Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno 2« Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din ncdeilsko izdalo celole no v Juqo-slevlll SO Din, za Inozemstvo lOO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stolp, pettt-vrsle mali oglasi pclSfl ln 2 D. ve£|l ofllasl nad 43 mm vi line po Din 2-30, vellld po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 DIB o Pn večiem D naročilu popual
Izide ob 4 zlulraf
razen pondellKe ln dneva do prasnBai
Vrmttnlitvo le v Kopliar/evl ulici it. 6 IIJ Rohoplel se ne vračalo, netranklrana pisma se ne чрге/ета/о * Uredništva telefon St. 2050, upravnIStva št. 3329
i le vKopltarlevl ul.it.6 » Čekovni Clubl/ana Stev. 10.650 In 10.340 rale, Saralevoil. 7563, Zagreb
Uprava I račun: i .
za Inserale. Saralevoil. 7563, Zflgic„ St. 39.0U. Praga In Dunaf it. 24.797
kratska stranka pred razcepom
Za Marinkov'ča vsi odličnejši voditelj! demokratskega kruba -- Davidovič v manjšini - Dr. Soaho se s svojimi poslanci razprav ne udeležuje - Muslimani za vlado - Pribičevič že obupal - Vlada
ima sigurno večino
r Belgrad, 30. jan. (Tel Slov. ) Razčiščevanje v demokratski za jed niči se je danes začelo. Kl jub napovedi Davidoviča in kljub zmagoslavnemu kričanju in oznanjevanju Jutra in ostalega časopisja SDS, danes še ni prišlo do odločitve. V znani brzojavki Radiču je Davidovič napovedal odločitev za danes. Zato se je mislilo, da bo na tem vztrajal. Na dopoldanski seji je bil precej odločen. Nekateri, posebno samostojni demokrati so izjavili, da bo tekom nocojšnjega večera prišlo do glasovanja. Tekom debate pa, ko je Davidovič videl, da je razpoloženje velike večine poslancev proti njemu ozir. njegovim intencijani, se Davidovič ni upal staviti tozadevne zahteve. Tako je prišlo do debate, ki se morda niti jutri ne bo končala. Danes ne splošno misli, da bo bitko dobil Voja Marinkovič.
Pozornost je vzbudilo v vseh političnih tcro-gih. da muslimani niso povabljeni na sejo, kar se je ponekod smatralo kot razpad DZ. Musimani si ji tega niso delali nobenih skrbi. Soglasno so iz-javljali, da ostanejo v vladni koaliciji.
S tem so tudi formalno pokopane vse nade Pribičeviča in Radiča. V tem slučaju namreč razpolaga vlada skoro z delovno večiuo, ki bo omogočata nadaljevanje dela v parlamentu.
Tudi Pribičevičevo osebno glasilo je zgubilo vse nade. V uvodniku prinaša glavni organ SDS : Reč sledeč račun merila parlamentarnih sil in komentar:
Ob možnosti, da se demokratski klub izjavi za koncentracijo in ustanoivtev dem. bloka, so se politiki zanimali, kakšno razmerje parlamentarnih sil bi bilo v tem slučaju. Številke so sledeče: NRS 111, SLS 21, JMO 18, skupaj 150, SDK 85, DS 61, zemlj. 0, Nastas Petrovič 1, skupaj 15G Ob strani bi ostalo: Nemci ti, 1'rankovca 2, socialisti 1, skupni) 515 poslandcev. Razume se, da bi to razmerje ostalo samo v slučaju, če bi se celokupen dem. klub izjavil za koncentracijo, kar se ne verjame. V vsakem drugem slučaju bo razmerje odvisno od števila demokratov, ki bodo šli z Davi-dovič.em, za katerega se misli, da bo s svojo avtoriteto dobil za sebe večino poslancev kluba.
Navajamo te številke, ki jih prinaša glavno glasilo SDS, da sc vidi, kako prazne so nade, ki jili nekateri gojijo na podlagi dosedanji reklame časopisja SDS.
