Uredništvu: Schillerjeva cesta Stev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. :>. Naročnina znaša za avstr«-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno . . . K <>••'. mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'-Naročnina se pošilja vnaprej, oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 239, Teleloneka številka 65. Celje, v četrtek, 20. oktobra 1910. Čekovni račnn 48.817. Leto II. Nekoliko točnega ©ugovora Na znano izjavo spodnještaj. slov. učiteljstva o delitvi dež. šol. sveta oziroma o preustrojitvi deželnega šolskega nadzorstva se je oglasila »Straža« s tako medlo in otročje lažnjivo polemiko, da si moremo po vsej priliki predstavljati hudo jezo, ki »grasira« med klerikalci zaradi tega, ker jc učiteljstvo primerno ocenilo in zavrnilo njihove predloge glede delitve dež. šol. sveta oziroma preustrojitve dež. šol. nadzorstva. Najbolj pa boli očividno klerikalce to. da učiteljstvo svesto si svoje moči in svete nafoge ni ostalo samo na negativnem, od-klonljivem stališču glede nameravanih sprememb v našem šolskem nadzorstvu, temveč je nastopilo pozitivno pot predlogov za rešitev nujnega vprašanja o šolskem nadzorstvu. In če bi klerikalcem res kaj bilo na strokovnem napredku našega šolstva in na neodvisnosti učiteljstva, bi se tega predloga oklenili. Pa kaj še: niti omenili ga v »Straži« niso — kakor sploh niso priobčili cele izjave temveč trgajo le ven posamezne stavke in trde na podlagi istih nekaj, kar že izjava sama pobija. To kaže pomanjkanje vsake najnavadnejše politične dostojnosti in pa — hudoben namen, ki ga imajo klerikalci s svojimi šolskimi predlogi. »Str.« pravi na koncu svoje polemike: Nepoštenosti ne bomo nikdar trpeli v naši politiki in jo bomo vedno dosledno razkrinka-vali.« Eto — začnite pri sebi! H klerikalnemu članku le nekoliko pripomb, iz katerih se bode videlo, s kako nepoštenim in zahrbtnim rodnim nasprotnikom imamo opraviti r.a Sp. Štajerju. »Straža« pravi, da se kaže v celi izjavi »neodločnost, ki mora vsakega narodno čutečega Slovenca neprijetno dirniti«. In vendar se pravi v izjavi, da zahteva slov. učiteljstvo. »da se slovenskemu šolstvu zagotovi vsestranski svoboden razvoj«. In takih stavkov je v izjavi še več. Dalje pravi »Straža«: »Namesto, da bi se slov. učiteljstvo postavilo odločno na stališče slov. spodnještajerske-ga ljudstva, ki zahteva delitev dež. šol. sveta, čitamo medlo izjavo, ki se giblje v praznem frazer-stvu.« Predvsem je treba tu konstatirati, da stoji učiteljstvo na popolnoma istem praktično-politič-nem stališču kakor kler. posl. dr. Benkovič, kakor so stali klerikalni poslanci pri pogajanjih v Gradcu in kakor še stoje sedaj (glej članke v »Slovencu«). Vlada sama, Nemci in slov. klerikalci dobro vedo, da za sedaj ni govora o delitvi dež. šol. sveta pač pa da se gre za spremembe v skupnem dež. šol. svetu. Klerikalci o tem v svojih klubovih sejali, pri pogajanjih in v »Slovencu« na dolgo in široko razpravljajo — učitelji in naprednjaki pa se seveda ne bi smeli z nobenim pozitivnim predlogom oglasiti. Na očitanje, da se klerikalci prav nič ne ozirajo i.a učitelje in vse druge neklerikalne politične činite-Ije v deželi, ki bi vendar morali imeti svojo besedo zraven, če bi se šlo le za narodno stvar, pa klerikalci sploh molče. Dr. Benkovič je sam rekel, da o de- Ej K ni* ic K nc* Institutka. 37 Roman. Spisal Fedor Gradišnik. Sedela je kot bi bila priklenjena, niti dihati si ni upala glasno. Skrivoma se je prikradel njen pogled skozi gosto grmičevje, ki je obraščevalo uti-co ... in splaval je tja proti samostanskemu poslopju. Visoko, vse obsijano od mesečine, je stalo tam starodavno in skrivnostno. In v njenem srcu se je oglasilo naenkrat nekaj čudnega, strahotnega ... Domišljala se je današnjega dne, današnjega večera... Spomnila se je razsvetljenega okna tam gori v sobi gospoda spirituala. Nekaj mrzlega, ledenega jo je izpreletelo po hrbtu... Gospod spiri-tual! ... Komaj dva meseca je od tega, odkar je za-tisnil stari gospod svoje blagoslovljene oči... Bi! je svet mož, rajni gospod veroučitelj — a trpeti je moral radi svoje svetosti in starosti, trpeti tako bridko in težko. In Dani je postalo naenkrat silno hudo pri srcu ... Žal ji je bilo ,da mu je tolikrat nagajala... da, danes v tej čudežni noči ji je bilo žal... Kako se je norčeval iz njega ves samostan, kako so delale z njim častite sestre: vse to je hipoma stopilo pred Danine oči... In videla je njegove solzne oči, videla njegovo staro, sivo glavo... vsa njegova sključena, revna postava se je pojavila naenkrat pred njo in silen strah se je polotil njene duše... Kaj če bi prišel naenkrat sredi lepe mesečne noči in bi stal hipoma pred njo in jo prijel za litvi dež. šol. sveta še deset let ne bo govora... »Straža« citira na to trpko obsodbo učiteljstva nad klerikalnim predlogom o delitvi dež. šol. sveta in nedolžno pravi, da ni noben klerik. poslanec stavil predloga, v katerem bi zavrgel teritorijalni princip. Seveda ni — ker se klerikalci preveč boje Nemcev in ker jim sploh ni bilo na delitvi nič resnega. Učiteljstvo zlasti obžaluje »nejasnost in netočnost« Verstovškovega predloga o delitvi dež. šol. sveta — pravi izjava in tega ne morejo utajiti tudi klerikalci. ki se niti v tej številki »Straže« niti kje drugod niso izrazili za teritorijalno delitev, ki bi edina rešila in povzdignila naše šolstvo v narodno mešanih krajih. In navzlic temu trdi »Straža«, da je našemu učiteljstvu »narodnost deveto kolo«. Ce se pa učiteljstvo brani klerikalne komande, pa so si krivi klerikalci sami. Ali ni konečno smešno, da taji dr. Korošec v »Str.« sedaj sebe samega? Kolikokrat bi mu še citirali soglasne izjave vseh graških listov, da se je v pogajanjih izrekel za Hagenhoferjev predlog? Če mu je torej tako zelo na poklerikalje-iiju šolstva, zakaj pa tega tudi javno ne upa priznati? Za — sveto vero se mora človek boriti z odkritim in po lepem »Straž.