi, ki bo tudi zbirala, urejala in hranila pomembne informacije in ostala pomembnejša gradiva, bodo delegati lahko dobili tudi dodatne informacije, potrebne za odločanje. O dogovoru glede ustanovitve INDOK centra bodo razpravljale tudi samoupravne interesne skupnosti in drugi njegovi ustanovitelji. INDOK center bo organiziran kot samostojna služba pri sekretariatu občinske skupščine, s čimer bodo dosežene kadrovske pa tudi materialne prednosti. Zaradi racionalizacije dela namreč ne bo dodatnih zaposlitev, kajti delo te službe bo olajšano tudi s tem. ker bo od virov informacij prejemala poleg celovitega gradiva tudi povzetek, to je kratko in razumljivo Največ pozornosti odlokom Tržič — Delegati vseh treh zborov skupščine občine Tržič so v ponedeljek in torek razpravljali o predlogu za izdajo zakona o družbenih svetih skupaj s tezami za osnutek zakona. Razen tega so sprejeli poročilo o prihodkih in odhodkih občinskega proračuna, ki kaže dokaj zadovoljivo sliko, tako da bo tržiška občina prihodnje leto najverjetneje zbrisana s seznama dopolnjevanih občin. Zatem so se delegati seznanili še z gibanjem sredstev na skladih. Le-ta se gibljejo v okviru predvidevanj, manj uspešno se izpolnjujejo le investicije v krajevnih skupnostih. S tem v zvezi sprejeli sprejli tudi tem v zvezi so sprejeli tudi predlog, da se denar, okoli 19.000 dinarjev, ki je ostal od gradnje javne razsvetljave pri vrtcu na Gradu, dodeli skupnosti otroškega varstva za druge potrebne investicije. Živahnejše razprave je bil deležen osnutek odloka o pogrebnih svečanostih. Pravzaprav ne osnutek sam: kritične pripombe so letele predvsem na (ne)uresničevanje odloka o po- kopališkem ledu, ki ga bo treba temeljito pregledati in uskladiti z osnutkom odloka o pogrebnih svečanostih. Tega so delegati posredovali v dvomesečno javno razpravo delovnim ljudem in občanom Tržiča, zatem pa potrdili odlok o ustanovitvi službe komunalnega reda, odlok o pripravi prostorskega plana občine in odlok o spremembi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v tržiški občini. Delegati so se strinjali, da se za odpravo posledic toče v občinah Lendava. Gornja Radgona. Lenart. Murska Sobota. Ormož in Ptuj odobri del zbranih sredstev republiške solidarnosti, medtem ko so za ureditev Muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, pomembnega spomenika za vso Gorenjsko, odobrili 200.000 dinarjev. Nazadnje so delegati izvolili še kandidate za predsednika in sodnike ter sodnike porotnike Temeljnega sodišča v Kranju ter podprli imenovanje javnega tožilca in njegovih namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Kranju. H. J. delegatsko informacijo. Vso pozornost bo treba posvetiti tudi oblikovanju informativnih skupin v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela. Razvoj vseh oblik obveščanja v občini pa bo stalno spremljal svet za informiranje pri občinski konferenci SZDL, ki bo hkrati tudi družbeni organ upravljanja INDOK centra. V kamniški občini niso imeli doslej sistematično organiziranega sistema družbenega informiranja. Razdrobljene informacije niso omogočale, da bi delovni ljudje in občani imeli celovit pregled občinske pa tudi širše družbene problematike. Ugotavljajo, da je splošna informiranost v Kamniku dokaj dobra, čeprav bi bila lahko še boljša, če bi imeli viri informacij bolj odgovoren odnos do te dejavnosti posebnega družbenega pomena. Skorajda ni pomembnejšega dogodka, ki ga sredstva javnega obveščanja ne bi registrirala. Mnogo manj pa je bilo doslej informacij za odločanje, čeprav vemo, da se lahko vključimo in ustvajalno prispevamo k oblikovanju družbenih odločitev le na podlagi dobre, predhodne informacije. Ustanovitev informacijsko-doku-mentacijske službe na ravni občine bo zato eden izmed korakov na poti k boljši obveščenosti delegatov oziroma k oblikovanju celovitejšega družbenega sistema informiranja. M. Volčjak Kadrovska politika Posamezniki in skupine še vedno odločajo KRANJ — Čeprav je letošnja analiza uresničevanja družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike težje primerljiva z enakim dokumentom iz leta 1976, pa v kranjski občini kljub temu ugotavljajo določen napredek, ki hkrati tudi terja oblikovanje novega dogovora. Sedanji je začel veljati leta 1974 in ga je čas v marsičem prehitel. Letošnja analiza je rezultat ugotovitev v 87 delovnih organizacijah kranjske občine, v katerih je 96 odstotkov vseh zaposlenih v kranjski občini. Vsi ti delovni kolektivi so tudi podpisali družbeni dogovor o kadrovski politiki. Kadrovska politika si stežka utira pot k podružbljanju. O njej je sicer več govora na zborih delovnih ljudi, vendar ostajajo ti pogovori pogosto na ravni formalnosti. Ugotovitev velja tudi za postopke predlaganja in odločanja. Prepičel je vpliv delovnih ljudi, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikata in Zveze komunistov. Odločitve se rojevajo v glavah posameznikov in najrazličnejših skupin. »Suhi« smo tudi pri kadrovskih planih. Le 60 odstotkov upoštevanih delovnih organizacij jih ima in približno toliko kolektivov dogovor o kadrovski politiki tudi upošteva, čeprav so ga podpisali vsi. Zaskrbljuje, da so brez kadrovskih planov nekatere delovne organizacije z nad 1000 zaposlenimi. Gradivo, o katerem sta razpravljala kadrovska komisija izvršnega sveta in svet sam, ponovno opozarja, kako kadrovska slabo stoječa je kranjska občina. Delovne organizacije so in še zaposlujejo delavce brez osnovne šole ali potrebne izobrazbe, v kar jih sili tudi pomanjkanje delavcev, hkrati pa pozabljamo na dopolnilno izobraževanje teh delavcev. Razporejemo jih na dela, za katera nimajo izobrazbe. Deležni so sicer negativnih ocen, vendar se le redko odločamo za premestitve. Precej dosledni smo pri sprejemanju vodstvenih in vodilnih delavcev, kar pa ne velja za ocenjevanje. Tega se boječe izogibamo, če pa ocenjujemo, najpogosteje izrečemo pozitivno mnenje. Na usmerjeno izobraževanje pa marsikje resneje še pomislili niso. Analiza, čeprav bolj ohrabru- joča, vseeno opozarja, da se mora predvsem pri kadrovski politiki uveljaviti moč samoupravljanja. Premalo zaznavno je sodelovanje družbenopolitičnih organizacij, precej škode pa utegne povzročiti neupoštevanje kadrovske politike v sistemu planiranja. Se posebej pa v Kranju opozarjajo na rastoč problem delavcev brez osnovne šole in na položaj invalidov v združenem delu. J.Košnjek Zakaj tako nizki OD? Na zadnji seji skupščine kranjske zdravstvene skupnosti so delegati poslušali informacijo o dohodkih in odhodkih v devetih mesecih letos: pritok sredstev je za skoraj 10 odstotkov manjši od planiranega, kar je predvsem posledica nizke prispevne stopnje v prvem polletju letos. Ce se do konca leta dohodki ne bi popravili, obveznosti do zdravstvenega varstva in obveznosti iz pogodb o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami pa seveda morajo biti pokrite, bo potrebno del sredstev iz prihodnjega leta rezervirati za pokritje izgube v letošnjem letu. Najbolj nenavaden pa je izpad dohodka od prispevkov za zdravstveno varstvo od osebnega dohodka delavcev v zasebnem sektorju in pa prispevki od kmetijske dejavnosti. Zasebni delodajalci namreč prijavljajo tako nizke osebne dohodke pri njih zaposlenih delavcev, da so tako nizki še komaj verjetni. Zato je skupščina naročila strokovni službi zdravstvene skupnosti, naj te dohodke preveri. Veliko papirja — malo haska Odločanje ni preprosta stvar: s tem se prav gotovo kot delegati soočamo v interesnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih, kot samoupravljavci v temeljnih organizacijah. Iz izkušenj preteklega mandatnega obdobja smo se marsikaj naučili, predvsem pa to, da je osnova za dobro in odgovorno odločanje tudi dobro pripravljena informacija. Iz kupov papirja, s katerimi so zdaj zasuti delegati in samoupravljavci, je le težko izluščiti pravo in primerno informacijo. Tudi sistem informiranja, o katerem se prav sedaj zelo veliko razpravlja in v katerem se znajdemo le na pol, najbrž ni ustrezen. Problem vsekakor vpije po rešitvi, zato je razumljivo, da prav sedaj na vseh ravneh intenzivno razpravljamo o problematiki informiranja, vsekakor z namenom, da se — čeprav to ne bo mogoče v zelo kratkem času — izboljša. Če torej vemo, da v tej bitki za dobro informacijo še nismo naredili zadnjega koraka, nas tudi ne more preveč čuditi včasih prav neverjetna neinformiranost delegatov, ki jih združeno delo pošilja v skupščine; to je tja, kjer se odloča o skupnih zadevah. Te dni so na primer interesne skupščine sprejemale ugotovitvene sklepe o dodatkih k samoupravnim sporazumom o temeljnih plana za družbene dejavnosti v naslednjih dveh letih. Po zakonu odločajo o sredstvih za skupno porabo delavci v združenem delu in brez dvoma so v veliki večini delovnih organizacij sredstva za skupno porabo za drugo leto dodobra prere-šetali. Dokumenti so bili dobro pripravljeni, saj so ponekje v združenem delu razen informacije, ki so jo sicer prejeli, pripravili še posebej skrajšane in pregledne informacije opremljene z izračuni za vsako tozd oziroma organizacijo združenega dela posebej. Kjer pa se niso potrudili, da bi informacijo še dodatno poenostavili in približali res vsakemu delavcu, je bila razprava in pa sprejem obveznosti do skupnih in drugih potreb le formalnost. Ob tem pa so tudi nekateri delegati pozabili, da nimajo le pravice, da so dobro informirani, pač pa imajo tudi dolžnost, da se informirajo; tako se je zgodilo na eni od skupščin interesnih skupnosti v Kranju, da je delegat prišel na skupščino, ne da bi sploh vedel, za kaj gre. Sicer prav gotovo ne bi dvignil roke in vprašal, kar je seveda njegova pravica, iz katere vsote za skupne potrebe je vendar izračunana prispevna stopnja za prihodnje leto, niti ni vedel, če so v njegovi delovni organizaciji dodatke k sporazumom sprejeli. Ne glede na to, da včasih takšna popolna neinformiranost, ki je v popolnem nasprotju z dolžnostmi delegata, le ovira delo skupščine in slabi njeno učinkovitost, kaže še na eno nič kolikokrat ponovljeno, a še premalo upoštevano dejstvo: vsako informacijo je treba tako pripraviti, da na enostaven in preprost način obvešča. Verjetno bi bilo potem tudi manj takih primerov, ko delegat odloča le v svojem (neinformiranem) imenu. L. M. J Alprem dosega visoko dinamiko razvoja Kamniški Alprem je močno razširil proizvodnjo in uvedel nove izdelke — Zanimanje vzbujajo protipožarne stene z visoko stopnjo varnosti V tem času, ko v kamniški občini ugotavljajo, da ne dosegajo s srednjeročnim načrtom zastavljenih nalog in načrtovanih investicij ter da ne morejo biti povsem zadovoljni z doseženimi gospodarskimi rezultati, je toliko bolj vzpodbudna visoka dinamika razvoja, ki jo v zadnjih letih dosega industrijsko podjetje Alprem iz Kamnika. Nekdanje remontne delavnice, kasneje preoblikovane v splošno ključavničarstvo, so že daljna Alpre-mova preteklost. V letu 1960 so naredili odločilni korak. Usmerili so se v predelavo aluminija. Da je bila usmeritev pravilna, je pokazalo že naslednje leto, ko je predelava aluminija predstavljala že 75 odstotkov vse proizvodnje. Pravočasno izbrana prava smer razvoja je bila osnova nadaljnje Alpremove razširitve. V letu 1970 se je pojavil nov problem. Na Usnjarski 9 v Kamniku ni bilo več prostora za širitev proizvodnje. Razmišljati so začeli o dislociranem obratu. Rešitev svoje prostorske stiske so lani združili z odkupom objekta IPOK na Bakovniku. S tem so dosegli ustrezno organiziranost proizvodnje, optimalno zaposlitev, uvedli pa so lahko tudi nove izdelke. Lanska realizacija je bila 108 milijonov dinarjev, letos pričakujejo 145 milijonov dinarjev, za prihodnje leto pa načrtujejo realizacijo v višini 200 milijonov dinarjev. Letna rast realizacije je torej 35-odstotna. Alprem je mlad kolektiv, saj je po- prečna starost 31 let. Število zaposlenih se je z novim obratom na Rakovniku močno povečalo, od 270 v lanskem letu na 355. Za Alpremove izdelke je značilno, da niso serijski, zato se iahko prilagodijo prostoru ali stavbi, ki jo opremljajo. 25 odstotkov proizvodnje predstavlja trgovska oprema, ki ni priznana le kot kvalitetna, temveč ima tudi lep izgled, zato prodirajo z njo v opremljanje številnih sodobnih prodajaln. 15 odstotkov proizvodnje zajemajo žični izdelki, s katerimi se prav tako vključujejo v opremljanje trgovin pa tudi v kompletiranje izdelkov bele tehnike. Tako imajo s škofjeloškim LTH podpisan sporazum o skupnem nastopanju pri opremljanju trgovin. 60 odstotkov proizvodnje pa predstavljajo aluminijaste fasade, okna in predelne stene„ S temi izdelki se vključujejo v gradbeništvo, sodelovanju z gradbeniki opremljajo predvsem poslovne hiše. Omenimo naj le nekaj zgradb, ki jih je opremil Alprem: kompleks Trga revolucije v Ljubljani. Plavo laguno za Bežigradom, zgradbo letališča na Brniku, upravno zgradbo Gorenjskega tiska itd. Imena kažejo, da gre za sodobne zgradbe s sodobno opremo. Na tržišču pa vzbujajo zanimanje zlasti njihove protipožarne stene, ki dosegajo visoko stopnjo požarne varnosti in zvočne izolacije. V okviru mobilnih predelnih sten jih izdelujejo po švicarski licenci Koller. Popraševanje po Alpremovih izdelkih je vse večje, kar je tudi osnova njegove hitre rasti. Danes je v slovenskem .prostoru najpomembnejši proizvajalec v svoji panogi, sega pa tudi na področja drugih naših republik. Preko Slovenijalesa in Emone se vključuje v mednarodno trgovinsko menjavo. V sodelovanju z Emono trenutno v afriški republiki Mali opremlja več blagovnic in manjših trgovin. Ob tem naj povemo, da je Alprem bilančno pozitiven, saj je v zadnjih dveh letih v celoti prešel na domače surovine. Alprem bo v prihodnjih letih razvijal sedanje proizvodne usmeritve, nadaljeval ho le z dopolnjevanjem trgovske opreme in moderniziral obrata žičnih izdelkov. Investicijsko se je namreč dokaj izčrpal, saj bodo letne obveznosti iz naslova posojil velike. M.Volčjak Višje cene na železnici Delegati skupščine skupnosti jugoslovanskih železnic so ocenili, da bi s tem, ko bi se cene v tovornem železniškem prometu v Jugoslaviji z novim letom dvignile za četrtino, lahko pokrili celotne stroške reprodukcije. Jugoslovansko železniško gospodarstvo bi pri sedanjih prevoznih cenah v enem letu imelo skoraj 3,5 milijarde dolarjev nepokritih reprodukcijskih stroškov, pri čemer ni upoštevano železniško gospodarstvo Sarajevo, ker še ni poslalo izračuna stroškov. Će se cene dvignejo za četrtino, bi vse stroške lahko pokrili. Dražje znamke za kritje izgub? V višjih cenah poštnih storitev vidijo PTT edini izhod iz gmotnih težav Če bi zvišali cene poštnih storitev za pisma na štiri dinarje in dopisnice na tri dinarje, bi delovne organizacije v jugoslovanskem poštnem prometu lahko sanirale več kot milijardo dinarjev sedanjih izgub in izboljšale kakovost storitev. Vendar pa poštna služba s tem še ne bi izplavala iz težav, temveč bi komaj dosegla raven enostavne reprodukcije. To so opozorili na dvodnevnem posvetovanju, ki je bilo v začetku tedna v Opatiji in se ga je udeležiloveč kot 250 predstavnikov PTT iz vseh socialističnih republik in pokrajin. Po njihovem mnenju današnje cene poštnih storitev niso ekonomske in dokler se kopičijo izgube, ni moč govoriti o modernizaciji poštnega prometa in boljši kakovosti storitev. Zato so na posvetu tudi predlagali, naj bi bilo prihodnje leto za vse delavce ptt, leto boja za boljšo kakovost poštnih storitev. Živahna investicijska dejavnost zahteva tudi veliko nove opreme. Navadno jo škofjeloške delovne organizacije dobijo po železnici. Na sliki je razkladanje novega stroja za LTH Skoffa Loka. — Foto: Janez Pipan Mladi rod ostane KRANJ — Zaposleni v Mladem rodu v Kranju so se pred prazniki sedli na pomemben zbor. Odločili so, da delovna organizacija ne gre v likvidacijo, ampak 'ostane samostojna in enovita delovna organizacija! Takšnega stališča je bila tudi posebna skupina izvršnega sveta kranjske občinske skupščine, ki že nekaj mesecev skuša pomagati pri razreševanju problema- JOVA MEHANIČNA DELAVNICA - Temeljna organizacija združenega dela Vzdrževanje Industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj je v počastitev dneva republike zgradila s pomočjo solidarne pomoči vseh delavcev Save novo mehanično delavnico. Otvorili so jo v torek, 28. novembra, veljala pa je 56 milijonov dinarjev. Qk) - Foto: J. Zaplatnik tike Mladega rodu, sestavljajo pa jo zastopniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in samoupravnih interesnih skupnosti. Mlademu rodu je treba pri premagovanju težav zato še naprej pomagati. Sanacijski program je dobra osnova za uresničevanje tega cilja, vendar ga je treba do konca decembra dopolniti. Zanesljivo bo uresničen ob vsestranskem prizadevanju vseh članov delovnega kolektiva Mladega rodu in pomoči i/vršnega sveta, skupnosti za zaposlovanje in socialno zavarovanje ter Ljubljanske banke, temeljne banke za Gorenjsko. Za takšno odločitev je bilo več vzrokov. Mladi rod v zadnjih sedmih mesecih kaže solidno poslovanje. Pomembno je, da je v skladiščih vedno manj zalog, ki so se pred tem kopičile leta in leta, in da gre vedno več proizvodov neposredno v prodajo. S tem se krepi trdnost Mladega rodu in povečuje zaupanje kupcev do kolektiva, ki so ga pestile številne težave in se zadnje mesece uspešno bori z njimi. Ob trdnem Mladem rodu bo lažje uresničevati zamisel o enakopravni integraciji in sodelovanju tekstilne in konfekcijske industrije v kranjski občini. To je Se vedno eden od ciljev družbenoekonomske politike v občini, v njegovem okviru pa bo tudi lažje reševati problematiko invalidov v kranjski občini in na Gorenjskem ter oblikovati pogoje za njihovo rehabilitacijo. -jk Komunalno podjetje VODOVOD JESENICE 64270 JESENICE, Sp. Plavž 6 a Na podlagi 15. in 16. 61. Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev razpisujemo proste naloge in opravila za vodjo obrata tehničnih plinov Pogoji: srednja ali višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, opravljeni izpiti za delo s tehničnimi plini, najmanj 5 let prakse pri delu s tehničnimi plini moralna in družbenopolitična neoporečnost Obvezna poskusna doba je 3 mesece. Stanovanja ni. Pismeno prijavo z navedbo šolske izobrazbe, dosedanje zaposlitve in kratek življenjepis pošljite na upravo podjetja do 20.12.1978. O izidu razpisa in odločitvi bodo kandidati obveščeni do 10. 1. 1979. DO GORENJSKA PREDILNICA Skorja Loka, Kidričeva c. 75, n. sol. o. razpisuje naslednjo prosto organizirano skupino del VODJE SPLOŠNE SLUŽBE se Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — višja strokovna izobrazba upravne ali druge ustrezne smeri, — 4 leta delovnih izkušenj in da dosedanje delo zagotavlja uspešno vodenje splošne službe ali — srednja strokovna izobrazba, 5 let delovnih izkušenj in da dosedanje delo zagotavlja uspešno vodenje splošne službe, — pasivno znanje enega tujega jezika. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva c. 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ p. o. KRANJ, Savska cesta 34 razpisuje prosta dela oziroma naloge vodenje finančno računovodskega sektorja Od kandidatov pričakujemo, da imajo: visokošolsko izobrazbo ekonomske usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj, pridobljenih na podobnih delovnih nalogah; višješolsko izobrazbo ekonomske usmeritve, 5 let delovnih izkušenj, pridobljenih na podobnih delih in nalogah; družbenopolitična aktivnost. Delavec bo izbran za opravljanje del in nalog za dobo 4 let. Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev sprejema organizacijsko-kadrovski sektor. Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. Kandidati bodo o izidu izbora obveščeni v 30 dneh po ljavnosti razpisa. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, z n. sol. o. TOZD komunala, b. o. TOZD obrt razpisuje javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev na podlagi sklepa DS TOZD Komunala z dne 16.11. 197». Licitacija bo v soboto, 9. 12. 1978, s pričetkom ob 10. uri, s tem da je ogled osnovnih sredstev možen istega dne od 8. do 10. ure. Ogled in licitacija bo v ASP na Primskovem. Prodaja osnovnih sredstev je: 1. grederG-31 izklicna cena je 35.000 din 2. kombi 430/K, izklicna cena je 4000 din Davek od prodanega osnovnega sredstva P^.Jj"^^^^ licitacije imajo organizacije združenega de , in P"^tn« ^ s tem da pred pričetkom licitacije vplačajo 10 % polog v gotovm: za osnovno sredstvo. Organizacije združenega dela pa morajo predložit, naročilnico z izjavo da so oproščene plačila prometnega davka. Informacije lahko dobite na telefon št. 26-061, mt. 15. 5. stran G L, A 8 Nagrobnik v Prešernovem času stebra. Vsi ti tipi nagrobnikov se gibljejo od čiste antikizirajoče forme do sestavov, ki jih bogatijo različni drobni členi (empir). Prešernov in Z obletnico rojstva našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna sovpada razstava Nagrobnik v Prešernovem času, ki bo do 14. decem- «kov:iSS^^\*^5^S! bra na ogled v galeriji Prešernove hiše v Kranju doka' samosvoja predvsem po tipološki strani, po splošnih stilnih lastnostih pa dobro zastopata pozni klasicizem. Prav sredi stoletja namreč opažamo v nagrobniškem gradi-pn nas ni pogost pojav. Oblikovana vu tisti veliki prelom v historizem, ki sta kot stebrasti znamenjji s taber nakelsko razširjenim kapitelom. Oblikovanje nagrobnih Kranj — Z razstavo Nagrobnik v Prešernovem času želimo prikazati pomnike, ki so jih postavljali v spomin umrlim na grobove v prvi polovici 19. stoletja na Gorenjskem. Seveda smo pri tem upoštevali samo gradivo, ki se nam je ohranilo v izvirnikih. Posebej smo želeli poudariti z odlitki tiste redke nagrobnike, za katere je besedilo prispeval France Prešeren. zlasti Prešernov in Jenkov nagrobnik, ki sta hkrati pomembna tudi kot prostostoječa nagrobnika, kar Vmetnik-samouk Janez Vovk je tudi v Naklem vzbudil izredno pozornost s svojo razstavo lesenih plastik. Slovenska kmečka mati z otrokom, sejalec, kosec, Krjavel, Deseti brat, to je samo nekaj izmed plastik, ki jim je neumorni upokojeni učitelj praktičnega pouka iz Iskre dal podobo in smisel. — I. S. RAZSTAVA IN KONCERT V Kranju bodo v ponedeljek, 11. decembra, ob 18.30 v galeriji Mestne hiše odprli razstavo del Marjana Belca, OD 60-letnici njegovega rojstva in 40-letnici njegovega slikarskega delovanja Po otvoritvi bo ob 19. uri v Renesančni dvorani koncert na katerem sodelujejo Sabira Hajdarević, mezzosopran, basist Jože Stabej in pianistka Tatjana Sporar-Bratuž. Izvajali bodo dela H. Purcela, J. Iberta, Fr. Chopina, S. Prokofjeva, M. Tajčeviča in Fr. Schuberta (1797 - 1828). Fr. Schubertu letos ves kulturni svet posveča spominske koncerte ob 150-letnici smrti tega velikega avstrijskega skladatelja iz obdobja glasbene romantike. Napisal je kakih 600 samospevov, v katerih je izražal neizčrpnost svoje melodijske invencije in poseben smisel za oblikovanje te kompozicijske zvrsti. Bil je velik mojster v klavirskih kompozicijah in je na tem področju ustvaril pomembna dela. Na koncertnem večeru v Kranju bomo poslušali tri njegove kompozicije. P. L. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovin8ka zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Nagrobnik v Prešernovem času (do 14. decembra). V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Arhivski dokumenti o obnovi in socialistični graditvi v letih 1945-1947, ki bo odprta do 10. decembra. Pripravil jo je Zgodovinski arhiv Ljubljana - enota za Gorenjsko. V Mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate raz-»tavo Vnašanje sodobnih likovnih elementov v urbano strukturo Kranja, ki jo je pripravil Odbor za likovno ureditev mesta. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V ŠKOFJI LOKI so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob istem času je odprta tudi galerija, kjer je odprta razstava fotografij na temo Škofja Loka in Piran. Razstavljata Tomaž Lunder in Jaka Jeraša. Razstava je posvečena 30-letnici Alpe-tour in bo pozneje prenesena še v Piran. MUZEJSKA ZBIRKA V ŽIREH je odprta vsako soboto in nedeljo od 9. do 11. ure in od 14. do 18. ure. Na novo je odprt tudi oddelek NOB. Za obisk v ostalih dnevih pa se je potrebno pred- ^MUZEJSKA ZBIRKA V ŽELEZNIKIH je odprta vsak dan od 9 do 12 ure in od 15. do 18. ure. Poleg železarske in lesarske zbirke si lahko ogledate Se Koblarjevo spominsko sobo, zbirko skrilne kritine v Selški dolini in galerijo. MUZEJ RADOVLJIŠKE OBĆINE Muzeji radovljiške občine so odprti ob sredah, sobotah in nedeljah ter državnih praznikih in sicer: Spominski muzej talcev v Begunjah: od 10. do 17, ure Kovaški muzej v Kropi: od 10. do 13. in od 15. do 17. ure, Čebelarski muzej, Linhartova soba in Sivčeva hiša od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. V Šivčevi hiši v Radovljici bo v petek, 8. decembra, ob i« ™ri otvoritev novoletne prodajne razstave. Sodelujejo likovni usfvarjalci radovljiške občine. KRANJČANI GOSTUJEJO V RADOVLJICI RADOVLJICA - Program kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini bodo tudi letos uspešno sklenili v decembru z nastopi domačih in tujih gledaliških in predstavitvijo literarnih in likovnih skupin. Drevi ob 19.30 se bo v kino dvorani v Radovljici predstavilo Prešernovo gledališče iz Kranja s komedijo ruskega avtorja Nikolaja Erdmana Samomorilec. To izrazito družbeno kritično, sodobno odrsko delo, ki učinkovito prepleta umetniško raven z žlahtno ljubkostjo ter gledališko slikovitostjo, bo zagotovo pritegnilo veliko obiskovalcev iz radovljiških kolektivov pa tudi iz vrst občanov, še zlasti zato, ker v glavni vlogi nastopa domačin Miran Kenda, igralec, ki se je posebno odlikoval v vlogi barona Linhartove veseloigre Ta veseli dan ali Matiček se ženi. J R VABILO MLADIM SKLADATELJEM IN PESNIKOM V Subotici bo maja prihodnje leto 19. jugoslovanski festival Ml Hna 79 Organizacijski odbor te množične prireditve mladih i vabi skladatelje, ki še niso dopolnili 27 let, da sodelujejo na J* Hvalu s svojimi še ne izvajanimi in neobjavljenimi kompozi-... vseh zvrsti moderne glasbe. Zaželeno je, da besedilo in "lMba oDravnavata življenje in delo mladih. Podobno velja tudi za mlade P.e?n,k_eradi udeležili festivala Mladina 79 v Subotici, Kakor v vsakem drugem času, zaznamujemo tudi v Prešernovi dobi poleg številnih poprečnih nekatere vidnejše in celo prav pomembne stvaritve tudi pri nagrobnikih. Med izjemnimi nagrobnimi spomeniki sta , spomenikov v Prešernovem času je zelo zanimivo, ker v tem obdobju nastopajo različne slogovne usmeritve tudi v tej zvrsti. V začetku stoletja še zasledimo tradicijo baročnih nagrobnikov, najpogosteje nagrobnih plošč z vzvalovljenim zaključkom. Glavnino nagrobnikov potem zajema značilno klasicistično oblikovanje, pa naj gre bodisi za obliko piramide, tempeljske fasade, sarkofaga ali Gledali smo »Policaje« Jesenice — Mladinska skupina Izvir je odigrala štirinajsto pred^ stavo »Policaji« Slavvomira Mrožka za železarje. Vstop je bil prost, železarjev pa od nikoder. Povsem drugače bi bilo, če bi ob vhodu podelili vsakemu zlato uro . .. Vendar pustimo to. »Policaji« so satira, s katero avtor teksta šili, zbada. smeši in se skratka roga po-lieijsko-diktatorskemu režimu neke države. Se več, avtor na satiričen način razgalja vso absurdnost avto-kratskega upravljanja uniform kot edinega možnega načina vladanja v državi. V polpretekli dobi je bil izrazit predstavnik takšnega absolutnega (psihopatskega) vladanja Hitler, ki ga je v svojem filmu Veliki Portreti Dušana Premrla Tržič -^Drevi ob 18. uri bodo v tržiškem paviljonu NOB odprli razstavo del ^akademskega slikarja domačina Dušana Premrla. Otvoritev bo združena s koncertom, ki ga bo na harfi izvajal prof. Jože Pikelj. S samostojno razstavo svojih del se je Dušan Premrl v Tržiču prvič predstavil pred dvema letoma. Že tedaj je bilo videti, da se avtor ukvarja predvsem s slikanjem oljnih podob in v manjši meri z risbo. Dela v glavnem portrete, vendar to niso v prvi vrsti upodobitve določenih oseb, ampak izbira v naravi najlepše in najboljše. Ne gre torej za realizem oziroma naturalizem, pač pa želi Premrl ustvarjati podobe popolnih človeških obrazov. In ker jih v naravi ne najde, poišče pač le določene elemente, ki jih uporablja, ostale manj lepe pa nadomesti, spremeni. Premrlovi portreti so sicer še vedno podobe realnih osebnosti, a težijo k lepoti in popolnosti tako po zunanji podobi kot;po notranjem bogastvu. Razstava bo odprta do 3. januarja vsak dan od 16. do 18. ure. H..J. diktator enkratno upodobil Charles Chaplin. V naši satiri pa Mrožek zavestno razplete srečen konec, kjer medsebojno obtožujoče uniforme ob peripetiji (preobratu) izgube vsakršno veljavo. Nastopi svoboda. V modernem jeziku bi rekli: država odmre (deetatizira), policija, vojska ji ni več potrebna, skratka v državi ni več nobenih nasprotij. No, to je tudi v bistvu cilj družbe, marksistično povedano: komunizma. Nedvomno si je »Policaje« v režiji Daniela Agreža vredno ogledati: vredno zaradi svojevrstnega pristopa (diapozitivi, osvetlitev), vendar bi pri vsej uradniški togosti, v katero je uokvirjena satira prišla prav vsakršna domiselnost (v gestah, mimiki, govoru) kot tudi poglobljenost likov z malce nevsakdanjimi navadami, nedvomno bi predstava »izzvenela« s takšno komično ostrino kot je gledališka zvrst satira po imenu zasluži. Tomaž Iskra se s prvimi novogotskimi pomniki najavlja že v tridesetih letih, zdaj pa bo postal pri nas za pol stoletja prevladujoča usmeritev. Večina teh nagrobnih spomenikov je preprostih, oblik, največkrat se zadovoljijo samo z arhitekturno zasnovo, redkokdaj pa so dopolnjeni z reliefno ali relativno samostojno plastiko. Ob nagrobnikih Prešernove dobe na Gorenjskem velja posebej poudariti dva značilna elementa. Po eni strani imamo ponekod opravka z značilno krščansko simboliko v plastičnih sestavinah, po drugi strani pa ne smemo mimo številnih slovenskih napisov, ki so seveda zanimivi tudi prek čisto likovnega oblikovanja. Material, iz katerega so nagrobniki izdelani, je najpogosteje kamen in je v mnogih primerih lokalnega izvora. Manjša skupina zelo pomembnih spomenikov je iz železa, najprej kovanega, nato litega. V vsem tem času ne poznamo snovalcev teh izdelkov, z izjemo Langu-sovega avtorstva za skupino Ijub-ljansk.h nagrobnikov Prešernovim prijateljem, v nekaterih primerih pa so nam znani vsaj izvajalci. Gotovo pa lahko zapišemo, da naši nagrobniki večinoma kažejo lokalni značaj. Z razstavo smo želeli pokazati oblikovni svet nagrobnikov, njihove vsebinske značilnosti in razširjenost posameznih tipov kot ostanka kulture Prešernovega časa, pomembnega za naš nacionalni razvoj, skratka spomenikov, ki so sicer postavljeni v spomin mrtvim, govorijo pa o okusu živih svojega časa. Beba Jenčič v ki bi se radi udeiezm ie»uvai« minuiua iu » ouuvuu, VsI' * j-i,, DoSliejo do 31. decembra letos na naslov: Dom mladUe in Pionirjev Subotica, Harambašičeva 4. Najboljša bo izbrala posebna žirija. H. J. Linhartova proslava Radovljica — 11. decembra slavijo v radovljiški občini kulturni praznik v spomin na svojega rojaka, prvega slovenskega dramatika in prosvetitelja Antona Tomaža Linharta. Osrednja Linhartova proslava bo v petek, 15. decembra, ob 19.30 v radovljiški kino dvorani. Organizator prireditve Zveza kulturnih organizacij Radovljica bo tokrat namesto običajnega kulturnega programa pripravil nastop dramske skupine DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Rib-nega, ki bo uprizorila Linhartovo Županovo Micko v režiji mladega in prizadevnega kulturnega delavca Rada Mužana. Slavnostni govornik na proslavi bo član izvršnega odbora kulturne skupnosti Radovljica književnik Miha Klinar. Kot vsako leto bodo tudi letos podelili najvišja priznanja kulturne skupnosti Radovljica Linhartovo plaketo. Dobila jo bosta zaslužni likovni ustvarjalec, organizator in pedagog Albin Polajnar iz Bohinjske Bistrice in dolgoletni požrtvovalni organizator na področju amaterske kulturne dejavnosti Janez Beznik iz Gorjuš. Za posebne dosežke na področju širjenja in utrjevanja amaterske kulturne dejavnosti ter uspehe bodo prejeli pismena priznanja kulturne skupnosti Radovljica DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno, Linhartov oder KUD Radovljica in moški zbor DPD Svoboda Podnart. JR V. V petek so v galeriji PREŠERNOVE HIŠE V Kranju odprli razmik »Nagrobnik v Prešernovem času*. Z njo skušajo prikazaM^^l T Novo v kinu Ljubitelji filmske umetnosti 6o-do končno spet prišli na svoj račun, saj prihajata na kranjsko platno kar dve vrhunski stvaritvi. Prva je francoska drama Vse življenje je pred teboj s Simone Signoret v glavni vlogi, ki je doslej povsod, drama namreč, naletela na ugoden sprejem tako pri kritikih kot pri gledalcih. Simone Signoret tokrat igra Židinjo Rozi, ki je prestala vse strahote nemškega taborišča in se je po dolgih letih prostitucije posvetila otrokom prostitutk, ptičkom brez gnezda. V filmu prevladujejo topli človeški odnosi. Film Tri ženske je plod ustvarjalnega duha režiserja Roberta Altmana in je bif prikazan tudi na beograjskem Festu. Govori o mislih, delu, življenju in željah treh različnih žensk, največ pozornosti pa posveča osrednji junakinji Mili. Lepo si je uredila svoje življenje, ima stanovanje, dobro kuha in zna govoriti. Pa vendar ni zadovoljna s seboj. Zeli še več, moškega na primer, čeprav ga istočasno zavrača. Ne dovoli skratka, da bi njene želje prevladale. Mož z železno masko je francoski pustolovski film, posnet po romanu Aleksandra Dumasa. Poln je dvorskih spletk in razburljivih dvobojev, v katerih zmagujejo nepremagljivi mušketirji. V glavni vlogi je zaigral Richard Chamberlain. H. J. J Marjan Lombar V trenutku, ko kranjsko gledališče že več let beleži zavidljive umetniške dosežke, je človeku tesno ob spoznanju, da je umrl Marjan Lombar — gledališčnik, ki je polni dve desetletji odločilno kreiral podobo kranjskega gledališkega utripa. Komedijski voz teče naprej, toda vsaj za trenutek ugasnimo gledališke luči, sne-mimo kostume in maske ter se spomnimo na gledališkega ustvarjalca, spomnimo se na Marjana v skromno zahvalo za njegovo neprecenljivo gledališko delo. Marjan Lombar je začel svojo plodno gledališko pot v Šentjakobskem gledališču leta 1932, kjer se je v dobrih dveh desetletjih uveljavil kot igralec in neutruden gledališki animator, nadaljeval svoje delo v koprskem gledališču ter od leta 1958 pa vse do danes deloval v Prešernovem gledališču Kranj. Vodstvo kranjskega gledališča je prevzemal v trenutku, ko je kranjsko gledališče po usodni ukinitvi poklicnega gledališča moralo praktično začeti znova. Marjan Lombar je z vsemi svojimi izkušnjami, s številnimi inovacijskimi prijemi ter z izjemno organizacijsko in ustvarjalno energijo vztrajno in brez omahovanja dograjeval izvirno podobo kranjskega gledališča. Čeprav je bil v Prešernovem gledališču direktor in z vodenjem gledališča nemalokrat preobremenjen, se je večkrat neposredno kot igralec uspešno vključil v samo realizacijo gledališkega dogodka. Nikdar ni vzvišeno razmejeval med poklicnim in prostovoljnim gledališkim delom. Celo potem, ko je pred leti nehal aktivno delovati v gledališču, je kot igralec s svojo veliko izkušnjo z veseljem sodeloval pri uprizoritvah. Številna družbena priznanja, ki jih je dobil za svoje delo, so seveda le delno priznanje, ki ga je lahko dobil za svoj trud, kajti gledališka pot vsakega gledališčnika je pač posuta z uspehi in neuspehi, z aplavzi in žvižgi. Resnično predanega delavca gledališča, in to je Marjan bil, ne sme ne eno ne drugo premotiti v nje-! govih hotenjih. Marjan je vedno pokončno prenašal radosti in razočaranja, zavedajoč se cilja, ki je še pred njim. In ko je dosegel prvi cilj, si je zastavil drugega ... Smelo je stal udi ob strani tistim, ki so viri r a vo začenjali svojo prvo gledališko avanturo, znal je v pravem trenutku potolažiti poražene ... Zastor je padel. Tokrat brez aplavza, samo z nemimi očmi, ki le počasi spoznavajo resnico. Komedijski voz bo tekel naprej, tudi po tistih poteh, ki nam jih je s svojim delom zarisal Marjan. Slovo je težko, toda Marjanove tihe intimne vizije bodočega kranjskega gledališča, njegovo pošteno delo, so tista velika dediščina, ki obvezuje njegove delovne tovariše. Ne bomo ga pozabili. Matija Logar Čufar ji je vzor Lojzko Božič je jeseniška kulturna skupnost nagradila s Čufarjevo plaketo za njeno ustvarjalno dejavnost v DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice — V njem je bila tri desetletja reci-tatorka, igralka, plesalka, članica odbora in organizatorica — V letu 1974 so na njeno pobudo pri društvu ustanovili krožek ročnih del, ki še danes ohranja izvirno izročilo ljudske umetnosti. Po slavnostni podelitvi letošnjih Cufarjevih plaket smo zaprosili za pogovor tudi Lojzko Božič, raču-novodkinjo v Kino podjetju Jesenice, ki je prejela eno od nagrad. Povabilu se je rada odzvala. O svojem delovanju na področju kulture je povedala marsikaj zanimivega. »Zaupajte nam, kdaj in kako ste se vključili v kulturno življenje na Jesenicah in v katerih dejavnostih ste se uveljavljali!« »Povem naj. da sem bila od nekdaj rada med ljudmi. Tako sem že s štirinajstimi leti vstopila v jeseniško kulturno življenje. Vključila sem se v novo ustanovljeni lutkarski odsek pn takratnem sindikalnem kulturno umetniškem društvu. Pozneje so to društvo preimenovali v DPI) Svoboda Tone Čufar in ustanovili tudi dramski odsek. Udeležila sem se dramske šole, ki so jo vodili znani slovenski kulturni delavci Bratko Kreft, Mirko Mahnič in drugi. Poleg tega. da sem pela v mladinskem zboru in igrala v dramski sekciji, sem bila vrsto let tudi članica ansambla narodnih plesov in pesmi. Če sem v vsem tem času veliko nastopala? Seveda, nastopov je bilo mnogo. Težko bi se spomnila vseh in še težje vse preštela. V posameznih odsekih društva sem delovala vse do tedaj, dokler se niso razformirali. Vzrok za razpad odsekov pa je bila težava, ki še danes tare Svobodo. Društvo je namreč brez lastnih prostorov. V vseh teh letih nismo mogli postaviti doma. kjer bi se odvijale vse društvene dejavnosti. To kaže tudi na odnos občinske politike do razvoja kulture.« »Ali se je s prenehanjem delo- vanja dramske in drugih sekcij končala tudi vaša aktivnost na kulturnem področju?« »Ne, ker moram biti aktivna. Človek vendar mora nekaj ustvarjati in se nekako izražati. Tako sem se lotila ročnih del. predvsem gobelinov. Ob 8. marcu 1974. leta sem skupaj z več ženami pripravila razstavo gobelinov, ki je imela velik odmev. Zato smo potem pri društvu ustanovili redni odsek, v katerem ustvarja ročna dela več deset žensk. Poskrbeli smo tudi za izobraževanje članic. V treh tečajih so se učile izdelovanja čipk. narodnih vezenin in klekljanja. Posebno slednje je zbudilo dosti zanimanja zlasti med mlajšimi. Prav zdaj pa okrog dvajset žensk obiskuje tečaj za makrame tehniko. Danes ženske rabimo razvedrilo, saj je življenje vse preveč napeto Potrebno nam je protiutež za številna bremena, ki nam jih vsak dan nalagajo. Jaz jo imam v kulturnem uveljavljanju. Ze prej sem aktivno delovala v odborih posameznih odsekov, zadnja leta pa skrbim za organizacijsko vodenje društva. Ta skrb izhaja iz mojega dolgoletnega delovanja v društvu in mi narekuje tudi odgovornost zanj.« »Vas je Cufarjeva plaketa razveselila?« »Nagrada mi veliko pomeni. Je zahvala za delo, ki sem ga trideset let vlagala v društvo. Pomeni pa mi še toliko več, ker je hil Tone Cufar osebni prijatelj naše družine. Ko sem bila še majhna, je bil zame ,stric', pozneje pa mi je postal vzor aktivnega kulturnega delavca.« S. Saje LOJZKA BOŽIČ: »Cufarjeva plaketa mi pomeni Se toliko več, ker je bil Tone Cufar osebni prijatelj naše družine; ker mije od nekdaj vzor aktivnega kulturnega delavca.« - Foto: J. Zaplotnik ^^^^^^^^^ L PREMIERA ŽUPANOVE MICKE RIBNO - Dramska skupina DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega se je v letošnji sezoni odločila postaviti na oder Linhartovo komedijo v dveh dejanjih Županova Micka. Prvič se bodo z njo predstavili v soboto, 9. decembra, ob 19.30 v zadružnem domu v Ribnem, naslednji dan ob 15.30 pa jo bodo ponovili. R- M. UMETNOST V MESTNA NASELJA - Umetnost se dandanes vse pogosteje pojavlja v tovarnah, šolah in drugih družbenih objektih, svoje mesto pa bi morata najti tudi na mestnih trgih in ulicah. Razstava Elementi likovnega poseganja v urbano strukturo Kranja, ki je na ogled v novem galerijskem prostoru v mesti hiši, nakazuje, kako naj bi Planini, največjemu in najmodernejšemu naselju Kranja, vdihnili »dušo«. Razstava, na kateri sodelujejo slikarji, kiparji, arhitekti in člani Hortikulturnega društva, je prvi tovrstni poskus pri nas, ki ga ne bi smeli zanemariti. (H. J.) - Foto: J. Zaplotnik rji v • v i 1 rziski fotoamaterji razstavljajo že uveljavljenih članov kluba K rine Ija. Malovrha, Šinkovca, ob njih pa so zastopani tudi avtorji, ki so šele začeli svojo ustvarjalno pot. Razstavljena dela izpričujejo raznovrstnost tako v vsebini kot tudi v pristopu k motivom in tehnični iz vedbi. Videti je. da večina del ni nastala po srečnem naključju, ampak so plod razmišljanja in emot ivnega doživljanja sveta. Skoraj vsh dela so nastala v tržiškem okolju, kar jim daje še poseben čar in vrednost Razstava v Kurnikovi hiši bo odprta do 11. decembra, in sicer vsak dan med 1«. in 18. uro. J. Kepic Tržič — V Kurnikovi hiši so v torek, 28. novembra, odprli razstavo del tržiških fotoamaterjev. Razstava predstavlja sad prizadevanj avtorjev v zadnjem lelu. 1'rikazane so črno* bele fotografije in barvni diapozitivi Korakoma k urejenemu izobraževanju KRANJ — Naša samoupravna socialistična družba daje velik poudarek izobraževanju, ki ne le da vsakemu posamezniku širi obzorje znanja in ustvarjalne sposobnosti, ampak omogoča, kar je najpomembnejše, hitrejši gospodarski razvoj in s tem razvoj celotne družbe. Da pa to izobraževanje poteka v skladu z začrtanimi cilji, skrbi v vsaki občini posebej tudi izobraževalna skupnost, ki financira programe osnovnega šolstva pa tudi vsebinsko in z različnimi širšimi družbenimi akcijami posega vanj. V zadnjem obdobju je občinske izobraževalne skupnosti doletela vrsta pomembnih nalog, od katerih mnoge še niso končane. Med njimi vsekakor izstopata priprava programov za prihodnji dve leti in akcija preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Na ta in še nekatera druga vprašanja odgovarja predsednica izvršnega odbora skupščine izobraževalne skupnosti Kranj Judita Rakovec. obraževanju. Oglejmo si samo tale podatek: letos bi morala znašati osnova za pogojno nekvalificiranega delavca 3700 din, vendar smo .zmogli' le 3500 dinarjev. Če bomo hoteli prihodnje leto slediti resoluciji o družbenem razvoju v občini Kranj, ki pravi, naj se sredstva za osebne dohodke v ceni za enoto storitve v posameznih družbenih dejavnostih gibljejo v skladu z osebnimi dohodki na zaposlenega v gospodarstvu, bomo morali povišati osnovo za pogojno nekvalificiranega delavca v izobraževanju vsaj na 3850 dinarjev. Hkrati pa bomo morali poiskati tudi ukrepe za racionalizacijo materialnih stroškov.« »Kako daleč smo v Kranju z oblikovanjem enot izobraževalne skupnosti pri šolah?« »Na pol poti. Nosilec akcije je Socialistična zveza, ki mora podati organizacijsko rešitev za oblikovanje enot. Sicer pa mislim, da bodo enote, ko bodo zaživele, prinesle novo kvaliteto. To bodo nekakšne .mini skupščine' v katerih bodo delegati družbenopolitičnih organizacij krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela na območju vsake šole in pa seveda izvajalci. Tu se bodo oblikovali predlogi in stališča, ki jih bo delegat nato v skupščini izobraževalne skupnosti lahko zastopal, torej bodo enote v nekem smislu nadomeščale konference delegacij.. »Kako pa je s povezovanjem vzgojno izobraževalnih organizacij? V občinah, kjer so to novost že osvojili, se namreč ne pohvalijo najbolj.« »Tudi o tem smo že razmišljali, vendar pa menimo, da za zdaj še ne kaže hiteti. Dokler ne bomo spoznali vseh prednosti in slabosti, ki jih povezovanje prinaša, to ne bi bilo smiselno. Izkušnje drugih namreč povedo, da se povečujeta predvsem število zaposlenih in stroški, vsebina dela pa ni dosti boljša. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so v kranjski občini vse osnovne šole, ki imajo tudi podružnice, že same po sebi velike. Najmanjša ima 460 učencev največja celo 1650. Po drugi strani pa že zdaj Zavod za šolstvo po strokovni plati povezuje prosvetne delavce. Imamo aktive ravnateljev, strokovnih delavcev, učiteljev...« »Zadnji dve leti je bilo na Gorenjskem veliko razprav o preobrazbi vzgoje in izobraževanja ter o mreži usmerjenega izobraževanja. Kako se je v to akcijo vključila kranjska izobraževalna skupnost?« »Izobraževalna skupnost zajema celovito izobraževanje v občini, torej se je tudi v preobrazbo vzgoje in izobraževanja aktivno vključila. Pri skupnosti je bil oblikovan koordinacijski odbor, ki je pregledal dosedanjo mrežo šol v občini in predlog programov usmerjenega izobraževanja. Ugotovili smo, da gradivo sloni pretežno na sedanjem stanju in da se na Gorenjskem pojavlja preveč istovrstnih šol- Treba pa bo preiti občinske meje in se dogovoriti za kvalitetno delitev dela, da bi na ta način lahko raven izobraževanja dvignili in dosegli namen preobrazbe vzgoje in izobraževanja, še posebno, ker je to povezano z gradnjo novih šolskih centrov. Ob tem se bo potrebno povezati tudi s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi, predvsem pa z organizacijami zdrute-neKa dela, uporabniki bodočih strokovnih delavcev. Za pa je prav združeno delo v tej akcij, nekoliko zatajilo, saj so potrebe po novih delavcih ki jih je posredovalo, narejene precej ,na hitro-m v glavna JTe upoštevajo dolgoročnih razvojnih načrtov.« H.Jelovčan »Novembra je izobraževalna skupnost posredovala delovnim ljudem v razpravo dodatek k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana izobraževalne dejavnosti za 1979. in 1980. leto. Katere so glavne naloge skupnosti v tem obdobju in koliko več denarja bo zanje potrebno zbrati v primerjavi z minulimi leti?« »Če se na kratko ozremo v tretje leto tega srednjeročnega obdobja, vidimo, da je izobraževalna skupnost poleg financiranja rednih programov osnovnošolskega izobraževanja namenila precej denarja za močno povečano solidarnost v republiki. Poleg tega smo v letošnjem šolskem letu dobili pet novih rednih in prav toliko varstvenih oddelkov, v osnovni šoli Helene Puharjeve prešli na celodnevni pouk, nekaj pa smo že namenili tudi za nakup učbenikov v prihodnjem šolskem letu. Kljub temu bo treba v letu 1979 zbrati kar za dobrih 14 odstotkov več denarja kot letos. V osnovni šoli Helene Puharjeve bo celodnevni pouk vse leto, precej denarja bo šlo še za nakup .brezplačnih' učbenikov ter za reševanie stanovanjskih vprašanj prosvetnih delavcev. Poleg tega bomo morali nekaj vsote vrniti v obvezno rezervo, nekaj bo šlo v sklad za gradnjo šol, v katerega prvi dve leti nismo mogli ničesar prispe vati, treba pa bo končno nekaj storiti tudi za osebne dohodke prosvetnih delavcev, ki iz leta v leto bolj zaostajajo za dohodki delavcev v gospodarstvu. V 1980. letu predvidevamo le 5 odstotno povečanje obsega nalog, saj bodo odpadle nekatere obveznosti i/, predhodnega leta, medtem ko moramo računati na stroške celodnevnega pouka v obeh šolah na Planini v zadnjem četrtletju. Povedati tudi moram, da že zdaj razmišljamo o nalogah v novem srednjeročnem obdobju. Napraviti nameravamo strokovno študijo, kako naj bi se v kranjski občini razvijala celodnevna šola in kakšna naj bi bila mreža osnovnih šol. Na podlagi študije bomo izdelali predlog investicij, ki ga bomo že prihodnje leto posredovali v javno razpravo« »Znano je, da v zadnjih letih skokovito naraščajo materialni stroški v vzgojno izobraževalnih organizacijah. Mar-sikdaj zajedajo celo sredstva za osebne dohodke delavcev, zaposlenih v izobraževanjju.« »Res je. Doslej so bile to le bolj ah manj domneve, analiza materialne ga položaja v družbenih dejavnostih, ki je že v izdelavi, pa bo končno po-kazala, kako je. Materialni stroški so namreč s številnimi na novo zgrajenimi in za vzdrževanje dragimi objekti močno porasli, ne bomo pa smeli več dovoliti, da bi bili zaradi tega prikrajšani delavci v iz- V nedeljo referendum v Čirčah »Da« za novo krajevno skupnost Krajani Čirč so se odločili, da oblikujejo svojo krajevno skupnost — V programu razvoja nove KS morajo najti mesto izgradnja telefonskega omrežja, trgovine, vrtca, družbenih prostorov, šole, nakladalne postaje in urejanje komunalnih problemov V nedeljo bodo krajani Čirč glasovali za odcepitev svojega kraja od krajevne skupnosti Planina — Huje - Cirče m za ustanovitev svoje krajevne skupnosti. Pobudo so dali Circani sami, ker menijo, da je njihov kraj zaokrožena celota, ki se po problematiki razlikuje od problemov celotne krajevne skupnosti. Cirče so naselje predvsem zasebnih nii s kmečkim zaledjem, medtem ko je Planina del mesta Kranja. Poleg tega krajevna skupnost s svojimi 8500 prebivalci, ki jih bo čez nekaj mesecev že 9.000 tisoč, ker bodo vseljena nova stanovanja, postaja prevelika, da bi lahko zadovoljivo reševala vsa vprašanja, ki pretresajo krajane v vseh koncih skupnosti. 