Seja demokratskega kluba se je pričela šele ob pol 12. V vseh političnih krogih je bilo zanimanje za to sejo velikansko. Seji je prisostvovalo 59 poslancev. Manjkala sta znana Marinkovičeva pristaša Pečič in Agatonovič. ki sta obolela.
Sejo je otvoril Ljuba Davidovič in takoj imel sledeč govor:
Govor Ljube Davidoviča
Delo na koncentraciji ni moja pravica, nego moja dolžnost.
Po sklepu kongresa naše stranke se mi je slavilo v dolžnost, da delam na zbiranju demokratskih elementov in koncentracije vseh živih sil za izvajanje narodnih in državnih poslov. Če bi bila to samo moja pravica, morda ne bi tega niti delal. Smatram pa. da je to moja dolžnost Če je pa dolžnost, je treba takoj pričeti z delom. Iz spoštovanja do kluba, sem prišel pred njega, da se o tem porazgovorimo. Če bi se hoteli proli temu boriti, smatram, da bi morali to storiti na kongresu Radi razgovora o tem sem torej sklical sejo, ki bi sc morala že vršiti na dan sv. Save.
Nobene stranke ne izključujemo
Ideja koncentracije ni nova. Za to idejo smo bili preje, kakor g spodje v kmetsko-demokralski koaliciji 0 tein kdo ima prvenstvo, ne bomo govorili in se za to ne bomo borili. Kakor veste, načrt o koncentracij ima dve fazi: ideja koncentracije, ki ne izključuje nobene stranke, niti nobeno osebe, naravno pa je, da pride v poštev moralni značaj oseb. Nekateri nam pravijo, da smo proti radikalom. Vendar je to povsem neutemeljeno. Mi hočemo in želimo, zbrati vse moči, da pomoremo našim ljudem Kakor sem dejal ne izključujemo nobene osebe. V tein gremo tako daleč, tla ne izključujemo tudi tistih, ki so to zaslužili. Tako delamo in ne rušimo. Ni res, da bi kaj rušili. Mi ustvarjamo, nn hočemo ustvarjati, kar je dobro in kar bo boljše, kakor je danes. Mi delamo za vse.
O zunanji politiki
Spoznalo se je, da današnja kombinacija ni krepka za vse posle Zunanje in notranje razmere niso zadovoljive Zunanje razmero so v dobrih rokah, bile bi pa še boljše, če bi se notranja politika okrepila Vse to nas goni h koncentraciji. Če bi danes bilo dobro, imamo pravico, zahtevati boljše. Današnje razmere so kljub temu slabe. Zato hočemo boljši položaj. Koncentracije so se vedno pojavljale, če so bile razmere težavne Po aneksij-ski krizi radi Bosne sc je sestavila koncentracijska vlada pod vrdstvom najmanjše skupine. Pokojni Stojan Novnkovič je takrat delal z dobrini razumevanjem v splošno zadovoljstvo. Radikali so dali v to vlado svoje najboljše ljudi. Med vojno se je istotnko sestavila koncentracijska vlada.
Potreba po koncentraciji.
Resnica je, da danes niso isti momenti, kakor takrat. Danes ni Potiorekove armade, zato ni notranje armade. Tu so: gospodarska kriza, neverjetno spoštovanje ustave, glad. Vse nas goni h koncentraciji. Danes je zanjo večja potreba, kakor je bila kdaj prej Koncentracija pobija strankarstvo, prinaša mir in delo v parlament. Koncentracija bo
edina uradništvo pripeljala na polje miru. Edino ona lahko izvede redukcijo uradništva in uradniških plač. Z njo se bodo onemogočili vsi listi, ki delajo škodo. Koncentracija naj bi imela te-le naloge: 1. Pobijanje gospodarske krize. 2. Izvajanje zakonitosti. 3. Urejevanje finančnih razmer.