« nauku — poštenim orožjem. Da je bila izjava učiteljstva sklenjena soglasno in po treznem prevdarku ter odseva iz nje volja vsega spodnještajerskega slovenskega učiteljstva razun nekaj nečastnih izjem — nam niti ni treba dostavljati. Cela »Str.« polemika kaže le, kako je klerikalcem neprijetno, da se iih je enkrat pošteno razkrinkalo. Vesičani dr. Žlindra. V Ljubljani, 19. oktobra. Slavljeni vodja slovanske obstrukcije v avstr. državnem zboru dr. Johaiin Schusterschitz je imel danes s svojimi rekruti slavnosten dan. Iz več tehtnih razlogov. Vendar pa odtehtata jeden ali dva vse druge. Predvsem je slavil likof za tako imenitno kravjo kupčijo kakršne še doslej ni sklenil kot opo-zicijonelno-vladni mešetar med Ljubljano in Dunajem. Kdor tega mešetarja dobro pozna, se je moral vprašati že ob začetku obstrukcije: kaj neki hoče Schusterschitz zopet izsiliti z dunajske vlade? Šlo se je za bosanske kmete in slovensko vseučilišče — nam je zgovorno tolmačil »Slovenec« — v resnici pa so hoteli klerikalci doseči, da jim vlada izroči na milost in nemilost kranjsko deželo, da bodo v njej z Nemci in renegati vred vladali bojda Bogu v čast a prav gotovo svojim malham v korist. Izpolnjuje se sedaj prerokovanje vseh onih, ki so trdili, da nima klerikalna obstrukcija v državnem zboru prav nič opraviti s slovenstvom in s!o-vanstvom. Čehi so to že zdavnej uvideli in so dali dr. Johannu Schusterschitzu krepko brco. Mislimo, da pride tudi pri nas do tega. Kajti obstrukcija nam roko ter ji zrl v oči... Kaj potem? Obračunal bi z njo, povrnil bi ji, kar mu je prizadela v njegovem bednem življenju hudega in žalega — povrnil bi ji stotero vso njeno hudobnost in zlobo ... Toda saj to ni mogoče — stari gospod Anzelm je umrl in mrtvi se ne vračajo ... Poleg tega je zavzel sedaj njegovo mesto drugi — in ta je zaščitnik mlade Dane... — Tako se je zamislila, da jo je obšlo začudenje, ko ji je prišel na um novi spiritual... A le za hip ... Koj nato ji je postalo sladko in voljno na duši in vse njeno bitje, vsa njena notranjost ni bilo drugega kot ena sama velika in goreča želja: da bi se vendar že kmalu zgodilo ... V stolpu samostanske cerkvice je bila ura in skrivnostno so odmevali jednakomerni udarci... Dana je še enkrat pomislila na svoj položaj... ni se še pomirila njena vest, ki ji je vedno iz nova očitala pregrešno pot, ki jo je nastopila ... Toda ta boj je bil kratek in izvojevala ga je kmalu. Prišla je slednjič do zaključka, da mora, da je sama sebi in njemu dolžna storiti za kar se je namenila. In slednjič: kdo more zapovedovati srcu in njegovim nagnjenjem, njegovi vroči želji in pekočemu hrepenenju? ... Njeno srce hoče, njena duša zahteva in bila bi nesrečna za vse svoje življenje, ko ne bi slušala njegovega glasu ... Ona ljubi, strastno in ognjeno ljubi — pa da bi zavrgla svojo ljubezen, da 1 i se svojevoljno odpovedala tej sladki sreči? V tem hipu se ji je zazdelo, da sliši korake, počasne in oprezne, prihajajoče vedno bliže in bliže ... Pogledala je natančneje — jasno je videla dolgo črno senco, ki je postajala enkrat manjša, enkrat daljša. jc prinesla le narodno škodo povsod in utrditev klerikalne tiranije kakor je prav gotovo ni v celi Avstriji. Berolinskim snubačem na dunajskem dvoru je bila autonomija napredne bele Ljubljane posebno od 1. 1908 silno na poti. »Deutscher, hau ihm eene« — je odmevalo proti Slovencu vsled dogodkov v Ljubljani po celi Nemčiji. A Schusterschitz je zvo-hal pri antišambriranju na Dunaju za želje nemških snubačev — in sklep je bil storjen. Ker je bila autonomija ljubljanskega mesta tudi njemu na poti. se je sklenil proti njej zvezati z Nemci. In nič ga ni bolelo njegovo »slovensko« srce, ko je zagotovil Nemcem po jednem četrtstoletju zopet vhod v ljubljanski rotovž... In Šusteršič je šel v dosego tega cilja obstruirat, seveda na previden in neškodljiv način. To smo videli lani pri reformi poslovnika... Slovenskim naprednjakom, Čehom in Hrvatom je ostal od te »slovanske« obstrukcije dolg nos — slovenskim klerikalcem pa profit. Hribar si je pomaga s svojo rodoljubnostjo in poštenostjo sam kopati jamo, v katero je padel. Vlada je morala uvideti, da ima v Ljubljani in v Trstu svoje posebne interese — in uslišala je konečno želje Schusterschitza in Nemcev. Schusterschitz bo ustavil v parlamentu svojo obstrukcijsko maškarado kakor se je previdno izognil doslej delegacij. Pomagal je po »Slovencu« iskati velesrbske izdajalce v Zagrebu in Ljubljani ter je omogočil hohencolernskim patrijotorn v občinski zastop ljubljanski. Nasprotno se je vlada zavezala, da strmoglavi napredni obč. svet ljubljanski — različni »politiki« v naprednih vrstah so ji pomagali k temu — in da predloži v sankcijo ne-stvor občinske volilne reforme za Ljubljano in celo deželo. Vse točke te kravje kupčije ste obe stranki vestno in hitro izpolnili. Kako, nam ne bo ♦reba ponavljati. Došla je sankcija omenjenih občinskih zakonov in Jarčeva »zmaga«. Šuklje se je takoj spomnil na deželni zbor kranjski in danes se je vršila »slavnostna« seja. Navzlic mrzli jeseni so se vendar raz-cvetle za klerikalne politične poštenjake in »zmagovalce« najlepše rože. Dr. Schusterschitz je došel v zbornico s svojimi rekruti okrašen in ovenčan z rožicami. Obrazi so bili sicer malo zdelani — pa pri gostijah je to navadna reč. Dr. Krek se je postavil edino z rdečo rožo kot socijalist v talarju; čez resne obraze nekaterih gledalcev je švignil ob tem prizoru značilen smehljaj... Kravja kupčija je torej sklenjena in dokončana. V naprednih krogih vlada prepričanje, da jc preveč podla za trajne zaželjene uspehe. Vsaka krivica in vsako nasilstvo se maščuje. Kdo ve, če ni spletel klerikalni mešetar s svojimi zakoni vrvi, ki bo dušila enkrat njega in njegove krvnike? —m— Širite Mar. Dnevnik. Da, sedaj se odloči, prišel je trenutek, tako težko pričakovani. Silna vročina je prevzela Danino srce ... stisnila se je