0 pobudi za oblikovanje nove krajevne skupnosti so razpravljala vsa vodstva družbenopolitičnih organizacij v KS, s predlogom pa je »oglašala tudi skupščina krajevne skupnosti Huje — Planina — Cirče. Posebno razpravo je temu problemu posvetilo tudi predsedstvo krajevne konference SZDL, ki je obravnavalo vse potrebne priprave za osamosvojitev in možnosti za uspešno delovanje nove krajevne skupnosti. Imenovana je bila posebna komisija za pripravo referenduma, ki vodi priprave. Sledil je zbor krajanov, za katerega velja povedati, da je bil najbolje obiskan v zadnjih letih, ki je odločil, da bo referendum že 10. decembra. Komaj dva meseca od pobude za odcepitev! Za referendum je te dni že vse pripravljeno. Hkrati pa se že pripravlja program razvoja krajevne skupnosti, ki bo osnova za delo krajevne skupščine in njenih organov. V nJ*n» bodo imeli najpomembnejšo '"eto izgradnja telefonskega omrež-Ja< gradnja trgovine, družbenih prostorov in vrtca, šole in nakladne postaje za mleko in živino ter Jrtjaiije komunalnih problemov, skratka vprašanj, ki najbolj tarejo Cirtane. nalog nove krajevne skupnosti. Celotno naselje ima namreč le 5 telefonskih priključkov, medtem ko je želja petnajstkrat več. Čeprav nova krajevna skupnost še ni niti izglasovana, so na zboru občanov že izvolili posebni pripravljalni odbor, ki bo vodil dela pri napeljavi telefona. Za napeljavo telefona se je prijavilo 85 krajanov, medtem ko bodo lahko ustregli le HO. Za leto 1979 namreč PTT Kranj predvideva za Cirče napeljavo le 90 telefonskih priključkov oziroma 60 dvojčkov. Zato bo moral odbor izdelati tudi merila, kako razdeliti priključke. Menijo, da se bodo morali ozirati predvsem na to, da bodo priključki enakomerno porazdeljeni po vsem naselju. Nastane pa vprašanje financiranja. Krajani so sami zbrali 300.000 dinarjev, medtem ko bo celotna investicija veljala blizu >'l milijone dinarjev. Potrebno bo poiskati skupen jezik s PTT podjetjem, skupnostjo za ptt promet in krajevno skupnostjo. To bo že naloga novega sveta oziroma skupščine KS Cirče. Jože Perko, sekretar krajevne skupnosti Planina — Huje - Cirče Telefon Telefon je danet* želja skoraj sle vrnega ohčana. ne le v mestih in Golici, temveč v vseh krajih. Tako Utdi v Čirčah izgradnja novega tele-omrežja pomeni eno prvih Jože Močnik, predsednik začasne skupščine KS Cirče Trgovina, vrtec, družbeni center Načrt za izboljšanje razmer v kraju, ki je vključen tudi v družbeni plan občine Kranj za prihodnje leto in s tem v srednjeročni načrt razvoja občine predvideva v Čirčah gradnjo večnamenske zgradbe, v kateri bi uredili trgovino, družbene prostore in vrtec. Sedaj imajo za vse Čirče le zastarelo klasično trgovino, ki s svojo ponudbo ne more ustreči potrebam krajanov in so zato prisiljeni kupovati v mestu. Zato nujno potrebujejo sodobno samopostrežno trgovino, kjer bodo lahko nakupili vsa potrebna živila. Velik problem v kraju je otroško varstvo. V Čirčah je namreč veliko mladih družin, otroke pa morajo voziti v varstvo v mesto, kjer pa je prostor izredno težko dobiti. V programu gradnje novega centra ima zato svoje mesto tudi vrtec. V omenjenem objektu nameravajo urediti tudi družbene prostore za delo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter društev. Lokacija za dom je že pred- Valentin Jenko, predsednik začasnega sveta KS Čirče videna in, če bo referendum uspel, bo komisija za gospodarske in komunalne zadeve pri skupščini nove krajevne skupnosti lahko takoj začela pripravljati vse potrebno za gradnjo. Svet novo izvoljene skupščine pa bo moral takoj navezati stike z Živili, tako da bi bila trgovina, s tem pa tudi drugi prostori v družbenem centru čimprej urejeni. Šola V desetletnem programu izgradnje vrtcev in šol v kranjski občini je tudi predvidena izgradnja štiriraz-redne osnovne šole med H rastjem in Čirčami. Sedaj otroci obiskujejo osnovno šolo Stane Žagar na Planini. Ker pa se Cirče kot tudi H rastje izredno hitro razvijajo in je na tem območju kar okoli 500 otrok, ki že obiski jejo šolo ali pa se nanjo pripravljajo. Cirčani predlagajo, da bi bilo potrebno razmisliti o gradnji osemletne osnovne šole. Naselja na tem koncu se namreč stalno širijo in je pričakovati, da bo šoloobveznih otrok vedno več. i * nove KS bo izgradnja sodobne samopostrežne Km Prvige%£nja, klasična, ne more več zadovoljevati potreb obča- \9V. . , . i Ivan Benčevič Nakladalna postaja Precej prebivalstva na območju Čirč se ukvarja s kmetijstvom in ker se do leta 2000 kmetijske površine ne bodo bistveno zmanjšale, bo morala nova krajevna skupnost posvečati razvoju kmetijstva obilo pozornosti. Za začetek imajo predvideno gradnjo nakladalne postaje za mleko in živino, ker sedanja ni več primerna V nedeljo bodo krajani potrdili, če so za oblikovanje svoje krajevne skupnosti. Na zboru občanov, ki je bil 2.1. novembra, pa so že izvolili začasno skupščino krajevne skupnosti in druge organe upravljanja krajevne skupnosti z vsemi potrebnimi komisijami. Začasna skupščina bo svoje delo opravljala do referenduma, potem pa bodo izvolili novo oziroma bodo krajani potrdili sedanje organe in tako spremenili njihov začasni sialus v stalnega, •štiriletnega. Za predsednika začasne skupščine so Cirčani izbrali -ložita Močnika, za predsednika začasnega sveta KS pa Valentina Jenka, Izvolili so tudi že začasne organe krajevne konference SZDL in za predsednika konference izvolili Cirila Sitarja. Sedaj pripravljajo še oblikovanje osnovne organizaciji' ZK — priprave vodi Ivan Benčevič. mladinske organizacije in organizacije RK, Važna naloga po referendumu bo ludi oblikovanje odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, Besedilo: I. Roga ta j Fotografije: -I Zaplotnik Svet v tem tednu Bruseljska nasprotja Zahodna deveterica različno gleda na nov evropski monetarni sistem — Zastoj v pogajanjih med Izraelom in Egiptom in prizadevanja slednjega, da bi jih spet obnovili — Halil v Beogradu — Stane Dolanc odpotoval na Poljsko — Iranska kriza se poglablja in vpliva tudi na naftni trg — Enostranske volitve v Namibiji — Španija glasuje o novi ustavi — Spremembe v sovjetski vladi: Kise-Ijov nov podpredsednik ministrskega sveta BRUSELJ — Sestanek državnih voditeljev članic deveterice, ki se združujejo v Evropsko gospodarsko skupnost, ni potekal tako gladko, kot je bilo pričakovati. Poročila pred sestankom, na katerem naj bi bilo govora o gospodarskem položaju v teh deželah, ki ga vedno bolj bremeni nezaposlenost, in o monetarnih vprašanjih, so marsikaj skrivala. V resnici je šlo v Bruslju za razreševanje težjih problemov predvsem pri monetarnem sistemu, ki še vedno temelji na dolarju, njegova trdnost pa je bila še posebno zadnje mesece pod stalnim udarom. Zadnji teden se je položaj dolarja zaradi najrazličnejših ukrepov, ki jih je uvedel predsednik Carter, utrdil, vendar še vedno ni tak, kakršnega bi želele nekatere države evropske deveterice, predvsem Zvezna republika Nemčija. Marka je namreč kljub stalni revalvaciji zgubljala na račun devalvacije dolarja, Zahodna Nemčija pa je skušala ta neugodna gibanja obrniti. Zvezna republika Nemčija in deloma tudi Francija sta zato na bruseljskem sestanku predlagali ustanovitev evropskega monetarnega sistema, ne toliko odvisnega od dolarja in ameriške politike, v katerega sta voljni tudi največ prispevati. Zvezna republika Nemčija je na primer voljna v sklad prispevati kar petino potrebnih sredstev in to v zlatu in plačljivih sredstvih. Vendar predlog ni bil gladko sprejet kot je bilo pričakovati. Izstopala so nasprotja med gospodarsko močnejšimi in šibkejšimi članicami. Za evropski monetarni sistem so takoj glasovale Zvezna republika Nemčija, Francija, države Beneluxa in Danska, Britanci, Irci in Italijani pa so se izgovarjali na slab gospodarski položaj v državah in na prevelike dajatve. Terjajo celo gospodarsko pomoč, ki skupno presega pet milijard dolarjev. Toliko pa razvitejše države zahoda niso voljne prispevati. Novi monetarni sistem naj bi kljub temu začel delovati 1. januarja, vendar so si Britanci, Irci in Italijani vzeli čas za premislek. Odločili se bodo po sestanku finančnih ministrov držav deveterice. Mirovna pogajanja med Egiptom in Izraelom so zašla v slepo ulico. Sadat je poslal Beginu, ki je odšel v Oslo po Nobelovo nagrado za mir, (Sadat je poslal tja le svojega odposlanca, kar tudi simbolično priča o zastoju pogajanj) poslanico, na katero Izrael uradno še ni odgovoril. Vendar v Izraelu ocenjujejo, da je ostra in da bo Izrael ob podpori Združenih držav Amerike težko ugodil zahtevam. To položaj pri dogovarjanju še zaostruje. Na obeh straneh vlada optimizem, vendar že nekaj tednov ni premika. Kairo je optimist in skuša vsem dokazati svojo zainteresiranost za rešitev spora. Zato sta Sadatova pomočnika obiskala 14 afriških držav, egiptovski predsednik vlade Halil in izraelski obrambni minister VVeizman pa sta se v Washingtonu pogovarjala o možnostih obnovitve pogajanj. Egiptovski primer Halil se je iz Washingtona vrnil v Evropo. Obiskal je Romunijo in romunskim voditeljem izročil poslanico predsednika Sadata, v torek pa je obiskal tudi Beograd in izročil posebno Sadatovo poslanico za predsednika Tita in našo vlado. Med našimi dogodki, vezanimi na zunanjepolitično dejavnost države in ZKJ, pa velja omeniti obisk sekretarja predsedstva CK ZKJ Staneta Dolanca na Poljskem. Tja je odpotoval v torek na povabilo centralnega komiteja Poljske združene delavske partije. Dogodki v Iranu so še vedno v središču pozornosti in dobivajo vedno širše razsežnosti, ki presegajo meje nekdanje Perzije. Zadnji nemiri, ki jih je zadušila vojaška vlada na najbrutalnejši način in po nekaterih vesteh ubila nad 1000 ljudi, kar lahko enačimo le s krvavimi dogodki 8. septembra, so še ostreje izpostavili zahtevo po pregonu kraljevske rodbine in ustanovitvi islamske republike. Zato utegne biti december v marsičem odločilen, saj se bliža verski praznik in bodo nacionalna čustva še ostrejša. Predvsem se je pokazalo, da je Iran socialno nepravična država in da tako Sovjetska zveza, Irak in Afganistan na eni in Združene države Amerike na drugi strani želijo obdržati sedanji položaj. Iranski premier Azhari je pozval Homeinija, voditelja opozicije, ki živi v Parizu, naj se vrne v domovino. Njega je opozorila tudi francoska vlada, naj preneha z njenega ozemlja pozivati iransko ljudstvo k strmogljavljenju šahovega režima. Vse kaže, da se bo kraljevska rodbina težko obdržala in da se že kažejo prvi skriti znaki iskanja stikov z opozicijo, kjer pa predvsem prednjačijo Združene države, kjer se med drugim šahov sin Reza uči za pilota. Kriza v Iranu pa vpliva na svetovni naftni trg. Zaradi nemirov so številni iranski naftni vrelci mrtvi, kar je le voda na mlin zahtevam po podražitvi nafte. Sedanja cena je bila umetno zadrževana in je zgubljala tudi zaradi stalnega padca vrednosti dolarja. Krajani Čirč so s samoprispevkom uredili že večino ulic v naselju Tudi nova krajevna skupnost, če bodo krajani potrdili osamosvojitev bo veliko pozornosti posvečala komunalnemu urejanju kraja. an r Vrelec zdravilne vode v Vasenem Termalna voda v Tuhinjski dolini daje kamniški občini možnost razvijanja zdraviliškega turizma — Javna razprava o izgradnji rekreacijsko-zdravstvenega centra V kamniški občini že dalj časa preučujejo možnost izkoriščanja izvirov tople, zdravilne vode v Vasenem v Tuhinjski dolini. Že v letu 1970 so pričeli z geološkimi raziskavami, ki so pokazale, da ima voda stalne lastnosti, da je radioaktivna in sulfatno-hidrogen karbonatnega tipa. V razumljivejšem jeziku to pomeni, da so rezultati analiz dokaj ugodni in da je voda v Vasenem za dva rena boljša kot v atomskih toplicah, v kolikor je ta primerjava možna. Terma v Vasenem bi se lahko uporabljala v zdravilne namene predvsem v obliki različnih kopeli in to po boleznih in posledicah poškodb lokomotornega sistema, revmatičnih obolenjih, po ortopedskih operacijah in pri okvarah perifernega živčevja. Vendar pa se strokovnjaki pri ocenah niso mogli opirati na primerjalne analize, ker podobnih vod, kot je vrelec v Vasenem, skoraj ni v uporabi. Zato bo vsekakor smotrneje, da se Vaseno najprej razvije v rekreacijsko turistični kraj, ki bi s svojo naravno dobrino obogatil in popestril turistično ponudbo širšega področja pod Kamniškimi Alpami. Skupaj s Tuhinjsko dolino bi se vključil v predvideni razvoj rekreacijsko-tu-rističnega centra Velika planina, širšega turističnega področja Kamnika in v problematiko bodočega mednacionalnega krajinskega parka v Savinjskih Alpah. Rezultati večletnih opazovanj in primerjalnih zdravilnih učinkov in uporabnosti terme, mikroklime in drugih osnovnih naravnih dobrin pa bodo še natančneje opredelili razvoj zdravstvene dejavnosti v Vasenem, ki bo glede na na- raščanje starejše populacije v starostni strukturi prebivalstva, pojav nekaterih vrst obolelosti kot posledice vse večje industrializacije in urbanizacije ter sodobnega načina življenja, pomenila nov vir moči in zdravja za delovnega človeka. Slovenija ima veliko mineralnih vrelcev, ki so že dalj časa v uporabi. V okviru takih prirodnih danosti so se postopoma razvijale športno-re-kreacijske dejavnosti, tem pa je sledila izgradnja zdravstvenega dela. Za tako pot se bodo verjetno odločili tudi v Kamniku. Predlog o izgradnji rekreacijsko-zdravstvenega centra v Vasenem je bil namreč dan v javno razpravo, ki bo izoblikovala stališča, opredelila samo izgradnjo centra, kot tudi možnosti in načine sodelovanja in zagotavljanja sredstev za financiranje izgradnje in oblike organiziranja centra. Vasenu in njegovi okolici se tako nakazujejo nove razvojne možnosti. Postal bi osrednji turistični kraj Tuhinjske doline, ki bi poleg termalne vode nudil izletniku in turistu tudi druge dejavnosti, saj je v neposredni bližini Velike planine in Kamniške Bistrice, ki sta že znani turistični točki. Zdraviliško turistična ponudba pa bi omogočila najoptimalnejše izkoriščanje vasenske termalne vode. V tem oziru je pomembna bližina treh velikih urbanih središč in dejstvo, da postaja kmečki in vaški, ambient za turista vse bolj privlačen. Vsekakor bi terma v Vasenem pomenila vzpodbudo za uvajanje vaškega turizma v vsej Tuhinjski dolini, zlasti pa kmečkega turizma na številnih kmetijah prisojnih pobočij doline. Ob tem pa je zanimiv tudi statistični podatek, da bo leta 2(K)1 že vsak osmi Slovenec star poprečno 65 let, vemo pa, da zdraviliški turizem privablja predvsem starejši del prebivalstva. M. Volčjak ■■■■J lil ii Tudi v Vasci telefoni Vasca pri Cerkljah — Majhna vasica pod Krvavcem, ki sodi h krajevni skupnosti Cerklje, je sama rešila številne probleme in ni le čakala na družbeno pomoč. Zgradili so protipožarni bazen in novo transformatorsko postajo ter asfaltirali cesto do Cerkelj. Preteklo soboto pa je pošta iz Kranja priključila na telefonsko omrežje 11 novih telefonskih naročnikov. Vrednost del dosega 15 milijonov dinarjev, končana pa so bila v predvidenem roku. J. Kuhar Jubilej cerkljanskega vrtca Cerklje — Na letošnji dan republike je minilo deset let od ustanovitve vzgojnovarstvene ustanove Kurirček Robi. Prvi mesec delovanja je vrtec nudil gostoljubje šestim otrokom, danes pa jih je 75. čeprav je grajen le za b'0 otrok. Potrebe po otroškem varstvu so v Cerkljah vedno večje in bo zato treba razmišljati o gradnji novega in večjega vrtca. Lani je dobil vrtec nova igrala in igrišče. Dobro je tudi sodelovanje med vrtcem in pokroviteljem kranjskim predstavništvom Interevrope i/. Kopra. Za jubilej svojega vrtca so pripravili najmlajši zanimiv program, ki je navdušil polno dvorano osnovne šole. J. Kuhar BOHINJSKA BISTRICA - Organizacija združenega dela FILBO iz Bohinjske Bistrice je zgradila novo proizvodno halo, v kateri bo proizvodnja filtracijskih naprav potekala na modernejših strojih in ob sodobnejši tehnologiji. Zdaj v hali poteka poskusna proizvodnja, pripravljajo pa se že na izgradnjo tretje faze v letu 1979 ali najkasneje v letu 1980. — Foto: J. Zaplotnik Radovljičani predlagajo niti promet ter se zavzeti za dosledno ureditev vseh tistih problemov, ki ogrožajo jezero. Stroški sanacije znašajo okoli 500 milijonov dinarjev, zdaj pa ob njem potekajo nujna vodnogospodarska dela. V Radovljici se zavzemajo tudi za zagotovitev ugodnih kreditnih pogojev pri izgradnji turističnih objektov v prvem obdobju njihovega obratovanja. Prva leta so namreč gostinski in turistični delavci zaradi visokih anuitet in obresti v nemogočem položaju in je celo ogrožena njihova socialna varnost, predlagajo pa'tudi, da bi tujskemu turizmu predpisali status pretežnega izvoznika. Med drugim naj bi vključili v poglavje o cestni infrastrukturi izgradnjo ceste Naklo-Ljubljana ter nudili ustrezno pomoč ob pospeševanju kmetijstva v visokogorskih pre-delih. |X RADOVLJICA - V občini so pripravili nekaj pripomb na republiško resolucijo o našem razna daljnjem razvoju. Med drugim ugotavljajo, da ni ne v resoluciji in ne v drugih dokumentih posebej in konkretno obdelano varstvo okolja. Predlagajo, da je treba v širšem slovenskem merilu reševati problematiko triglavskega narodnega parka ter sanacijo blejskega jezera. Posebno sanacija blejskega jezera je ena izmed zahtevnih nalog vse družbene skupnosti in zato terja nujno podporo ter vključitev v slovenski plan za prihodnje obdobje. Letos je bilo kritično leto za jezero, ki je doživelo pravo eksplozijo alg, zato je skupščina občine skupaj z ostalimi komisijami in organizacijami sprejela nekaj nujnih ukrepov. Ob jezeru je treba urediti kanalizacijo, pregledati in v jezero napeljati zdrave vodne vire, regulirati Rečico in druge potoke, odstra- Najmlajši o novem domu Stražišče — Priprave na referendum o samoprispevku za modernizacijo doma Svobode in gradnjo Doma krajevne skupnosti so osrednja družbenopolitična akcija v Iniciativni odbor za ustanovitev SIS za oddih in rekreacijo v občini Škofja Loka razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA SIS za oddih in rekreacijo v občini Škofja Loka Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: da ima višjo ali srednjo izobrazbo s 3 oziroma 6 let delovnih izkušenj na podobnih delih, da je moralnopolitično neoporečen, da ima aktiven odnos do samoupravljanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Iniciativni odbor za ustanovitev SIS za oddih in rekreacijo OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŠKOFJA LOKA, v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po sprejet ju sklepa. krajevni skupnosti .Stražišče Posebno srečanje, na katerem ho govora o tej akciji, pripravljajo člani krajevne organizacije Zveze borcev, v sredo, ti. decembra, pa je svoje člane sklicala tudi osnovna organizacija Zveze socialistične mladine. V ponedeljek, 11. decembra, bo zbor vseh komunistov v krajevni skupnosti, izrednega pomena v pripravah na referendum pa je bilo tudi vče rajšnje ustanovno zasedanje nove skupščine krajevne skupnosti Na skupščini so delegati obravnavali predlog statuta skupnosti, ki so ga predhodno že potrdili zbori krajanov, izvolili vodstvo skupščine in svet skupščine krajevne skupnosti ter nekatere organe Skupščina je imela tudi slovesen del. Odbor za i/ gradnjo doma krajevne skupnosti je podelil praktične nagrade učencem osnovne šole Lucijan Seljak, ki so napisali najboljše spise o gradnji novega doma. Povedati velja, da se je v akcijo pisanja spisov na tO temo vključilo kar H00 učencev od tretjega do osmega razreda. I/, vsakega razreda je bila nagrajena po ena naloga Vse te akcije prispevajo k boljši obveščenosti krajanov pred pomembno akcijo, ki ho v nedeljo. 17 decembra. Izšla bo nova številka krajevnega glasila Sitar, pripravljenih pa je tudi 8000 obvestil in okrog 1000 letakov. -ik SODOBNO KRIŽIŠČE V PODKORENU - Delavci Cestnega podJHpc iz Kranja so uspešno modernizirali križišče v Podkorenu in omogočiti lažji dostop do mejnega prehoda na Korenskem sedlu in v Ratečah. Doslej je bilo treba skozi vas Podkoren, kjer je promet ovirala ozka is vijugasta cesta. Hkrati z ureditvijo križišča je Cestno podjetje vftmši lo asfalt na cesti do Planice. Asfaltiranje te ceste sodi med priprave m* bližnje svetovno prvenstvo v smuških poletih v Planici. Qk) — Foto J. Zaplotnik Več za stanovanja Tržič - Ko so se pred dnevi sestali člani koordinacijskega odbora za spremljanje družbenega dogovora o usmerjanju blokovne gradnje v tržiški občini, so največ pozornosti namenili cenam stanovanj na zazidalnem območju B-3 v Bistrici. Tod bodo namreč po načrtih zgrajeni še štirje stanovanjski bloki, zadnji v tej celoti. Glede na nove predpise o gradnji se bo zaradi močnejše debeline zidu povišala tudi cena kvadratnega metra stanovanjske površine, in sicer od 8200 dinarjev na 9000 dinarjev, če upoštevamo še podražitve gradbenega in drugega materiala. Pravzaprav bi morala biti zaradi tega cena še višja, vendar pa je koordinacijski odbor pretehtal vse možnosti, da se cena 9000 dinarjev obdrži. Seveda bodo zaradi tega stanovanja v novih blokih manj »luksuzna«. Kuhinje ne bodo opremljene, keramične tlake pa bodo razen v sanitarijah in na balkonih zamenjali s cenejšimi plastičnimi tlaki. Omeniti velja, da je v ceno kvadratnega metra stanovanjske površine všteto poleg odkupa stavbnega zemljišča, kanalizacijske, vodovodne in električne napeljave tudi telefonska napeljava, kar vse skupaj investicijo znatno podraži. Koordinacijski odbor za spremljanje družbenega dogovora o usmerjanju blokovnih gradenj je izoblikoval tudi dokončno ceno kvadratnega metra stanovanjske površine v obnovljeni stavbi na Trgu svobode 31 in 33, ki sta v programu revitalizacije starega mestnega jedra. Cena bo 9000 dinarjev, kar je v skladu z družbenim dogovorom. V stavbah bo na voljo 15 stanovanj s skupaj 800 kvadratnimi metri površine ter nekaj poslovnih prostorov. Ona za poslovne prostore bo znašala 10.867 dinarjev za kvadratni meter. Ker se blokovna gradnja v Bistrici bo več razvijala, je koordinacijski odbor menil, naj bi nove gradber* površine zagotovili na križkem a pristavškem območju. Obenem p* bo potrebno razmisliti tudi o teir kako bi samoupravna komunalni interesna skupnost z racionalneje komunalno ureditvijo prispevala k čim manjšim stroškom gradnje sts novanj. J Kepic /---■—-■ Spodbuda stanovalcev Huje, Planina, Čirce »Stanovalci sami lahki* veU pomagamo pri "dstran/ciaitji. tež ar našega naselja.« ff, drugim poudaril eden ,t-'pfom. na-Čirče. Družbenopolitična ganizacije te krajevne skupn,lst\ ki je najveija r kranjski ttbčmi so bile pobudnik za ta >/>,,j hkrati pa želijo obliki**™*, ^ . zbor stanovalcev krajevna .v^^, nosti. ki ga določa Zakon .» „ spada rjenju v hišah družh*nt lastnine, a ta možnost />rer< porivamo vstran, čeprav /e velikih naseljih potrebna. Zbor je opozoril na šte(!t;r,, težave in slabosti pri />r,.,rt^r ran ju. gradnji in urbanistične/? urejevanju sploh. Za mnog* probleme je edini izh<>g,n-t>n; -se. da bodo najprej poživil t ,:V tistih hišnih svetov, ki so zami nato pa so se lotili načrtne^: reševanja vsega, kar jih teži K. Makvf lic Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk n. sol. o. Kranj, Moše Pijadeja 1 objavlja za TOZD KARTONAŽA prosta dela in naloge 1. 2 delavcev za negovanje strojev -nočno delo Pogoj za sprejem: končana osnovna šola. Delo se združuje M nedoločen delovni čas in je samo v nočnem času. in za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. delavca za obračun osebnih dohodkov Pogoj: srednja ekonomska šola. delo se združuje za nedoločen delovni čas; 2. delavca za tajniška opravila v splošnem sektorju Pogoj: srednja administrativna šola. delo se združuje za nedoločen delovni čas: 3. delavca za obračunavanje skupnega prihodka Pogoj: ekonomska srednja šola, delo se ">^»**>fe lovni čas (nadomeščanje v času porodniškega dopusta). 4 delavca za materialno knjigovodstvo Pogoj: ekonomska srednja šola. ^o^Mg^ doK^" delovni čas (nadomeščanje v času porodniškega dopusta). Ponudbe z dokazili o izobrazbi in ^21?«.?^? tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kram. Moše Pijadeja 1, 15 dni po objavi. Za vsa dela, ki se združujejo za nedoločen delovni čas. v,., mesečno poskusno delo. _ ( KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM .9.stran GLAS Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE PODRTO ZNAMENJE - V zgornjem delu Cerkelj eb glavni cesti proti Velesovem je voznik tovornjaka pri vzratni vožnji porušil spominsko znamenje. Ruševine čakajo že nekaj časa na tistega, ki jih bo odstranil ali spominsko znamenje vsaj prekril. Kaže, da bo treba še čakati, saj jih je prekril sneg. — J. Kuhar BLED — Avto-moto društvo je od ustanovitve dalje vzgojilo že več tisoč voznikov. Poučuje jih sedem inštruktorjev, društvo pa ima sedem lastnih vozil za praktično vožnjo, nabavili pa so več pripomočkov za spoznavanje teorije. Nov dom, ki so ga odprli ob letošnjem dnevu republike, je vsekakor pomembna pridobitev. - Na sliki: inštruktorji AMD Bled. - B.B. (97. zapis) V dolino Radovne (da bi poslikal ostanke požgane vasi Srednje Radovne, spomenik 24 zgorelim domačinom in spominsko ploščo padlemu borcu Janku Reklju-Spiku) sem se podal v nedeljo, 26. novembra, torej prav na dan, ko je na Gorenjskem pričelo snežiti. Prišel sem le do Spodnje Radovne ali (po starem) do Fužin. — Seveda sem se moral odpovedati tudi ogledu manjšega kopa krede blizu Srednje Radovne in visokogorskih Pernikov, v levem gozdnatem bregu nad Fužinami. In tako sem potem hitel (kolikor je to pač šlo v snežnem metežu) skozi Krnico, Zgornje Gorje. Poljšico, Spodnje Gorje, Sebenje, Podhom in Zasip. Zal mi je, da nisem mogel še na Grabče, Višelnico, Mevkuž, Zgornje in Spodnje Laze. vinogradi v krajih, kjer si danes tega niti zamisliti ne moremo. Na pobočju Šmarjetne gore, Vincarjih pri Skofji Loki, nad Goricami pod Stor-žičem pa tudi visoko na Koroškem (v Žitari vasi in drugje). Slutnjo, da Lavtižar nima prav, mi potrjuje Gorje pri Brestanici. Tam ne časte sv. Jurija — pač pa »vinske svetnike«, saj so dolenjske Gorje vinoroden kraj! Pa tudi to ni nič novega: nekdanja grajska gospoda je presneto cenila vinsko kapljico. Ce je bilo le mogoče, so si jo kar sami pridelovali. Pravzaprav, njihovi tlačani... Briksenški škofje, ki so imeli v lasti ne le Bled pač pa tudi velik del bližnje in daljnje okolice, najbrž niso bili nič slabši častilci vinske kapljice. Sicer pa je vino bilo in je in bo le del zdrave prehrane. Seveda imam v mislih kislo, na maliganih revno domače vino. Je samo znanje iz prve pomoči temveč tudi rokovanje z orožjem je izrednega pomena za žene in Ijud-tko obrambo ter družbeno samozaščito našega prebivalstva in domovine kot celote. Posnetek je napravljen na zadnjih vajah članov odborov LO in DSZ ter narodne zaščite na strelišču v Struževem pri Kranju. — /. S. SJ™!y*pr} Kam™*u - Na Gorenjskem izdelujejo apno na star ročni način še v Praprot nem vSeUki ž^^fktf? r Kamniku> im°"°j° oort Alojzija Slebir. Kamen napravliajo iz struee Bistrice m v bližnjih kamnolomih. Porabniki aono upodabljajo pri gradnji hiš, za belež inpoa^LTf OKROGLO PRI KRANJU - Zveza slepih in slabovidnih Slovenije je v počastitev praznika republike v »vojem domu na Okroglem organizirala turnir v šahu, ki se gaje udeležilo prek dvajset šahistov. ™* Okroglem je tudi vse*pripravljeno za rekreacijo depih smučarjev, saj so kar tri proge primerno teptane in urejene. — /. S. OKREPILI SODELOVANJE Tržič — Program dela komisije za mednarodne in "•ednacionalne odnose pri občinski konferenci ZSMS TVžič bo v prihodnjem letu bogatejši. Izboljšalo se bo Predvsem sodelovanje z Zvezo slovenske mladine iz Bil-'°vsa na avstrijskem Koroškem, katere predsednik Jože Pečina je v četrtek obiskal tržiške mladince. Tako je za prihodnje leto predvidena izmenjava neka-*nh športnih in kulturnih prireditev. V prvi vrsti je Potrebno omeniti nastope Mladinskega gledališča, •*az8tavo Foto kluba in retrospektivo amaterskih filmov Filmskega kluba Tomo Križnar iz Tržiča. To pa še ni vse. Tudi na področju mladinskega Prostovoljnega dela nameravajo Tržičani priskočiti na Pomoč svojim koroškim vrstnikom. Vendar pa bo o tem kkla beseda na prihodnjem srečanju, ko bodo prisotni t,Jdi predstavniki centra za mladinske delovne akcije pri finski konferenci ZSMS Tržič. J. Kepic KRNICA Ze zadnjič je stekla beseda o tej razloženi vasici ob bistri Radovni. Velja Še povedati, I da se je število prebivalstva v sto letih povečalo za eno tretjino. In da je ime Krnice bilo znano že v 11. stoletju — torej je vas že zelo star zaselek. Morda velja ob Krnici omeniti Josipa Poklukarja (1837-1891), v prejšnjem stoletju znanega politika in gospodarstvenika — pomembnega kot prvega slovenskega deželnega glavarja na Kranjskem: prej so bili to izključno le tujci, največkrat Nemci. Doseljeni imenitniki ali pa »domači« aristokrati, potomci nekdanjih fevdalcev. V Krnici, v hiši št. 12, pri Šmono-vih (s katerimi sem celo v nekaki žlahti) so mi pokazali barvno podobo lepega moža s škofovskimi insig-njami. Pater Jozafat Ambrosius (t.j. Jože Ambrožič) je bil doma v tej hiši, stric sedanjega gospodarja Ivana Ambrožiča. P. Jozafat Ambrosius je bil misijonarski škof s sedežem v egiptovski Aleksandriji. Vse življenje je deloval med »neverniki« na Bližnjem vzhodu. Umrl je pred nekaj leti, kot trden Gorenjec seveda v visoki starosti. H Krnici sodi smučarsko središče Zatrnik. Kaj če to ni le Za Trnik. za Trnikom? Zal, nimam pri roki zbornika Boj pod Triglavom (uredil Ivan Jan. izšlo v Zgornjih Gorjah 1. 1966) — moral bom še enkrat priti v te kraje, v Radovno, na Lipanco in v Kranjsko dolino pod Lipanco, kjer stoji spomenik v čast desetim padlim borcem Gorenjskega odreda. BOHINJSKA BELA - Osnovna šola na Bohinjski Uelije bila ob potresu precej poškodovana, zato so jo obnovili s prostovoljnim delom, nekaj pa je prispevala tudi krajevna skupnost Bohinjska Bela in samoupravna komunalna skupnost občine Radovljica. V šoli je štirirozredni pouk. Šolo bodo slovesno odprli ob koncu letošnjega leta. - J. Ambrožič ZGORNJE GORJE Sicer se vse časti vredni poto-pisec in zgodovinar Josip Lavtižar najbrž moti, ko zatrjuje, da je izvor krajevnega imena Gorje iskati v imenu svetnika, ki mu je fara posvečena. To je sv. Jurij, po Lavtižarjevo bi torej sledilo Georgi-je, skrajšano Gorje! Prej — če že odmislimo gorjanski t.j. hribovski značaj teh vasi nad Bledom — bi lahko iskali izvor imena v gori, vinski gori ali gorici. Kajti znano je, da so še do prve polovice prejšnjega stoletja rodili POMNIK 1«5 PADLIM V NOB Kar spoštljivo velik delež nekega vaškega področja za osvoboditev izpod tujega jarma! Na starem pokopališču tik ob cerkvi (na zahodni strani) je ohranjeno partizansko grobišče s prelepim spomenikom (za avtorja nisem zvedel). — V krogu, na obodu je vklesan pomemben napis: Slavimo vas, ker ste ljubili nas, Sli v smrt, da nam življenje ste rešili. — Gorjanci 1961 Spomenik je posvečen ne le padlim Gorjancem, pač pa tudi padlim, ki so bili doma s Poljšice, Krnice, Laz, Podhoma, Grabč, Mevkuša. Radovne in Pernikov. — Spe pa tu tudi nekateri padli borci, ki so bili doma iz Škocjana na Dolenjskem in celo neki Beograjčan je našel tu svoj mir. Zgornje Gorje — domačini si pravijo, da so Gorjanci — so bile nekoč sedež občine; tudi sedež župnije je tu. Vendar pa so Spodnje Gorje po številu prebivalstva znatno večje; v Zgornjih Gorjah živi malo čez 500 domačinov v Spodnjih Gorjah pa je število prebivalstva že doseglo 800. Cerkev sv. Jurija je zelo stara — iz leta 1323. Sprva so ji bili pokrovitelji Ortenburžani. Le-ti so žalostno končali svoj rod. Ker je zadnjega moškega Ortenburžana zastrupila lastna njegova žena, Margareta, vojvodinja Teck, so plemiči njegovega rodu izumrli. Cerkev hrani več dragocenih slik, katerih avtorji so Laver, Šubic, Koželj in Stroj. Na zavesi, ki jo spuste na glavnem oltarju, je podoba, ki jo je naslikal Ivan Franke. Za glavnim oltarjem so v zadnjem času odkrili sledi starih fresk iz leta 1515. V letih 1784-1789 je opravljal župnijsko službo Blaž Muhovec, stric Prešernove matere. Prav on je bil tisti, ki je nadarjeni kmečki deklici omogočil šolanje v Beljaku in v Ljubljani. Pesnikova mati je znala pisati in brati pa tudi nemško je razumela. Bila je na splošno zelo razgledana žena za one čase. GORJE — Ob letošnjem dnevu republike so imeli Proslavo v prenovljenem domu TVD Partizana v Gorjah. Dom je dobil nekaj novih prostorov, centralno ogrevanje, denar pa so prispevali tudi tele-'no-kulturna skupnost Radovljica, krajevna skupnost Gorje, Veriga Lesce in drugi. TVD Partizan Gorje je ob dnevu republike prejel Bloudkovo plaketo za razvoj telesne kulture ter za uspehe v smučarskih tekih, domačinu Stanetu Bregantu pa so na proslavi v Gorjah podelili diplomo za zasluge in Pomoč pri gradnji doma ter za prizadevnost na dlesno-kult urnem področju. - J. Ambrožič MEDVODE — V novo stanovanjsko naselje MeS-7 v Preski so se po skoraj enoletni zamudi vselili prvi stanovalci. Najmlajšim so posebno všeč lepo urejene zelenice pred bloki. — fr ZA DAN REPUBLIKE Cerklje — Osrednja cerkljanska proslava v počastitev praznika republike je bila v osnovni šoli Davorin Jenko in je bila združena s prejemom 104 učenk in učencev 1. razreda v pionirsko organizacijo. Slavnostni govornik je bil predsednik krajevne konference SZDL Stane Bernard, kulturni program pa so pripravili recitatorji in šolski pevski zbor ter orkester osnovne šole, ki ga vodi Franc Jakopič. Skupno je nastopilo skoraj 150 učenk in učencev. J. K. Partizansko obeležje desno od poti iz Ribnega proti Lancovem. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Obisk v krajevni skupnosti Stara Fužina » DOBER DAN « Že pred leti za samoprispevek Krajevna skupnost uspešno uresničuje svoj srednjeročni razvojni program, največja investicija je bila rekonstrukcija vaškega vodovoda. Tedaj so se odločili, da bodo v vsaki hiši prispevali in so tudi plačali ter pomagali pri izgradnji. Nemalo dela so imeli pri ureditvi kopališča, zgradili so betonski most ter sezidali popolnoma nov gasilski dom. Gasilski dom, kjer ima zdaj svoj prostor tudi gorska reševalna služba — ustanovljena je bila v Stari Fužini in tudi največ članov je iz te krajevne skupnosti - so zgradili s prostovoljnim delom. V Stari Fužini so asfaltirali ceste, polovico vrednosti so spet prispevali krajani ter tudi sami gradili. Zdaj je prva in najnujnejša položitev asfalta v Studorju, kjer lokalna cesta že leta in leta čaka na asfaltno prevleko. Že pred leti so v Stari Fužini razpravljali o uvedbi samoprispevka in zanj so se odločili na nedavnem referendumu. Za gradnjo družbenega centra, kjer bo večnamenska dvorana z odrom, knjižnico, prostori za delo družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti, društev ter vrtec, bodo krajani plačevali samoprispevek pet let, prispevale pa bodo tudi samoupravne interesne skupnosti radovljiške občine. Referendum je odlično uspel, krajani pa so Zimska sezona v Bohinju Bohinj - Bohinjska dolina je lepa in zanimiva tudi pozimi, zato sprejme vsako leto precej gostov tudi v zimskem času. Za letošnji dan republike so bili hote h zasedeni, Bohinj pa je oddan tudi za dni ob koncu leta. Največji obisk je ob koncu tedna, ko sprejmeta številne smučarje Vogel ali Kobla v Bohinjski Bistrici. Kobla je eno izmed najbolje urejenih gorenjskih smučišč, zato prihajajo smučarji od vsepovsod, še več pa jih bo po 21. decembru, ko bo začel voziti Ski-bus. Tudi drsališče bodo odprli do 20. decembra, tako, da bo v Bohinju dovolj možnosti za rekreacijo. Vendar pa so v Bohinju nezadovoljni z vzdrževanjem magistralne ceste v Bohinjsko Bistrico, kajti zimska cestna služba večkrat zataji, tako da je cesta poledenela in nevarna. Takšna cesta odvrača goste in obiskovalce Bohinja in predstavlja bohinjskemu turizmu resen problem. Potrebno bi bilo bolje vzdrževati vsaj tiste ceste, na katerih je veliko prometa in ki vodijo v naše znane turistične kraje. ry g v_ Stara Fužina v Bohinju je turistično najbolj znana, *aj se prebivalci že desetletja ukvarjajo z oddajanjem zasebnih turističnih sob. TI REČEJO \JkSC4NI Stara Fužina je ena najstarejših bohinjskih vasi, ki se že desetletja ukvarja s turizmom — S prostovoljnim delom rešili marsikateri komunalni problem — Uspel samoprispevek za izgradnjo družbenega centra v Stari Fužini Stara Fužina — Danes se ti pa že bolj redkokdaj zgodi, da hodiš po vasi, tujec, a se ti bo mladež spoštljivo umikala in te prijazno pozdravila. Naglas ti bodo rekli »dober večer« ali »dober dan« zanesljivo v Stari Fužini, tako in tolikokrat, da si osuplo presenečen. Ze tako dolgo nisi slišal odkritega pozdrava na cesti, da ti je in ti mora biti v Stari Fužini prav prijetno, še posebno, ker ti potem v vseh hišah gostoljubno odprejo vrata, pripravljeni na odkrit pogovor. Njihov sprejem ni ponarejen, v njih samih je sproščena gostoljubnost, tista znana, ki jo prav dobro poznajo številni obiskovalci Stare Fužine, ki se te desetletja ukvarja s turizmom. 500 zasebnih turističnih sob V krajevno skupnost Stara Fužina sodi še naselje Studor, ki je poznano po izrazito privlačni kmečki arhitekturi, po znamenitih kozolcih. Vsa krajevna skupnost šteje okoli 700 prebivalcev, ki se ukvarjajo i kmetijstvom, hodijo na delo v delovne organizacije v Bohinjsko Bistrico ali še dalj ter oddajajo turistične sobe. Največ zasebnih turističnih sob v Bohinju ima prav Stara Fužina, okoli 500, iz leta v leto višjih kategorij. Se posebno spodbudno za oddajanje zasebnih turističnih sob je bilo tisto leto, ko je Turistično društvo namenilo kredite za adaptacije in gradnje sob. Upajo, da se bodo ustrezno razrešili še vsi tisti problemi, ki danes marsikoga odvračajo od tega, da bi se ukvarjal s turizmom: vsekakor bi se restavracija Triglav, ki lahko pripravi okoli 400 obrokov dnevno, morala zavzeti za to, da bi poskrbela v dogovoru z zasebniki za prehrano gostov, ki bivajo pri zasebnikih. Vsi tisti namreč, ki bivajo pri zasebnikih, vedno ne dobijo pri njih tudi hrane, zato se bo restavracija morala usposobiti tako, da bo lahko pripravljala prehrano. Vedno bolj pa se pojavlja problem, ko gospodinje skrbijo za goste, delo pa je družbeno še vedno nepriznano, zato se nekatere že odločajo za boljši in zanesljivejši zaslužek v delovnih organizacijah in opuščajo delo z gosti. Krajevna skupnost skrbi za kopališče v Bohinju ter si prizadeva, da bi ga primerno vzdrževala in še bolje uredila. V naslednjih letih nameravajo postaviti avtokamp, naravno kopališče, ki je edino ob jezeru, pa še lepše urediti. Obiska je poleti veliko, zato tudi stroškov, ki jih krajevna skupnost le deloma pokriva s pobiranjem parkirnine. Prav malenkostne tri dinarje, kolikor so morali obiskovalci odšteti za vzdrževanje okolice ob jezeru in za čiščenje zelenic, je neumestno povzročilo hudo kri. Krajevna skupnost mora odšteti marsikateri dinar tudi za odškodnino kmetom, ki jim obiskovalci delajo škodo na bližnjih poljih, odmetavajo odpadke in se prevažajo v avtomobilih. Ob jezeru pa jih čaka tudi še nekaj prav neprijetnega dela. saj so še posamezniki, ki si štejejo obrežje za svojo last in napeljujejo žične ograje ter si preprosto lastijo obalo. V krajevni skupnosti imajo plan-šarski muzej, v Zoisovi graščini naj bi uredili železarski muzej, privlačna je soteska Hudičevega mostu, ki še ni dovolj znana. Vse tja do planine Voj naj bi v prihodnje napotili več turistov ter jim odkrili še neznane lepote Stare Fužine. Lepote, ki jih cenijo tudi tisti, ki so si v Stari Fužini postavili vikende — zdaj jih je že 37. Gasilci Stare Fužine so na mestu, kjer je stal stari gasilski dom, postavili s prostovoljnim delom in s prispevki v materialu popoUsJmm nov gasilski dom, kjer ima prostore tudi gorska reševalna služba. s tem dokazali, kako zelo si želijo in kako zelo potrebujejo vsaj nekaj prostorov. Zdaj nimajo niti enega, njihova dejavnost pa je vedno bolj bogata in pestra. Knjižnica, ki je bila nekdaj ena najbogatejših v radovljiški občini, je že nekaj let zaprta, knjige pa plesnijo. Mladi, ki so se pred nedavnim organizirali v osnovno organizacijo, so že obljubili, da bodo knjižnico vsaj začasno usposobili in preprečili nadaljnjo škodo, saj imajo v knjižnici veliko knjig. Živahna kulturna dejavnost V Stari Fužini so na pobudo družbenopolitičnih organizacij ponovno ustanovili osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine, športno in kulturno društvo ter društvo upokojencev. V društvu upokojencev, ki ga vestno in prizadevno vodi Franc Langus, je zdaj 100 članov, zaživelo je delo športnega društva, ki ima ime do prvoborcu Avgustu GaŠperinu ter kulturnega društva Fu2ine 7;-. Zoisa - Stara Fužina. Prireditve/E jih imajo ob raznih praznikih zaracr pomanjkanja prostorov zdaj tu. xdaj tam so vedno zelo kvalitetne in pritegnejo številne obiskovalce. V krajevni skupnosti živi 26 komunistov, ki spremljajo in se vključujejo v delo krajevne skupnosti, sodelujejo pri akcijah in spodbujajo aktivnost na vseh področjih. Zdaj a prizadevajo, da bi pritegnili še več novih članov in okrepili ter pomladili osnovno organizacijo ZK. Čudu je delo krajevne konference Socialistične zveze ter vseh drugih družbe nopolitičnih organizacij. Se bi lahko naštevali, še bi lahko omenili: pašno skupnost, ki uvaja čredinke, lovsko družino ter številne druge organizacije in društva ter skupnosti, v katere se vključu krajani Stare Fužine in Stud ona. Krajani Stare Fužine, ki z odločnas koraki lastne zavzetosti stopajo po poti napredka. D.Sedej Foto: J. Zaplotnik Krajani Stare Fužine so obnovili most na cesti proti Vojam. Most je bil prej dotrajan in lesen, zdaj pa so zgradili betonskega. JOŽE HODNIK, sekretar osnovne organizacije ZK FRANC ARTEU, predsednik sveta krajevne skupnosti JANEZ ARH, tajnik jevne skupnosti kra- družbenega centra pa nameravajo Žiga Zoisa urediti železarski muzej. Zgodovino ohranja tudi ljubiteljsko zbiranje Tistega zadnjega sita, ki so ga izdelali pri Jakeljčku, delali pa sta le i stara mama in teta, že zdavnaj ni več, saj ga je mama dala otrokom za igračo. Na ta način je simbolično zaključila obdobje sitarstva v svoji družini. Tega se spominja Matko Oman, takrat še 10-leten fante, ki ga statve takrat niso še prav nič zanimale, saj je bilo to konec koncev pri njih žensko delo. Zdaj sicer v Stražišču ne manjka statev: ni jih sicer 600 kot včasih, ko so v teh predelih s tkanjem žime ob skromni svetlobi »ta vodene« luči služili skromni kos kruha, vendar pa so Stražišani tako kot tudi drugje že pred leti spoznali, da se predmetov stare obrti brez dvoma drži pridih ne le nostalgije za preteklim, pač pa so to predmeti iz zgodovine teh krajev, predmeti, ki so bili in verjetno še zdaj povedo o socialnem položaju takratnih prebi valcev. »Ne, nisem edini zbiralec v Stražišču,« pove Matko Oman, ki Poučuje slovenski jezik na osnovni *oli Lucijana Seljaka in ne more 'kriti tudi žilice etnografa amaterja, »venlar sem prve, predmete ■hranil že zelo zgodaj, pred 15 'eti. Če bi seveda načrtno odkupoval, kot to delajo drugi, bi najbrž bilo v tejle sobi še vse kaj drugega, vendar pa sem le zamenjaval ali pa tudi le reševal predmete, ki so jih nekateri že povsem zavrgli kot neuporabne. Morda sem tudi sam bolj čustve- Kjer so bili sitarji doma 11. stran O L™ »kozu«> »*novavnca«, čolniček so sitarski in siZZfLVm!tl °P^čene obrti> kljub temu, da zadnji nJZntJSS il 8t°pila v kovino: zato bi morda zaslužila no navezan na vso to sitarsko preteklost, ker smo v naši hiši delali sita. Stara mama mi je še nekako pred dvema mesecema na statvah stkala kos žimnatega tkanja, pa ima že 90 let in je ena najstarejših še živečih sitarjev v Stražišču. Kakšno sito sicer še nastane kje, vendar ga sitarice naredijo le še za muzej. Verjetno so še kje predmeti te obrti, ki bi jih \eljalo ohraniti in kasneje razstaviti v Križnarjevi hiši, najstarejši in najoriginalnejši sitarski hiši v Stražišču iz leta 1740. Morda se bo kdaj našel denar tudi za to.« L. M. Tekmovanje zahteva pripravo zavesti mrHKOPTER NAD ISKRO - Kadar vidimo v zraku helikopter, najpre/pomislimo na nesrečo. Tokrat m šlo za nič strašnega, ampak le za snemanje novega reklamnega filma o Iskri. - Foto: J. Zaplotnik PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev Prešernovega gledališča Kranj prosta dela oziroma naloge individualnega poslovodnega organa Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kranj izpolnjevati Se naslednje pogoje: da ima višjo ali visoko izobrazbo in pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih; da je aktiven kulturni delavec; da ima ustrezne moral n opol i tič ne kvalitete. Mandat razpisanih del oziroma nalog traja 4 leta. Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh na naslov: Prešernovo gledališče Kranj, Titov trg 6 - Kranj, z oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih razpisa 15 dni po izbiri. zavarovalna skupnost triglav COBfNJSKA OBMOČNA Posredujemo prodajo karamboliranih vozil 1. osebni avto VVV Passat — L. leto izdelave 1977, z 1 l.(KK) prevoženimi km, začetna cena 150.000 din Ogled vozila je možen pri avtokleparju Stanetu Jerebu, Lesce - Begunjska c. 6 a. 2. osebni avto Zastava 101, leto izdelave 1977, z 11.000 prevoženimi km, začetna cena 20.000 din Ogled vozila je možen na dan prodaje 13. 12. 1978 od 8. do 12. ure pri Zavarovalni skupnosti Triglav GOS Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejema Zavarovalna skupnost Triglav GOS Kranj do srede, 13. 12. 1978, do 12. ure. Alpinistične novice ZADNJI JESENSKI VZPONI 19. 11. sta Klemen Kuhal in Tomo Česen (oba AO Kranj) ponovila smer v Vršiču med Frdamanimi policami in Špikom. 25. 11. le dan pred obilnimi snežnimi padavinami, ki so v nafte stene prinesle zimske razmere, so uspeli trije vzponi v S steni Špika. Tomo Česen — Andrej Štremfelj in sestri Barbara in Marija Perčič so v 7 urah ponovili Direktno smer (V. V +), Nejc Zaplotnik pa je preplezal zanimivo kombinacijo: Ska-laftko smer do »stebra«, nato pa Kru-sičevo zajedo (V, VI -). Vsi plezalci so člani AO Kranj. 19.11. sta Borut Bergant in 2eljko Perko preplezala Jenyno po* (V) v Kosutnikovem turnu iz avstrijske strani. Smer je dolga 350 m, plezala sta 6 ur. Plezalca sta člana AO Trtic. 18. 11. so Luka in Tone Karničar ter Rado Markič (vsi AO Jezersko) opravili tretjo ponovitev direktne variante (VI - , V) v Veliki Koroški Babi. SPREJEM V VRSTE ALPINISTOV V soboto, 2. decembra, so imeli član" AO Jezersko sprejem v vrste pripravnikov in alpinistov. Sprejem so priredili v Ceski koči. Pred tem so morali kandidati seveda opraviti zahtevne izpite. Pred kratkim pa so na Jezerskem pričeli tudi z alpinistično šolo, v katero se je vključilo pet mladih in navdušenih planincev. O izpitih za alpiniste v AO Kranj smo te poročali. Tradicionalni sprejem novopečenih alpinistov in ene alpinistke pa bo v soboto, 9. decembra, v zavetišču kranjske i'.)iS na Krvavcu. Za popestritev večerov na četrkovih sestankih pa skrbijo v Kranju s predavanji. 7. 