XIX. Leto	Klagenfurt (Celovec), dne 9. avgusta 1939	Št 32
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: ..KOBOŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26 — Tel. 13-02
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Huliert-Klausner-Ring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf.
Stane četrtletno: \ m —	-, celoletno: ± 01H, —
Za Jugoslavijo četrtletno : Din. 25; celoletno: Din. 100 Za Italijo: Prezzo die vendita Lire —-60.
Četrt stoletja,
Te dni je minilo četrt stoletja, kar se j,e v Evropi sprožil strahotni plaz, ki je polagoma objel skoro ves svet in odtod dobil svoje ime: svetovna vojna. Na Anino nedeljo pred 25 leti se je naselila groza v srca milijonov mater, ko so se v solzah poslavljale od svojih krepkih zdravih sinov, v srca mladih žena, ko so jih zapuščali možje in odhajali na neznano pot; in milijoni otrok s svojimi velikimi, nedolžnimi očmi in o-troško plašnimi pogledi so z nepoznanim trepetom v duši sledili odhodu svojih očetov in starejših bratov: Čemu odhajajo? Kedaj se bodo vrnili? Vsega tega otroška duša ni mogla razumeti. — Danes se vprašujemo: Ali so se kedaj vrnili? In če so s,e vrnili, kakšni so se vračali domov?
Strahotna je bila bilanca štiriletnega brezobzirnega boja na vseh koncih sveta: skoro 70 milijonov mož je izmenoma doživljalo vojne grozote na frontah, nad 12 milijonov ljudi je žrtvovalo svoje življenje, med njimi 8 milijonov v cvetu svoje mladosti, milijoni pohabljencev so ostali kot živ opomin do-raščajočim rodovom: na nas lahko o-pazujete sadove vojne.
Toda mnogo hujše kot telesne žrtve je bilo razdejanje v človeških dušah. Zrušila se je zgradba človeških predstav o pravici in pravičnosti, zmedli so se pojmi o morali in pravu, prebrnile ustanovljene oblike življenja, ki so posameznikom in narodom narekovale njihove pravice in dolžnosti do človeške družbe. Kar je človeštvo gradilo skozi dolga stoletja, se je naenkrat zamajalo prav do temeljev in izčrpani rod se je znašel pred nalogami ki jim ni bil več kos, saj so najdragocenejše sile ostale na bojnih poljanah.
Danes vemo, da svetovna vojna ni skoro nič doprinesla k ureditvi Evrope. Res je, da je bilo obenem s kulturnimi dobrinami odstranjeno tudi mnogo gnilobe, ki se je tekom desetletij nabrala v človeški družbi kot blato in nesnaga v stoječi vodi. Lahko bi rekli, da pomeni vojna za narode nekaj podobnega kakor brezobzirna, težka operacija na telesu posameznega bitja. Mnogo mogočnih narodov našteva zgodovina, ki take operacije niso prenesli in so končno na njenih posledicah izbirali. Tudi človek prečesto izhira po težki operaciji. če pa je mlad in krepak, jo včasih tudi srečno prestane, vendar pa nosi vse življenje na sebi brazgotine. Tudi z narodi je nekaj podobnega. Nemški na-' rod nikdar ni mogel popolnoma zabrisati posledice tridesetletne vojne. Dolga stoletja so potekla, brazgotina na narodnem telesu pa je ostala. — In podobno bo Evropa nosila vso svojo bodočnost brazgotine svetovne vojne.
Tudi nekdanje vojne so imele svoje posledice. Toda te vojne so bile krajevno omejene, odigravale so se na sorazmerno neznatnem prostoru, ob robovih vojne vihre pa je nemoteno klilo življenje, nekako tako, kakor ob povodnji bujno uspeva setev na robu poplave.
Svetovna vojna pa se ni omejila na neznaten prostor. To je bila borba vseh proti vsem in taka borba pušča za seboj samo razvaline in razdejanje. Tudi iz razvalin včasih vzklije novo življenje, če niso bile uničene vse ustvarjajoče sile. Zadnja vojna pa je pokazala, da se je Evropa po štirih letih prelivanja najdragocenejše krvi znašla skoro na robu vsesplošne zmede in da je komaj našla dovolj moči, da si zopet uredi življenje in ustvari pogoje za novo rast. Eno je gotovo: da milijoni žrtev v Evropi niso prinesli trajnega miru in da se nikakor ni približala tiste-
mu ravnotežju, ki bi njej sami in s tem vsemu človeštvu zagotovilo miren razvoj in pogoje za njegovo blagostanje. Zato pač ni čuda, da danes narodi skoro bolestno hrepenijo po miru. To ni strah posameznika pred smrtjo, to je naraven
Po raznih evropskih državah, pa tudi v Ameriki, so se vršili vojni manevri v velikem obsegu ali pa se bodo v kratkem še izvedli. Na prvem mestu so vaje z letalskimi silami, pa tudi pomorske edinice in suhozemna vojska se zelo resno vežbajo za vsak slučaj.
Koncem julija je italijanska mornarica v zvezi z letalstvom vežbala na Sredozemlju med Sicilijo, Libijo in Do-dekaneškim otočjem. Namen teh manevrov je bil ta, da se pokaže, v koliko Italija obvlada vodno pot po Sredozemskem morju.
Te dni pa se vršijo v severni Italiji med Padovo nižino in Alpami ogromni manevri suhozemne vojske, pri katerih sodelujejo vse vrste orožja. Zlasti mnogoštevilno pa so zastopane motorizirane čete. Kakor pišejo italijan-1 ski listi, je namen teh vaj v tem, da dokažejo veljavnost nove italijanske vojne teorije, ki trdi, da je treba sovražno fronto v hitrem sunku razbiti in takoj nato do kraja izkoristiti uspeh. Ti manevri naj bi tudi dokazali, da trdnjavski pasovi, kakor je n. pr. poznana Ma-ginotova črta ali utrjene postojanke ob francosko-dtalijanski meji, niso nepremagljivi. Manevri bodo trajali več dni. Od časa do časa jim prisostvuje tudi šef italijanske vlade Mussolini. Kot opazovalci na teh vajah so navzoča vojaška odposlanstva iz Nemčije, Japonske, Jugoslavije in Madžarske.
/ V Angliji so se te dni vršili veliki /letalski manevri, pri katerih je sodelovalo blizu 1500 letal. Kakor zatrjujejo angleška poročila, so bile te vaje namenjene predvsem organizaciji obrambe proti napadom iz zraka.
Istočasno so se vršili veliki manevri nemškega letalstva v severozapadni Nemčiji. Naloga teh vaj je bila v tem, da dokažejo možnost obrambe proti zračnemu napadu z zapada sem od morja. Letalske vaje so to nalogo rešile v polno zadovoljstvo poveljstva.
Prav tako je imelo letalstvo združenih ameriških držav obsežne manevre, pri katerih je sodelovalo nad 2000 letal. Vaje so se vršile na obalah tihega morja in so imele nalogo, preizkusiti o-brambne možnosti v slučaju napada. Pri
nagon narodov po samoohrani. Zato tudi ni čuda, da so odgovorni državniki sveta zapisali na svoje prapore edino geslo, ki zamore brez pridržka najti pot v srca narodov: mir, mir in še enkrat mir!
teh vajah so tudi prvič sodelovali ogromni ameriški bombniki, ki jih imenujejo /,zračne trdnjave". Ti bombniki imajo posadko 14 mož, dosežejo do 500 km brzine na uro in imajo akcijski radij do 5000 km.
Tudi v Franciji se baje pripravljajo manevri v dosedaj nenavadnem obsegu, v Romuniji pa se bodo sredi avgusta začele največje vojaške vaje po svetovni vojni. Kakor cenijo vojaški izvedenci, bo imela Romunija pri teh manevrih blizu milijon mož pod orožjem. Istočasno namerava tudi Turčija uprizoriti velike' vojaške vaje v Traci ji, to je v evropskem delu Turčije.