prav v kot... sopla globoko in urno ter gledala tja proti mestu, kjer se je premikala ona dolga, skrivnostna senca ... Zazdelo se ji je, da je postal obširni vrt naenkrat intenzivneje razsvetljen... in sredi t3 luči, sredi te bajne svetlobe, je stala velika, sloka postava, ogrnjena v dolg, črn plašč in se plašno ozirala okrog sebe ... Zaprla je oči, kajti skelela in pekla jo je mesečina. .. toda miže je videla razsvetljeni vrt in sredi njega ono veliko, skrivnostno osebo ... Tisti trenutek je zaslišala, da je stopil nekdo v utico ... Natanko je čutila, kako so zahreščale stopnice. Hotela je zakričati, a o pravem trenutku se je zavedla... in bila je mirna, popolnoma mirna in tiha... Sedaj stoprav je odprla oči, pogledala je proti vhodu utice in videla je, da je resnica vse, kar se ji je dozdaj le dozdevalo... Velika, črna oseba je stopila korak naprej... obstala je sredi utice in dejala s tihim, komaj slišnim glasom: »Torej ste prišli, gospica Dana ... torej ste vendar prišli...« Mehak in nežen je bil njegov glas in Dani je bilo, kot da jo pobožalo nekaj neznanega, nadzem-sko lepega in krasnega ... »Prišla sem, kakor sem vam obljubila, gospod«, so šepetale njene ustne in zazdelo se ji je, da se je izrazila silno nerodno in okorno. Avstrijski Jugoslovani in morje. Spisal dr. Kari Slane. (Dalje.) V Avstriji se od Jožefa II. naprej razvija industrija. Počasi je napredovala v agrarni Avstriji, ali šlo je, Nemci in Lahi so jo spravili naprej. Industrija rabi veliko delavcev, ki se navadijo posebnih del v tovarni in prometu, industrija rabi kvalificirane delavce. Te pa daje dobra elementarna šola in vaja v mehaničnih šolah ter že prej v rokodelstvih. Slovenci, sploh južni Slovani razven Dalmatincev nismo bili radi rokodelci, kmetovanje nas je vleklo preveč nase: naši feudalni gospodje nam niso pripravljali poti v širše, razvitejše gospodarstvo v mestih. V kakem rokodelstvu pridobljene spretnosti se podedujejo naprej. V naših krajih ni dosti delavcev, ki bi bili pripravni za novejšo industrijo; ti prihajajo od Lahov in Nemcev. Naš, na kmetiji odvišen človek pa dela v industriji na domači zemlji kot težak in ker ni dosti prostora za tega, odhaja na težaško delo v tuje industrijelne kraje. Ves svet lahko pošilja živila na kak trg. Amerika pošilja tudi meso v Evropo. Na kmetiji v Evropi prideluje svoboden kmet dosti več ko prejšnji tlačan, on dela zase. Tedaj ni več treba toliko delavcev na kmetiji. Kmetija je rodna tudi glede otrok. Med avstr. narodi dajemo Jugoslovani največje število izseljencev — in morda Slovenci največ. Dosti se rodi otrok na Slovenskem, ali pri štetju ljudi najdemo, da je pai sto tisoč Slovencev vsako leto v tujini, in statistiki pišejo potem, da se mi Slovenci najmanj pomnožu-jemo. Povprečno se v Avstriji pomnožujejo narodi za 9% čez število umrlih, Nemci za 8%, Slovenci komaj za Wi%. Vzrok tega pa ni, da se pri nas rodi manj otrok, ampak to, da gredo ven v tuje kraje in niso doma pri štetju. To se pa pravi, da dajemo Slovenci grozno število kulijev tujini. Naši mladeniči imajo isto vzgojo v nižjih in višjih šolah kakor Nemci in Lahi. Naši fantje srkajo vse elemente sedanje kulture omikanejših narodov, isti se učijo istih ved naravoslovja, zgodovine in drugih naukov kakor fantje omikanejših narodov. Učijo se na vseučiliščih med Nemci v večjih mestih; vidijo veliko sveta. Bilo bi dajati Slovencu najslabše spričeva.o, ako bi ga vse to ne šolalo, mu ne dajalo širšega duševnega obzorja. Slovenci imamo tedaj nekaj šol, ki nas pripravljajo za delo v življenju po naukih, kakor jih kategorično zahteva svetovno gospodarstvo. In tedaj moramo posvetnjaki priti navzkriž z našim kat. duhovnikom, ki se moderno omikanemu človeku zdi kot neko antikvarno bitje, katero ne spada več v zdanji svet. Izhajati bi se nemara dalo s tem možem — naj ima humor kaj hvaležnega gradiva — ali on je dresiran tako, da misli in živi le za svoj stan, ki ima biti zastopnik teženj katoliške hijerarhije. Ta je pa nastala med tlačani in za tlačane, živela bogato pod nizkim duševnim obzorjem in zahteva v drugih razmerah iste razmere kakor so bile poprej. Vsak bogoslovec kat. verstva ne uvideva, da je ta svet nekoliko drugačen, kakor je bil oni, ko je bil še njegov prednik največji učenjak in vladar vseh vladarjev. Marsikateri si še domišljuje, da je najmlajši kaplan večjega pomena kot katerisibodi posvet-njak. Ali življenje prijema tudi tega človeka in mož mora celo svoj verski zistem zagovarjati proti novodobnim ravoslovnim vedam in tudi nadnaravnost svojega stana, katero je ubičeval skozi toliko stoletij kmetom in drugim. To vzbuja dosti jeze v naših in drugih kat. klerikih. Jezi jih tudi, da hoče kapitalistično gospodarstvo s svojo glavno knjigo »Soli und Haben« iti čezenj na dnevni red; duhovni mož vidi, da ga hočejo posvetni stanovi, razredi kapitalističnega gospodarstva, izriniti iz vladne hiše in mu masa hoče pomakniti torbico s kruhom višje in celo prav visoko. Nemara uvideva ta mož, da je postal odvišen delavec, da se preminjajo tudi verstva in načini bogočastja, da razvija zdanji človek druga naziranja o tem, kar je propagiral on toliko sto let kot nepremenljivo in edino stalno v vseh spremembah človeškega razvoja. Jezen je, to je umljivo in umljivo je, da na svojo torbo tolče in hoče zdrža-vati, dokler je mogoče, svoj zistem v vsem nepre-menjen in tedaj tudi nadvlado nad ljudmi. Šolan po-svetnjak mora s tem duhovnikom priti v nasprotje in duhovnik s posvetnjaki — in tedaj imamo boje po vsem svetu, kjer je kat. duhovnik. Ta je še najagil-nejši, pravoslaven je še miran, ker je kakor v Rusiji car tudi najvišji predstojnik popom. Ali tudi ta duhovnik bo prišel v navzkrižje s razvojem modernega sveta. (Dalje sledi.) S>olitič!ta kronika. Iz de'egacij. Olsek ogers\e Megncije za zunanje zadeve je odobril prora' un ' uanjega ministerstva z v.