12. je predaval Marko Štremfelj, naslednji četrtek pa bo prav tako o svoji uspešni sezoni 1978 govoril Se Andrej Štremfelj. ZAVZETE PRIPRAVE 25 članov alpinistične odprave »Eve-rest 79« se vse bolj zavzeto pripravlja. Kondicijski treningi so vse intenzivnejši. Na žalost zaradi slabega vremena niso odšli na Mt. Blanc, vendar ta čas doma kljub temu niso počivali. V mesecu decembru čakajo člane se zdravniški pregledi pri dr. Vavknu. Sicer pa se zavzetosti ne smemo čuditi, saj na pot odrinejo že čez dobra dva meseca. AS Vse o teku na smučeh KRANJ - Odbor za rekreacijo pri ZTKO bo 12. decembra ob 18. uri v delavskem domu v Kranju pripravil predavanje »Vse o teku na smučeh«. Namen tega predavanja je vse ljubitelje smučarskega teka seznaniti o namenu akcije teka na smučeh ter kako in kje bodo lahko vadili. Zavrteli bodo tudi propagandne filme in se pogovorili o izbiri opreme. Na predavanju bodo dajali informacije o organizirani vadbi teka na smučeh. Te informacije pa bodo dobili tudi odgovorni za rekreacijo v kranjskih delovnih organizacijah. Športnik mora ohraniti jas nost misli, znati mora oceniti lastne možnosti, ne sme ga biti strah pred nasprotnikom, aktivno se mora bojevati do konca. Znebiti se mora slabosti in pridobivati na vrlinah. Športnim uspehom so bližje tisti, ki so bolj privajeni in odporni na napete, vznemirljive in odgovorne tekmovalne trenutke. Taki, bolj uravnovešeni športniki znajo usmerjati misli, čustva, spodbujati gibala in doseči kar najboljši tekmovalni uspeh. Športnikom so v pomoč trenerji in drugi spodbudni dejavniki. Trenerji do tekmovanja in nastopov niso ravnodušni. Podobno kot športniki tudi trenerji doživljajo vso razgibanost, razburljivost, tveganost in druge bolj vznemirljive in pomirjevalne trenutke — značilne na vsakem, še bolj pa na pomembnih in odgovornih tekmovanjih. Trener mora poznati veliko nauka o tem, kako spodbujati športnike, kako jih pomiriti, kdaj beseda zaleže, kdaj zveni v prazno. Večkrat se trenerji ne morejo obvladati, z nepravilnimi posegi športnikom bolj škodujejo kakor koristijo. Mimika trenerjev naj bi prikrivala in gasila nespodbudna čustva, razodevala naj bi več vneme, boje vi tosti in tekmovalnega zagona. Vsak trener po nekaj letih osvoji oseben način dela, priprav in spremljanja športnikov na tekmovanjih. Trenerji govore v različnih jezikih, podobno mislijo, družijo pa jih načini tekmovalnega doživljanja. Trenerji, ki slede razvoju, dobro poznajo sodobno tehniko. Ta je v vseh panogah bolj popolna, tehnika izpred tridesetih let je zastarela, njeni posnetki so danes le primeri, ki jih ne kaže osvojiti. Šport postaja področje znanosti. Ta se je najpreje posvečala bolj opisovanju in splošnim zakonitostim športa, danes pa vse bolj razčlenjuje, utemeljuje, išče in odkriva — da bi športnik v neločljivi povezanosti gibanja, gospodarne uporabe energije, ob najmanjšem naporu dosegel čim večji učinek. Pri tem je vodilna pamet, saj ta usmerja gibala, določa način ogrevanja in porabo energije med tekmovanjem. Nespametno ravnajo tisti, ki se že pred tekmovanjem preveč naprezajo, izvajajo poskuse s polno močjo, namesto da bi posvetili več pozornosti ugla jeva nju gibanja, utrjevanju tehnike in zbujanju primernega vedrega in ne nestrpnega razpoloženja. Prav pamet ob kritičnem mišljenju usmerja gibalno povezanost, čeprav je v modrosti gibal tudi moč uma. Pred nastopi se pojavlja nezaupanje. To največkrat povzroča nekontrolirana in neugodna vznemirjenost, ki veča izliv živčne energije, povzroča razburjenost in športnik se ne more umiriti. Gibanje je nepovezano, očitne so začetniške napake, čustva so se vpletla v gibalno povezanost, tako da jo lomijo, ogrožajo in ovirajo. Čustva v nobenem primeru ne smejo zagospodariti nad gibanjem, ne nad govorjenjem in vedenjem športnikov. Jože Ažman Sledi miselna priprava na tekmovanje. OD VSEPOVSOD Ni prostora za BB Življenjepis Brigitte Barda t izpod peresa Wilija Frischauer-ja je na seznamu prepovedanih knjig v Južnoafriški republiki. Med prepovedano literaturo sodi tudi življenjepis Marilyn Monroe. Optik-slačilec Čudno metodo sije izbral haški optik Bossmann za jemanje mere za kontaktne leče. Ženskam je pregledoval ne le oči, ampak tudi bolj »občutljive« dele telesa. Zdaj se Bossmann zagovarja, daje bilo slačenje nujno, saj njegova »revolucionarna metoda« temelji na skrbnem preučevanju hormonskega stanja v iensker.i telesu. Vraže na kongresu Parapsihologi, čarovnice in drugi strokovnjaki za okultne vede so se zbrali v Barceloni na prvem svetovnem kongresu o čaranju, skrivnostnih vedah in vedeževanju. Med udeleženci so zbudili posebno pozornost angleška vedeževalka Patricia Croufter, med yorkshirskimi vedeževalci znana kot »Telma«, specialistka za prerokovanje usode iz kristalne krogle »gospa Vera«, vampirolog Bernard Davies, čarodej Felix in parapsiho-log John Cutens. TE DNI PO SVETU Obenem naproftamo vse ZTKO na Gorenjskem in ostale osnovne smučarske organizacije, naj nam na uredništvo sporo-če, kje na Gorenjskem so pripravljene proge za tekače rekreativce in kdaj je vadba. -dh PROTI POSEBNI POLICIJI Švicarji so pred dnevi na referendumu s 56 odstotki glasov zavrnili predlog o ustanovitvi zvezne varnostne policije. Tako bodo kantoni ostali gospodarji nad svojo notranjo varnostjo in javnim redom. Glasovanje je pokazalo, da Švicarji niso obsedeni s svojo varnostjo. Večina je raje sprejela tveganje, ki ga prinaša svoboda kot pa ustanovitev zvezne varnostne policije, ki bi smela posredovati tudi tedaj, ko bi Švicarji izražali svoje politične težnje. MENTEN IZPUŠČEN Nizozemskega milijonarja Pietra Men-tena so oprostili. Nizozemsko sodišče je upofttevalo Mentenovo izjavo, da mu je leta 1952. tedanji nizozemski pravosodni minister obljubil »nedotakljivost« in odstopil od nadaljnjega postopka. Pietra Mentena, ki je star 79 let. so decembra lani obsodili na IS let zapora, ker je med drugo svetovno vojno ubil 20 do 30 Zidov v vasi Pothorce. ki je tedaj pripadala Poljski, danes pa je del sovjetske Ukrajine. UPORABNI SONČNI VIRI Agencija Reuter poroča, da sta ZR Nemčija in Grčija podpisali dolgoročni sporazum o znanstveno-tehničnem sodelovanju in izkoriščanju sončne energije. Na osnovi tega sporazuma bosta skupaj začeli pripravljati program, ki bo zajel vsa področja raziskovalnega dela. Nekateri izmed teh projektov bodo zadevali uporabo sončne energije v hotelskih kompleksih, na podeželju pa tudi v kmetijstvu. BRITANCI BREZTIMESA Za prebivalce Velike Britanije je časnik Times pomenil podobno kot sloviti Big Ben ali nepogrešljivi popoldanski raj. Zgodilo pa se je, da so po 19.1 letih nepretrganega izhajanja ostali brez svojega dnevnika, ki ni preživel spora med delavci, stavkajočimi zaradi uvedbe nove tehnologije, ki bi požrla vrsto delovnih mest. in lastniki časnika. Stavka bo trajala nedoločen čas. MANJ SLADKORJA Kot je sporočilo ameriško ministrstvo za kmetijstvo, je pričakovati, da se bo svetovna proizvodnja sladkorja v prihodnjem letu v primerjavi z letošnjo zmanjšala za dva odstotka, vendar bo Se vedno presegala predvideno porabo. Zaloge se bodo torej še kopičile. JUGOSLOVANI IZGINJAJO Med več kot 5000 pogrešanimi je v Argentini tudi nekaj imen Jugoslovanov. Ljudje z »jugoslovanskimi priimki« niso le najstarejši priseljenci, ki imajo samo argentinsko državljanstvo, temveč so med njimi tudi posamezniki, ki se danes prav zaradi dvojnega državljanstva staršev po naših predpisih niso le Argentinci, pač pa tudi Jugoslovani. Jugoslovanski konzulat v Bue-nos Ajresu je uradno zahteval pojasnilo o usodi posameznikov s seznama pogrešanih. Doslej so bili odgovori vedno enaki: nikakršnih podatkov ni o tem,' da so omenjeni ljudje zaprti. POŽARI UNIČUJEJO DŽUNGLO Skoraj četrtino območja Amazonke, 55 milijonov hektarov, so povsem uničili številni požari, je izjavil strokovnjak z brazilskega nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave Novaes. Do takšne ugotovitve se je dokopal po preučevanju 32 fotografij, ki jih je posnel satelit. To je bilo prvič, da so satelit uporabili za ugotavljanje škode v džungli Amazonke. Novaes je še poudaril, da so neizogibna posledica vseh teh požarov porušeno ravnotežje v naravi in erozija tal v okolici. POŽAR V RUDNIKU V rudniku Vali Reefs, 120 kilometrov jugovzhodno od Johannesburga, ki je last britansko-ameriike družbe Harry-ja Oppenheimerja, dela okrog 33.000 rudarjev, v glavnem afriških emigrantov iz sosednjih držav. V galerijah, ki segajo tudi do globine več tisoč metrov, ves čas dela okoli 25.000 Afričanov. Pred dnevi je eno od galerij zajel hud požar. Z bolj ali manj nevarnimi poškodbami se je rešilo 247 rudarjev, 41 pa jih je ostalo spodaj. O LAS 12. stran Štirideset let namiznega tenisa na Jesenicah Pokal sejemskih mest Sparta : Olimpija JESENICE - Za petdesetletnico slovenskega in jugoslovanskega namiznoteniskega tenisa v teh dneb železarske Jesenice praznujejo tudi štirideset let, odkar so na tem koncu Gorenjske začeli organizirano igrati namizni tenis. Vseh štirideset let pa temu klubu, ki ima bogato zakladnico uspehov, predseduje Lojze Strumbl. Namiznotehniški delavci na Jesenicah so za ta jubilej pripravili vrsto zanimivih in kvalitet- Koledar prireditev Sobota, 9. 12., ob 9. uri v telovadnici 2IC finalno tekmovanje Železarne in ostalih sindikalnih moštev Jesenic; ob 10. uri v prostorih NTK ienska slovenska liga Gorenjska : Ljubljana-Kajuh; ob 15. uri v prostorih NTK ženska liga SRS Gorenjska : Dolenjska; Nedelja ob 10. uri v mini hali srečanje moških ekip Murova : Sava (Kranj); Ponedeljek, 11. 12., bo v dvorani OŠ Tone Čufar finalni turnir osnovnih sol; Torek, 12.12., ob 15. uri se bodo v prostorih na finalnem turnirju borili srednješolci; Četrtek, 14. 12.. v telovadnici ŽIC dvoboj mladih Jesenice : Nova Gorica, ob 16. uri bo dvoboj reprezentanc SRS in mladinske reprezentance SFRJ ter ob 18. uri dvoboj pokala sejemskih mest Sparta : Olimpija; Petek, 15. 12.. ob 15.30 v prostorih NTK dvoboj veteranov Jesenic in Kranja ter ob 18. uri v Kazini slavnostna seja s podelitvijo priznanj. -h nih prireditev. Za svoje delo je bil klub odlikovan z zlato plaketo Namiznoteniške zveze Slovenije. V okviru tekmovanj so pripravili kar mesec namiznega tenisa in ta tekmovanja gredo že h koncu. Tako je na vseh občinskih turnirjih, od najmlajših do članov, ki se bore na sindikalnem prvenstvu Železarne in občine, nastopalo 475 igralcev in igralk. Vzpodbudno je, da so bili med temi pretežno mladi. To je bil tudi namen kluba, da v svoje vrste pridobi najmlajše. Le-tako bodo ponovno dvignili raven namiznega tenisa na Jesenicah. Enako dobro kot osnovnošolci, nastopili niso le na OS Kranjska gora, so bili zastopani tudi srednješolci. Vseh je igralo kar 345. Pod pokroviteljstvom Vatrostalne TOZD Jesenice in seveda Železarne in občinske skupščine so za finale prireditev pripravili kvalitetno žensko srečanje. V okviru pokala sejemskih mest se bosta tu pomerili vrsti Sparte iz Prage in ljubljanske Olimpije. Se prej pa bo dvoboj moških. Igrali bosta mladinska reprezentanca Jugoslavije in članska reprezentanca Slovenije. Na osrednji slovesnosti, ki bo v petek, 15. 12., ob 18. uri v Kazini, bodo na slavnostni seji kluba pregledali svoje štiridesetletno delo, podeljena pa bodo tudi zlata priznanja ob petdesetletnici namiznega tenisa v Sloveniji. Te pa bo dobilo štiriindvajset jeseniških zaslužnih namiznoteniških delavcev in bivših igralcev. Pozabili pa niso tudi na padle tovariše. Med drugo svetovno vojno so izgubili osem igralcev. D. Humer Novice iz ZTKO Kranj KRANJ - Bliža se zaključek leta. Potrebno je pripraviti poročila o delu po sprejetih dogovorih, prav tako pa posa-- mezni odbori in komisije že načrtujejo programe dela za prihodnje leto, katere bo potrebno že januarja predložiti skupščini te-lesnokulturne skupnosti Kranj. Pred Zvezo telesnokulturnih organizacij pa je ostalo se precej nerešenih zadev, kot so registracija, ureditev in organiziranost, kar bo nujno do konca tega leta se urediti, če želimo, da bo delo v prihodnje potekalo brez manjših in nepotrebnih zastojev tako v poslovanju kot tudi v obveščanju članov- Več odgovornosti pri razpolaganju z družbenimi sredstvi KRANJ - Ta teden sta v Kranju zasedala izvršni odbor in skupščina TKS Kranj. Na dnevnem ri»du so bile pomembne točke za nadaljnji razvoj telesne kulture kranjske občine. Skupščina je sprejela ugotovitveni sklep o sprejemu dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana TKS Kranj in telesnokulturne skupnosti SRS v letih 1979 in 80 in sprejela prispevno stopnjo za leto 1979, ki znaša 0,49 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Na skupščini so izvolili za predsednika zbora uporabnikov Janeza Palovšnika, za njegovega namestnika pa Milana Rusa. Za predsednika zbora izvajalcev skupščine TKS pa Francija Kkarja in namestnika Rajka Bogataja. Za predsednika odbora za ljudsko obrambo in samozaščito pa so imenovali Edgarja Vončino. Izvršni odbor TKS je sprejel tudi informacijo o ugotovitvah kontrole SDK Kranj in poročilo samoupravne kontrole TKS. Iz teh dveh poročil je bilo razvidno, da je bilo v minulih letih več pomanjkljivosti v finančnem poslovanju TKS. Pohvala gre izvršnemu odboru, ki se je lotil te nehvaležne naloge, da bi dokončno razčistil in odkril pomanjkljivosti v dosedanjem poslovanju TKS in nato s Čistimi računi nadaljeval delo. -II r V Kranju proglasitev najboljših slovenskih športnikov KRANJ - Kranj bo prvič gostitelj najboljših slovenskih športnikov in športnic V petek, 22. decembra, to je na dan JLA, bo Združenje športnih novinarjev Slovenije proglasilo v dvorani kina Center v Kranju najboljšo športnico in športnika leta 1978. Prireditev bo potekala pod pokroviteljstvom TKS Kranj. V popoldanskih urah se bo z najboljšimi športniki srečala kranjska mladina, glavna prireditev pa bo ob 18. uri. Poleg najboljših slovenskih športnikov in športnic letošnjega leta pa bodo na tej šport-nozabavni prireditvi nastopili tudi najboljši kranjski športniki zadnjih let. Hkrati bo TKS Kranj podelila letošnja Ručigajeva priznanja športnim delavcem in športnikom kranjske občine. Žirija se je odločila, da bo letos podelila 10 plaket in sicer bo priznanje prejela ena otnovna telesnokulturna organizacija In devet posameznikov. Hučigajeve značke pa bo letos dobilo 14 športnikov in alcer vsi letošnji članski in mladinski državni prvaki kranjske občine. podpisnikov. ZTKO pa si je zastavila tudi nalogo dobiti poslovne prostore, v katerih naj bi se v bodoče sestajali člani posameznih odborov in komisij, ki delujejo v sklopu ZTKO Kranj. ORGANIZACIJA TURNIRJA V VATERPOLU Komisija za vaterpolo pri ZTKO Kranj, katere predsednik je Petar Didič, je na seji pregledala program dela ter sprejela in potrdila program dela do konca leta. Prve ugotovitve članov so bile, da so bili zastavljeni cilji uspešno realizirani, da pa bi se moralo v prihodnjem letu že na začetku leta vedeti, s kakšnimi sredstvi razpolaga komisija in v kakšni meri lahko realizira zastavljeni in sprejeti program dela. Komisija je v svojem programu imela in sprejela organizacijo turnirja v počastitev 29. novembra, katerega so se udeležile članske ekipe Triglava, Kamnika, Vodovodnega stolpa ter reprezentance Sindikata. Po izenačenih bojih je prvo mesto osvojila reprezentanca Sindikata, drugo mesto je pripadlo ekipi Triglava, tretji so bili vaterpolisti Vodovodnega stolpa, četrto mesto pa je osvojila ekipa Kamnika. TEKMOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V KEGLJANJU Člani komisije za kegljanje so pregledali dosedanje delo ter sprejeli propozicije za tekmovanje krajevnih skupnosti v kegljanju za moške in ženske ekipe, določili vodje za nastop ekip v predtekmovanju ter sprejeli finančni načrt za realizacijo tekmovanja, ki so ga v celoti posredovali odboru za rekreacijo pri ZTKO Kranj. Tekmovanje KS v kegljanju je postalo že tradicionalno, saj je to že četrto tovrstno tekmovanje, ki ga vsako leto organizira komisija za kegljanje. Letos se je za tekmovanje prijavilo prek 500 posameznic in posameznikov, ki bodo tekmovali za ekipe krajevnih skupnosti, najboljše pa se bodo v predtekmovanju ponovno sestale v finalnem delu. Na koncu pa so člani komisije sprejeli predlog, da se na prihodnji seji komisije, ki bo še pred novim letom, pripravi program dela za leto 1979 in se ga pošlje v obravnavo odboru za finančna vprašanja pri ZTKO Kranj. KOMISIJA ZA KOŠARKO SPREJELA PROGRAM Člani komisije za košarko so že sprejeli predlog programa dela za leto 1979, katerega pa še niso finančno ovrednotili in so to delo prepustili odboru za finančna vprašanja, da pregleda program ter k temu da svoje pripombe in priporočila. Mnenje članov je bilo, da program ni težko ovrednotiti, temveč ga je težje v celoti realizirati, še posebej zato, ker se do konca leta ne ve, koliko sredstev je bilo namenjenih za dejavnost komisije za košarko. Ugotovili so, da delo komisij ni usklajeno in bi bila v prihodnje potrebna nujna povezava med tistimi komisijami in zbori, ki so aktivni in delajo preko celega leta. Tak način dela je zastavljen v programu ZTKO, vendar je potrebno opozoriti na to, da le-ta ne bo ostal samo na papirju. ODBOR ZA REKREACIJO PRIPRAVIL VPRAŠALNIK Na redni seji odbora za rekreacijo pod vodstvom Darka Segule so člani ocenili uresničene akcije, katerih organizatorji so bili posamezni klubi in društva ter komisije. Večina zastavljenih množičnih akcij je bila realizirana, zato je bil sprejet tudi sklep, da se vsem, ki so predložili celotna poročila in rezultate, odobreni znesek nakaže. Ker bo potrebno v prihodnjem letu že januarja predložiti TKS programe dela in finančne predračune za leto 1979, so zadolžili strokovno službo, da pripravi vprašalnik, katerega bo odbor poslal vsem telesnokulturnim organizacijam, in ga bodo le-te morale do določenega roka vrniti izpolnjenega z zahtevanimi podatki. Sredstva za prihodnje leto se bodo delila po programih dela. Milan Cadr* Pred XXXIV. prvenstvom SFRJ v smučarskem teku in nordijski kombinacij 3 Brez pomoči Jezerjanov ne bo šlo JEZERSKO - Smučarski klub Triglav, sekcija za teke, se skrbno pripravlja na izvedbo 34. državnega prvenstva za člane in mladince v smučarskem teku in nordijski kombinaciji. Le-ta bo od 8. do 11. februarja na znani progi na .Jezerskem. Ta smučina je že lansko sezono z republiškim prvenstvom dokazala, da je odlična za še večje tekaške prireditve. Organizacijski odbor, vodi ga predsednik sekcije za teke Tine Gregorič, častnemu odboru pa predseduje predsednik IS skupščine občine Kranj Drago Stefe, se Trije naši v Davosu POKLJUKA — Po prvi pregledni tekmi naših najboljših smučarskih tekačev so bili določeni trije reprezentantje. ki se bodo udeležili uvodne tradicionalne mednarodne tekme na 15 km v Davosu (Švica). Ker bo tu tudi štafetni tek, sta zvezni trener Mihail Prjahin in njegov pomočnik Marjan Pavliha določila trojico, ki bo 16. in 17. decembra nastopila v Davosu. Na pot bodo odšli Vinko Poklukar iz Gonj, Božo Cvajnar iz ljubljanske Olimpije in član kranjskega Triglava Ivo Čarman. CARMAN IN DJURICIC NA SP V Kanadi bo od 16. februarja dalje svetovno prvenstvo v tekih za mladince. Prva kandidata za to svetovno prvenstvo sta Dušan Djuričič iz Mojstrane in Ivo Čarman iz Triglava. -,in Občinske sindikalne igre Kranja Prosveta zmagovalec v košarki KRANJ — V telovadnici osnovne šole Josipa Broza-Tita v Predosljah so se končale letne sindikalne igre občine v košarki za moške. V treh predtekmovalnih skupinah je nastopilo petnajst moštev, ki so pokazale dobro košarkarsko znanje in tudi kvalitetne igre. Že v predtekmovanjih je bilo veliko presenečenj, saj je trikratni zmagovalec Iskra izpadel že v tem delu tekmovanja, za prijetno presenečenje pa so poskrbeli košarkarji Gorenjskega tiska, ki so bili celo prvaki v svoji skupini. Tri zmagovita moštva so odigrala nato še finalni del srečanj. Zmagovalci skupin Gorenjski tisk, Prosveta in Tekstilindus so obračunavali med seboj za prvaka. Največ so pokazali košarkarji Prosvete, ki so brez težav premagali oba tekmeca za najvišji občinski sindikalni košarkarski naslov. Gorenjskemu tisku ni uspel veliki met, toda tudi tretje mesto zanj je uspeh. Izidi — Prosveta : Gorenjski tisk 53:35 (27:11), Prosveta : Tekstilindus 56:46 (30:18), Tekstilindus : Gorenjski tisk 50:33 (22:10). Lestvica: Prosveta 2 2 0 109: 81 4 Tekstilindus 2 1 1 96: 89 3 Gorenjski tisk 2 0 2 68:103 2 -H h skrbno pripravlja na prvenstvo. Zato so sklicali tudi skupni sestanek s krajani Jezerskega. Na njem so bili predsednik krajevne konference SZDL, predsednik ŠD Jezersko, predsednik turističnega društva, predsednik športnega društva ter predstavnik krajevne skupnosti. Na Jezerskem so pozdravili izvedbo tako pomembne prireditve, saj se zavedajo, da bodo v teh dneh videli najboljše tekmovalce in tekmovalke iz vse Jugoslavije. Tako bo Jezersko v februarju po nekajletnem mrtvilu ponovno v ospredju naše športne javnosti. Organizacijski odbor se zaveda, da tekme brez pomoči Jezerjanov sam ne bo mogel izpeljati tako dobro kot si to zamišlja. Zato bo njihova pomoč potrebna. In to so Jezerjani z veseljem ponudili. -dh C Hokej Obetavna igra Jesenic V preteklem kolu zvezne hokejske lige so Jeseničani zaigrali zares blesteče. Njihova igra je bila polna lepih in uspelih kombinacij. Razen tega so igrali izredno borbeno. Velike zasluge za tako igro imajo mladi igralci, ki iz srečanja v srečanje igrajo bolj uspešno. Tokrat jih tudi izredni posegi vratarja Celja Zbontarja niso uspeli zaustaviti. Žal pa so nas tokrat nekoliko razočarali mladi igralci Kranjske gore, ki so v Ljubljani izgubili zares previsoko. V prihodnjem kolu se bodo igralci Kranjske gore na Jesenicah jutri ob 18.30 srečali z ekipo Celja. Verjetno bo ekipi Kranjske gore zelo težko ponovno pripraviti tako presenečenje, kot so ga v prvi tekmi, ko so zmagali 4:2, saj so Celjani veliko bolj zrelo moštvo od Kranjske gore. Jeseničani gostujejo v Beogradu, kjer bi morali proti Zvezdi zabeležiti dvoštevilčen rezultat. V medrepubliški ligi gre ekipama Bleda in Triglava kar dobro. Blejci so se v Zagrebu izkazali z učinkovitostjo in dosegli najvišjo zmago v ligi doslej. Ob izrednih igrah pa razen Tivolija ostajajo še vedno največji kandidat za prvaka in vstop v prvo zvezno ligo. Nekoliko slabše pa so zaigrali Kranjčani, ki bi se skoraj pustili presenetiti od zadnjeplasiranih Prevoj. Ze danes bodo igralci Triglava lahko popravili vtis v borbi z ekipo Tivolija, kjer bodo lahko zabeležili uspeh le z izredno igro in požrtvovalnostjo. Igralci Bleda pa bi morali zlahka opraviti v Ljubljani z ekipo Prevoj, seveda pa pri tem misliti tudi na boljšo gol razliko, saj se lahko zgodi, da bodo prvenstvo zaključili z enakim številom točk kot Tivoli. -bef Solidni Jeseničani LJUBLJANA, - V hali Tivoli je bil med tednom tradicionalni turnir Olimpije, na katerem so razen domačinov nastopala še moštva Jesenic, prvaka Nemške demokratične republike Dinamo in reprezentanca Madžarske. Jeseničani so pokazali dobre igre in premagali Olimpijo a 5 : 1, z reprezentanco Madžarske pa so igrali neodločeno 7 : 7 in zasedli tretje mesto. Zmagal je Dinamo pred reprezentanco Mad/Hrsk«'. .Jeseničani pa so bili tretji. Jeseničani so na tem turnirju dokazali, da še niso rekli zadnje besede v boju za državnega prvaka. -bef Dopisniki poročajo TRŽIČ - Kegljaška sekcija TVD Partizan Tržič je pripravila v počastitev dneva republike kegljaško tekmovanje med osnovnimi organizacijami sindikata za prehodni pokal občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference SZDL. Sodelovalo je 21 moštev. Med ženskimi moštvi je zmagala BPT pred Pekom — TOZD Obutev, pri moških pa je bil vrstni red enak. ,j Kikel SEBENJE — Zgodnji sneg so smučarski skakalci izkoristili za prve tekme. Na skakalnih napravah v Sebenjah so med prazniki stalno vadili domači skakalci in kom-binatorci z Bleda. Zadnji dan so organizirali pregledno tekmo. Še posebej velja pohvaliti pionirja Robija Kaštruna, ki je le za pol točke zaostal za Jožetom Demšarjem. Le-ta je začel ponovno vaditi. Med mlajšimi pionirji so bili najboljši Igor Mandelc, Tomaž Zabkar in Robi Pogačnik, učenci OŠ heroja Bračiča, med starejšimi pionirji Robi Kaštrun, Peter Jošt in Franci Poljane, učenci osnovnih šol heroja Bračiča Tržič, France Prešeren Krani in Križe, pri mladincih Bojan Jošt, Boris Skrjanc in Roman Beznik iz Križev in Bleda ter med člani domačin Jože Demšar pred Blejcem Udeležilo se ga je 54 aktivnih strelcev in 77 drugih ljubiteljev streljanja. Najboljši so bili Rajko Rozman (Iskra), Jože Sitar (Franc Mrak), Alfonz Kern (Tabor). Vinko Frelih (Iskra), Alojz Lakner (S. Kovačič). Janez Studen (Tugo Preddvor), .Jure Frelih (Tone Nadižar), Franc Strniša (F. Mrak), Vera l.ovrenčič (Bratstvo edinstvo) in Dare Ogrin (Tabor Cerklje). .1 Sitar ŠKOFJA LOKA - Kar 21 moštev se je prijavilo za tekmovanje v občinski namiz-noteniški ligi. To bo doslej najmnožičnejše tekmovanje, čeprav vsi sodelujoči nimajo pogojev za vadbo. Zaradi velikega števila prijavljenih so moštva razdeljena v tri skupine. V A skupini bodo igrali Polet H, Graparji. Gradiš. Trata B, KGP. Kondor ( in Dom slepih. V B skupino so bili razvrščeni Gabcrk B. PLS Trata H. Kondor A. Graherk A, Trata A. Gorenjska predilnica in Kladivar. V C skupini pa bodo igrali Alples. Groharjevo naselje. Kondor B, Karlove. Polet A. PLS Trata A in LTH. J Starman J Petek, 8. decembra Alpsko smučanje Enn, Strel in Križaj PICHL - Na veleslalomiščujcjer bo jutri prvi obračun moških za svetovni »lpsk j pokal, je bila močna mednarodna F1S tekma najboljših alpincev na svetu. Nastopil ni le Stenmark in trije Italijani, na starta pa je bil tudi Američan Phil Mahre. Med svetovno alpsko druščino je v prvi vožnji tega zahtevnega veleslaloma presenetljivo najboljši Čas postavil Avstrijec Enn, ki je prevzel vodstvo pred reprezentančnim kolegom Ortnerjem ter Križajem in Strelom. V drugi vožnji, ko j« šlo za končno zmago, je bil najhitrejši Italijan Gros, drugi cilj pa je postavil vedno boljši Ločan Boris Strel. G rosa je ta vožnja nato pripeljala na šesto mesto. Strela pa na izvrstnega drugega. Bojan Križaj, ki je vozil odlično v tem drugem nastopu, ie v spodnjem delu napravil napako, tako da je tu izgubil precej sekund in tudi zmago, vendar je bil še vedno dovolj hiter za četrto mesto. Jože Kuralt je bil dvaindvajseti, Zibler in Franko sta izpadla v prve« nastopu, Tone Koželj pa je odnehal v dragem. Kako težka je bila proga, pove podatek, da je Phil Mahre osvojil šele šestnajsto mesto. Rezultati - 1. Enn (Avstrija) 3 1X54 2. Strel (Jugoslavija) 3:15,12, S. Ortner (Avstrija) 3:15,74, 4. Kritaj (Juaoalaviia) 3:16,43, 5. Bergsted (Švedska) 3:1?*» « Gros (Italija) 3:17,48, 7. Jeager (Avstrija) 3:17,54, 8. Orlainskv (Avstrija) 3-17 m 9. Sochor (CSSR) 3:17,70, 10. H Resami (Švica) 3:17.78, 22. Kuralt (Juaoelaviia 3:20,89. " ^ ODLIČNA UČENKA IN ŠPORT NIC A — Na nedavnem gintna-stičnem tekmovanju vseh naj boljših jugoslovanskih telovadi in telovadcev seje izredno odrezala mlada jeseniška telo vodka. 