Iz vsega tega bi se dalo posneti, da napetost v Evropi in v svetu sploh še ni popustila in da hočejo posamezne države preizkusiti svoje vojaške sile, da bi bile v slučaju potrebe zadostno pripravljene za vse neprevidene dogodke.
Maršal G8ring v Junkersovih tovarnah :
„Naša enotnost je naša najmočnejša postojanka"!
Preteklo soboto j,e maršal Gòring nenadno posetil tovarne Junkersovih letal v Dessau-u in se zadržal tam več ur. V slojem govoru, ki ga je naslovil na zbrane tovarniške delavce, je med drugim 'omenil silen porast nemških zračnih sil v zadnjih letih in nato nadaljeval: „Z onstran Kanala, iz Anglije, čujemo danes enake besede in govore, ki so že pred letom hoteli ustrahovati nemški narod. Toda pri nas se je nekaii-bistvenega spremenilo: Ves nemškEnarod je prežet z odločno voljo, da se uveljavi in nikdar več ne pristane na mir, kot je bil versailleski. Je velika razlika v tem, če se človek bori za svojo čast in življenske pravice, ali pa če se brez pravega razloga umešava v interese drugih. Nemčija ne ogroža Anglije, če pa Angleži mislijo, da nam lahko povsod stopajo na pot, potem morajo nositi tudi odgovornost za motenje miru." — Maršal Gòring je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je enotna Nemčija nepremagljiva in da je ravno enotnost nemškega naroda njegova najmočnejša postojanka.
Strahotni učinek eksplozije v sredini Londona.	zander-v.
Velesile preizKušajo sizojo 'szojašKo
moč.
Italija želi prijateljskih dejanj.
Znani poluradni tolmač italijanskega ministra Virginio Gayda je napisal v svojem listu „Giornale d’Italia" zanimiv članek, iz katerega se lahko razbere da-, našnje stališče Italije do balkansko* držav. Gayda med drugim navaja, da je Turčija prva med balkanskimi državami sprejela angleško varuštvo in se pridružila angleško-francoski obkolje-valni politiki. Za to pa je prejela kot nagrado pokrajino Sandžak in nekaj težkih milijonov posojila. S tem sta Anglija in Francija, tako pravi Gayda, podprli Turčijo, da začenja voditi osvo-jevalno politiko, ki lahko postane nevarna Grčiji in Romuniji. Tudi Grčija in Romunija sta s tem, da sta sprejeli angleško varuštvo, prestopili v tabor nasprotnikov osi Rim-Berlin. Sicer je zlasti Romunija previdna v svojem ravnanju in neprestano zagotavlja, da goji prijateljske odnose do Nemčije in Italije, toda Romuni bi bili angleško varuštvo lahko odklonili, kot so to stori- / le Baltiške države, pravi Gayda. Gayda ' nato omenja prijateljske odnose Jugoslavije do držav osišča in zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da v bodoče prijateljske izjave ne bodo več zadoščale, temveč bodo morale balkanske države z dejanji dokazati, če nočejo veljati za sovražnike Nemčije in Italije.
Angleška In francoska vojaška misija na poti v Moskvo.
Francoski in angleški generali so v soboto nastopili pot v Rusije. Potujejo z ladjo, iz česar bi se dalo sklepati, da se jim preveč ne mudi. Kakor pravijo poročila, bo francosko vojaško odposlanstvo obravnavalo predvsem vprašanje o razporeditvi sovjetske armade Ì na zapadni ruski meji in o sodelovanju Rusije z Turčijo. Angleška vojaška mi- ' sija pa bo po istih vesteh razpravljala z ruskimi vojaškimi krogi o sodelovanju letalstva in mornarice za slučaj vojne. Francozi in Angleži bodo pri tej priložnosti skušali ugotoviti stvarno vojaško moč Sovjetske Rusije, predvsem pa letalstva in mornarice, ker do sedaj nimajo dovolj zanesljivih podatkov o sovjetski armadi. Proučiti nameravajo tudi vprašanje železniškega omrežja in prometnih sredstev, ki igrajo v vojni zelo važno, če ne odločilno vlogo. Z ozirom na dolgotrajna politična pogajanja, ki tečejo v Moskvi že polne 4 mesece, so nevtralni opazovalci mnenja, da tudi s prihodom vojaških odposlanstev ni pričakovati hitrih sprememb. Kakšni bodo zaključki vojaških pogajanj, o tem zaenkrat še ni mogoče sklepati nič določenega.
Gdanska vlada zavrača poljski protest.
Preteklo soboto je poljski poslanik v Gdansku izročil vladi svobodnega mesta ultimativno noto, v kateri pravi, da so nameravale gdanske oblasti zabraniti poljskim carinskim organom nadaljnje izvrševanje službe na področju Gdanska in da Poljska tega ne bo trpela. „Vòl-kischer Beobachter" sedaj poroča, da se je ta nota naslanjala samo na nekontrolirane govorice in da ni bila niti upravičena, ker gdanske oblasti takega koraka sploh niso nameravale podvzeti. /
Maršal Rydz Smiglyje govoril
v Krakovu,/-„
V nedeljo so v Krakovu slovesno obhajali 25-letnico dneva, ko so poljske vojaške organizacije začele borbo za poljsko neodvisnost. Pri tej slovesnosti je spregovoril tudi maršal Rydz Smigly ki je med drugim ponovno izjavil, da se bo Poljska zoperstavila vsa-
komur, ki bi skušal neposredno ali posredno posegati v njene interese in pravice. V tej zvezi je rekel, da predstavlja Gdansk za Poljsko njena pljuča. ,,Vdlkischer Beobachter“ dostavlja, da so vse te izjave nepotrebno ponavljanje znanega poljskega stališča.
Teden -sr besedi.
Po vestih iz Palestine so se spet začeli gibati Arabci v vseh delih države, zlasti pa v južni Palestini. Iz Hebrona prihajajo vesti o čedalje pogostejših spopadih med angleškimi oddelki in arabskimi ustaši; v teh borbah se odlikuje zlasti neki mladi Arabec Nasar, ki vodi odlično opremljeno in oboroženo četo 150 ljudi.
Iz La Rockella poročajo, da so na neko tamkajšnjo ladjo naložili 90 zabojev španskih dragocenosti, ki jih Francozi vračajo španski vladi.
Kjoseivanov gre v Rim. Predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov bo v kratkem z večjim spremstvom obiskal Italijo, kjer bo ostal dalj časa.
Sovjetska vlada je določila za pogajanja s francoskim in angleškim vojaškim odposlanstvom sledeče zastopnike sovjetske vojske:	maršala Voro-
šilova, generale Sakošnikova, Kuzneco-va in Smorodinova.
Po poročilih z japonskega bojišča je položaj na mongolsko-mandžurski meji zelo napet.
Romunski kralj Karel in prestolonaslednik Mihael sta na svojem potovanju po Egejskem morju obiskala tudi italijanski otok Rodos, kjer je kralj odlikoval guvernerja otoka z enim izmed najvišjih romunskih odlikovanj.
Chamberlain, angleški ministrski predsednik, se je odpeljal na Škotsko, kjer bo prebil vse letošnje počitnice.
Skupina 20 bolgarskih narodnih poslancev na čelu s prvim podpredsednikom Narodnega sobranja Georgijem Markovim je 4. t. m. odpotovala v Sovjetsko Rusijo, kjer si bodo ogledali veliko poljedelsko razstavo in razne gospodarske in industrijske ustanove v Rusiji.
Manevri, ki so se po madžarsko-ro-munski krizi pričeli v Romuniji, bodo meseca avgusta dosegli vrhunec. Sredi avgusta bo imela Romunija pod orožjem 900.000 mož.
Romunski prosvetni minister je imenoval bivšega poslanca banatskih Nemcev za nadzornika vsega nemškega šolstva v Romuniji.
Na Grškem so 4. avgusta slovespò praznovali 3 letnico proglasitve diktature.
Vsa turška vojska bo imela v tem mesecu svoje glavne manevre v Traciji, to je torej v evropski Turčiji. Tracija se razteza ob bolgarski in grški meji.