-emi naknadnimi krilni izvanrednimi potrebščinami tudi v speci j hI ii j 'te«.ti. Ker zaseda cela vrsta deželnih zbor • začelo delo v delegaciiali močno zaosra mi. ' .».o ima od^ek avstrijske 'le legacije sejo le 24. m. ter bode naiprvo raz pravljal o m>m <• i K • n proračunu. Obravnavanj se bo razre/,,lo ni- i •'«/, vse dni oktobra. Plenarne seje t>> < ■ infakera vršile šele 3. nov. in bi trajale o iio srede meseca novembra, ako se prej ne skliče državni zbor. Delegacijski odsek za zunanje zadeve se snide najbrže 26. tm. ter se bo na njem obravnaval bosanski proračun, za katerega je kot referent določen dvor. svetnik dr. Ploj. Iz deželnih zborov. V moravskem deželnem zboru je bil včeraj stavljen predlog, da naj se davčni predlogi glede davka na pivo itd. stavijo z dnevnega reda. Za predlog so bili Nemci iu češki socijalni demokrati. Deželni glavar je po glasovanju naznanil, da predlogov ne odstavi z dnevnega reda, kar je povzročilo velik trušč in hrušč v zbornici, med katerim so se Nemci in socijalni demokrati odstranili. Iz galerije so pričeli metati v zbornico letake z napisom: „Proč z draginjo živil! Proč z davkom na pivo! Obdačite mastne kapitaliste in pustite uboge!" — V finančnem odseku morav-skega deželnega zbora je došlo do nemške obstrukcije proti davčnim predlogam. Seja se je pričela v torek ob 3. uri pop. in je trajala v sredo do 6. ure zjutraj. Konečno so Čehi deloma zmagali. V včerajšnji seji se je že pričela špecijalna debata o davku na pivo. — V gališkem deželnem zboru je bil odklonjen predlog za volilno reformo. Vsled tega so uprizorili Rusini velikanske škandale. — Pogajanja v Pragi se nadaljujejo. Ker Čehi odklanjajo od Nemcev zahtevano dvojezičnost mesta Prage in se upirajo tudi razdelitvi deželnega odbora po narodnostnih sekcijah, so stavili veleposestniki kompromisne predloge, o katerih se sedaj razpravlja. — Dalmatinski deželni zbor se je izrekel za reciprociteto zagrebškega vseučilišča. Za sklep so glasovali tudi Italijani. Dopisi. v Slovenski uradnik med Nemci. Naše slovenske pokrajine so vse preplavljene z nemškimi in neraškutarskimi uradniki. Gori od cesarskega namestnika pa doli do navadnega sodnijskega sluge — vse trobi v nemški rog. In čim glasneje zna kdo gosti, tem večjo veljavo ima pri vladi in tem prej mu je zasigurano napredovanje, četudi preskoči trideset slovenskih uradnikov. Vlada pri tem zasleduje le edini smoter: naše ljudstvo šikanirati, germanizirati in mu kazati, kako odvisno je od nemških uradnikov oziroma od znanja nemškega jezika. Zato so tudi nemškutarski uradniki največji kričači in predrzneži pri vseh nam nasprotnih društvih. Slovenski uradu ki se potiskajo na Kranjsko, kjer narodu ne morejo mnogo koristiti, ali pa se je postavi med Nemce, kjer je vsako narodno gibanje nemogoče. Kako se takšnemu uradniku godi, kaže naslednje „kulturno'' pismo, ki ga je dobil neki popolnoma mirni sloven-ki uradnik od nemške klike v Št. Vidu na Koroškem: St. Veit ist dentseh, merk'Dir es gut, Dort kennt inan nicht Pervaken. Das deutsche Worr giit dort allein, Nicht windischer FrO^che Qnacken. Man kennet aui h den Ploy dort nicht Deu GOrzen der Slovenen. Dr wiuu'sche Humi anbei sich liiit' Den Deutsch^n zu verliOlinen. Sonst sausen hundert Fanste her D is win(l'sche Fell zu banen. Und 'st der Pervak inausU>d, Den Deutschen kaim's mir freuen. Sr. Veit dient aneh den l'f ff n nicht Frei dort das Herz ilie S p rac h«, Mau fo d^rt, mi' den c ff ien Siun Und hegt. die gnte Su-.iie. So st.eht es. pdler Weinlenleii Ohren, Wnlst iln ničla ein. s ~c 0 ien Tag's B-kommen schaif - Sporen) Die Dich dann m < i a - R-ich des Ploy Z iiiick niclit. sanft. liiluen Die zum Ex>mpel I) magst dann am A..... I.aii."' i ii en St. Veit ist deiit ii. w m stets es sein Nichts w.ti«liM h wr ^esprnrht n. Un i mag es eni- > e nsu-ns doch, B-i Gott es st i ye. cli-n! Štajerske novice. Slovenci, pozor! Poštna uprava je uvedla spet novost. Dosedaj so se strankam poleg poštnih po-šiljatev s slovensk.mi naslovi vročevale dvojezične sprejemnice. Sedaj pa raznašajo pismonoše tiskovine, na katerih je več rubrik, za tekočo številko dotične pošiljatve, ime in podpis. Ker se seveda Nemci z dvojezičnimi tiskovinami ne smejo nadlegovati, raznašajo p.smonoše samonemške in dvojezične tiskovine; prve naj veljajo za nemške, druge pa za slovenske stranke. Pri tem se pa mnogokrat zgodi, da se tudi Slovenci, o katerih se ve, da se ničesar ne upajo in povsod molčijo, naj se jim godi še taka krivica, podpišejo na samonemških tiskovinah, katere jim pismonoše predlože. Kdor se čuti Slovenca, naj nikdar ne podpiše svojega imena na taki samonemški tiskovini! v Iz Konjic. V zadnjem času se dogajajo slučaji, posebno odkar je vodja ckr. davčnega referata zagrizeni Nemec Fischereder, da se pošiljajo Slovencem samonemške tiskovine za napoved osebne dohodnine, izjave za občno pridobnino, — za rentni in najemninski davek itd. Vkljub temu, da se te tiskovine vračajo in zahtevajo slovenske, se vendar vsiljujejo samonemške. Za sedaj se zavarujemo proti temu nadutemu postopanju in vprašamo ckr. finančno ravnateljstvo, ako mu je znano in se strinja z njim? Pripomnimo, da mož ne zua niti besedice slovenski in vendar „delnje" v uradu za 90% Slovencev našega okraja — a samo kako ? Mož ni zmožen slovenščine in potrebuje tolmača. Izzivati s Siidmarkovimi vžigalicami v uradu iu heilati seveda zna. Ča to ne bode pomagalo, obrnili se bodemo na višje inštance potom naših poslancev. v Na naslov ckr. okr. glavarstva v Ptuju. Ni dovolj da ležijo pri ptujski šparkasi stotine „Štajerca" nezavednemu ljudstvu na razpolago, uredništvo ga tudi pošilja raznim cestar jem v razdelitev ob cestah. Ti so ga seveda prisiljeni sprejemati in delati, če hočejo dobivati kruh od nem-čurskega okr. zastopa. Do 20 in več iztisov Štajerca dobiva vsak petek tudi kmet(?) Alojz Repa na Ptujski gori. List deli brezplačno in ga vsiljuje svojim gostom on in njegova žena Netka. Opozarjamo na to nepostavno kolportažo slavno ckr. okr. glavarstvo v Ptuju. — Enaka pravica za vse!