14-letna učenka 7. razreda osnovne šole Tone Čufar Lea Mesaric Pred štirimi leti je začela resneje telovaditi, njen učitelj pa j* ^ Leon Mesaric. Razen nedelje vadita vsak dan po tri ure, pa je kljub temu Lea odlična učenka. Razen tega najde čas za učenje klavirja na Glasbeni šoli. Med največje dosedanje uspehe uvršča letošnji državni naslov med pionirkami na gredi is uvrstitev v pionirsko državno reprezentanco. Dobra je bila ma zadnjem pokalu Gimnastike. Osvojila je zlato v parterju, srebro v preskoku in na gredi ter bron v mnogoboju. Takih uspehov želi tudi prihodnje leto, ko bo tekmovala med mladinkami. Razen nje ima jeseniški Partizan še nekaj nadarjenih pionirk. Te so Željka Kuretič, Stanka Pogačnik, Metka Močnik in Brigito Ferbežar. To so obeti za ponoven vzpon nekdaj tako uspešne jeseniške gimnastike. — F. Benedi-čič Dragom Vidicem Jenkom. Križanom Petrom I. K one KRANJ — Pred prazniki je bilo nu Admi-nistrativnoekonomskem šolskem centru v Kranju tekmovanje v skoku v višino za dekleta in fante. Lanski rekord pri dekletih znaša 145 centimetrov in ga je postavila Marta Dolžan, pri fantih pa 165 centimetrov in ga je postavil Silvo Praprotnik. Na letošnjem tekmovanju sta med dekleti zmagala Damjana Sušnik s 155 centimetri in Franci Podlipnik med fanti, ki je preskočil 165 centimetrov. xi Hla/nik KRANJ - V soboto, 2. decembra, je bilo odigrano 4. kolo slovenske namiznoteniške lige. 2enska ekipa Sava-Gorenjska je dvakrat zmagala. V 3. kolu je premagala Zasavje, v 4. kolu pa Ptuj in še Soboto iz Murske Sobote. Dekleta imajo lepe možnosti za visoko uvrstitev. Moško moštvo Tri-glav-Gorenjska pa kljub dobri igri proti boljšim nasprotnikom ni uspela osvojiti točk. $ TRŽIČ — V medobčinski gorenjski hokejski ligi nastopa letos sedem moštev, ki bo vsako z vsakim igralo dvakrat. V prvem kolu so bili doseženi naslednji izidi: Kokri-ca : Naklo 8:2, Borovlje : Blejska Dobrava 2:5, Petermajer-Ljubno : Tržič 1:9, Zabnica pa je bila prosta. Vodijo Tržičani pred Ko-krico in Blejsko Dobravo. ,j Kikel KRANJ - Občinska strelska zveza je \ počastitev praznika republike pripravila tekmovanje v streljanju / vojaAko puško. Komentiramo Naši optimisti KRANJ - Oči smučarske javnosti bodo konec tedna uprte v avstrijsko smu- č.r.koR^išče(sćhUdming. kjer bo jutri motki start smtsjm^ačarak^ „ veleslalomu v nedeljo -^^7^ moškem pokalu, točkovanje za 10 sezoni« e- ___nriili _ ^T- v že skoraj odpisani alpski kombinaciji. Tako naj bi pomrn oprttH :aa »™ir*«u izraziti smuka?!, saj bodo -edaj ponovno 1 dobro »^f^^^-TT^.TJ^N v veleslalomu ujeli kakšno točko. Le-ta jim ^Pri*'"^_^J^ir*^ obračun, ki bo odloča, o -«"7"^ svetovnega pokala. Zm-gov. xm*mp**U* tsu*po**lm »Han£ Tmulf^ malo za osvojitev tega pokala. m„.k„ druščino bo jutri v Schladmingu star- Med svetovno alpsko w^»tffilKKffl Kuralt, Jane* 2ibi£ tala tudi peteric, naših fantov: *?im"™*m^^mu Maguiarja. Naši optinfi-in Jure Franko. Le-ta bo nastopil to »ezono .0 trenirali takokot stično vstopajo v jutrišnji .n £»"'1** "^^or repr«ent.nce Tone Vogrinec «. še nikoli doslej. Trener FtUp » 'J '[edamo v novo smučarsko sezono, jih pripravila tako, da res "PUn'"'d7uV«Utve v svetovni seriji tekmov.«u. Kako dobr.....pripravljeni, so pokaza e tudi uvr«i 1 u doaegU s^cC Bojan je celo enkrat zmagal v veleslalomu ^/^ft n. Bvetu.Te doa£ izvrstni uvrstitvi v veleslalomu med f^J(ZnZ^tLtin}» nam je torej a«^ najboljše uvrstitve obeh v zgodovini iu* •f^-"",j*uko dobro pripravHeai. potom tovilo z« še boljše uspehe. Če vemo da so tudi jh Razveseljivo je. da ni bojazni, da ne prihajamo v razred ZTtoftks. Strel. Kuralt. Zibler. Križaj od Jugoslovanov nI več osamljen v ^ |ahko 8proMeno> Tak« Franko. Magušar K« tako, r*z,Jim„Vali'h ob pričakujemo, da bodo osvajah vožnja pa prinaša izvrstne uvrstitve. OdI ostalih pa pri solidna mesta in dobro popravljali r IS tocae. Odbojka Spet popolno kolo Po tritedenskem premoru bo jutri spet popolno odbojkarsko kolo, kjer bo nastopilo tudi vseh pet gorenjskih ligaše v. V treh kolih, kolikor jih je Se ostalo do konca jesenskega dela prvenstva, bodo vsi - Zelezar, Jesenice, obe blejski ekipi in Plamen, skušali povečati svoje zaloge točk. Vsem so te točke dragocene. Zelezar in ženska vrsta Bleda sta v boju za vrh lestvice. Blejci trenutno »plavajo« v sredini drugoligaske razpredelnice. Čeprav so zgubili stik s trenutno vodečimi moštvi, jim to ne bi smelo vzeti volje. Z dobrimi igrami v preostalih treh preskusnjah se lahko odkupijo svojim privržencem za neprijetna presenečenja v prejšnjih kolih. Najtežje se piie Jeseničankam in Kro-parjem. Obojim so točke najbolj potrebne, če hočejo sploh ie upati na obstanek v ligah. K roparji so tekmo preloženega sedmega kola že odigrali. V Trebnjem so v srečanju pri istoimenskem moštvu prišli do svoje prve zmage v republiškem tekmovanju. Presenetili so zlasti z dobro igro, saj so z domačimi povsem gladko opravili s 3:0 » nizih. Pari jutrišnjega kola: Jama (Ljubljana) : Zelezar; Bled : Mežica (moški, tel. 08 na Bledu, ob 18. uri); Ljubno ob Savinji : Bled; Kamnik : Plamen; Jesenice Metalac (Sisak). B. Rauh Rokomet Danes seja predsedstva LJUBLJANA - Danes ob 13. uri bo v kali Tivoli v skladu s statutom Rokometne zveze Slovenije tretja redna seja predsedstva RZS. Med drugim bodo razpravljali o predlogu novega tekmovalnega sistema r Sloveniji za prihodnjo tekmovalno sezono, obravnavali predlog sklepa o selekcioniranju in prenehanju kvalitetnih in perspektivnih igralcev selekcije kvalitetnejšega razreda, pregledali pa bodo tudi spre-aaesabe in dopolnitve propozicij republiških rokometnih lig in propozicij pokala. Imenovali bodo tudi selektorje in trenerje slovenske reprezentance. Med predlogi so naslednji kandidati: Mitja Vidic naj bi vodil tonsko člansko reprezentanco, Anton Basic mladinke, Janez Pavčič naj bi vodil risanko, mladinsko reprezentanco pa Igor fliupniši li kot selektor in Markovič kot trener. Za pionirske selekcije pa naj bi bil radolien strokovni sodelavec pri Rokometni zvezi Slovenije. J. Kuhar Šahovske novice HITBOPOTEZNO PRVENSTVO - Šahovski klub Grintavec iz Olševka je orga-•iafra] hitropotezno prvenstvo članov iz •seme Kranj za leto 1978. Sodelovalo je lahistov iz vseh šahovskih organizacij ktSaaafce občine. Zmagal je Drago Lazar. Sje bil Janez Marko, tretji Dušan Jo-četrti Siniša Miloševič in peti Brane k. Prvi trije so prejeli kolajne, prvih •»•t pa diplome. V. Čebulj ZMAGI DOMŽAL IN MURKE - V Iskri a» Laborah je bil drugi moštveni hitropo-teznj turnir. Sodelovalo je 65 moških in * ženskih ekip. V prvi skupini so bili naj-boijsi Domžale, Ljubljana-Moste, Murka in RTV. V drugi skupini so zmagali Optimisti Iz Maribora pred Radovljico in kranjsko Savo, v tretji Tržaška šahovska akademija, v četrti Iskra Inženiring, v peti Bikom Maribor, v šesti Komgrap Beograd, f aedmi pa Iskra-Ero. Med ženskami je sla-rilo moštvo Murke iz Lesc. Organizator tekmovanja je bila šahovska sekcija Iskra Elektromehanika. Udeležence je pozdravil flavni direktor, dogovorili pa so se, da bo odslej turnir vsako leto v počastitev dneva republike. V. Pero vi c Končana šahovska liga TRŽIČ — V Tržiču se je končala letošnja občinska liga v šahu, ki so jo uspešno izvedli člani Šahovskega društva Tržič. f ligi se je za naslov občinskega prvaka za leto 1»78 potegovalo 8 ekip. V zadnjih srečanjih sta bila dosežena dva zanimiva 'zida, in sicer Trzič-mesto : Kovor 2,5:1,5 'n Krize : Bistrica 3:1. Prvo mesto in na-aW prvaka občine za leto 1978 so tako otvojili šahisti iz Križev z 20,5 točke. Sledijo Kovor 1», Trzič-mesto 18,5, Bistrica It, Sebenje 15, Lom 12', Brezje 10 in Leše 8. Obenem s tem pa je potekalo tudi tekmo-**nje za najboljše igralce na posameznih deskah. Tako je na prvi zmagal Stane Vnljavec, na drugi Andrej Loc, na tretji Miro Novak in na četrti Peter Meglic. Janez 1 Janez Kikel Ostermanov memorial KRANJ — Društvo za podvodne dejavnosti Kranj organizira tekmovanje v hitrostnem plavanju in potapljanju • plmvutmi v spomin na klubskega tovariša Jureta Ostermana. Tekmovanje bo v nedeljo, 10. decembra, v zimskem bazenu v Kranju. Sodelovali bodo vsi najboljši slovenski tekmovalci, organizatorji pa pričakujejo tudi udeležence iz Hrvatske. V. Artač Trojna zmaga Exoterma V rdeči dvorani v Velenju je bilo odprto Prvenstvo SRS v lokostrelstvu. Streljali so *• puščic na 25 m. Aco Oblak, Marko Po-držaj in ekipa Ezoterma so novi slovenski Prvaki. Posebno se je izkazal mladi Marko Po-^*aj, ki je premagal vse rutinirane mla-diaee iz Rijeke in Maribora. Aco Oblak '•okrat ni dovolil presenečenja in z lahkoto aa*gml. Med instinktivci je Jakob Km i jun zasedel tretje mesto. Ekipa Ezoterma je bila poleg organiza-u,rjev med najmočnejšimi in se lahko po-b?*H z dobrim zaledjem, saj je med mladini na Gorenjskem vedno več zanimanja z* lokostrelstvo. Rezultati: 1. Oblak 561, 14. Bukovec 514, J« Podriaj M. 500, 18. Fock 497, 23. Koci-i*ntit 480, 26. Carman 451 (vsi Exoterm). Mlsdinci: 1. Podriaj Marko 528 (Ezo). 2 Popovič 517, 3. Šarit. Instinktivno: 1. "'eia-es m skakalnici meddru-stveno tekmovanje v smufarskih skokih zii vse kategorije razen cicibanov v počastitev 15-letniee druAtv« in za pokal krajevne skupnosti Velesovo. To ho letošnja prva prireditev v smučarskih skokih v Sloveniji. Organizator bo sprejemal prija Tehnična urejenost motornih vozil je vse preveč pomanjkljiva, saj kar do 50 odstotkov motornih vozil pri tehničnem pregledu ni v redu, v občini in na samih Jesenicah občutno primanjkuje parkirnih prostorov in lokacij za gradnjo garažnih objektov. Cestno podjetje pa večkrat zataji pri oznakah in drugih opozorilnih tablah. Le-te pušča ob cestah tudi potem, ko so gradnje in modernizacije cest že zaključene, kar povzroča zmedo med vozniki motornih vozil in pešci. Na seji so med drugim tudi poudarili, da bi Avto-moto društvo moralo več pozornosti posvetiti kulturni vzgoji voznikov, zdravstveni pregledi novih voznikov pa bi morali biti bolj temeljiti. Na drugi strani pa bi morali večkrat preveriti znanje voznikov, ki so večkratni kršitelji. Prometna vzgoja pa se nedvomno začenja v šoli, ki pogumno stopa na pot izobraževanja najmlajših, vendar bi morali predmetu vzgoje dati še več poudarka. Pri Vzgojno izobraževalnem zavodu Jesenice so že zaposlili mentorja, ki skrbi, da bi prometna vzgoja zaživela po osnovnih in srednjih šolah. Za osveščanje in za večjo prometno varnost pa niso odgovorni le sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in komisije, temveč vsi, ki lahko po svoje prispevajo k vzgoji in izobraževanju v vseh sredinah. Zato bodo sveti za preventivo in vzgojo v prometu skupaj z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito organizirali javne razprave o varnosti prometa v vseh jeseniških krajevnih skupnostih. D. Sedej Dežurne trgovine V soboto, 9. decembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure. Živila — prodajalna SP pri Mostu, Vodopivčeva 16. — prodajalna SP Oskrba, Cesta Kokrškega odreda 9. — prodajalna Kmona — market. Delavska 20. S t razišče JESENICE: Delikatesa - Kašla 4 na Plavžu ŠKOFJA LOKA: Market, Novi svet TRŽIČ: Mercator, poslovalnica Trg svobode 16. Poslovalnica ABC Bistrica Vozniki previdni, pešci nadrsali Čeprav so bili med zadnjimi prazničnimi dnevi na cestah vsaj prve dni prav nemogoči pogoji, na gorenjskih cestah, pa tudi drugod, ni bilo večjih nesreč. Tudi poledica, ki je* fa teden, se bolj kot ceste, pokrila hodnike za pešce, ni botrovala nesrečam v taki meri, da bi bili lahko zaskrbljeni. Prav gotovo so bili pretekli prazniki najbolj težki za cestne delavce, še posebej, ker niso mogli tako očistiti ceste in tudi v tako kratkem času, kot bi vozniki in drugi uporabniki želeli. Vendar pa cestarjem vsaj ne moremo naprtiti krivde za kakšno nesrečo, saj so vozniki marsikje, ob povsem nemogočih pogojih lepo vozili pogojem na cesti primerno; to je sila počasi in previdno. Tako je tudi prav: če je cesta zasnežena in poledenela, se je pač treba poleg zimske obutve za vozilo oborožiti še s previdnostjo ter zmerno hitrostjo. Najbolj nesrečni pa so bili zadnje dni prav gotovo pešci, ki so se le s težavo prebijali po povsem zaledenelih in neočiščenih hodnikih za pešce. Drsal niče po pločnikih so bile resda v veliko veselje otrokom, odrasli pa so le s težavo lovili ravnotežje, ni pa manjkalo tudi prav grdih padcev. Sem pa tja je bil sicer kak meter pločnika posut s peskom, v glavnem pa je bil teren primeren le za prečenje z derezami. Peska ali od juge pa od nikjer. OSMRTNICA Umrl nam je naš dragi mož, brat, nečak, stric in bratranec MARJAN LOMBAR gledališki igralec in direktor Prešernovega gledališča v pokoju Po upepelitvi se bomo od njegovih posmrtnih ostankov poslovili v petek, 8. 12. 1978, od 10. do 12. ure v avli Prešernovega gledališča Na zadnji poti ga bomo spremili ob 15. uri iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče Žalujoči: žena Ančka roj. Grgurevič, sestra Blaga z družino in ostalo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Brežice, Zgornja Bela ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCETA ARHA iz Vincarjev se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vasča-nom in znancem za darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Veletrgovini — Loka, Servisu — LTH, zavarovalnici Triglav — Kranj, Slikople-skarstvu — Škofja Loka, Iskri — Reteče in duhovščini za lepo opravljen obred Žalujoči vsi njegovi! Škofja Loka, 28. 11. 1978 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta FRANCA KRŽIŠNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter nam ob težkih dneh stali ob strani. Zahvaljujemo se delovnemu kolektivu TOZD LIO Gradiš Škofja Loka, kolektivu Vektor poslovalnica Kranj, gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred ter suškim pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsem in vsakemu še enkrat naša iskrena hvala! Žalujoči: žena, sinovi Franc z družino, Niko z družino, Rudi in Janez Pungert, 30. novembra 1978 ,i..i Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil v 58. letu starosti moj ljubi mož, dobri oče, stari oče, brat, stric in svak LOJZE PODGORŠEK Od njega se bomo poslovili v petek, 8. decembra 1978, ob 15.30 na Žalah v Kamniku Do pogreba leži v mrliški vežici v Kamniku Žalujoči: žena Milena, sinova Alojz in Milan z družinama, brat Maks, sestre Mici in Pepca z družinami ter drugo sorodstvo Kamnik, Kranj, Bitnje, Celovec, Komenda, Mengeš, 6. decembra 1978 . DRUŽINSKI POMENKI PORABA: 1 žemlja, 1 jajce, 2 žlici ocvirkov, strok česna, peteršili, ščep popra, sol, arobtine, maščoba. Ocvirkov narastek z zeljem IZDELAVA: V mrzlem mleku namočeno žemljo rahlo ožmite in dobro zmešajte z rumenjakom, sesekljanimi ocvirki, poprom, soljo, strtim česnom in sesekljanim peteršiljem. Narahlo primešajte še sneg beljaka in s to zmesjo enakomerno napolnite namaščen in z drobtina-mi posut model do treh četrtin. Model postavite v posodo z vročo vodo in narastek pecite v pečici 15 do 20 minut. Pečenega zrežite na 4 kose in s kuhanim zemljem postavite na mizo. Obveščamo vse voznike osebnih vozil, da prične 1 1 decembra 1978 redno obratovati avtomatska linijska pralnicai na našem servisu v Kranju — na Laborah, Ljubljanska cesta 22 Delovni čas: — delavnik od 6. do 20. ure, — sobota od 7. do 18. ure, — nedelja od 7. do 11. ure, Novo za voznike osebnih avtomobilov. V soboto, 9. decembra 1978 od 11. do 14. ure, reklamno pranje osebnih avtomobilov Priporočamo se za koriščenje naših storitev ALPETOUR DO Creina Kranj TOZD servis osebnih avtomobilov in kmetijske mehanizacije Kranj Ljubljanska c. 22, telefon 21-296 Našim delovnim ženam, ki tudi v zrelejših letih ne vztrajajo vedno le pri eni in isti, že kar tipični pričeski, svetujemo malo spremembe. Ni potrebno, da je frizura oblikovana najbolj modno, pomembnejša je zavest, da vsaka žena poskrbi za prikupnejši izgled z novo, sveže delujočo pričesko. Hotel Kranj prireja veselo slovo od starega leta dne 31. decembra 1978 od20. ure dalje v restavracijskih prostorih hotela. Informacije in rezervacije v recepciji hotela ali po telefonu 23-650 Vljudno vas vabi kolektiv hotela Creina Njegovo oblačilo za vsak dan je topel površnik, sešit iz čiste run-ske volne in mešanice volnenih vlaken, moherja in sintetike. Pred mrazom ga bo ščitil velik ovratnik, roki pa bo potisnil v udobne, pokončno vrezane žepe, skrite za okrasnimi našitki. K dvorednemu površniku na gumbe v rjavi barvi lahko kombinira hlače v enaki ali kontrastni barvi. Živahen pleten šal iz volne poudarja njegov športni izgled. MARTA ODGOVARJA MOJCA - KRANJ Rada bi imela obleko, ki bi jo lahko nosila vsak dan in jo oblekla tudi za boljše priložnosti. Torej obleka naj bo primerna za študentko, ki nima veliko denarja. Stara sem 22 let, visoka 169 cm, težka pa sem 60 kg. ODGOVOR Upam, da sem vae pravilno razumela. Narisala sem vam obleko, za katero lahko kupite navadno bombažno, potiskano blago. Tudi narejena je preprosto, tako, da če imate kaj smisla in veselja do šivanja, obleko sešijete lahko tudi sama. Ima reglana rokava, večji izrez, ki ga poljubno regulirate s trakom. Rokava so dolga in stisnjena z elastiko. Obleka je ravno krojena in midi dolžine. Spodaj lahko oblečete črn puli. tudi elastičen pas naj bo črn in seveda škornji Rojstni dan Spet prišel je rojstni dan; mama torbo mi pripravi, oče me lepo pozdravi, brat smeji se na ves glas in c zadregi spet sem ja^. Marko Pikš, 6. b. r. osn. šole Janko in Stanko Mlakar, Šenčur Proslava ob 29. novembru u &OSITA JEL0VĆAN 1-B OREHEK Postal sem pionir 24. novembra smo imeli proslavo za sprejem v pionirsko organizacijo. Proslava mi je bila zelo všeč. Všeč so mi bile pesmice sošolcev. 2al mi je bilo, da tudi sam nisem nastopal. Dobili smo pionirsko kapo, značko, rdečo ruto in knjižico. Po proslavi smo Sli v razred na pogostitev. Vesel sem, da nisem več ciciban, ampak pionir. Ta dan mi bo ostal v lepem spominu. Dejan Aljančič, 1. a r. osn. šole Simon Jenko v Kranju Povsod plapolajo zastave. Na njih leži z rumeno črto obrobljena rdeča petokraka zvezda. Spominja nas na rojstni dan nase nove Jugoslavije, ki je bila rojena v krvi in mukah vseh jugoslovanskih narodov. Vrstile so se proslave, prireditve in druga kulturna srečanja, najbolj pomembno pa je: naši mali cicibani so postali pionirji. V naši celodnevni osnovni šoli smo jih sprejeli kar 33. Vsi so se postavljali z rdečo rutico okrog vratu in modro titovko na lgavi, sredi katere je blestela pionirska značka. Kulturni program je bil pester, saj je bilo toliko različnih točk. Gojenci glasbene šole so nam pokazali, kaj znajo, za kar smo jih nagradili z bučnim ploskanjem. Še tisti, ki so prvič stali pred mikrofonom, se niso bali, saj jim je strah kar skopnel, ko so videli prvošolčke, kako pogumno S ŠOLSKIH KLOPI DOMOVINA Nas a domovina je Jugoslavija. 2e ime domovina nam zveni domače. Domovine ne bi dali, kakor mati ne da svojega otroka. Domovina je kot dom. Dolgo nismo imeli svobode. Bili smo ptički brez gnezda, ki so jih preganjali zdaj Turki, zdaj grasčaki po ječah. Naia domovina je preživela tudi dve svetovni vojni. V vojni je bilo mnogo žrtev. Vsi skupaj pa sploh nismo bili nič krivi. Tedanji kralj pa nas je pustil na cedilu in zbežal. A pogumni možje in fantje so odšli v gozdove in se borili tam do zmage. Praznik dan republike slavimo 29. novembra. To je rojstni dan nove Jugoslavije, ki se je rodila 29. novembra 1943 v mestecu Jajcu. Praznik republike je tudi praznik naših šolarjev. Vsi cicibani prvih razredov so sprejeti v pionirje. Dobijo rdečo rutko in modro titovko z značko ter pionirsko izkaznico. Pred pionirsko zastavo svečano ponovijo pionirsko zaobljubo. Tudi starejši pionirji jo ponovimo z njimi. Razmislimo, če jo izpolnjujemo. Irena Hafnar, 4. a r. osn. šole Lucijan Seljak v Kranju recitirajo sicer ne preveč dolge pesmi. Za konec proslave smo se učenci literarno-novinarskega krožka predstavili s petimi Menartovimi pesmimi, za katere so nas naprosili, da jih na večerni proslavi ponovimo. Rečeno — storjeno! Zvečer so bile najboljše točke še enkrat na vrsti. V dvorani so stali stoli, ki so že pričakovali prve goste. Zal jih ni prišlo velik,-, a prišli so vsaj tisti (upam), ki jim misel in beseda mladosti nekaj pomenita. To pa je tudi veliko. Ob odru so bila privezane na lesene panoje štiri zastave, na vinsko rdečem žametu pa sta visela grb in podoba tovariša Tita. Grb šestih plamenic, obdan z zlatim klasjem, združuje narode pod vodstvom maršala Tita. Nedaleč od zadnje zastave je stal klavir. Nanj so posebno ponosni naši pianisti. Preden se je začela proslava, je za-donela himna kot pozdrav vsem, ki so se zbrali na praznovanju 35. rojstnega dne naše domovine. Spet so se vrstile točke. Z najdaljšo so se samozavestno predstavili kranjskogorski mladinci. Manjkali so nam le pionir-čki, ki so dopoldne slovesno obljubili, da bodo hodili po poti. ki jo je začrtal naš tovariš Tito. Pika Fornezzi, osnovna šola Kranjska gora Kaj je domovina O tem razmišljajo učenci celodnevne osnovne šole v Žirovnici Domovina je naš dom. Naši ljudje so se borili, da bi bili svobodni. Ponosni smo lahko na našo domovino. Petra Langus Domovina mi pomeni zavetje. Irena Vene Domovina mi pomeni vse. Za današnjo domovino so se borili borci. Naše življenje v njej je brezskrbno. Jasna Ambrožič Domovina je kraj, kjer sem se rodila in odraščala. Svoje domovine ne bom nikoli zapustila. Nataša Gorjanc Domovina je lepa. Naši rojaki v tujini vedno hrepenijo po domovini. Samo Mekina Domovina je naš dom. Domovina je naša Jugoslavija, naša svoboda. ,. Vid Prežel) Domovina je naša druga mati. Ljubim svojo domovine. Monika Slamnik Domovina so vsa naša mesta. vasi. gore, gozdovi ... Polona Bešter Razbiti kip Eden od obiskovalcev muzeja je po »^g^^^t^L« podstavku. Kip seje razbil na pe tkosov.^^"Z**™"*^ poskusite sestaviti. Dobili boste lik slavnega Francoza. RB8ITEV ouoifodDsj i>l) n>)"f>n0 .Vrtiljak« 17 05 Spoznavajmo svet in domovino IN.JO Iz dela Glasbene mladine Slovenije 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19..15 l.ahko noč. otroci' 19 45 Minute z ansamblom Oeorge Shearing 20.00 Koncert iz naših krajev 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za nafte izseljence 23.05 Popularnih 20 (H)05 Nočni program — glasba Drugi program -, 8.00 Sobota na valu 202 . 13.(M) Iz partitur velikJh.^v zabavnih orkestrov 13.33 Danes vamftbira 14.00 Odrasli tako, kako . pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz nafti h sporedov It 33 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 1(>.00 Nas podlistek M. Peakič: Za nafte pse Iti. 15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugosl. narodov 18.00 Vročih sto kilovatov (Kadio Koper! 18.40 Z ansamblom Herbie Mann 18.50 Svet in mi NEDELJA Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.07 Kadnska igra za ot roke Miodrag Djurdjevič: Stara čakalnica in vsi drugi (Prva izvedba! 8.52 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite. tovariši. .. 10 05 »Kar znaš. to veljaš« 11.05 Pogovor s poslušalci 1115 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo m. 10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetiiske proizvajalce 13.45 Obiski pri orkestru Moward Hawks 14.05 Nedelisko popoldne 17.50 Zabavna radi|ska igra C. N. Gattev Z Bramlev-Moore: Križarjenje po Atlantiku 19.90 Obvestila in tabavns glasba i!) iH l.ahko hoč, otroci' 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skkupni program JRT - Zagrel. Glasbena tribuna mladih - Rovinj 78 23.05 Literarni nokturno O Hacz: Balada 23 15 Plesna glasba za vas 00.06 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Nedelia na valu 202 13.00 13.33 13.40 14.00 14 05 15.00 15.35 15.45 10.00 16.3.1 18.40 Cocklail melodij Iz roda v rod Zvoki i/, studia 14 Pet minut humorja Mozaik glasov in ritmov M ladina sebi in vam Instrumenti v ritmu Nafti kraji in ljudje Iz musKulov in glasbenih revij Melodij« po pošt i ritmu Latinske Amerike PONEDELJEK Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringa raja 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi S. Mihelčič: Vrana na obisku 9.40 Vedre mel<»dije 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nafte goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj... 12.10 Veliki revijski orkestri 12 30 Kmetijski nasveti — ing. Ciril Remic: Kamioni za prevoz lesa 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Primorska poje 78 14.30 Nafti poslušalci čestitajo in pozd ravlja jo 14.55 Pet minut za EP 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč otroci! 