Podfistek
Vajansky	Fran Albrecht
Leteče sence.
Povest iz življenja slovaškega ljudstva.
(29. nadaljevanje.)
Ohrabrena in obodrena je stopila na verando. Pred cerkvijo je stal vožiček. Voznik je privezoval kovčeg k lojtram.
„Kaj si je bil Višnja izmislil,11 je rekel doktor, srkajoč črno kavo in mlaskajoč pri tem z ustmi kakor pravi pozna-vatelj. „Kdor v kazini izpregovori nemško besedo, plača pet desetic. To me je stalo že pet zlatnikov. Od tedaj molčim pri taroku kakor riba.11
„Tudi pridrige bodo madžarske,11 je dejal Karaš, „vsi pojdemo. Župnik se upira, a so mu zagrozili, da bo zletel, kakor tamle tisti vaš nori rektor.1'
V Eli je zavrela kri.
»Zletel?“ je rékel Herman. „Saj še niti rektorja niso pognali. Gotovo ima tajnih zaščitnikov."
Višnja prav pošteno pritiska na to. Zdi se mi, da so vam zaupali več?11 se je okrenil doktor k Jablonskemu.
Jablonsky je sklenil roke in vrtel palec ob palec. »Kadar dobimo drugega,11 je izpregovoril in se leno nategnil.
Po uradnih podatkih je število brezposelnih v Združenih državah v juliju t. 1. znašalo 9 in pol miljona nasproti 11,000,000 v juliju lani.
Dejstvo, da je Francija prepovedala uvažati italijanski poluradni list giornale d’Italia11 smatrajo v Rimu kot nov dokaz za protiitalijansko stališče francoske vlade. Prepoved tega lista prav gotovo ne bo pomagala k pojenjevan-ju napetosti med Italijo in Francijo.
Italijanska vlada je zaplenila s posebnim odlokom celokupno premoženje bivšega albanskega kralja Ahmeda Žoga in njegovih glavnih sodelavcev.
Italijanska vlada je izgnala dopisnika
francoskega lista »Pariš Soira11 Jeana
»Machača so naznanili zbornici,11 je rekel Karaš. »Za njegovo diplomo ne dam počenega groša. Kaj se neki izpostavljajo ti ljudje?11
»Malce je to neudobna,11 je tiho rekel doktor. »Naj bi že muštral mladino, kakor ve in more, nam starim pa bi moral dati mir. Človeku je tesno od tega strogega rodoljublja. Vsak čas kak koncert, pa dajaj preplačila, ali pa, to gre v dobrodelne namene, vsak hipec zbirka za spomenik, .za šolo, za štipendijo — usta smeš odpreti samo če se tiče gramatike. «V gledališču same bre-guše, sekirice in konjski tatovi. Mnogo je tega, mnogo!11
Voznik- za vodo pri cerkvi je sédel na voz in počil z bičem. Konja sta povesila giovo in obstala pri miru. Čez hip je prišel Miloslav Holan, za njim njegov oče. Sivi lasje starca so se izkrili v solnčnih pramenih, ki so prodrli skozi vejevje jasena. Pri vozu je objel sina. Milko je opazil družbo na verandi in se šiloma izvil iz očetovega objema.
Starec je položil roko na lojtro in gledal na'sina. Dolgo sta govorila. Sin se je nestrpno presedal na svojim sedežu.
Konji šo potegnili — starec se je držal za lestvo, tako da so tudi njega močno potegnili s sabo.
»Naprej!11 je sirovo zaklical Milo. Voz
Devaua. S tem je moral zapustiti zadnji francoski novinar italijansko ozemlje.
Egipet pričakuje sredi avgusta 50.000 angleških vojakov, ki pridejo iz Indije in se bodo utaborili vzdolž železnice in v bližini piramid.
Strang, ki se je kot posebni pooblaščenec angleške vlade pogajal v Moskvi s sovjetsko vlado se bo vrnil v kratkem v London.
V	Braziliji je pretekli teden zavladala nenavadno zima. Sneg je pobelil gorovja in ravnine, reke pa so ponekod pokriti z ledom.
V	Tokiu ter po vseh večjih japonskih mestih se vršijo že dalj časa ostre proti-angleške demonstracije.
je zdrdral. Stari Holan je sklonil glavo in gledal za vozom izpod obrvi. Družba na verandi je jedva opazila, kaj se je zgodilo kraj cevke — samo Ela je videla ločitev starca s sinom. Pozabila je sama nase. Milko je nalahno privzdignil čepico, ko je prišel voz mimo hiše. Elina roka je vztrepetala — že je hotela zamahniti za odhajajočim. A osvestila se 'je.
Stari Holan je dolgo stal pred cerkvijo. .V pesku so bili videti sveži sledovi koles. V sveži kolovoz je vprl oči in vzdrhfiih Vrnil se je v izbo in sédel k staremu klavirju. Nepolni zvoki so se vili iz godala, slabo je brnela odtrgana, ob druge strune zadevajoča se struna. V ta slabotni šum je zvenel globoki glas starčev — pel je genljivo pobožno pesem. Nato se je oprl ob leseni stolov naslanjač, zamežikal z očmi in ni odtegnil tresočih se rok s klavijature. Samota in bolest —- to je delež brezpo-močne starosti, povračilo za toliko vročih čuvstev, za toliko plemenitih stremljenj. —
Najsi je napočila nedelja, Jablonskega ni bilo v cerkev; že rano zjutraj je odšel v mesto. Od svojega odvetnika je prejel poročilo, da je kupno ceno, ki je bila določena za goro, kupljeno od Podolskega, Zweigenthal stavil pod sekve-ster. Razume se samo ob sebi, da isto-
samega ministrskega predsednika Cvetkoviča pa je nedavno prišla izjava, da utegne biti sporazum gotov že pred jesenjo.
Zanimiva razmotrivanja nemškega lista v Jugoslaviji.
Zadnja številka lista »Deutsche Nach-richten11, ki izhaja v Zagrebu, prinaša na uvodnem mestu članek, ki se bavi z vprašanjem preseljevanja južnotirolskih Nemcev. Po mnenju tega lista je to popolnoma nov način reševanja manjšinskega vprašanja. Ta rešitev je edinstvena in je posledica čisto posebnih okoliščin, tako da bi bilo popolnoma napačno, če .bi kdo skušal tako rešitev priporočiti v vseh primerih, kjer gre za narodne manjšine. —- Nemški narodni poslanec v Jugoslaviji dr. Trischler je bil ponovno pri prosvetnem ministru Čiriču, s katerim je razpravljal o šolskih zadevah nemške manjšine, predvsem o ustanovitvi popolne nemške gimnazije in o vzgoji zadostnega nemškega učiteljskega naraščaja. Po poročilih listov je poslanec dosegel, da bo zanaprej lahko vsako leto mesto 25 vstopilo 40 nemških dijakov na nemško učiteljišče v Jugoslaviji.
Turki se izselijo iz Jugoslavije.
Ali Hajdar Aktaj, dosedanji zastopnik Turčije v Belgradu in novo imenovani turški poslanik v Moskvi, je za časa svojega bivanja v Carigradu dal časnikarjem izjavo, v kateri je predvsem naglasil svoje globoke simpatije, ki jih goji do Jugoslavije in Jugoslovanov. Dalje je govoril o Balkanski zvezi in se končno dotaknil sporazuma, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in Turčijo glede izselitve Turkov iz Jugoslavije in njihove naselitve v Turčiji. O tem je med drugim dejal: Sporazum obeh vlad o izselitvi 270.000 Turkov iz Jugoslaviji je sklenjen. V najkrajšem času bo tudi podpisan. Turki se bodo začeli seliti iz Jugoslavije takoj, čim bo prenehala sedanja kriza. —- Gre za muslimane turške narodnosti, ki prebivajo na jugu Jugoslavije.