Govori se. da ne bi bilo treba iti iz vlade in da to za stranko ne bi bilo dobro. Mnenja sem pa, da DS samo v koncentracijski vladi najbolj sigurna V tej vladi zaslužimo sedi lovanje. Če je verjeti v Vukičevo lojalnost, kakor to o njej govori Radič, potem nismo v tej vladi sigurni
On lahko lepega dne proglasi, da smo mu nepotrebni. Resnica je, da je radikalom iažje delati s Korošcem in Radičem. ker imajo lažje interesne sfere, kakor z nami. Znano ie namreč, da je borba s sorodniki najtežja.
Izstop iz vlade z ozirom na to ni daleč. Boljše .je, iti v koncentracijo, kjer smo sigurne,jši Vodstvo te koncentracije ie naše. Ne mislim tu na samega sebe, ampak na druge naše ljudi. Č4 ne more eden, lahko ni"re drugi. Mi celo pristanemo na druge stranke. Oseba mora biti avtoritativna. Radikali so na taka mesta postavili Savo Grujiča, Nikolaja PaSiča, Protiča, Mitovanoviča, Vesniča, torej vedno ljudi z veliko avtoriteto, V poslednjem času pa takih ni več v radikalni stranki.
Nič proti demokratski zajedniei
Koncentracija se po malem izpeljuje. Pričelo se je z demokratsko zajfdnico. Meni se očita, da razbiiem zajednico. Vendar je moja vest v tem pogledu povsem čista. Demokratsko zajednico ljubim, ker sem jo ustanovil, je ne bom razbil Naša DZ je dobila prvi udarec takrat, ko je Spabo jeseni pri sklepanju o vladi izjavil nekemu poslancu:' »Sklenite vi karkoli, mi ostanemo v vladi. Spaho je sedaj izjavil, da ni dal te izjave v tako določni obliki. Spaho me več, kakor poldrugi meser ni obvestil o pogajanjih z radikali. Jaz sem ga obvestil o prvem sestanku s Pribičevičem. Naši muslimani so zat > zelo ignorirali naše liucli v Bosni. Pa tudi Grdjičev slučaj 'Grdiic je bivši predsednik oblastnega odbora v Sarajevu) osbbuje to zvezo. Grdjič je naš prvak, prvi nacionalist v Bosni. Nanj bi se bilo treba ozirati, ne pa da se dela tako. da se ga je izpostavilo ponižanju. Mi smo s Soahom prijatelji. Ta slabitev vezi ni slabila DZ O tej stvari se bomo razgovarjali ludi v DZ.
Demokratska zajednica se smatra kot v našem spajanju O tem smo že govorili. Vendar nisem v teh razgovorih videl nobenih uspehov DZ je naša. Njena vrata so odprta vsem
V teku razgovorov o koncentraciji je prišlo do razgovorov o sprejemu v klub. Korošec je bi! v radikalnem klubu. Vanj ni stopil radi koncentracije, mprveč, da se dokaže, da jih je 130, da so močnejši in da morajo kot takšni voditi koncentracijo. S tem bi se hotelo naše število pn-alizirati.
Mi mislimo na skupen klub. Ta skupen klub bo imel od časa do časa skupne sestanke. Imeli bi predsednika, šefi pa bi bili podpredsedniki. Klubi in stranke s svojimi organizacijami bi obdržali svojo popolno individualnost. To je potrebno, če sc dela na koncentraciji, kajti ministrom bo lažje delati v enem nego v več klubih.
Želim tukaj zvedeti: Ali hočemo koncentracijo, ali hočemo skupen klub ali ne. 0 tem naj srr sklepa, nato preidemo na dnevni red. še nekaj hočem povedali. Sedaj se v časopisju piše, da se govori o volitvah. Obžalujem in čudim se tikim pret-njam. Ni pametno misliti na volitve v dneh lakote. Ali se hoče ili na volitve zato, da bi ostal Vukičevič, Ali je potrebno? Smatram, da je to samo pret-nja tistih, ki so za vlado. Želim, da se lepo razgo-vorimo o tem, kar sem dejal. Program koncentracije se je izdelal že v jeseni. O tem smo v klubu že sklepali.