19.45 Minute z blejskim kvintetom 20.00 Kulturni globus 20.10 Operne aktualnosti 18. oddaja 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno H. Giacomelli: Gledanja 23.15 Za ljubitelje ja/.za Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti 14.20 Z vami in za vas 16.(H) Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu Charlv Antolini — Hensche VVeiss 16.40 Od ena do pet I 7.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail (Radio Koper) I8.40 Lahka glasba « slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo 12. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Kozjansko 9 30 Iz glasbenih Sol 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nafte goste iz tujine I 1 03 Promenadm koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: ing. Milena Lekftan: Novosti v izboru hruftkovih sort 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 1.3.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pnporočni" :im . . 14.05 v korak / m' ni 15.30 Glasbeni int> mezgo 15.45 Svet telnp• ing. Slavki Vrauft: Razvoj televi/.ije Iti 00 »Vrtiljak« i 7.(K) Studio ob 17.00 18 05 Obiski naših solistov 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute / Ljubljanskim jaz/, ansamblom 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Pričevanja o slovenski radijski igri 22 20 Skupni program .J ({T - Studio Novi Sad Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno K ('andenal: Pesmi 23.15 Popevke bs vrstijo 00.06 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13 33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za viftjo stopnjo Harfa II 14 30 Iz naftih sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Silvo Stingl 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na naftem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo 13. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori — Nisem se navadil učiti 9.25 Zapojmo pesem OPZ OS Polhov Gradec 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nafte goste iz tujine I 1.03 Pofalijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 1230 Kmetijski nasveti - Nada Rihtaršič: Proizvodnja in poraba hrane v Sloveniji 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 14.30 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma S. Grum: Iz pisem 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Kaj radi posiliš;. i kazu, 38. zelo močno čustvo, neobrzdano n* gnenje, 41. učenje, 43. naslov. Častni nas** ah ime, titula. 45. šivanka, pletilka, 47 ek>w* z velikimi očmi, okač, 49. ime našega urraki Cigoja, 51. kratica za grško OF: Ethnikon \tw levtherotikon Motopon, 53. če, 56 latinan kratica za lege artis, po pravilih umetnostTsJ oznaka za kemično prvino natrij. Rešitev nagradne križanke z dne 24. novembra: 1. Grohar, 7. Ksaver. 13. trabant. U c nik, 16. Adi, 17. naivnež, 19. sto. 20. Buna, 22. snovi, 23. Zois. 24. uhelj. 26. agon. 27 urna ^ rman, 30. Ejeda. 32. ar, 33. SZ. 35. ideal. 37. Rora, 39. Tver, 41. Mona. 43. nakar. 46. R0~ 47. Erika, 49. nona, 50. ino. 51. psikalo. 53. NEP, 54. Canaris. 56. baletka. 58. rasist. =19 AndM Prejeli smo 134 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) prejme Jelka Suchy. T>: 5/1, Kranj, 2. nagrado (60 din) prejme Jože Ožek, Delavska 19. 64000 Kranj, 3. nagrado (50 dn prejme Rezi Krošelj. Verje 13, 61215 Medvode. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne skandinavske križanke »29. november«, z dne 28. novembra: vv* ravno - mokasin, apoteka, kam, car. atik. rt, rota. november. P, Devinčani. resnobnež. NT* DO. akacijevina, tron. ZSS, Rebeka, kose. NT, kalota, asa, kg. IR, oton. Igo, dor. ka. Ni kapo, rosa. ('I)M, nervi. Krivan. valovanje. PD. Liana, trotoar, UI. Indij, BN, URS. Ira. boat. ki, tesni. ej. Otta. Do 6. decembra smo prejeli 595 rešitev. Izžrebani so bili: iivei Lah. c KINO 1. nagrado (200din) prejme: Oblak Brigita. Tavčarjeva 7, 64270 Jesenice 2. nagrado (100din) prejme: Križaj Tinca. Naklo 54. 64202 Naklo L nagrado ( 100 din) prejme: Rozman Angela. Cankarjeva 8, 64240 Radovljica 7 nagrad po 50 din prejmejo: Zabkar Lojze, Kropa 71,64245 Kropa Stritih Tomaž. Bistrica 87. 64290 Tržič Krošelj Rezka. Verje 13,61215 Medvode Langerholc Fanci. Pevno 11. 64220 Škofja Loka Perne Andrej, Mlakarjeva 24. 64000 Kranj Hudovernik Petra, Cankarjeva 22. 64000 K ran i Štamulak Leopold, »TIKO«. Koroška 17. 64290 Triu1 Nagrade bomo poslali po pošti. _ Kranj C k NT k R 8 decembra tram. barv komed CK SKAČE SLON CKZ PLOT ob 16 in 18 uri. amer. barv. AI.ICK NK ŽIVI VEČ TUKAJ oh 20 uri »decembra franc. barv kom C K SKAČE SI.ON C EZ PLOT oh 16.. 18. in 20. uri. prem angl barv pust M()Z Z ŽELEZNO MASKO oh 22. uri 10. decembra franc barv kom C K SKACK SLON CKZ PLOT ob 15.. 17 in 19 uri. prem tram barv VSE ZIVUKNJK JK PRED TEBOJ ob 21 uri 1 1 decembra liani barv VSE ZIVLJKNJK JK PRED TEBOJ ob 16.. 18. in 20 uri 12 decembra franc barv VSE ZIVLJKNJK JK PRED TEBOJ ob 10 . 18. in 20. uri 13. decembra prem amer barv TRI ŽENSKE ob 16. 18 m 20 uri 14). decembra amer barv TRI ZKNSK K ob 16. 18. in 20 uri KrHnj STORZlC 8 decembra (rane barv k run ROJENI ZLOČINEC ob I g, 18 m 20 uri 9 decembra hongkon barv SAOLIN ob Iti uri. amer barv krm. KITAJSKA CKTRT ob im in 20 15 10. decembra amer barv ris POPA.IKVK NORČIJE ob 10. uri. amer pusl TARZAN IN AMA ZONKK oh 14, uri. hongkon. barv karate SAOL1N ob 16 uri. ilal harv erot MAIJ OREH ob 18 uri prem hongkon barv karate MRU CK L K K, POGREŠAMO TE ob 20 uri I i decembra hongkon hai v ka rtu BRUCE LEE. POGREŠAMO TE ob 16 . 18 in 20. uri 12 decembra hongkon burv. karale BRUCE LEE, POGREŠAMO TE ob 16 . 18 in 20 uri 13 decembra amer barv kom NE ODNKHAJ IN SE ENKRAT POSKUSI ob 16. 18 u.20 uri 14 decembra amer barv kun, K K K K HI K IN MKAN ob 16 . 18 m 20 uri Trži* 9 decembra jap barv. ris MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 16. uri. amer. barv. kom Tlftl-NA SMEJEMD SE ob 18 m 20 uri. hongkon barv karate BRUCE LEE, POGREŠAMO TE ob 22 url 10. decembra amer. barv kom TIŠINA... SMEJEMO SE ob 15 uri. franc barv krim V LABI FUNTU M()Cl ob 17 m |9 uri. prsni angl barv. pust. M()Z Z ŽELEZNO MASKO ob 21 uri 11. decembra franc. harv krim. V LABIRINTU MoCl oh 17 uri. prem amer harv TRI ženski'! ob l!l uri 12 decembra amer. barv kom NE ODNEHAJ IN SE ENKRAT POSKUSI ob 17 m 19. uri 13 decembra franc. barv ZIV LJENJE SE ZAČNE DVAKRAT ob i 7 in 19 uri 11 decembra hongkon barv karal. BRUCE IKK POGREŠAMO TK ob 17 in 1!» uri Kamnik DOM 9. decembra amer pust TAR ZAN IN AMAZONK K ob K, uri ital barv krmi OROŽJE SMRTI oh 18 in 20 uri 10 decembra ital barv krmi OROŽJE SMRTI ob 15 m 1'» url amer ta|ski barv V ZLATEM TRIKOTNIKU mamil ..i. 17 uri. prem amer baiv tri ŽENSKE ob 21 uri 1 I. decembra liane harv ZIV- LIENJE se ZAČNE DVAKRAT ob 18 in 2(1 uri 12 .decembra Iranc barv kri... ROJENI ZLOČINEC ob |8 uri. prem angl harv pital M OZ Z ZE I.KZNO MASKO oh 241 uri 11 deieiiibra hongkon barv karate BRUCE IKK POGREŠAMO I'K oh 18 m 20 uri 14 decembra franc barv krim. V LABIRINTU MoCl ob 18 in 20 uri Duplica 9 decembra franc barv krim V LABIRINTU MoCl ob20 url 10 decembra |ap barv nsain MACKK NA DIVJEM ZAHODI ob 15 uri. amer patiani barv /god barv zabav. KLUŽO V barv k. 1 KRAIJEVIC IN HERAC ob 17 ur, fr«,.; barv ZIVLJKNJK SE ZAČNE DVAKRAT ob 1» uri It decembra ital barv. krim. OROŽJE SMRTI ob20.un 1 1 decembra franc barv. vsk ŽIVLJENJE J k PRED TEBOJ ob 20 uri Radovljica decembra franc barv "bav PIVJAK IZ PARIZA ob ia mi honajkon bar% km.. \KLIKI SKr oh 20. uri . , , , 10 decembra hongkon barv ka-1 ikl SEP oh 18 »n, franc KVSKlWJAK IZ »'ARIZA oh 20. uri , 1 decembri smer pUB( INSPEKTOR AKCIJI ob 20 uri 1» decembra hongkon rate\'KLIKISKKob20i.ri H decembra franc barv /abav DIVJAK IZ PARIZA ob 20 ur. 4 decembra «"gi "".V/n v pj INSPEKTOR KLUZO v AKCIJI ob 20. uri Bled 8 decembra ital. barv pust VELIKA 0NECA nb20 ur. 4 decembra Ital barv pust Vh-I IK A oneca ob 18 uri. angl K? Si; ki ,Nr,,KKTOK klu/.o v AKCIJI <»20 "r. 10 decembra amer bai v ZANKA ZA NEVIDNEGA ob 18 uri. Hal barv. pust VELIKA GNEČA ol. 20 un M decembra Iran. barv zabav DIVJAK IZ PARIZA ob 20 ur. I' decembra »ran. barv /abav DIVJAK IZ PARIZA ob 20 uri ,;, decembra bonbon barv. ka- rate VELIKI SEP 06 20. uri R ,decembra hongkon barv. ka- rate VELIKI SEP ob 20 "r. Jaarr'-* RADIO 8 .....e......a fram;. rmrv ŽENSKA NA OKNU oh I. « '■' u de.ei.ii.ra ital barv pust KA- skadkkji ob 17 .11 1». MJ ,0 decembra ilal bafv. pust KASKADBRJ1 oh 17 in 1». uri 11 decembra Iran. barv -ban,, si, 11.IANSKA ZVEZA ob ' I« krim 19. uri 12. decembra franc. bar\ drsa** SICILIANSKA ZVEZA ob -19. uri 13. decembra ital barv ksas. NE. ANGELI PA NISMO in 19. uri Jesenice PLAVŽ 8. decembra amer barv KRA IJEVSKI FLASH ob 18 in 20 ari 9. decembra franc. barv -LIANSKA ZVEZA ob is in _Y m 10. decembra franc. barv SV LIANSKA ZVEZA ob 18 in 20 ur 1 L decembra ital. bar*. KASKA DKRJI ob 18 in 20. uri 12. decembra ital. barv KASKA DER.I1 ob 18. in 20. uri 14. decembra franc barv ŽENSKA NA OKNU <>b 18 in 20. uri Dovje — Mojstrana 9. decembra amer barv POTOVANJE PROKLETIH ob !-* uri 10. decembra ital barv KA<\ 1 DERJIob 19 uri Kranjska gora 9. decemb-a ital. barv DKRJI <>b 20 uri Škofja Loka SORA 8 decembra ital. x*od NlrA - JKTNICA ob uri 9 decembra amer ».»en |MS MI JKC.ATOR ob 18 in S k) decembra amer. aken V-MI JEC.ATOR ob 18 in 20 un 12 decembra ital drama SMRT V RIMU ob 20. uri 13 decembra ital drama SMRT V RIMU ob 18. in 20. un 14. decembra nem. krim. PO SLEDI IZGUBLJENE K N S -20 uri 2elezniki OBZORJE 8 decembra amer aken !VV MI JEGATOR ob 20. uri 9 decembra franc. krim HKR M AGE DON Oh 20 un 10 decembra ital. zgoci H DOVNICA - UJETNICA st 111 20 un 13. decembra amer. kom JA.7 > ŽENSKE ob 20 un KASKA REDOV ia in 2A Central Kranj — TOZD gostinstvo Za silvestrovanje v res ta vrači ji E vropa smo vam pripravili bogat izbor pijač s silvestrskim jedilnikom, s reč olovom, novoletnim darilom in glasbo dueta San i ja in Andreja Kmetica. Novoletna prireditev z večerjo se prične na Silvestrovo ob 19.30 Zabava s plesom bo trajala do zjutraj Cena silvestrskega menija je 350din 5 Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu: { 064-21-123 i Vabi vas t restavracija Evropa iz Kranja. Av^O MOTO DRUŠTVA CERKLJE, KRANJ IN SrSenje ŠOFERJEV IN AVTOMEHANI-KOv — PODRUŽNICA KRANJ VABIJO NA CENTRALNO PREDAVANJE Ta vse udeležence v prometu, k. bo v nedelo dne W decembra 1978, ob 9 ur. v vel.k. dvoran. KINA »CENTER« v KRANJU Tema predavanje: Zanimivosti in novosti s področja varnosti cestnega prometa. Predaval bo prometni strokovnjak Marjan Me-tljak iz Ljubljane. VSE ZA VARNOST PROMETA! Hranilno kreditna služba nri Kmetijski zadrugi Škofja Loka . i Ant> 21 ianuarja 1979 ob 14. uri CTr^nemdomu naWoVICI iavno nagradno žrebanje s kulturnim programom 2r* ■ Ko za vse varčevalce pri HKS KZ Škofja Loka, ki bodo žrebanje bo za vse BVOnh hran,]nlh knjižicah naimam imeli na dan 31. l*- Znakih nadaljnjih 3000 din bo dobil varčevalec dodatni frebni žeton. Nagrade Pralni stroj u. -i -„n motorna nahrbtna škropilnica malna kombi garnitura 300 kg mineralnih gnojil gospodinjski mikser ter nad 50 drugih nagrad Odbor za delovna razmerja AVTO MOTO DRUŠTVA KRANJ razpisuje prosta AVTOKLEPARSKA DELA IN NALOGE Pogoji: - kvalificirani avtoklepar, - odslužen vojšaki rok Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. d u nT..iema tajništvo Avto moto društva, Koro- fed^S?"^iključno 22-decembra 19m Osnovna šola Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela oziroma naloge: 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA (delo v rednih oddelkih) UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (delo v oddelku PB) Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj ali v začetku 2. polletja. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje Zakona o osnovni šoli. Prijave z dokazili o usposobljenosti zbira tajništvo šole. Na podlagi 58. in 59. člena statuta Krajevne skupnosti Tržič - mesto Svet krajevne skupnosti Tržič — mesto razpisuje prosto delovno mesto in naloge tajnika KS za polni ali nepolni delovni čas Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: da ima srednjo strokovno izobrazbo, zaželeno u pravno-pravne ali ekonomske smeri, da ima organizacijske sposobnosti ter da je družbenopolitično vsestransko aktiven. Pismene prijave je treba poslati na tajništvo krajevne skupnosti Tržič -mesto do 20. decembra 1978. Metalka Ljubljana TOZD Triglav Tržič razpisuje proste delovne naloge in opravila čuvanje objektov in vodenje evidence o izhodih in prihodih Pogoj: nepopolna osemletka Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusni rok je en mesec. OD po Pravilniku o delitvi sredstev za OD. Ponudbe sprejemamo 15 dni po oglasu na naslov: Metalka Ljubljana, TOZD Triglav Tržič, Bistrica 132. Časopisno podjetje Glas Kranj Upravni odbor objavlja prosta dela in naloge REFERENTA v komerciali (za nedoločen čas) Od kandidata pričakujemo: da dobro obvlada strojepisje in administrativno poslovanje ter osnove obračuna, da ima srednjo šolsko izobrazbo smeri: ekonomska, komercialna ali dvoletna administrativna šola. Poleg splošnih ugodnosti, ki jih nudimo, je tudi gibljiv delovni čas. Pismene prijave z dokazili pošljite do 18. decembra 1978 na naslov: Upravni odbor, ČP Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj. Nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Dodatne informacije dajemo osebno ali po telefonu št. 23-341, vsak dan do 15. ure, razen sobote in nedelje. Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 30 dneh po izbiri kandidata. Gostinska in trgovska delovna organizacija Central Kranj z n. sol. o. objavlja na podlagi sklepa IO DS TOZD Gostinstvo in v skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih proste delovne naloge in opravila 1. TOČAJA - NATAKARJA za PE Kranj OE Restavracija Park 2. KUHARICE za restavracijo Kolodvor Pogoji: pod 1.: — gostinska šola, — poskusna doba 2 meseca, pod 2.: — gostinska šola, — poskusna doba 2 meseca. Pismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 7 dneh po objavi na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11 — kadrovski oddelek. kolena Kokra veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj n. sol. o. objavlja za potrebe TOZD Globus n. sub. o. prosta dela in naloge administratorke Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: imeti srednjo administrativno šolo, imeti nižjo administrativno šolo in dve leti delovnih izkušenj, opraviti preskus na praktičnem delu pred izbiro. Nastop dela je možen takoj. Prijave sprejema tajništvo podjetja 64001 Kranj, Poštna 1, 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh od dneva izbire. 0 4 0 O LAS j£SSl Delavski svet Hfftlfl INŠTALACIJE, ŠKOFJA LOKA p. o. JIH III! razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili Br lili *n odgovornostmi VODENJE SPLOŠNEGA ODDELKA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo pravne, upravne ali družboslovne smeri ter najmanj 1 leto delovnih izkušenj, - da ima višjo izobrazbo istih smeri ter najmani 3 leta delovnih izkušenj. Mandat za razpisana delovna opravila je 4 leta. Rok za prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev se podaljša za 15 dni od objave popravka. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh, od preteka popravka razpisa. TEMELJNA TELESNOKULTURNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA objavlja prosto delo oziroma naloge tajnika telesnokulturne skupnosti Škofja Loka Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, se zahtevajo še naslednji pogoji: 1. visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri, 2. 5 let delovnih izkušenj na telesnokulturnem področju, 3. ustrezne družbenopolitične in moralnoetične vrednote. Pismene prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: Temeljna tele-snokulturna skupnost Skorja Loka. Rok prijav je 8 dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po poteku roka prijav. A0B ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega nadvse dobrega in skrbnega moža, atka, sina, brata in strica FRANCETA KOŠNJEKA ml. — Bavantovega Franceta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so nam nesebično stali ob strani, nam izrekli sožalje in nam lajšali najtežje trenutke. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu osebju bolnice Golnik, dr. Potočniku, ki je tako nesebično priskočil na pomoč, učencem 1. b. razreda osnovne dole Šenčur ter gospodu župniku za opravljeni obred in delavkam Tekstilindusa — predilnica I, za venec. Hvala vsem in vsakomur, ki ste Franceta imeli radi, mu darovali cvetje in ga tako Številno spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Albina, hčerkici Irenca in Mija, ata, brat Peter z ženo, sestra Urška z družino in sestra Micka Srednja vas, 26. novembra 1978 ZAHVALA Po neizprosni in mučni bolezni nas je v šestinstiridesetem letu starosti nepričakovano za vedno zapustila naša draga hčerka, sestra, teta in svakinja IVANKA GARTNER iz Torke Lepa hvala vsem, ki so bili v času bolezni z njo dobri; vsem, ki so ji darovali cvetje, se od nje poslovili in nam izrekli sožalje. Neizmerno se zahvaljujemo družini Frelih za nudeno pomoč in opravljene dobrote za popoln in bolj svečan pogreb. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Iskre — Železniki za skrb, darovani venec in iskreno izrečene besede od odprtem grobu. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku iz Sorice za lepo opravljeni pogrebni obred in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, bratje in sestre, svakinje, nečaki ter ostalo sorodstvo Torka, Ravne, Sp. Danje, Sorica, Železniki, Jesenice, Kranj, Ljubljana, Bangui - Afrika, 3. decembra 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, hčerke, sestre in tete VIDE KRVINA roj. Kosmač se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh bolezni in smrti pomagali. Posebna zahvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem podjetjem ter ustanovam, ki so nam izrekli sožalje v trenutkih žalosti, ji darovali cvetje, se od nje poslovili in jo spremili na zadnji poti. Nadalje smo dolžni zahvalo osebju Onkološkega inštituta, pevcem s Kokrice za žalostinke, poslovilne besede ob odprtem grobu v imenu sošolcev iz Žirov in v imenu njenih sodelavcev Kokre iz Kranja ter g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem iskrena hvala Žalujoči: mož s hčerkama, ata, mama, sestri in brat z družinami ter ostalo sorodstvo Tenetiše, Žiri, Kokrica ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, sestre, tete in stare mame MARIJE PETRIČ roj. Strupi se iskreno zahvaljujemo sosedom in vaščanom, sorodnikom in znancem za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje, ob težkih trenutkih. Hvala sodelavcem tovarne Iskra TOZD »ERO«. Iskrena zahvala faranom iz Vrh-polja in okolice, škofu dr. Stanislavu Leniču za pogrebni obred, gospodu župniku in kaplanu ter ostalim duhovnikom. Žalujoči domači ter ostalo sorodstvo Vasca, Vopovlje, Vrh polje, Ljubljana, 2. decembra 1978 OGLASI MALI telefon 23-341 Cene malih oglasov: do 10 besed 40 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din Naročniki imajo 2 5 odstotkov popusta Oglas pod šifro ali »naslov v oglasnem oddelku« dražji za 1 0 din PRODAM PLETILNI STROJ, dvoredni Sin-ger — ugodno prodam. M um Martina, Šiškovo naselje 20, Informacije ob delavnikih od 7. do 13. ure na tel. 22-221,int. 29-62 9185 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 2kw, PEČ na olje Gibo. Pe-ternelj Jože, Jezerska 82 9189 Prodam SMUČI Impuls z VEZMI MARKER, 185 cm. Šubic, Milene Korbar 7, Primskovo, Kranj 9227 Zamenjam 9 mesecev brejo TE-LICO, za KRAVO za zakol in prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg. Sp. Senica 2, Medvode 9228 Prodam KRAVO dobro mlekarico. Meglic, Podljubelj 60 9229 Prodam več PRAŠIČEV za zakol. Gorenjesavska 19, Kranj 9230 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in ZIMSKI KOMPLET (bunda in hlače) - za eno leto starosti. Žagar, Moša Pijadeja 44- 9231 Prodam čistokrvne nemške OVČARJE, brez rodovnika. Zgornje Bitnje 130, pri Puškami 9232 Prodam KRAVO s teletom. Pre-doslje 84 9233 Prodam PRAŠIČE. Predoslje 85. 9234 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Jezerska c. 93 9234 Ugodno prodam črno-beli TELEVIZOR. Štirnova 10, Kranj 9235 Prodam skoraj nove snežne VERIGE, »skupina 77«, dimenzije 7.50 X 13,- 185 X 14, 0,40 X 15. Suha 4, Kranj 9236 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV za zakol in JEČMEN. Naklo 52 9237 Prodam dve POSTELJI in en KAVČ v dobrem stanju. Petač, Podreča 64 9238 Prodam SIP samonakladalno PRIKOLICO »Pirat 15«. Voglje 64 • 9239 Ker sem kupil barvnega, prodam črno-beli TELEVIZOR, Rugale, Zupančičeva ul. 2 9240 Prodam TELICO za zakol. Se-benje 36. Tržič 9241 Prodam visoko brejo TELICO, črno-bele pasme. Vidic, Koritno 26, Bled 9242 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE, in zgodnji semenski KROMPIR. vesna. Dobrava 1, Cerklje 9243 Prodam KONJA, starega 10 let, sposoben za vsa kmečka dela. Trboje 49 9244 Prodam dva debela PRAŠIČA. Luže 12, Šenčur 9245 Ugodno prodam dve PEČI na trda goriva Kupperbusch in Plamen. Bled, tel. 77-668 s9246 Prodam mesnatega PRAŠIČA, težkega 200 kg. Strah in j 68, Naklo 9247 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pu-šavec Gizela. Hudo T Tržič 9248 Prodam eno leto stare KOKOSI, po naročilu tudi za zakol Strahinj 38, Naklo "249 Prodam MOTOK ULTIVATOR Honda F s fre/.o in plugom. Slibar Franc, Golniška C, 32, Kokrica 9260 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Slibar Jože, Kovor 66, Tržič 9261 Prodam dve zimski GUMI s platišči - skoraj novi, za Zastavo 750. Potočnik, Sp. Resnica 93 9252 Prodam PRAŠIČA za zakol. Breg ob Savi 8, Kranj 9253 GOSTILNIČARJI! Večjo ali manjšo količino dobrega »cvička« -prodam I nformnci je Jezerska c. 8 ali na tel 26 466, Kranj ^ 9264 Prodam malo rabljeno SPALNICO z jogi vzmetnicama. Naslovov oglasnem oddelku Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA in še dobro ohranjeno stresno Ol E* KO »špičak« Soklič, Selo 22. Bled !>2.r>K Ugodno prodam PEČ na olje EMO Jezerska C. 87. tel. 22-205 Prodam sedem tednov stare PUJSKE. Kalan. Stara Loka 11, Škofja Loka 9258 Prodam dva težka PRAŠIČA Struževo & K ran i 9259 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 50 kg. Luže 6 92M) Prodam nov PLETILNI STROJ Brother. Česen Marica, Sp. Brnik 73. Cerklje 9261 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Mergant, Repu je UJ. Vodice % 9262 Prodam mesnatega PRAŠIČA /a zakol. Visoko 58 M63 Poceni prodam 3 kw termoaku- mulacijsko PEC in 8000 kal. PEC na olje Juno. Vidic, Lesce, Na Trati 16 9264 Prodam SPALNICO, kuhinjsko MIZO in PEČ Kuppersbusch. Naslov v oglasnem odelku. 