To in ono:	Jugoslovanski kralj Pe-
ter II. se nahaja že teden dni na Bledu, odkoder dela redno izlete in obiske širom Slovenije. V Begunjah na Gorenjskem se je nastanil dr. Korošec, kjer preživlja svoje vsakoletne počitnice. V nedeljo je dr. Korošca posetil minister-ski predsednik Cvetkovič v spremstvu treh ministrov. — Na Brdo pri Kranju, na dvor kneza namestnika Pavla je prispel na daljši obisk vojvoda Kentski s soprogo. — V Ljubljani bo v nedeljo otvorjen II. jugoslovanski gasilski kongres, na katerem bodo zastopane tudi inozemske delegacije. — V Ohridu so odkrili ostanke stavbe, ki je bila po vsej priliki starogrško gledališče. — V Ptuju so v nedeljo imeli veličastno proslavo
časno tudi vse premoženje Podolskega. Zweigenthal je izkazal ogromne vsote v svojih tihih menicah. Jablonsky je s Hermanom pohitel v Podolje — tam je bilo vse kakor izropano. Žid je poskrbel za to, da §o odpeljali vse, karkoli ni bilo s klini pritrjeno k zemlji ali zidu. Oskrbnik je pobegnil po zgledu podgan, ki ostavijo ladjo, kadar preti, da se razbije v valovih nenasitnega morja. Jablonsky je besnel — Žid se je vedel kljubovalno, naravnost žaljivo. Uslužnost sodišča napram Židu ni imela meja — vse mu je šlo kakor po maslu. Jablonsky je komaj rešil kapital hranilnice, obresti, so šle po vodi! Žid je priganjal na prodajo posestva, ki je sko-ro v celoti obstojalo iz nepremičnine. Jablonskemu samemu, ki je bil vpisan kot žirant, je pretila znatna izguba.
Žid je prišel k njemu na stanovanje v mestu. Jablonsky se je nemirno presedal za mizo.
»Ne maram vaše izgube, velmožni gospod,11 je pričel Zweigenthal. »Moj sin bi se rad pogovoril z velmožnim gospodom.11 Stari je odšel in Bernhard je vstopil v sobo.
Jablonskemu je bil zopern elegantno oblečeni Bernhard, neprestano poigravajoč se s svojo zlato verižico, na kateri je viselo mnogo prstanov, medaj-lonov in pečatnikov. (Dalje sledi.)
.7} naso drjaoe
Nekaj podatkov od zadnjega ljudskega štetja.
Priključitev Avstrije k Nemčiji je prinesla tudi marsikatere spremembe na področju uprave. Tako je ohranila e-dino solnograška pokrajina nespremenjen obseg, medtem ko je bilo ostalih šest pokrajin povečanih. Le — te iz-vzemši Dunaja, se delijo v 78 podeželskih in 10 mestnih okrajev. Tudi ti o-kraji so doživeli večje ali manjše krajevne spremembe. Z vključitvijo in združitvijo različnih občin šteje današnja Vzhodna marka 4342 občin, katerih meje, posebno mestne, se močno razlikujejo od prejšnjih.
V tej zvezi dobijo seveda tudi podatki prvega ljudskega štetja v Veliki Nemčiji svoje posebno lice. Na prvem mestu je seveda Dunaj s 1218 kvadratnimi kilometri in 1,924.269 prebivalci. Potem sledijo Gradec z 210.000, Line s 131.423, Inomost in Solnograd s prbližno 80.000 ljudmi. Celovec šteje po pridružitvi obrobnih občin 61.775 prebivalcev. Najmanjše glavno mesto je Krems z 28.370 prebivalci.
Skupno je v Vzhodni marki 35 občin z nad 10 tisoč stanovalci. V teh prebiva 3,006.811 ljudi, to je 43% vsega prebi-
valstva Vzhodne marke, v kateri se je naštelo 7,015..116 prebivalcev.
In še nekaj zanimivih številk.
Od približno 434.000 poljedelskih podjetij v Vzhodni marki leži okrog 210.000 kmetij v gorah. Od teh je 77.000 v visokem gorovju, približno 45.000 v sredogorju. 88.000 pa na nižjih gorah. Po hribovju pa živi okrog 149.000 kmetskih družin, medtem ko imamo v nižinah le 74.500 kmetij. Dejstvo, da je nad dve tretjini Vzhodne marke gorate, napravi v luči teh številk vprašanje gorskih kmetov posebno pereče in se vam, vrli naši gorjanci, torej ni treba bati, da bi bili prezrti, kajti, kakor vidite, ste v večini!
Letalske vaje v severno-zapadni Nemčiji.
Nad vso severno-zapadno Nemčijo so se vršile v zadnjih dneh velike letalske vaje. Posetil jih je sam generalni inšpektor zračne vojske general Milch ter se z raznimi drugimi višjimi častniki in zastopniki stranke ter države prepričal o silni udarnosti, tehnični dovršenosti, visoki izobrazbi ter vzorni disciplini nemške zračne sile.
Vesti 13 Jugoslavije
Sporazum še pred jesenjo.
Od postanka jugoslovanske države do danes najbolj pereče notranje politično vprašanje, vprašanje sporazuma s Hrvati se nahaja na najboljši poti do končnoveljavne rešitve. Vsa prizadevanja notranje politične narave sedanje jugoslovanske vlade so usmerjena v pravcu, da se v notranjosti odstranijo vse nenaravne diference in da se država postavi na neporušljive temelje zadovoljnih iri složnih državljanov. O resnih tozadevnih namerah odgovornih či-niteljev jugoslovanske politike priča izjava ministra Kreka, ki je v svojem
govoru na sestanku Jugoslovanske radikalne zajednice v Splitu dejal, da razgovori za sporazum med Srbi in Hrvati potekajo v najboljšem obojestranskem razpoloženju, ki popolnoma upravičuje upanje, da se bo to največje in najbolj pereče notranje vprašanje jugoslovanske države rešilo čimpreje. Do konca pa vprašanje še ni resino, ker je zelo obsežno in zamotano. Na vsak način je pribito, da vlada z vsemi svojimi silami dela na to, da bi leta 1941 mladi kralj prevzel vodstvo države, ki mora biti do takrat močna po popolni medsebojni slogi vseh državljanov. Iz ust
Òiront nase jemlje
700 letnice ustanovitve minoritskega samostana. — Ob priliki mariborskega tedna so v nedeljo izvajali stare slovenske običaje in plese, ki so se razvili v mogočno narodno manifestacijo.
V nas samih, je naša moč.
Veselo znamenje današnjega časa je: svet se začenja zavedati, da je potrebna povezanost s koreninami svojega ljudstva. Desetletja so morala minuti, preden se je meščan zavedel, da obstoja še druga kultura poleg meščanske. Še dalj pa je trajalo, da se je kmet sam, da so se naši očetje in matere, da smo se mi zavedli svoje tastne kulture, vse v-zvišenosti, lepote, blagoglasja in polnosti sveta, ki smo ga ustvarili mi in rodovi pred nami. Šele v naši dobi nemirnega iskanja, novega ustvarjanja, v dobi novih življenskih oblik in spoznanj smo pričeli častiti in spoštovati to, kar je bilo nekdaj zaničevano: kmeta in njegovo kulturo.
Naša slovenska kmečka kultura in miselnost se v svojem bistvu močno razlikujeta od meščansko-prosvetljene.
Predvsem ustvarjamo mi svojo kulturo nezavestno, brez vsake šole, bolj š’ čustvom kakor z razumom. Čutimo lepoto domače cerkve, lepoto domače hiše, domače vasi, občutimo vse te lepote, a ne vemo zanje. Občutimo svetost, polnost in častitljivost svojih šeg, toda ne vemo zanje! Kakor svetišče je ta naša kultura, v kateri se moramo gibati kakor otrok v svojem domišljenem lepem svetu pravljic. Je izraz celega človeka, ni tvorba duha brez duše. Kapelice ob poljskih stezah in znamenja ob križpotih:	Koliko nam povedo in
kako nam govorijo o srčni kulturi našega človeka!