* Narodna zbirka. Nadalje smo prejeli sledeče prispevke: Ljubečno, g. A. Mahne 8 K 20 v; Vransko, gdč. Roža Meglic 30 K; Ljubljana, g. J. Hrašovec 9 K 78 v; Rogatec, g. cand. med. Fr. Kolterer 15 K; Ptuj, ga V. Kankler, gdč. Trstenjak in g. cand. jur. Šalamun 109 K; Vojnik, g. cand. med. M. Brezovnik 18 K; Mozirje, gdč. Stanka Blaževa 20 K; Celje X., „Sokolski dom" 3 K 60 v; Celje IV., dr. Šandor Šrašovec 21 K; Dobrna, gdč. učit. Helena Levstik 2 K; Celje VII, g. Fr. Vrečko 6 K 10 v; Trbovlje, ga Zlata Kuhar 41 K 20 v; Sv. Križ pri Ljutomeru, g. Kari Maurič, učit. 6 K; Ponikva ob Južni žel., g. učit. Leo Dobnik 5 K 80 v; Brežice, ga Mici dr. Stikerjeva 44 K; Račje in Frani, ga Gri-soldova 30 K; Šoštanj, g. učit. Ivan Lukman 14 K 80 v; Braslovče, g. cand. jur. Janko Košan 20 K; Ormož, gg. cand. jur. C. Žižek in jur. L. Zepič 46 K 10 v. — Dosedaj skupno nabranih 1152 K 55 v Prisrčna hvala! Klub napr. slov. akademikov v Celju. Črnilo v prid družbi sv. Cirila in Metoda, prodaja se že v sledečih trgovinah: V. Weixl v Mariboru, Zvezna trgovina v Celje, J. Peteršič v Ptuju, J. Smeh v Slov. Bistrici, J. Veselič in L. Kuharič v Ormožu, M. Robič v Središču, A. Korošec v Radgoni, F. Hercog v Ljutomeru, A. Seršen v Veržeju. J. Druškovič v Slov. Gradcu, J. Bonač iu L. Schwentoer v Liubljani. V mariborskem okraju dobi se to črnilo sploh že v vsaki slov. trgovini. Opozarjamo to,ej tudi gg. trgovce drugih krajev, da si to črnilo nabavijo v prodajo, ko je ravno tako po ceni ter dobro. Le na ta način bode mogoče društvu prine"sti izdatne dohodke. Ker se črnilo v mrazu nikakor ne more razpošiljati, naj se isto že sedaj naroči pri zalagatelju V. \Veix u v Mariboru. Slavno občinstvo naj pa povsod le zahteva črnilo v prid družbi sv Cirila in Metoda. Lovska smola. Iz Petrovč nam pišejo: Veleposestnik Ježovnik iz Arje vasi je naročil svojemu lovcu, obč. redarju Žagarju, naj mu ustreli zajca, ker ga nujno rabi. Žagar je tri dni lovil tega zajca, a ga ni mogel dobiti. Tretji dan pa je prišel domu in komaj se je usedel, je že zavpil nek fant skozi okno: Zajca imate v veži! Psi so namreč prignali nekega zajca in ker se ni mogel nikamor rešiti, je skočil skozi odprta vrata v vežo občinske hiše. Navzoč fant je hitro zaprl vrata in zajec je bil ujet. Ker pa je bil s tujega lovišča, ga Žagar navzlic temu ni mogel izročiti svojemu naročniku. — Pa ne da bi kdo mislil, da ta dogodek ni resničen! Sirov hlapec. Dne 12. p. m. je peljal hlapec Ant. Kačun iz Žalca na Vransko voz piva. Pred neko gostilno je Kačun ustavil, da se nekoliko okrepča. Med tem je zlezel na voz Martin Lichtenegger, ki je bi! precej pijan. Zdai so konji potegnili ter začeli iti naprej. Takoj je pritekel Kačun, ustavil konje ter z bičem začel udrihati po Lichteneggerju, da je bil po obrazu takoj ves krvav. Nato je stopil Kačun na voz ter je vrgel Lichteneggerja z vso močjo na tla, kjer je brez zavesti obležal. Kačun je bil te dni obsojen na šest mesecev ječe. v Iz Polzele. Šulverajnska šola se je pri nas otvorila 15. tm. seveda brez vsakega komisijonel-nega ogleda, brez vedenja okrajnega in brsz dovoljenja ckr. deželnega šolskega sveta. V novo, še pravkar ometano zidovje hodi naša deca in niti starši, niti za to poklicana oblast se ne zmeni, da bi se ponk zabranil vsaj tako dolgo, dokler se zidovje ne posuši. Nam se zdi vse to čudno. Mogoče je pa dvojno: ali delajo naši nemškutarji s pomočjo „Volksrata" kar na svojo pest, ne oziraje se na tozadevne postavne doložbe, ali pa igrajo v to poklicana oblastva s Voksratom lepo tiho pod enim klobukom. Želimo, da se nam to pojasni in poživljamo slavni okr. šolski svet, naj šolo, ki se je brez dovoljenja otvorila, nemudoma zatvori, dokler ni vse postavno rešeno. Občani. v Že zopet Grebene. V kratkem nastopi sodnik Grebene zopet službo v Gornjem gradu. Ta mož, ki vživa v Gornjem gradu toliko zaupanja, da ga bo najbrže vsak drugi tržan, ki bo klican pred njega, odklonil, nam bo zopet delil pravico. Ako je višji sodni oblasti, ki vkljub našim opravičenim pritožbam ščiti tega gospoda, prav, da igra g. svetnik še vedno znano vlogo, ji ne moremo pomagati. Mi smo storili svojo dolžnost in smo pravočasno opozorili merodajne faktorje na vse številne „Grebencijade", ki jih je zagrešil g. svetnik s svojimi živci. Pretečeni teden je letal od hiše do hiše, še celo na polju je nekoga nadlegoval in izpraševal, če jim je znano, da je njegov pisar rekel, da ga je mrtvoud zadel. Na vsak način bi rad zdaj spravil pisarja v disciplinarno preiskavo in to samo radi tega, ker je v kazenski zadevi Gornjeerajčanov proti Grebencu, pod prisego moral za Grebenca neugodno izpovedati. Res vzoren sodnik ta Grebene! Y Slovenjgradcu je imel drž. posl. Marckhl 17. tm. slabo obiskano zborovanje, na katerem se mu je izrekla zaupnica in se je obsodilo klerikalno obstrukcijo v štaj. dež. zboru. T Hrastniku se je vršil pretečeno nedeljo občni zbor ,.Narodne čitalnice", ki je bil to pot zlasti znamenit radi predavanja g. dr. Schwaba iz Celja. Gospod doktor je predaval o „ustni higi-jeni". O predavanju moremo reči le, da tako iz-bornega še ni bilo v Hrastniku bodisi kjerkoli ter da le obžalujemo one, ki se zborovanja uiso udeležili. Po predavanju so se vršila poročila odbora ter volitve. Iz tajnikovega in knjižničarje-vega poročila smo posneli, da je imela „Čitalnica" koncem leta 134 članov, ki so si izposodili 6559 knjig ter 3641 časopisov. V treh letih obstanka je izposodila ..