9265 Prodam črno-beli TELEVIZOR Ogled v soboto in nedeljo. Potočnik. Brezje 58 9266 Prodam dva mesnata PRAŠIČA za zakol in dve mladi KRAVI tik pred telitvijo. Sp. Bitnje 18 9267 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo in BIKA za dorejo. Strahinj 46 9268 Prodam hrastove STOPNICE levo zavite in PRAŠIČA težkeea 150 kg. Selo 20, Bled 9->69 Prodam TEHTNICO 150 kilogramsko, rezervne dele za kombija Ford in Moriš ter večjo osebno prikolico, primemo za manjši traktor Grašič Peter Gorice 44 9270 Prodam KRAVO, devet mesecev brejo. Prešeren Peter, Homec. Bol-kova 11 ' 9271 Prodam KRAVO, ki bo čez 14 dni telila in smrekove suhe PLOHE. Valjavec Leše 31, Tržič 927^ Prodam 350 - 400 kg težkeea VOLA in KRAVO, ki bo čez en mesec telila. Štular, Paloviče 7. Tržič 9273 Prodam mlado KRAVO 8 mesecev brejo ali s teličkom in BIKCA. Sp BrniK 21, Cerklje 9274 Prodam nerabljeno gumirano pokrivalo za R-6, primerno tudi za Golfa, Katrco in Zastavo 101. Krfo-gec Stevo, Moša Pijadeja 17. tel. 25-626, Kranj 92*- Po zelo ugodni ceni prodam POHIŠTVO, starejšega tipa, za dnevne sobo. Klemenčič, Zupančičeva 20. Kranj. Ogled vsak dan popoldan- 92> Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje (2 plin 4 elektrika). Mavčiče 55, tel. 40-037 927" Prodam tri termoakumulacijske PEČI Aeg in Elind 2 kw, infra PEČ - novo PEČ na olje EMO in lep sobni KAMIN, vse po zelo ugodni ceni. Jamnik, Kranj, Struževo 34 Prodam KONJA težkega 400 W starega 10 let in PRAŠIČA težkera 190 kg. Zgoša 22, Begunje 9079 Prodam dolgo belo poročno OBLEKO št. 40 in ženske DRSALKE št. 37, malo rabljene ter moške DR SALKE št. 44 dobro ohranjene Slavi Benedičič, Proletarska 4" 64290 Tržič 92» Prodam betonsko ŽELEZO O < 500 kg. Cotelj, Čopova 1, Lesce, tel 75-140, int. 274 928] Prodam dobro ohranjen TRAK" TOR Pasquali T V 730. Ima 4W delovnih ur. Ogled v soboto in nedeljo. Benedik Ivan Pozirno 2. Selca Ugodno prodam črno-beli TELE"" VIZIJSKI sprejemnik Gorenje TV 900-Automatic in STABILIZATOR Iskra. Ogled od 17. ure dalje. Muraja Franc, Planina 36, Kranj Prodam 50-litrski KOTEL 2GANJEKUHO, 200-kg TEHTNI CO, KUHINJSKO TEHTNICO s krožniki, PREŠO in MLIN za _ft ter ročni VOZIČEK, nosilnost Siv kg. Ogled v nedeljo od 10. do 12. un? Gornjesavska 28, Kranj 9284 Prodam KRAVO frizijko. devet mesecev brejo. Praprotna polica IS Cerklje q_\v> Prod am devet mesecev brejo , K R A VO. Trstenik 14, Golnik 92» I Prodam PRAŠIČA, težke« I 220 kg. Strehinj 69, Naklo Prodam termoakumulacijsko PFČ 5 kVV AEG. Prevodnik Toma? P* Stal 98. Škofja Loka Ml Prodam PRAŠIČA za zakol. Dor* j farje 21, Zabnica 9x\; Prodam deset tednov stare PRAŠIČKE. Stanonik Jurij. Log 9. Škofje Loka 9304 • vesela • debela • brana • iskana vsako leto razprodana! Prodam KONJA za zakol, več OVAC z jagnjeti in OBRAČALNIK »Miton za nosilnico BČS. Dvorska »* 14, Begunje 9306 Prodam pet tednov starega BIKCA. Korošec Marija. Naslov v oglas-n«n oddelku 9307 Prodam PRAŠIČKE. Grad 43, kflje 9308 Prodam dva BIKA, stara dve leti Cerklje 35 9309 Prodam dva mesnata PRAŠIČA ttka 160 kg. Sp. Brnik 60, Cerklje 9310 Prodam mlado KRAVO, ki bo v iratkem telila. Poženk 39, Cerklje 9311 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA, mesnatega, za zakol. Breg 5, Komenda 9312 Prodam mlado KRAVO za zakol ^skrinjo). Cerklje 102 9313 Prodam PRAŠIČA težkega 120 kg. Mraz 6, Cerklje 9314 Prodam dva PRAŠIČA po 150 kg >*ka. Lahovče 43, Cerklje 9315 .Prodam Sest tednov stare PRAŠIČKE in KRAVO osem mesecev b*Jo. Šenturska gora 3, Cerklje 9316 Prodam KOZO po izbiri. Zg. Brnik 2. Cerklje 9317 , Prodam KRAVO sedem mesecev No, bo v tretje telila. Apno 9, Cerklje 9318 Prodam dva mesnata PRAŠIČA Po 170 kg težka. Adergas 28, Cerklje 9319 Prodam MLIN (š^rotar) za mletje ™». Spruk Maks, Komenda 52 9320 Prodam PRAŠIČA za zakol, tež-«P 180 kg. Zg. Brnik 23, Cerklje 9321 Prodam PRAŠIČA za zakol. Gli-"je 4, Cerklje 9322 Prodam KRAVO, daje 181 mleka dnevno, in 180-kilogramskega PRAMCA. Lahovče 33, Cerklje 9323 Prodam KRAVO, ki bo sredi jamarja četrtič telila. Zgoša 11, Begu-nje 9325 Prodam več PRAŠIČEV. Posavec Podnart 9326 Prodam KRAVO po izbiri. Ore-Oovlje 4, Kranj 9327 Prodam novo ekscentrično STISKALNICO, 25 ton, cena 16 M. Na-dov v oglasnem oddelku 9328 Prodam dva PRAŠIČA, mesnata, t**ka 150 kg. Jagodic Cveto, Visoko ». Šenčur 9329 Zaradi selitve prodam DNEVNO ^0B0. Ogled možen vsak dan popoi-Majcen, Tavčarjeva 39/11 9330 ?r«iam PRAŠIČA, težkega 140 ;° ^kg in kupim 16-colski VOZ. pijanska Dobrava 5 9331 "rodam dva mesnata PRAŠIČA y*aiol. Struževo 7 9332 .Prodam otroSki GLOBOKI VOZI-^K. Perčič, Cesta Kokr^kega od-*da 14 9334 Prodam polovico BIKA za skrivio. Bilban Vinko, Sp. Pirniče 42, Medvode 9335 Prodam suhe BUTARE. Teran, strica 1, Duplje . 9336 r Prodam večjo količino* ladijskega . ?0DA »Pobjon«. Markun, Bašelj 24, heddvor 9331 ^Prodam malo rabljen električni CEDILNIK, plinsko PEC »super-Kupim Kuppersbusch ŠTE- DILNIK. Zg. Brnik 10, Cerklje 9324 Prodam opremljeno OTROŠKO POSTELJICO. Bergelj, Pot na Jo-šta 11, Stražišče, Kranj 9338 Prodam dobro ohranjenega PAJKA »fahr«. Muri. Zg. Jezersko 74 9339 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 55, Šenčur 9340 Prodam podstrešne STOPNICE glin 109 X 69. Zapuže 6 9341 Prodam ZIMSKE GUME za škodo in razne ostale dele. Čerman Janez, Prebačevo 46 9342 Prodam POMIVALNO MIZO 120 X 60. Pintarjeva 8, Čirče, Kranj 9343 Prodam PRAŠIČA za zakol. JABOLKA in ZELJE v glavah. Jama 3, Kranj 9344 Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 66 9345 Prodam KRAVO tik pred telit-vijo. Lenart 6 9346 Prodam japonski FOTOAPARAT asahi pentax 1/2. Informacije na tel. 064-42-037 9347 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 14, Naklo 9348 Prodam PRAŠIČA, težkega 130 do 150 kg. Arh, Bodešče 13, Bled 9349 Prodam težkega mesnatega PRAŠIČA. Rupa 15 9350 Prodam nov dodatni ŠTEDILNIK na olje. Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu v Jami. 9351 Prodam PEČ EMO 5, dva rabljena KAVČA in stroj Singer za izdelavo vseh vrst gumbnic. Rooss, Kranj, Oprešnikova 24, tel. 26-326 9352 Prodam AGREGAT honda 300 W. Znidar Janez, Kranj, Jezerska cesta 64/a 9353 Prodam mlado težko KRAVO za zakol ali zamenjam za brejo. Zgornji Brnik 82 9354 Prodam« 350 kosov TRAJANKE rdeče barve. Dravograd, Pipanova 11, Kranj 9355 Prodam SMUČI z VEZMI, dolge 180 cm, »pancarje« št. 44 in smučarske hlače. Dolenc Tomaž, Sveti Duh 179, Škofja Loka 9356 Prodam PRAŠIČA za zakol, 180 kg težkega. Luže 30, Šenčur 9357 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Sitar, Vrečkova 11, Kranj 9358 ____ VOZILA HB Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, dobro ohranjen. Čirčiče 29, Kranj 9218 Po ugodni ceni prodam TOMOS 15 TL.,Haklin, Golnik 47 9287 Prodam ZASTAVO 101 LUX, letnik 1976. Britof 152 9288 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, Šutna 2, Žabnica, tel. 44-554 9289 Poceni prodam ŠKODO 100 L. letnik 1970, registriran do maja 1979. Kotor, Kidričeva 25 9290 Prodam »Katrco«, letnik 1975, Srevoženih 46000 km. Kolenc Andro, iri 64 9291 Prodam ŠKODO, letnik 1974. Mo-horič, Zg. Besnica 105, tel. 40-556 9292 Beadford KOMBI furgon, diesel, letnik 1977 - prodam. Hribar, Golnik 38 9293 Prodam komplet dele za zastavo 750 in PEČ na olje. Ogled popoldan. Markovič, C. na Belo 4, Kokrica- 9294 Ugodno prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, Delavska 3, Stražišče, tel. 21-544 9295 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973 december, litoželezno KOPALNO KAD ter termoakumulacijsko PEČ, 4 kw. Frantar Franc, D vorje 85, C erklje 9296 Prodam OPEL KADETT, malo karamboliran, v voznem stanju. Gjini Peter, Zg. Brnik 60, Cerklje 9298 Prodam NSU 1200, letnik 1970, in IMV kombi diesel, letnik 1971. Jarc, Okroglo 199 9299 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, registrirano do novembra 1979. Bizjak, Vrbnje 29, Radovljica 9300 Prodam enoosno traktorsko PRIKOLICO. Dolenc. Križna gora 15, Škofja Loka 9305 Ugodno prodam BMW 1602 športno opremljen. Merše Milan, Gregorčičeva 5, Čirče 9365 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1971, neregistriran, 4 široka platišča z gumami MICHELIN 165 x 13, nove pragove in blatnike ter SOLEX in WEBER vplinjač. Barle, Krašnova 5, Kranj 9366 Prodam R-4 po delih in motorno kolo AJS 500. Počkaj, Ljubljanska 15, Kranj 9367 Prodam novo ZASTAVO 101, letnik 1978. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Hrvatin Bojan, Ročevnica 53, Tržič 9368 Prodam karamboliran R-16, letnik 1973. Ogled v Šenčurju, Partizanska št. 46 9369 Prodam tovarniško novo ZASTAVO 126 P bele barve. Britof 21, 64000 Kranj 9370 Prodam FIAT 750. Gradišar Milan. Križe 26/a 9371 Prodam NSU 1200 po delih. Vari, Kamna gorica 60 9372 Ugodno prodam AUSTIN 1300, letnik 1970. Bergant Albin, Fran-kovo naselje 1, Škofja Loka 9373 Ugodno prodam avto NSU 1200. Arh Jože, Boh. Bistrica, Malejeva 4 9374 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1973, najboljšemu ponudniku. Ogled od 15. do 17. ure. Hafner Nuša, Tržič. Bistrica 169 9375 Prodam HONDO 400four, izpuh marwing. Informacije Jenko, Trata 11, Škofja Loka 9411 Prodam »žabo« ID-19 ter neizgo-tovljeno PRIKOLICO. Gorečan, Kranj, Mlakarjeva 20 9359 Prodam OPEL KADETT, letnik 1972. Hrastje 82, Kranj, tel. 24-003 9360 Prodam osebni avto »SUNBEAM« 1600 S, prevoženih 25.000 km: Ore-hovlje 4, Kranj 9361 Prodam DIANO, letnik 1976, prevoženih 28.000 km. Jesenice, telefon 82-713 9362 ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage mame IVANE OBLAK - t eno zahvaljujemo vsem, ki ste ji poslednjič izkazali spoštovanje, jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Ko zahvalo izrekamo sosedom in znancem za izkazano pomoč, č. g. župniku Po»e«>n«)^k^ 0Kred in govorniku za lepe poslovilne besede ter vsem pevcem za I«P P°* za zapete žalostinke. Vsem se enkrat iskrena hvala! * i .inova Jože in Janez z družinama, hčerka Cilka z družino Žalujoči, sinova ^ Mtalo SOrodstvo Srednja vas, Velenje, Stara Fužina ZAHVALA Ob tragično preminuli družini JENKO i len se zahvaljujemo prizadevnim sosedom, tovarišici Lovec Mari z Brezij, rf °avi lavne varnosti Kranj — Škofja Loka, gospodu župniku za lepe pogrebne Krede govornikom, darovalcem vencev in cvetja, pevcem in vsem, ki ste nam na obrea , g kakršenkoli način pomagali in nam izrekli sožalje. Zalu joči sorodniki! Gostilna »LOVEC« Gorice tel 50-009 V prostornih gostinskih prostorih in prijetni »fcamrci« vam postrežemo z dobrotami: • zrezek »Ortv« • tatarski biftek • jabolčni zavitek z orehi • slivovi cmoki • jedi po naročilu • jajca v tatarski omaki • plošča »Oman« s telečja obara • ajdovi žganci • zrezek z gobami Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe in SILVESTROVANJE J Prodam PASSAT - L, letnik 1975. Informacije po tel. 41-060 9363 Prodam OPEL KADETT coupe dobro ohranjen. Jugovic, Preddvor št. 141 Ogled popoldan. 9364 KUPIM Kupim hrastove DESKE debele 3 do 5 cm. Arh, Bodešče 13, Bled 9402 Po zelo ugodni ceni (2.693,20 din) lahko kupite kasetni avtoradio — stereo WESTON in tranzistor kasetofon VVESTON za 2.316,35 din. Primerno za novoletna darila. ELEK-TROTEHNA Kranj, Prešernova ulica 9, tel. 210-29 9404 Kupim KRAVO po tretjem ali petem teletu. Škof Marija, Žlebe 9, Medvode 9405 Kupim novo ali dobro ohranjeno REPOREZNICO. Novak Peter, Jama 32, Kranj 9406 Kupim rabljen komplet SMUČI, dolge 175 cm. Informacije po telefonu 066-24-917 po 18. uri 9407 r dežurni veterinarji OD8. DO 15. DECEMBRA 1978 Teran Janez, dipl. vet, Kranj, Vrečkova 5, telefon: 26-357 ali 21-798 in Veho-vec Srečko, dipl. vet., Kranj, Štošičeva 3, tel.: 22-405 za občino Kranj Habjan Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel.: 69-280 in Liko-sar Dudan, dipl. vet., Škofja Loka, Podlubnik 64 tel.: 60-939 za občino Škofja Loka Plestenjak Anton, dipl., vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske STANOVANJA ENOSOBNO STANOVANJE, lahko samo SOBO, za pet let iščem na območju Radovljica —Bled. Cenjene ponudbe po telefonu 77-919 9164 Kupim DVO- ali TROSOBNO STANOVANJE v bloku, v Radovljici ali okolici. Plačam v gotovini. Škofja Loka, tel. 60-333, od 13. do 17. ure. 8991 Nujno iščem ogrevano sobo ali garsonjero v Tržiču ali okolici, samo za deset mesecev. Plačam vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku 9376 Oddam SOBO študentu, Ul. 31. divizije 56, Kranj 9377 Oddam SOBO dvema dekletoma v Tavčarjevi ulici v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 9378 Iščem ogrevano SOBO na območju Bleda ali Radovljice. Čerin, telefon 77-244 9379 SOBO — garsonjero s posebnim vhodom v centru Kranja, vseljivo po dogovoru, oddamo najboljšemu ponudniku. Pod šifro »predplačilo« 9380 GARSONJERO ali STANOVANJE v okolici Kranja ali Škofje Loke, takoj vzamem v najem. Ponudbe po tel. 064-75-433 od 18. ure dalje 9381 POSESTI Na Planini ali kje v bližini vzamem v najem GARAŽO. Jambrošič, Janeza Puharja 5, Kranj 9393 V najem vzamem GARAŽO na Planini. Ponudbe na tel. 25-331, vsak dan po 18. uri 9394 Kupim ali najamem staro HIŠO, PARCELO ali NJIVO in nekaj GOZDA. Šifra »V Gost ečah ali Dragi« 9395 Prodam GARAŽO št. 21 na Jesenicah pod tržnico. Informacije na tel. 061-310-346 9396 Kupim zazidljivo PARCELO ali kakršnokoli HIŠO (sta ro, novo, nedograjeno) v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro »Po možnosti takoj« 9397 Kupim starejšo HIŠO z vrtom v Kranju. Plačam v gotovini ali pa jo renoviram, sedanjemu lastniku dam brezplačno stanovanje, pokojnino in postrežbo do smrti. Ponudbe pod šifro »Mlada družina« 9398 Kupim manjšo zazidljivo PARCELO na Gorenjskem. Sporočite na tel. 23-888 9399 ZAPOSLITVE Priučena KUHARICA išče honorarno delo dvakrat tedensko. Pod šifro »Gorenjka« 9382 Sprejmemo več oseb za strežbo na novoletnem sejmu v Kranju od 15. do 26. decembra in za silvestrovanje v prostorih Gorenjskega sejma. Informacije Gostišče KUHAR, Adergas pri Cerkljah 9383 obvestila mm KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA, Staneta Žagarja 5 (80 m od avtobusne postaje) čisti oblačila iz tekstila in usnja, strokovno in hitro (dva dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto od 8. do 18. ure, ing. B. Zoreč 9392 Vse FOTO usluge (snemanje, razvijanje filmov in izdelovanje fotografij v enem dnevu) pri foto ŽIVU-LOVIČ, Planina, Veljka Vlahoviča 7, Kranj 7669 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, obnova lesenih rolet, zamenjava avtomatov in poteznih vrvic, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Lahko pišete, pridem na dom 8018 PLESNA ŠOLA KRANJ prične z novima plesnima tečajema za mladino in starejše v sredo, 6. decembra, v Domu JLA Kranj. Ob 18. uri je tečaj disco plesov, ob 20. uri pa začetni tečaj družabnih plesov; prijave z vpisom ob pričetku tečajev. Dijaki in študentje imajo 20% popusta 9198 ■PRIREDITVE Hotel KAZINA Jezersko prireja ples vsak petek in soboto ob 20. uri. Igra skupina SI BILA 9384 Prost je šestčlanski ansambel, primeren za večja silvestrovanja. Naslov v oglasnem oddelku 9385 OO ZSMS PODNART prireja v soboto, 9. 12. 1978, ob 20. uri v Pod-nartu ples. Igra ansambel TRGOVCI 9386 TVD PARTIZAN Ljubno prireja v soboto ples ob 19. uri. Igra SELEKCIJA 9387 Nogometna sekcija KOKRICA vas vabi vsako nedeljo na ples ob 16.30. Igra SELEKCIJA 9388 Vsako nedeljo ob 18. uri ples v SORI. Igra SPEKTER 9389 DISCO PLESE prireja vsako soboto ob 19. uri gostilna ZELENICA v Žirovnici -. Selo 9390 OO ZSMS Žiri organizira plesni tečaj v kulturnem domu. Pričetek v soboto ob 18. uri 9391 IZGUBUENOI Izgubila se je ženska ZAPESTNA URA — podarjena — na Bledu 4 12, 1978. Poštenega najditelja prosim, naj uro vrne proti dobri denarni nagradi. Marija Kodrič, Špecerija Bled, Kajuhova 3, tel. 77-287 9400 V petek, 1. decembra, je ušel PA-PAGAJČEK zeleno rumene barve. Prosimo najditelja, naj javi na naslov Batistič, Stražišče, Seljakova 7 9401 i NAJDENO Našel se je PES - škotski ovčar. Dobi se pri Jamniku Janezu, Cesta na Brdo 12 9408 Dobila se je PSIČKA ISTRIJAN-KA. Dobi se pri Žagar Albinu, Cesta talcev 21, Kranj 9409 .POZNANSTVA! Samski kmečki fant bi rad spoznal dekle od 25 do 40 let z lastnim stano,-vanjem od Škofje Loke do Jesenic. Šifra »veselo silvestrovanje«* 9410 --\ Izdaja ĆP Glaa, Kranj, Ulica Moie Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-M60, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarjev. — Oproščeno prometnega dsvka po pristojnem mnenju 421-1/72. Ponovno o asfaltni bazi v Naklem Ostali na dveh bregovi KONČNO TUDI PLOČNIKI - Po nekaj dneh nevarne hoje po zale-denelih pločnikih »o se kranjski komunalci zagnali v čiščenje hodnikov za pešce, tako da je že od srede tega tedna hoja dokaj bolj varna. — Fofo: J. Zaplotnik Umrl v bolnišnici V ponedeljek, 4. decembra, je v ljubljanski nevrokirurški kliniki umrl za posledicami prometne nesreče Dragan Rajič iz Novega Beograda. Pokojni Rajič se je ponesrečil dan prej na magistralni cesti na Hrušici. ko ga je zadel avtobus. Avto v drevo Tržič — V ponedeljek. 4. decembra, ob 14.30 se je na regionalni cesti v Retnjah pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Vlado Zivkovič (roj. 1951) s Pristave je v Retnjah ustavil, da bi sopotnik lahko izstopil. Ko je speljal, je vključil levi smerni kazalec in se postavil na sredino ceste, ker je nameraval zaviti v levo. Tedaj je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila Mihael Marinšek (roj. 1947) iz Sp Dupelj in ga prehiteval po levi ter ga pri tem oplazil po prednjem levem blatniku. Zaradi tega ga je zaneslo v levo v drevo. Škode na vozilih je za ll).(HM) din. Težje sta bila ranjena voznik Marinšek in njegova žena. Kdo je videl nesrečo? Postaja prometne milice Kranj naproša očividce prometne nesreče, ki se je pripetila 6. novembra letos na magistralni cesti pri letališču v Lescah, da se oglasijo na postaji zaradi razjasnitve nesreče. Nesreča se je pripetila, ko je voznik osebnega avtomobila nizozemske registracije DB - 73 - KZ (NL), znamke peugeot 604, zapeljal s ceste in se 72 metrov prevračal po travniku. Trčil v vprego Žirovnica — V sredo. H. decembra, popoldne se je na magistralni cesti v Mostah pri Žirovnici pripetila prometna nezgoda. Voznik vprege Albin Pristov (roj. 1909) je pripeljal po lokalni cesti in nameraval prečkati magistralno cesto. Na cesto je najprej stopil njegov sin. da bi pogledal, če je cesta prosta: sin pa ni dobro ocenil hitrost prihajajočega avtomobila, dal je znak očetu, da lahko pelje čez cesto. Ko je bila DEŽURNI NOVINAR: 21-860 KRANJ - Včeraj je bilo v prosto-rih Zavoda za socialno medicino in higieno v Kranju posvetovanje predstavnikov slovenskih zavodov. Pogovarjali so se o položaju zavodov v zdravstveni službi ob sedanji reorganizaciji in pri tem poudarili, da bi bilo treba sedanjo dejavnost se okrepiti, saj je znano, da v tej dejavnosti se zaostajamo za nekaterimi razvitejšimi vejami medicine pri nas. Pri tem je seveda treba upoštevati tudi pa učinkovitost nove racionalnost organizacije. PREDDVOR - Jezero Crnjava je te nekaj dni zamrznjeno in, kot zagotavljajo v hotelu Bor, je ledena skorja zanesljivo trdna. Medtem ko se Blejsko jezero le upira mrazu, je drugje bolj varno drsati po umetnih drsališčih. GORENJSKE CESTE - Kot so povedali na strtim sluibi UJV Kranj, so bile včeraj gorenjske ceste v glavnem prevozne: magistralna cesta je bila do Jesenic suha, od tam naprej pa je na cesti se nekaj ledu in pa približno centimeter novega snega. Priporočajo zimsko opremo, prav tako za mejne prehode, ki pa so sicer prevozni. ZEMLJA DRHTI - Ob neprestanih vesteh, da zemlja drhti, Ae zadnja vest iz jugozahodnega Irana, kjer je bil potres 5,?» stopnje po Richterjevi lestvici. Na tem področju je tudi mesto Tabas. kjer ao se letos 16. septembra katastrofalno zatresla tla, saj je v potresu umrlo 14.000 ljudi. I< M vprega z zadnjim delom še na cesti, je od Jesenic proti Lescam pripeljal voznik osebnega avtomobila Peter Bohinec (roj. 1952) z Jesenic, ki je prepozno opazil neosvetljeno vprego in trčil vanjo. V nesreči sta bila lažje ranjena voznik vprege Albin Pristov in sopotnik v avtomobilu Asim Dizdarevič. Škode je za okoli 11 .(MM) din. Poledenela cesta Škofja Loka — V ponedeljek. 4. decembra, ob 14.30 se je na regionalni cesti v bližini Praprotna pripetila težja prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Anton Klančar (roj. 194H) iz Ljubljane je vozil proti Škof ji Loki. V desnem blagem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti začelo zanašati, tako da je trčil v levi blatnik tovornega avtomobila, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Vencelj Demšar (roj. 1937) iz Rudnega. V nesreči so bili ranjeni voznik Klančar in sopotniki Slavko Marčun iz Kranja. Viktor Medved iz Idrije in še en sopotnik, za katerega pa še ni podatkov. V osebnem avtomobilu potniki niso uporabili varnostnih pasov. Škode na vozilih je za 2 pločnikih, na katerih sicer ni več snega, ker ga je p<> tiralo večinoma sonce. Drsalni ce so zjutraj in zvečer, grozeča past za pešce. Prav nič ne mo rem pomagati tistim. I,i se mi pritožujejo vsevprek, zima je pač zima in jaz sam zaenkrat se nisem naša dobra priprav /jena cestna služba. Za tolažbo, da ho nejevolja manjša, vam priporočam. da tedaj, ko vam ho na cesti najhuje m ko se vam hodo ježili lasje, pomislite na tiste delavce, ki še prebivajo na naših cisokogorskih predelih, denimo Pokljuke. Slamnikov, poljanskih hribov. Njih zjutraj ne trese od mraza v še mrzlem avtomobilu ali r garaži, ampak jim gre veter do kosti, ko gazijo v dolino, tudi po uro m dve daleč, do prvega avtobusa. Nikjer ni nobenega zavetja, šele zapo zneli avtobus je varno zavetje. Prav res. včasih hi hi I o dobro nanje pomisliti, včasih hi si lahko rekli, da smo prav pomeh kuženi nezadovoljne!i. saj smo pozabili a/i sploh ne vemo. kaj se pravi doživljati zares pasje mrzla zimska jutra ZASTRUPITEV Z (JOBAMI Škofja Loka - Bralka piše. kako je v nekem našem lepem hotelu naročila lisičke z jajci, a je potem dobila hude prebavne motnje. Obiskala je zdravnika, celo v bolnici je nekaj dni osta Ia. ugotovi/i so. da se je zastru pila z gobami, Z zdravniškim poročilom se je oglasila v hotelu in jih poha rala za odškodnino. Seveda niso hoteli ničesar slišati in so se izogibali na vse možne nači ne. Dejali so. da je bila premalo bolna za takšno strahotno diagnozo. Rekli so seveda tudi. da zastrupitve z njihovimi gobami nikakor ne more doka za ti. Seveda je res. da zastrupitve ne morete dokazati in jih ne obtožiti, da so tam res postregli s pokvarjenimi gobami Sam vam verjamem, a razumeti mo rate. da i meda hotela res ne morem objaviti, ker nimata skupaj prav nobenih dokazov. Ste pa storili dobra defa. VHttj mene ste obvarovali ;astru pitve. ker gob r tistem hotelu ne hom naroči/ ne za žive in ne za mrtve. Čeprav hi si ne tako m a loštevilm kar zelo želeli, da me enkrat pošteno ZVijf ■ • Cestnega podjetja Kranj in da ao morali letos Kranjčani prav zaradi tega pri asfaltiranju ceste Žiri — Logatec drago kupovati asfaltno zmes pri Koprčanih v Senožečah ter niso uresničili plana. Sedanja baza premor« komaj 80 ton zmesi na uro, nova pa bi lahko dosegla tudi 185 ton. Dogovori o izdelavi taksne baze so že doseženi, Cestno podjetje Kranj pa zagotavlja spoštovanje obljub o čistosti in predlaga tudi idejno rešitev prometa. Skozi tedanji podvoz naj bi bil promet enosmeren, urejeno pa naj bi bik) novo križišče izven Naklega ter dodatni priključek na magistralno cesto pod bencinsko črpalko. Poudarjena je bila tudi želja podjetja dogovarjati se z Naklanci. Zbora krajanov takšna obrazložitev ni prepričala. Verjamemo, so med drugim poudarjali, da bo odpraševanje urejeno. Vendar rešitev nikjer ne zagotavlja, da ne bo več smradu, plinov in ropota, ki ga povzročata baza in težki tovornjaki. Večja zmogljivost baze bo to še povečala, saj bodo morali na primer pripeljati tovornjaki na uro v bazo 180 ton gramoza in odpeljati prav toliko asfaltne zmesi. Zbor krajanov prav tako ni soglašal s prometno ureditvijo. Vrstili so se predlogi, naj se začne graditi baza le poldrug kilometer proč na Jurčkovem polja, kjer je lokacija primernejša, prav tako pa večje možnosti za širitev, saj bodo potrebe po asfaltu vedno večje in bi moralo Cestno podjetje slej ko prej razmišljati o novi lokaciji. Nekateri govorniki so postopanje Cestnega podjetja ocenili kot izsiljevanje in se spraševali, zakaj je bila skupnost pozvana k razpravi šele potem, ko je investicija praktično že začeta. Ostro pa je izzvenel tudi očitek, da je bik Naklo v preteklosti že nekajkfat izigrano kljub trdnim obljuban in krajani njim vedno manj verjamejo. Kraj je zaskrbljen za staj obstoj, saj je bil samo zadnja leta prikrajšan za skoraj 50 hektarjev dobre obdelovalne zemlje, zanesljivo pa bodo zgubljeni I* dodatni. Težko je biti razsodnik v tem primeru. Nekatere stvari pa so povsem jasne! Povsod, kjer delamo ali bivamo, se moramo tako zavzeto in odgovorno kot v Naklem zavzemati za čisto okolje in tudi sredstev za to nam ne sme biti žal. V nakelskem primeri: bomo morali najti izhod. Z a vreč pravico krajanov soodločati pri dogajanjih v njihovi sredini bi bilo prav tako škodljivo kot zavirati upravičene želje gospodarske organizacije splošnega drui benega pomena po razvoju! J. K o£n jek Predlog izvršnega sveta KRANJ - Izvrsni svet kranjske občinske skupščine je v torek obravnaval prošnjo Cestnega podjetja Kranj za izdajo lokacijskega dovoljenja za nadomestitev asfaltne baze v Naklem. Izvršni svet se je odločil Cestnemu podjetju Kranj predlagati, naj ponovne temeljito preuči tudi motnost postavitve nadomestne ia večje asfaltne baze na Jurčkovem polju pri Bistrici s potrebnimi izračuni. Potem bo izvršni »vet o tej problematiki ponovno razpravljal. -jk V. Velika akcija zbiranja novih naročnikov GLASA NOMENJ - Prav prikupne, še posebne pa uporabne so avtobusne ute na postajališču v Nomnju, a so žal tedaj, ko zapade sneg in ko naj bi nudile varno zavetje pred vetrom, takole »zaplužene«. Potniki skačejo preko kupov snega v varno zavetje in iz njega, kajti tisti, ki so plužili, se za avtobusna postajališča očitno niso zmenili, (ds) - Foto: J. Z. PismonoSe so pridobili že 474 novih naročnikov i i. trenutno vodijo? Daleč naprej se je pre-n kateri trenutno vo j Loke no b,l Pismonofa Vlade>W ^ K vjm, le?J° , Bleda s 25, Fadil Jakič l T» ti. "o*; ' Soklic z Bleda z 10 .n Jože iz irzic« z . . Korošec iz Radovljice ter FVanc'Ahat/i'z^t^vsi z 9 novimi naročniki.