Naša kultura raste iz skupnosti občestva: ni bila nadarjenost posameznika, ki je ustvarila kmečko hišo, upravo hiše, prelepo okrasje, duhovito slikano domačo skrinjo, narodno pesem in ljudsko šego; vsa vas, vsa dolina in celi rodovi so gradili in zidali to lepo stavbo naše slovenske-koroške kulture — zato je tako resnična, nam vsem razumljiva in k srcu govoreča. „Moj narod star je težkih tisoč let, moj narod moder je ko kralj Matjaž !“
Pokazali smo samo na nekatere poteze naše kmečke kulture, toda ravno v teh je naša moč. V svojih srcih smo nezavedno povezani s preteklostjo in ta povezanost nam daje vero v duhovne in kulturne vrednote naroda.
Zato je resnica: Gospodarju, ki je o-hranil skromnost svojih očetov, ljubezen do dela in do zemlje, ki smatra posle za člane svoje družine, ki je svojim sosedom res sosed in ne razdira sebično vaške skupnosti, ki skrbi za izobrazbo svojih otrok in se sam splošno izobražuje, takemu gospodarju ni treba še posebej zatrjevati, da je dober in zvest Slovenec, kajti takšen je in mora biti slovenski kmet! Narobe pa gospodar, ki mu je skromnost očetova preskromna, ki ne pozna obzirnosti do sosedov in mu je delo pretežko, ki mu je služabnik tujec v hiši, ki mu zemlja ni več sveta, ta je izgubil tisto odporno silo, ki je odlikovala naše očete-gospo-darje, da so ohranili slovensko zemljo nam in našim potomcem.
To premišljevanje naj nam pokaže našo sveto dolžnost: vzdržati in širiti moramo vse dobro, kar smo prejeli od rodov pred nami, vlivati moramo otrokom spoštovanje do vsega, kar je bilo sveto in drago našim očetom. S tem bomo ohranili in utrdili tudi našo narodno samozavest, ki je izraz naše vere v bodočnost. Seveda pa moramo sprejemati tudi napredek današnjega časa! Za to sprejemanje pa veljaj načelo: naša kultura, to je, naša moč mora ostati tudi v novih oblikah v skladu z našo podedovano miselnostjo. Oblike stanovanja in način gospodarstva, življenje vasi in oblike političnega ustroja okrog nas se spreminjajo, a v nas samih mora ostati naša moč — duh mora ostati isti, domači, slovenski!
V vsako družino ^otoškega Slovencau!
Večna slcnzansKa nesloga.
Piše H. A.
Preprostost in pobožnost pa Slovanov nista rešili svojeglavnosti. Življenje starih Slovanov bi bilo mnogo lepše in srečnejše, če bi ga ne bili kalili premnogi medsebojni prepiri in bratovski (poprav bratomorni) boji. Ne-složnost je že od nekdaj tista napaka, ki jih je gonila in goni v pogubo. A-rabski popotnik Ibrahim Ibn Jakub pravi: „Slovani so neustrašni, za boj pripravni ljudje. Toda razcepljeni so v rodove in plemena. Če bi ne bili med seboj nesložni, bi se ne mogel meriti z njimi noben narod na svetu."
V starem ruskem letopisu (Nestor) čitamo: „Zemlja naša je velika in prostrana, toda reda v njej ni.“ Grški cesar Mavrikij poroča o Slovanih, da ima vsak rod svoje glavarje, ki se med seboj stalno prepirajo in sovražijo. Vladarja nad seboj ne trpe. V skupnih posvetovanjih sklepajo, kaj naj bi se storilo; če pa niso vsi istega mnenja, ne pride do sklepa, ker se pri nasprotnih nazorih ne vdajajo drug drugemu. Celo napadeni v vojni se rodovi ne morejo združiti in si izbrati skupnega vojvode. Zato jih needine premaga sovražnik brez vseh težav.
Ker niso Slovani priznavali nad seboj nobenega gospodstva, ampak hoteli živeti le v občinah, v katerih so si bili vsi enaki, so zametavali enotnost velikega naroda in niso spoznali silne moči reda, organizacije in skupne vlade. V tem oziru so bili Slovani preveč demokratski narod in bi bili radi te slabosti in razcepljenosti propadali, če bi se ne predrugačili in uredili javnega življenja po rimskem in zapad-nem vzoru. Skiti, Huni, Obri, Nemci, Bolgari, Ogri, Turki in drugi so z lahkoto premagovali nesložne slovanske rodove.
(Dalje sledi.)
Iz življenja ravnatelja Mohorjeve Družbe Josipa Zeichna.
V Št. Jakobu v Rožu smo položili k zadnjemu počitku zaslužnega ravnatelja Mohorjeve Družbe svetnika Josipa Zeichna. Rajni izhaja iz šentjakobske fare in je bil sin zavednih vernih staršev. Po končanih gimnazijskih in bogoslovnih študijah v Celovcu je ka-planoval najprej v Železni Kapli, potem pa je prišel za provisorja v Valburgen in na Djekše in končno kot župnik v Čemeče. Kmalu pa so poklicali vnetega dušnega pastirja in izbornega govornika za slovenskega pridigarja v Celovec, kjer je vršil istočasno službo spovednika in veroučitelja pri uršulin-kah. Vso svojo agilnost pa je mogel za kulturni razmah svojega ljudstva vneti duhovnik šele pokazati, ko je prevzel po odhodu dr. Rožiča mesto ravnatelja in oskrbnika Mohorjeve Družbe. In tej važni kulturni slovenski ustanovi je potem posvetil vse svoje sile, kajti delo ni bilo lahko. Prevzel je to odgovorno mesto, ko je štela Mohorjeva Družba nad 80.000 članov, a še hujše delo je čakalo neumornega ravnatelja, ko je bilo treba po razsulu Avstrije to veliko dobrotnico slovenskemu narodu ohraniti in je postala selitev Mohorjeve Družbe v novo, mlado jugoslovansko državo nujna potreba. Ravnatelj Zeichen je bil tu mož na mestu: njemu gre hvala, da je Mohorjeva Družba tudi danes največja posrednica kulture med preprostim našim ljudstvom v Sloveniji kot med nami koroškimi Slovenci. Narod je to spoznal in ohranil ravnatelja Zeichna, odlikovanega z redom Sv. Save, v hvaležnem spominu tudi še tedaj, ko je užival zasluženi počitek v svoji rojstni vasici pri Svetem Jakobu.
Veliko hvaležnost udanega naroda je pokazal tudi veličastni pogreb, ko je spremljalo zaslužnega pokojnika kar 18 duhovnikov. Iz Celja je prispel velik avtobus z g. mestnim županom dr. Voršičem, z naslednikom rajnega g. ravnateljem Mohorjeve Družbe dr. Kotnikom in družbenimi uradniki, iz Ma-
ribora pa je došlo zastopstvo tiskarne Sv. Cirila, da z našim ljudstvom od daleč in blizu vzamejo zadnje slovo od velikega dobrotnika. Naj v božjem miru počiva v domači zemlji.
msgr. P.
Knezoškof dr. Adam Hefter odstopil.
Z ozirom na svoje zrahljano zdravstveno stanje je odložil knezoškof dr. Adam Hefter pastirsko palico krške škofije, katero je nosil skozi 25 let. Do imenovanja novega škofa oskrbuje vse dušno-pastirske zadeve škofije kot kapiteljski vikar pomožni škof dr. Andrej Roh-racher.