Čitalnica" 16 728 knjig ter 10.775 časopisov. V odbor so se volili gg.: Ivan Sorčan (predsednik), I. Bevc, K. Malo.rh, D. Majcen, Miloš Roš, Iv. Sovre, V. Šentjurc, ga. L. Šentjurc ter gdč. M. Šentjurc. Umrl je 14. t. m, g. Fran Horvat, učitelj in posestnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor. v 63. letu svoje starosti. Rajnemu blag spomin! v Iz poštne službe. Poštarica Marija Strahek je bila iz Mute prestavljena v Z^. Sv. Kunigundo. v Mesto sodnega pisarniškega pomočnika je razpisano pri ckr. okrajni soduiji v št. Lenartu na Štajerskem. Prošnje takoi. v I)ve mesti za učiteljice. Na šestrazredni ljudski šoli pri Sv. Barbari v Halozah ste razpisani dve mesti , za učiteljice. Šola je v drugem krajevnem razredu. Potrebno j« znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje je vložiti do dne 10. nov. na krajni šolski svet pri Sv. Birbari v Halozah. v „Slov. Čitalnica v Mariboru" vabi na svoj 1. družinski večer v soboto (in - 22. tm. ob 8. uri zvečer v malo dvorano Nar. doma. Vzpored: petje in ples. — Udje so vstopnine prosti; neudje plačajo 1 K. O i bor. v Za četrto zasedanje porotnikov v Mariboru je imenovan predsednikom Ludvik Perko, podpredsednikom pa svetniki višj. brzojavko: Kupčija je poka" I. redni občni zbor z običajnim sporedom. v Akad društvo slov. veterinarjev bo imelo svoj prvi redni oi>č. zbor v petek. 21 'in v re stavraciji ..Zum Griinen Tur" (i»rei N wik) III. Hiuptstnfi' 45. ob 8 uri zvečer s sledeč,.m vspo relom: 1. P,zdravili govor. 2. Čuaii|e zapisnika. 3. O iborovo poročilo 4 Volitev . dimra in preglednikov. 5 Slučajnosti. Slovanski gostje so dobrodošli. Narodni gospodar. v Premog v Dalmaciji S rokovn L-t ,.K h len-nteres eut" poroča o dalmatinskih zakladih premoga: D tluiaciia je dežela preteklosti m postane zdaj tudi dežela bo točnosti. Vsled ra/oih okolisčiu so na to dtagocenost pozabiti, io /.-.u^-narili. Dežela, ki je v starem veku cvetela, k■ i« v posa mezu h svonh delih v poznem srelu|em veku in v začeiku novega veka. končno t'<> ■ no pestro piždo vegetacij '. Vedno bolj m t>-> s* odpira Diimacna ni"dnaro memu nilskemu pr mern. yVčii tujski promet seveda povzroč' r.aoi. , ■ popravo prometnih potov, toda s tem š- tu p m^ano ni darstvn, da se krepko razvije, Po-ij.->....... pri v* t nega kapitala se je predvsem z. h val" , (ia so se začeli z uspehom dvigati dalmatinski zakladi premoga. Čeprav v deželi sami ni dosti industrije, se more vendar v bližnji Italiji ta premog dobro raz-pečati. Zaklade izvrstnega rjavega premoga so odkrili v sredi razširjene miljevaške planjave. — Na različnih obrežnih krajih vrtajo in vlada hoče odkrivanje novih premogovih zakladov kolikor mogoče pospeševati — jako dobro sredstvo za industrializacijo dežele. S tem se pa tudi prepreči izseljevanje delaželjnih ljudi. Tudi država hoče vrtati. „S. N." Ali je gnojnica za lucerno slabo gnojilo? Gnojnica je predvsem dušičnato in kalijevo gnojilo. Lucerna pač potrebuje dašika in kalija, vendar je kot stročnica sposobna okoristiti sa z dušikom iz zraka. Najvažnejša redilna snov za lucerno je fosforova kislina, in zato je prav, če ji pognojite s Tomasovo žlindro. Kali iz gnojnice bo istotako lucerni dobro došel. Če pa lucerna z gnojnico še posebej dobi nekaj dušika, ji prav gotovo ne bo škodovalo. Če torej lucerni gnojite s Tomasovo žlindro in z gnojnico, dosežete prav gotovo dober učinek in je nespametno trditi, da bi zaradi gnojnice regrat zadušil lucerno. Gnojnica torej v zvezi s Tomasovo žlindro ni nikakor slaba za lucerno, a z gospodarskega stališča vam veliko bolj priporočamo m biti jo za gnojenje travnikov, kajti trave ne morejo vzeti dušika iz zraka, zato se jim mora na vsak način dati s katerimkoli gnojem. Kako se ravna pri namakanju in kuhanju bezgovih jagod, da se dobi pristno bezgovo žganje 1 Pri kuhanju bezarovega žganja se enako postopa kakor pri kuhanju žganja iz vseh drugih cukrenih plodov. Jagode se zmečkajo ter hranijo v zaprti posodi, ki iz nje pač more uhajati ogljikova kisliua, ne pa vanjo dohajati zrak, toliko časa v zadosti topli shrambi, da cuker v jagodah popolnoma pokipi, oziroma, da dobite priliko žganje kuhati. Iz pokipele žonte se potem žganje izkuha, kakor n. pr. iz češpelj ali katerega drugega sadja. Zmečkane jagode je najbolje hraniti v sodu, ki seveda ne sme biti do vrha napolnjen in ki se zapre s kipelno veho. Če pa nimate ki-pelne vehe, pa zadostuje, če luknjo pokrijete z vrečico, napolnjeno s peskom, ker taka viečica pusti, da odhaja ogljikova kislina, ne pusti pa zraka v sod. Ali se mora kuhana krma za prašiče soliti in koliko soli naj prašič na dan dobi l Sol je živalim potrebna, a v dobri krmi je je toliko, da ni potrebno krme še posebej soliti. Prašiči ne prenesejo veliko soli, zato moramo pri njih biti previdni. Če so prašiči zdravi, radi jedo in jim jed vidno tekne, potem je najbolje, da jim piče ne solimo. Če je pa krma slaba in prazna ter je prebavljenje slabo, kar se vidi na majhnem teku, potem naj dobi prašič z ozirom na velikost v jedi največ 5—15 g soli na dan. Kateri način cepljenja je najboljši za breskve in marelice 1 Marelice se cepijo na svoje divjake, ali na breskve, -mandelne in češplje. V naših podnebnih razmerah so marelice Da češpljevi podlagi najtrpežnejše. Marelice se cepijo potom okulacije meseca maja z živim popom, poleti po kresu pa s spečim očesom. Cepiti se morejo tudi spomladi s cepiči na katerikolr način, vendar je okulacija najzanesljivejša. — Breskve se tudi najbolj cepijo na češpljeve podloge, in sicer je v to svrho najboljša vrsta damascenka. Tudi pri breskvi je najboljša okulacija, enako kakor pri marelicah. Dnevna kronika. Amaterfotografi ! Ker je amater-fotografija dandanes med Sloveuci že zelo razširjena, a posamezni amater-fotogrr.fi ne sto je v ni kakem stiku med seboj, sestavil se je pripravljalni od-bor v Ljubljani z namenom, ustanoviti društvo, katero bi daialo priliko posameznikom se na tem polju spopolnjevati. Namen društva naj bi bil, gojiti, širiti, izpopolnjevati in pospeševati v umetniškem in znanstvenem oziru fotografsko umetnost. Prosi se torei vse one, ki se za stvar zanimajo, dame in gospode, v Ljubljani in izven Ljub jane, da blagovolilo na spodaj označeni odbor naznaniti svoje naslove v svrho sestave