SMEH    JE   ZDRAV
Primera. G. katehet je razlagal, kako je bil Egiptovski jožef po nedolžnem v jeOo vržea. Med učenci je pridno po-slušal zlasti Maks. Ni rou dalo, da ne bi se oglasil: >Moj stric je tudi Jožef id tu-di v zaporu!«
OdkritosrČno. Mati: »Toofiek, pa ja že nisi vseli boiibonekov pohrustal? Ali nisi nič mislil na Zdcukota?< — Toafek: >Se-vcda sem; zato sem pa tako hitel. da sem jih pcej polizal, drugače bi jih moral pa nekaj Zdenkotu  dati.<
Računstvo. Učitelj: »Vas je pet otrok, kajne   Matijec.  Če   ima mati  samo   Žtiri
jabolka, kai bo potem naredila?« — Ma-tijec:  >Jaboleniki<
*To je dobro, maraa, da nisem Četrti otrok,< ae pohvali Betka, ko pride iz šole. — »Zakaj pa?< poizveduje mama. — »Na5 gospod učiteij je danes rekel, da je vsak četrti  otrok,   ki   pride  oa  svet,   Kitajec«
Ali je prav naredil? Gospod učitefj je imel navado, da je v odmoru poslal k pe-ku po žemljo. V prvera razredu Še ni imel nikogar, ki bi bil p ripravon za to postrežbo. Zato vpra§a: »Kateri ve, kje žemljice prodajajo?* — Vse tiho. >Ali nihie ne ve, kje je pri peku?« — šele eez čas se oglasi lonček, da ve. >l)obro. Tu imaš dinar, pa kupi eno žemtjo za-me, eno pa zase, da ne boš zastonj ho-dil.< Deček brž skoči in je čez par hipov že nazaj — in sicer z dobrim založajem žemljice v ustih, tako da je komaj go-voril. Poklotti se gospodu, položi pol di-narja predenj na mizo in pravi: >Gospod učitel j! Niso izaelt več ko eno samo žemljo.«
»Kako ti dopade novi gospod učitelj?« vpraša mati svojega siočka Blažkota. >Bo že: samo to se mi čudno zdi: včeraj je rekel, da je pet in štiri — devet; daues je učil, da je Sest in tri prav tako devet.t
Previdno. Aozalka sedi z mamo pri zajtrku, pa pravi: »Maraa^ zakaj 3te pa danes tako ftho?« — >K.aj pa naj govo-rim?« — »Pa recite: Rozalka, na še eno žemljico!c
Iz Stankove šolske naloge. Med važne dele človeškega telesa spada hrbteaica. Na coem koncu sedi glava, na drugem pa sedi človek sam.