Novomašna slovesnost č. g. Lorenca Kaselja v Grebinjskem Kloštru. Starodavni Grebinjski Klošter, materna župnija Grebinjske okolice in nekdaj domačija mnogih duhovnikov, že celo stoletje ni imela' primicije. Zato je sedaj s tem večjim slovesnim veseljem obdajala svojdSp» novomašnika, č. g. Lorenca Kaselja iz Stare vasi. Klošterčani so svojemu primicijantu priredili sijajen sprejem. Zvonovi so zamajali, možnarji so se vžgali, pevci so zapeli, ko je novomašnik stopil iz avtomobila. Deklica mu je izročila pozdravni šopek. Č. g. župnik Thurner pa je spregovoril tako prisrčno pozdravno besedo, da so jo morale spremljati solze vesele ginjenosti vseh Klošterčanov. Zaprosil je pri-micijanta, naj svoj prvi blagoslov v rojstni župniji podeli novemu Križu. Križanemu zaročeni mladi duhovnik je s prelepim križem dobil čisto svojevrsten novomašniški križ, ki bo primicijantu, njegovim rojakom in še poznim rodovom spomenik novomašnih slovesnosti v nedeljo dne 23. julija. Skozi gozd slavolokov in vencev, samih znamenj veselega razpoloženja Starovaš-čanov, se je vil sprevod z novomašnikom v cerkev. V častitljivi cerkvi je objela primicijanta pozdravna pesem: „Novi mašnik, bod’ pozdravljen!" Na prižnico je stopi! č. g. dr. Janko Mikula, dušni pastir Slov. Plajberka in Ljubelja, kjer je primicijant kot bogoslovec rad gostoval. Obrazložil je, da je duhovnik dar božji in zato velja vesela hvala in čast današnjega dne Bogu, pa tudi duhovništvu, da obrodi sad posvečenja v dušah in ta sad ostane vekomaj.
Verniki, ki so polnili veliko cerkev do zadnjega kotička, so se sedaj zgrnili okrog oltarja, kjer je častiti primicijant prvikrat daroval najsvetejšo daritev ob ubranem petju Klošterskega cerkvenega zbora. G. novomašniku so stregli č. g. novomašnika Karicelj in Lampichler ter č. g. profesor Limpuh, nečak rajnega Klošterskega župnika in novomašnikovega dobrotnika Kukačke blagega spomina.
Primicijske svate in goste je združila slovesno okrašena župnijska dvorana k prijetnemu svatovanju, ki so ga še lepšali pevci in ljubke družice s petjem in prigodnicami. Govorjena je bila tudi premnoga zdravica. Ko so se svatje in gostje razhajali v bližnje in dalnje domove, so še vedno udarjali možnarji in topiči pozno v noč. Hoteli so vsem Klošterčanom ubiti v spomin: Dan.es ste obhajali prvo slovesno novo sveto mašo duhovnika-domačina, biti pa ne sme zadnja!
Kòttmannsdorf — Kotmara ves. Tu-
žno in žalostno so zapeli v teku poldrugega tedna kar štirikrat zaporedoma naši farni zvonovi ter nam oznanjali vest, da nas je posetila bela žena in neizprosno zahtevala iz naše srede svoje žrtve. Najprej nas je pozval glas zvonov ob gomilo dveh prerano umrlih mater. Ločili sta se od nas dve skrbni krščanski materi, ki sta vse življenje delali za svojo družino in svoj dom. Z Veselij so 15. m. m. prinesli k zadnjemu počitku k farni cerkvi Margareto Mertič, pd. Kajžrinjo, v starosti 64 let. 21. m. m. pa smo stali ob grobu komaj 50 letne Matičeve matere v Preblah, Marije Hallegger. Samo en dan za njo pa je Gospod poklical k sebi še njenega očeta 79 letnega Rutnika v Gorjah. Veren in marjiv gospodar je z vzgled-
no pridnostjo slovenskega kmeta v potu svojega obraza kot priseljenec iz Slovenjega Plajberka priboril sebi in svojim potomcem v naši fari vzgleden kmečki dom. — In še enkrat so nam farni zvonovi 25. m. m. naznanili, da je smrtna kosa tokrat zadela čisto mlado cvetko, ki se je bila komaj zbudila k življenju ter Halekarjevim na Veseljih ugrabila 9 tednov starega otroka. Vsem žalujočim naše iskreno sožalje. — Koncem minulega meseca so našli pod Preb-lami v Dravi truplo utopljenca. Komisija je ugotovila, da gre za nekega delavca iz Beljaka, rodom z Dunaja. Obveščeni sorodniki so odredili prevoz na dom.
Izpod Vertače. (Wind. Bleiberg — Slov. Plajberk). Živinsko bolezen sli-novko in parkljevko je zaneslo tudi med nas. Sicer ni vsa živina obolela in tudi nobeno govedo ni poginilo. Omejeni promet in nesvobodno gibanje pa le močno občutimo. Posebno težko nam je, ker je zabranjen obisk cerkve. Sedaj šele prav živo občutimo, kako draga nam je božja hiša! Upamo, ko bodefe brali o teh naših težavih, bomo že zopet razkuženi in prosti. Seveda tako hitro bolezen naše živine ne bo zapustila, kot je skopnel sneg, ki ga nam je nasul sv. Jakob. Kaj takega najstarejši ljudje ne pomnijo. Na solnčni strani je sneg še isti dan skopnel, na senčni strani pa je ležal še naslednje jutro. Hvala Bogu, sneg in Slana nista napravila nobene škode. Škoda je le tistega koledarja, iz katerega je nekdo iztrgal vse mesece do decembra. Se je pač tudi zmotil kakor vreme!
Sittersdorf — Žitara vas. (Veselje in žalost). Da bomo vedno tako pridni, pa nas ne bo zmanjkalo nikoli. Že devet porok smo imeli letos v naši fari. Sedem parov je praznovalo svojo ženit-nino pri Rutarju, na Binkoštni ponedeljek kar trije pari naenkrat, da bi kmalu zmanjkalo prostora v velikem Prosvetnem domu. Posebno veselo pa je bilo zadnjo nedeljo, ko sta stopila pred oltar član šentvidskega pevskega krožka, mladi gospodar Bajcarjeve kmetije in pridna igralka našega društva Micka Norčičeva. Pevci so se jima oddolžili, da petja skoro ni hotelo biti konca. Po poroki pride naravno krst — zato smo jih krstili v nedeljo 16. m. m. kar pet, rojstev pa smemo beležiti celo šest. — Zdi se, da je ob teh rekordnih številkah morala poseči v našo sredo tudi bela žena smrt. Tako smo pokopali v zadnjem času v svojem težkem življenju le prevečkrat hudo preizkušenega Pesjakovega očeta, teden navrh pa marljivega gospodarja Črnkovega posestva. On je odšel, njegova zvesta žena pa že dolgih sedem let voljno v Bogu prenaša vse muke bolniške postelje. Čeprav je v zadnjem času skoro popolnoma oslepela, vendar še večkrat prepeva in nikoli ne toži. Pretreseni ob žalostnem koncu Pesjakovega očeta smo bili na novo zbegani ob ekshuma-ciji delavčeve žene Katarine Jernej. Pa je zdravniška obdukcija dokazala neresničnost govoric, ki so po nenadni smrti rajne vznemirjale vso našo okolico.
Obersammelsdorf — Žamanje. Tako tiho in mirno je pri nas, da sé mora zbuditi sam kralj Matjaž, če se zgodi kaj posebnega. Tako so spet enkrat o-živele Žamanje ob poroki naše društ-venice Kristine Picej, ki nas je zapustila ter šla za izvoljencem svojega srca gospodinjit na njegovo lepo posestvo na-Rudo. ‘Želimo ji obilo sreče in upamo, da nas tudi onstran Drave ne pozabi. — Promet ob Zablatniškem jezeru je jako živahen. Kako bo šele izgledalo, ko bo vse delo končano. Nad dvajset delavcev je zaposlenih že od lanske jeseni, pa še vedno niso gotovi. Vsekakor pa je tudi letošnje taborenje telovadcev neprimerno živo.