event. osebnih vabil k sestanku. Dobrodošli so tudi vsaki nasveti, ki se uaj pošiljajo odboru, na katere se bode po možnosti oziral in ph upošteval. Prijave in dopise je pošiliati na naslov; ..Pripravljalni odbor kluba slov. amaterfotografov" v Ljubljani. Siavua uredništva slovenskih listov se vljudno prosijo, da to notico v svojih listih ponatisnejo. v Organizacija poljedelskih delavcev v Italiji je imela začetkom letošnjega leta 378 156 članov. Število je od lanskega l- ta precej padlo, kajti lani je štela organizacij 405 149 članov. To je posledica izseljevanja iz nižne Italije in Sicilne. Na prvem mesni je organ zic ja v Emiliji s 180 000 članov, potem Lombariiia m Apnlija s 47 000, Siciliia z 32 000, Beneško s 25 000, Piemont z 11.000 članov. v 16 zborno poveljstvo v Dubrovniku se preseli v M'star. kakor poročajo časniki, in tudi povelinik podmaršal K rni Farna ostane na svojem mestu. Tako se poroča z merodajnega mesta v Dubrovniku. v Trgovski sotrmliiiki na Hrvaškem, ki imajo krepko organizac io. so začeli izdajati svoje strokovno glasilo. v Delavski Dom v Belgradu. Organizacija socijalno demokratične stranke v Belgradu je kupila hišo z eno največjih dvoran v mestu (Sala mira) in jo preuredila v Delavski Dom. v Klub socijalno demokratičnih učiteljev in učiteljic v Srbiji misli na izdajanje strokovnega glasila. Morilec avstrijske cesarice Elizabete se je obesil. Včeraj so našli morilca avstrijske cesaric« Elizabete, Lucchenija, v njegovi celici v Ženevi obešenega. Nov grški kabinet. Kabinet Venizelos je začel poslovati. Prebivalstvo in listi ga živahno pozdravljajo. Bosanski veleposestniki in kmetje. Mosil-manski veleposestniki v Bosni so imeli konferenco, na kateri so se posvetovali, kako naj se branijo proti kmetom, ki se upirajo plačevonju desetine. Sklenili so poslati depntacijo k deželni vladi in se obrniti na skupuega finančnega ministra Buriana ter eventueluo prositi tudi za av-dijenco pri cesarju. Iz sodne dvorane. Iz Mozirja. Najnovejša, pa vendar že šest dni stara novica v našem trgu je ta, da so bili gospodje Ivan Cesar, Zdravko Vasle in Leopold Repenšek na tožbo župana g. Dr. Jožefa Goričarja zaradi žaljenja časti obsojeni prvi na 150 K, druga dva vsak na 50 K denarne kazni, v slučaju neiztirljivosti pa primerno število dni zapora. Gospodje so kot kolovodje klerikalne stranke pri vsaki priiki zelo korajžni in obrekljivi, ko se jih pa prime za besedo, pa zlezejo pod klop in morajo slišati obsodbo od strani sodišča. — Upamo, da bo sedaj mir v Mozirju. Izpred celjske porote. V torek in včeraj je stala pred tukajšnjo poroto 39 letna Marija Zlof, posestnica v Hrastju pri Šmarju. Obtožena je bila, da je 12. aprila t. 1. dala svojemu možu, z namenom ga usmrtiti, arzenik. 26. aprila je njen mož Jožef res umrl. Obtožena je bila torej zavratnega umora. Kmalu po moževi smrti se je raznesla novica, da je bil od žene zastrupljen. Dne 17. jun. t. 1. so njegovo truplo izkopali in dali v sodnijsko kemično preiskavo forenzič-nemu zavodu graškega vseučilišča. Preiskava je izkazala v posameznih delih teiesa velike množine arzenika. Ker je bilo zakonsko življenje Zlofovih jako žalostno in sta živela oba že čez eno leto čisto razprta, se je ojačil sum, da je ona v zvezi z Zlofovo smrtjo. Jožef Zlof, ki je bil prej delaven in priden, se je vrnil pred kakimi dvemi leti iz Nemčije-in se je od takrat popolnoma udal pijači. To je poostrilo prepire med njima in 1. 1909. je Jožef Zlof zapustil dom in se naselil v bližini v neki koči. Od tega časa je tudi vsako spolno občevanje med zakonskima prenehalo. Pač pa je Marija Zlof redno občevala z 25 letnim FrancomCverle; kakor je preiskava dognala, se je vozila ž njim, obiskovala ž njim gostilne in ga jemala tudi ponoči v svojo spalnico. Moža pa je večkrat pretepala, pri čemur ji je pomagal tudi Cverle. Dne 16. aprila pa je dala Marija Zlof možu skledo sa-late; pojedel je malo in takoj začutil, da mu je slabo, bruhal je in peklo ga je v grlu. 26. aprila je umrl. Ko je bil bolan, se ni zmenila zanj, pač pa je bila večkrat s Cverlejem skupaj. Ta pa je dne 22. aprila prodal svoje posestvo in en dan pred smrtjo Zlofa odšel v Ameriko. Žlofova ga je spremljala na kolodvor v Št. Jur in se tam v solzah in poljubih ločila od njega. Vse te okolnosti silijo k nujnemu sumu, da je Žlofova moža zastrupila. Tako obtožnica! — Pri obravnavi je bilo zaslišanih nad 40 prič. Vse so potrdile, da je bil Jožef Zlof pijanec, nesposoben za vsako delo in tudi za spolnjevanje zakonskih dolžnosti. Kar se tiče razmerja s Cverlejem, je ena priča potrdila, da je videla nekoč Cverleja v postelji Marije Zlof ležati. — Zlof je mnogokrat tožil o bolečinah v želodcu in je večkrat jemal nek prašek. Ena priča iz Gradca izpove, da je 3—4 tedne pred smrtjo Zlofa bil ž njim skupaj in videl, kako je iz neke škatljice jemal Zlof bel prašek. Vprašal ga je, kak prašek ima, in Zlof mu je dejal, naj nikomur ne pove: to je njegova medicina, katere ne da nikomur poskusiti. Iz vsega tega se mora sklepati, da je Zlof jedel arzenik. Tega mnenja so na podlagi zadevnih izpo-vedb mnogih prič bili tudi porotniki in so obtoženko soglasno oprostili. Izpred porotnega sodišča v Celju. Danes (20. okt. 1910) se je zagovarjal pred porotniki Fr. Germ iz Skale konjiškega okraja zaradi posiljenja 78 let stare Barbare Novak in zaradi oskrunjenja osem-ali devetletne Terezije Z. Obtoženec Germ je posilstvo na Barbari Novak priznal ter je skušal zločin le nekako olepšati. Oskrunstva na Tereziji Z. pa m priznal. Vendar ni pomagalo, ampak so porotniki po štiriurni obravnavi izrekli, da je Germ obeh zločinov kriv; glede zločina oskrumbe so pa izjavili, da je to hudodelstvo že zastarano. — Po tem pravoreku porotnikov je bil obtoženec Germ obsojen zaradi zločina posilstva na dveletno ječo, glede hudodelstva oskrumbe je bil oproščen. Hmelj. HMELJSKI TRG V NORIMBERKU : Norimberk, 20. okt. (Brzoj. »Nar. Dnevniku«.) Dovoz 600, prodano 400 bal, tendenca in cene nespremenjene. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. Iz delegacije. Dunaj, 20. okt. Mornariški odsek ogerske delegacije je imel danes dopoldne sejo, v kateri je poročevalec Jnlij Rosenberg razpravljal o mornaričnem proračunu in ga je priporočal za sprejem. Iz Portugalskega. v Lisabon, 20. okt. Sliši se, da hočejo odstopiti ministri za javna dela, vojno in finance. | Ustrelil se je ravnatelj državnega zavoda za kovanje novcev, ko ga je neka komisija pozvala, naj položi račun. Bolezen srbskega prestolonaslednika, v Belgrad, 20. okt, Cela dežela je vznemirjena zaradi tega, ker se je stanie prestolonaslednika znova poslabšalo. Kralj je zelo potrt, princ Jurij biva celi dan ob postelji kolnikovi. Profesor Chwostek je imel z zdravniki, ki prestolonaslednika lečijo, daljše posvetovanje. Opolnoči je bil izdan sledeči buletin: Stanje nespremenjeno, zavest od časa do časa jasnejša, žila bije stalno od 96 do 108 krat, vročina 39'6. Portugalska krajeva rodbina na Angleškem. v London, 20. okt. Kralj Mannel, kraljica Amalija in vojvoda oportski so dospeli z vojvodom orleanskim v Evesham. Od undot so se podali z automobilom v grad Wood Northon. Kralj izgleda bolno in trudno. Obisk ruskega carja v Berolinu. v Berolin, 20. okt. Kakor poroča ,.Tagl. Rundschau" iz zanesljivega vira, do^pe ar Nikolaj 4. novembra v Potsdam in ostane tam jeden dan na obiska pri nemškem cesarju. Revolta kmečkih delavcev v Italiji. v Rim, 20. okt. V pokrajini Ravenni je došlo do novih nemirov, ki so naperjeni proti agrarcem. Okrog 800 socijalističeih kmečkih delavcev je udrlo na dvore zemljiških posestnikov; z obeh strani se je streljalo z revolverji in je bilo več oseb ranjenih. Orožniki so nekatere delavce zaprli. Več sto delavcev se je skušalo polastiti občinskih zemljišč. Razgnalo jih je vojaštvo. Po železničar sla stavki na Francoskem. v Pariz, 20. okt. Nekega stotnika in spremljajočega ga podčastnika so napadli stavkujoči železničarji, ko sta šla patruljirat po progi proti Chantillyjn. Stavkujoči so streljali na oba: stotniku je kroglja prebila ovratnik na plašču. Napadalci so v temi zbežali. — Na cesti proti Pont-Oise so streljali vojaki na dva individua, ki sta si dala nekaj na sumljiv način pri železniški progi opraviti. Prijeti pa ju niso mogli. Vrnitev Wellmannova v Novi Jork. Berlin, 20. okt, „Lokalanzeiger" poroča iz Nov. Jorka: Včeraj popoldan je prispel parnik „Trent" z Wellmannom in njegovimi petimi sprem-ljevaici v Novi Jork. Ko se je Wellmann izkrcal, ga je tisočglava množica navdušeno pozdravila. Wellmann se je izrazil o svoji vožnji sledeče: Do nedelje zvečera sem še imel ni anje, da bode vse dobro izteklo. Potem pa se je začei strašen veter, kateremu se zrakoplovni motori niso mogli ustavljati. Morje je bilo zelo razburkano in komaj in komaj smo se rešili v rešilni čoln; ako bi nas parnik ne našel, bi bili izgubljeni. Tržne cene. Dunaj, 19. okt. Borza za kmetijske pridelke. Borza je bila danes slabo disponirana. Pšenica je v ceni za 10 v padla. Ogrski oves je bil za 5 vin cenejši, rž in ječmen sta se držala, koruza je pri malem prometu poskočila za 5 vin Trst, 19. okt. Sladkor. Centrifugal pilčs prompt K 30 doj K 301/2, za dobavo K 273/4 do K 281/2- Tendenca stalna. Budimpešta, 19. okt. S v i n j s k i s e j m. Ogrske stare težke 146—148, mlade težke 152—154, mlade srednje 154—158, mlade lahke 160—164 v kilogram. Zaloga 31.110 komadov. Budimpešta, 19. okt. Mas t. Svinjska mast 171, namizna slanina 147. Praga, 19. okt. S1 a d k or. Surovi sladkor nova kampanja K 21*25. Tendenca: stalna. — Vreme oblačno in hladno. Budimpešta, 19. okt. Žitna borza Pšenica za oktober K 10'36, pšenica za april K 10'38. rž za oktober K 776, rž za april K 7'80, oves za oktober K 7'98, oves za april K 8'29, koruza za maj K 5'46. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca mirna, promet 15 tisoč stotov, pšenica v efektivu za 5 v cenejša, ostalo nespremenjeno, termini so se držali. Vreme lepo. Dobro izurjena prodajalka mešane stroke išče službe takoj. — Ponudbe blagovolijo se poslati upravništvu lista. 582 3 1 po dnevni ceni za nemške in češke firme. Če je blago tudi slabe kakovosti, imam ceno 60— 70, za boljše blago 80, 90 ter za prima hmelj 100 goldinarjev. Meterski stot najboljše blago plačam celo čez 100 goldinarjev. v Emerik Kuketz v ZalciL 579 3-2 Sprejmem takoj k u pomočnik ter enega gj čenča. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Anton PoEanc; valjčni mlin Radeče pri Zid. mostu. sso 3-3 enonadstropna, v sredi trga Radeče ppi Zid. mostu (postajališče), pripravna za vsako obrt (prej pekarija) se radi smrti proda ali da v nssjem. Več pove upravništvo „Narodnega Dnevnika". 574 3 3 in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno, Humpo-lec, Češko. Vzorci franko. Št. 52.473. 573 3-3 pis na Oddati je mesto c. kr. cestnega paznika za progo km 115 do 116 tržaške državne ceste v c. kr. stavbnem okraju celjskem z mesečno plačo po 55 kron in prostim stanovanjem v državni cestnopazniški hiši v km 117. Za dobitev tega mesta potreben je dokaz državljanstva v državnem zboru zastopanih kraljevinah in deželah, nadalje znanje nemškega in slovenskega jezika, čitanja, pisanja in računjenja ter izvedenost porabljanja za vzdrževanje ceste potrebnega orodja. Prosilci za to mesto, kateri niso prestopili 40. oziroma taki z vojaško izkaznico 45. leto starosti, vložiti imajo svoje prošnje previdene s krstnim litsom in nravnostnim spričevalom, nadalje dokazom telesne sposobnosti, in oni, kateri služijo ali so služili pri vojakih, razun tega opremljene z razpreglednico sposobnosti oziroma doslužnico in glasom § 7 državnega zakona z dne 29. aprila 1872 predpisano izkaznico pri napovedi bivališča najdalje do 1. listopada 1910 pri c. kr. okrajnem glavarstvu celjskem. Celjsko okrajno glavarstvo v Celju, dne 2. vinotoka 19io.