Koroški drobiž. Udeleženci mednarodne nemške alpske dirke so posetili na svoji poti tudi Beljak in Celovec. Pri tem se je ponesrečil med Špitalom in Beljakom 26 letni jugoslovanski poročnik Aleksander Glebov. Lahko poškodovanega so prepeljali v beljaško bolnico. — V Celovcu in Beljaku je govoril nedavno nekdanji sovjetski ljudski komisar Karl Albrecht o Jzdanem so-
cijalizmu.“ — Povodom 25 letnice začetka svetovne vojne so imeli tudi po koroških garnizijah spominske slavnosti. — Do 31. jul. t. 1. je poselilo cesto na Veliki kl,ek 200.000 obiskovalcev v 53.000 vozilih. — V sredo, 2. t. m. je trčil v Celovcu v nabito poln poštni omnibus tovorni avto špedicije Maichin. Pri tem so bili nevarno poškodovani najemnik Hugo Winkler iz Spodnjih Borovelj, Marija Uschnig iz Borovelj in voznik tovornega avta Jurij Polzer. — V Labijenčah pri Čajni se je ponesrečila z motornim kolesom E. Koroschitz iz Judendorfa. Z nevarnimi poškodbami leži v beljaški bolnici. — Slinavka se je pojavila tudi že na Klopcah pri Škofi-čah. — Na Klopcah je vlomil neznanec vstanovanje Jožefa in Barbare Pitschek ter odnesel 42,50 RM. — Drzni vlomilec Adolf Kanalz iz Ziljske Bistrice je po tromesečni svobodi stal nanovo pred sodnikom in bil kaznovan z večletnim strogim zaporom. Potem pa bo moral v prisilno delavnico.
Jtasa prosveta
2. J. Sclieinipp:
Narodne pesmi Knroš* Kili Slo^rence^j.
Kot šestošolec sem bil nekoč v družbi fantov, ki so prepevali koroške ljudske pe§mi. Na prošnjo, naj mi kdo napiše besedilo še nepoznanih, mi pravi fant iz Roža: ,,Doma imam bukve, v katerih najdeš skoraj vse. Pridi!" Šel sem in dobil sem v roke majhno, debelo knjigo. Na ovoju sem bral: „J. Scheinigg, Narodne pesmi koroških Slovencev, 1889". Od tedaj naprej sem vedno rad segal po tej knjigi. Vedno je vstajal pred mano človek od Žile, iz Roža in Podjune v svoji radosti in bolesti. Romal sem nazaj v pretekle čase in videl sem ljudi zbrane pod lipo ali pred hišo, ki so vneto poslušali pevce balad in romanc. Slišal sem ljubimske pesmi (poskočnice) na veselicah in smeh poslušalcev. Stari vojaki pojejo s fanti, razposajenost snubitve venčajo pesmi raznih vrst.
Ko sem danes odprl knjigo, sem slučajno naletel na romanco, ki jo pojejo ob Žili in ki nosi naslov: ,,Grlica".
„Čej si hodil, čej si bil po noči,
da si tako črevelce rosil, po noči, po noči?"
S preprostimi besedami nas uvede neznani pesnik točno v položaj in dejanje. Oblika spominja na severno-nem-šk,e ljudske balade, ki jih strokovnjaki zelo cenijo in občudujejo (Prim. „Ed-ward"!). Koroške slovenske ljudske balade in romance lahko ponosno gledajo v svet. Dokaz zato je balada (št. 29) ..Ljubček pride po prstan" ki igra ob Vrbskem jezeru. Žal, da je samo odlomek.
Jaz bi mel pa dreve v ves iti, pa megla na jezaru leži . . .
Stvarno in kratko je zastavljeno vse dejanje: Babice prosijo Boga, naj vzame meglo z jezera; megla je šla in dekle zagleda fanta, ki ima dve bakli v ladji. Tragedija, ko zahteva fant prstan od nje, je orisana zelo kratko:
Ona se prime za svoje lase in se vrže na črne tle."
Veliko je število balad in romanc, ki so zabeležene iz Zilske in Rožne doline. Predmet jim je ljubezen, ki je podana v znani koroški stvarnosti. Ravnotako stvarne so legende, zgodovinske in obredne pesmi: „Kralj Matjaž je ženil se", „Radecki ima že sivo glavo", „V jutranji deželi je prišla goré“ („Trije kralji" jo pojejo še dandanes!), ,,Device tri kresujejo",' „Marija po polji prangala" in tako dalje.
Največji del zbirke zavzemajo ljubimske pesmi ali poskočnice. Nastale so, kakor pravi izdajatelj v predgovoru, po nemško-bavarskem vplivu. Verjetno, da niti niso vse zbrane. Nastajajo še dandanes ob različnih prilikah. Od nemških se razlikujejo v tem, da ne jemljejo predmeta iz najnižjega človeškega ravnanja, temveč iz neizčrplji-
vega vira ljubezni. Humorja nikdar ne zmanjka:
Sem snuči v ves biv, je pa štrašivo me, so zelene smreke prikvanjale se.
V tretjem delu so zbrane pesmi razne vsebine: otroške, svatbene, stanovske zabavljice in druge. Skoro ni prilike, ki ne bi bila zajeta v pesmi. Ravno to j,e značilno za koroškega človeka, da gre takorekoč s pesmijo skozi življenje. Vsa žalost in prešerna radost se zlivata v verze.
Zasluga nabiratelja koroških slovenskih pesmi J. Scheinigga je v tem, da je skušal dojeti žitje in bitje Slovencev v pesmih. Saj pravi sam v predgovoru: V obče je priznana važnost narodnega blaga za spoznavanje vsega kulturnega žitja narodov.
Scheiniggova zbirka naših narodnih pesmi pa nam kliče: Ohranite to, kar ste sprejeli od očetov in dajte naprej svojim vnukom! Naj vam bo ta dediščina v ponos, v veselje in tolažbo!
Jlase gospodarstvo
Kdo ima naj lepšo pšenico ?
S takimi vprašanji se moramo danes bolj resno pečati, kakor je bila to do-sedaj navada. To pa zaradi tega, da pridemo s pomočjo dobrega semena tudi pri nas do boljših uspehov.
V vsakem kraju imamo gospodarje, ki imajo zaradi boljšega svojega semena tudi ugodnejše pridelke. Držimo se takih kmetovalcev. Dajmo te uspehe tudi v svojem gospodarstvu izkoriščati! Slično, kakor delamo pri živinoreji. Danes iščemo dobre plemenske živali tam, kjer vemo, da imajo gospodarji lepo in dobro živino za pleme. Storimo to tudi pri naših rastlinah. Če nimamo sami dobrega semena, poiščimo ga tam, kjer se dobi! To velja za vse naše njivske pridelke.
Danes opozarjamo na pšenico, ki med raznim žitom zavzema po naših krajih drugo ali celo prvo mesto. Poglejmo malo na okrog in se zanimajmo, kdo na vasi je pridelal najlepšo pšenico. Primerjamo domačo pšenico s pšenico, ki je zrastla na sosednjih njivah. Opazujmo razlike in skušajmo priti do tiste pšienice, ki bolje uspeva. Saj ni vse-jedno, ali dobimo petkratni ali desetkratni pridelek! In take razlike se pripisujejo danes tudi že manj ali bolj plo-dovitnemu semenu.
Lepo pšenico smo spoznali že zunaj na polju po vsem njenem razvoju, zlasti pa potem, kako je bilo razvito klasje, ali je bilo dolgo in polno. Pravi uspeh se vidi seveda šele ob mlatvi. Takrat se pokaže, kako kleno in težko je njeno zrnje.
Ako hočemo, da bomo imeli lepo pšenico, je najprej potrebno, da skušamo priti do najboljšega semena. Brez dobrega semena ne bo lepe pšenice, pa čeprav smo skrbeli za pravilno gnojenje in ugodno lego in zemljo. Zato mislimo že sedaj ob mlatvi na odbiro oziroma izbiro dobrega ošeničnega semena!
Posvečajte negi parkljev več pažnje!
Medtem ko na pravilno nego konjskih rogov pazi navadno kovač — strokovnjak, pozabimo na nego parkljev goveje živine popolnoma. Predvsem je treba negovati parklje pri živini, ki stoji vedno v hlevu. Taka živina dobi že s tretjim letom dolge kljunaste parklje, ki ji otežkočajo stojo in hojo in tudi v drugih pogledih na živino kvarno vplivajo. Zlasti je pa pravilna nega parkljev potrebna po prestani slinovki in parkljevki, da se odstranijo iz gub parkljev vse okužene snovi, ki bi lahko povzročile, da se živinska kuga ponovno pojavi. Pri negi parkljev je važno, da živino zgodaj privadimo k dviganju nog, da imamo za ta posel pripravljen primeren kraj s trdim tlom ter potrebno orodje, s katerim nego lahko hitro in brez mučenja živine opravimo.
Konzum piva v Vzhodni marki stalno raste. Maja meseca 1939 smo popili v bivši Avstriji 434.376 hektolitrov piva,
dočim smo ga lani v istem mesecu 330.000 hi in predlanskem le 210.000 hektolitrov. Največ piva konzumira seveda Dunaj, nato Štajerska, Gornja Donava itd.
Stanje slinovke in parkljevke v Vzhodni marki koncem julija meseca izkazuje naslednje številke: Okuženih je bilo v 53. občinah 136 kmetij in 27 planinskih pašnikov, in sicer na Koroškem 27 kmetij in 5 planin.
Veliko povpraševanje za koroškimi ovcami. Kakor poroča kmečka organizacija v Gradcu je povpraševanje za koroškimi ovcami slej ko prej veliko in
„Marljrsz Ko čebelah
Čebela je človeku vzor pridnosti. Ne pozna počitka, pozna le delo in žrtev za svoj rod.
Izračunali so, da je pri čebelah potrebnih 12.000 delovnih ur, da naberejo in izdelajo pol kile medu. Ako bi morala to delo opraviti ena sama čebela, ki bi delala osem ur na dan, bi potrebovala za to 5 let in
2	meseca. Po naši cenitvi dela bi bilo to delo vredno komaj 1 do 2 marki. A življenje čebele je prekratko, da bi mogla to delo opraviti. Živi komaj 25 dni — torej komaj mesec dni v delu in trudu za obstanek svojega rodu in v dobro človeku, ki se rad okoristi s pridnostjo te male, marljive živalice.
Čebela, ki leta od cvetice do cvetice, ne obiskuje le trat okrog panja, temveč je dokazano, da se oddalji do
3	km od doma. Ako računamo le polovico te poti, torej tri km za tja in nazaj, tedaj je potrebnih 37.500 takih izletov za 40 miligramov cvetnega prahu in 1500 gramov cvetličnega soka, kar skupaj da pol kile medu.
Iz vsake cvetne čaše pobere čebela 2/10 miligrama soka. V eni minuti o-bišče 10 cvetic. Ker traja njen izlet v-sakokrat 10 minut, preišče tedaj vsakokrat približno 100 cvetnih čaš. Ker o-pravi vsaka čebela do 40 izletov na dan, obišče dnevno 4000 cvetov.
Za 1500 gramov soka, ki je potreben za pol kile medu, bi morala čebela prele-titi 112.500 km. To je pot, ki bi nas pripeljala trikrat okrog naše zemeljske oble in je enake oddaljenosti lune od naše zemlje.
Ako si na ta način predstavljamo delo čebel, tedaj jo bomo gledali s povsem drugačnimi očmi, ko leta od cveta do cveta. V vsakem panju je okrog 10.000 čebel, ki nabirajo najbolj zdravo in najokusnejšo hrano zase in za človeka.
Bik v brivnici. V Kuli na Hrvaškem je preteklo soboto zvečer neki kmet vodil skozi mesto velikega bika. Žival pa se je splašila ter je zdirjala naravnost v odprto brivnico, kjer so brivci brili goste. Gostje so brž zbežali, za njimi pa tudi brivci. Tako je bik sam ostal v brivnici, kjer pa ni naredil nobene škode. Kmet je bil namreč hitro za njim ter ga odvedel.
Isti dan obedoval na treh celinah. Neki Amerikan,ec, ki se nahaja z letalom na potovanju okrog sveta, je nedavno prispel v perzijsko mesto Basarah. Tam je zajuterkoval, nato pa se odpeljal v Aleksandrijo, kjer je južinal, nato pa se je zopet dvignil v zrak in prispel k večerji v Atene. Sedaj se mož ponaša s tem, da je isti dan obedoval v Aziji, v Afriki in v Evropi.
Kolo z radiom. Zadnja novost v področju koles j,e prišla sedaj na trg v Clevelandu. Kolo ne tehta samo manj nego 35 funtov, tako da ga je mogoče nesti pod pazduho, temveč prekaša po hitrosti vse druge znamke in ima zadaj pritrjen — dežnik, spredaj na krmilu pa radijski aparat.
Najlažjo violino na svetu imajo v Jugoslaviji. Siromašen izdelovalec instrumentov Franjo Maroti iz Splita je bral pred leti, da je neki Švicar napravil 320 g težko violino, da je postal zaradi tega slaven in da je dobil za svojo delo imenitno denarno nagrado. Strokov-
do sedaj nikakor ni bilo mogoče ustreči onim, ki so se oglasili za nakup ovc. Za bodoče bodo pristojna mesta določila posebne kraje in termine, kamor bodo morali kmetje prignati za prodajo prijavljene ovce, kjer se bo nato izvedla potrebna izbira in razdelitev med kupo-valce.
Mednarodni žitni urad v Rimu je objavil statistični pregled o tem, kakšna je bila letošnja žitna letina na svetu. Urad pravi, da je bila letošnja žetev za 14 odstotkov slabša od lanske, ki je bila izredno ugodna. Letošnja žetev je podobna oni, v letu 1935 in 1937.
njaki so tudi izjavili, da lažje violine ni mogoče sestaviti, ker ne bi prenesla na-pona strun. Franjo Maroti pa je šel na delo in napravil 220 g težko violino, ki prav z lahkoto vzdrži napon strun in ima pri tem tudi lep glas.
V bližini Filipinov leži otoček Verde. Krasen je kot pravi raj, bujno poganja rastlinstvo in nudi hrano mnogovrstnim živalim. Njegov obseg znaša komaj 15 kv. km in daje prostora 400 srečnim otočanom. A njihova sreča postaja opoteča. Nedavno je bil potres, zamajal se je tudi mali otoček in sedaj s strahom opažajo, kako se površina po milimetrih, a stalno in trajno pogreza v morje. Usoda otoškega kraja je zapečatena in nihče na svetu ne more več rešiti mali paradiž.
Par sa smeti
Kratek pogovor: Vojak: gospodična, to vam pravim: Zagledati vas in vas vzljubiti, je ena!" — Micka: „In pozabiti me in zapustiti bo dve!"
Jo pozna. Tončka bratu: „Moj ženin mora biti duhovit, lep, bogat in dobrega srca — na tem stališču stojim!"
Brat: „Se motiš. -—■ Obsediš!"
Telegram. Jože Pašerka, star meše-tar je prišel v Velikovec živino kupovat in je od tam poslal ženi tale telegram: „Ker večerni vlak nobenih volov seboj ne vzame, bom šele jutri prišel."
Še ena: Gost v vaški gostilni domačemu hlapcu, ki mu je prinesel juho: „To vendar ne gre, vi palec v juho pomakate!" — Janez: „Nič ne de — saj ni vroča!"
Urednik: Dkfm. Vinko Z w i 11 e r, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. — Upravnik: Rado Wutej, Klagenfurt, Schuttgasseh. - Založnik : Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.
—	TiskarnaJ. Leon sen., Klagenfurt, Domgasse 17.
—	Veljavna je inseratna tarifa 1. — Povprečna
naklada v 2. četrtletju 1939: nad 2300.
Vabilo
na
Posojilnice v Hodišah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 20. avgusta 1939 ob 10. uri dopoldne v posojilničnih prostorih v Hodišah z naslednjim dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka zalete 1938.
4.	Sprememba pravil: določitev deleža v RM.
5.	Sklepanje o deležnih doplačilih iz rezervnega zaklada.
6.	Odobritev začetne bilance v RM s; L januarjem 1939.
7.	Slučajnosti.
Ako občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, se vrši drugi občni zbor po zadružnih pravilih.
22.	Načelstvo.
Joti. Seon sen.
knjigarna, trgovina s papirjem in tiskovinami
Celovec, Obstplatz 2, tel. 42
tiskarna, knjigoveznica
Celovec, Domgasse17,tel.653
Zanimivosti is vsega sveta.