Po teh besedah, ki dovolj jasno označujejo Ljubo Davidoviča, je dobil brsedo
Marinkovič
ki je bil istolako jasen in odločen, kakor strankin šef Davidovič Izvajal je: Predvsem sem želel opozoriti na DZ. Po mojem mnenju bi se "moralo o koncentraciji razgovarjati samo v DZ, s katero imamo intimne in politične zveze in s katero sodelujem v kombinrciji. Če bi se DZ postavila pred gotovo dejstvo, potmi bi lahko oni dejali, da se je delalo brez njih. Tiste struje, ki bi iiotele oslabitev, bi svojo akcijo okrepile.
Davidovič je govoril o potrebi koncentracije.
Otem smo se že izjavili. Pa tudi v kongresni resoluciji se je naglgsiio, da je koncentracija naša po-treba. Tega ni treba posebej naglašati. Vprašanje pa je: Ali je treba razčistiti sedanji položaj, ali pa iz sedanjega stanja iti k njej.
Koncentracijo delamo samo na temelju današnje vladne koalicije.
Po mojem mnenju je najsigurnejše, da gremo na podhgi današnjega stanja. Česlo smo načelno pristajali z radikali na koncentracijo in koalicijo, pa se je potem s pogajanji o podrobnostih vse obrnilo. To je lahko tudi sedaj. Zalo no smemo dopustiti, da bi se nam položaj izmuznil, da hi se nekaj napravilo brez in mimo nas. Treba je iti na podlagi tega, kar se je že koncentriralo.
O skupnem klubu radikalov in Korošca so vedno razpravlja. To še ni končano. Najboljše je ili v koncentracijo s temi strankami, ki so v vladi. Načelno nisem proti koncentraciji. Mislim pa, d < jc sigurno najboljša pot la, ki sem io zgoraj označil.
Proti skupnemu klubu s kmetsko koalicijo
O skupnem klubu s seljaško-deniokratsko koalicijo izjavljam, da bi nas lo privedlo na /.elo sliba tla. Skupen klub bi nas privede! do tega, da ne priznavamo vlade. Skupen klub jc nekaj nemogočega.. Če bi se za to odločili, bi morali izstopiti iz vlade, fo je tista slaba in nevarna pot h koncentraciji. Prezgodaj je, delati za sestavo takega kluba. Mi želimo koncentracijo demokratskih elementov, to je: 1. da so elementi, ki se koncentrirajo, v resnici demokratski in da imajo iste poglede, kakor mi, 2. da se mora ta koncentracija izvesli pod DZ. To vidim v resoluciji našega kongresa. Torej koncentracija okrog nas kot središča, tako da se pozneje vsi slopimo v DS. Najprvo morajo k nam pristopiti sorodni elementi. To je logična koncentracija. Tako lahko preprečimo, da ne bi drugi elementi zadeve odvedli na napačno stran.
Proti samostojnim demokratom
Samostojni demokrati bi se morali vrniti v stranko-malico. Sedaj nastopajo nepolitično. Niso se namreč hoteli spojiti. Spajanje onemogočajo. Radi tega so tako hiteli ustvarjati selj.-dem. koalicijo in prečansko fronto. HSS, ki je mnogo bolj prečui-ska stranka, kakor SDS, nastopa umerjene.iše. Glejte, naši govori se v tujem časopisju ne prinašajo kot argument proti naši zunanji politiki, govori samostojnih demokratov pa se trelirajo kot takšni. Zato je treba časa, da se vse to popravi in pozabi.
Ni treba ustvarjati ničesar, kar bi imelo za posledico prekinitev s tistim, kar se ie ustvarilo. Prezgodaj je, z njimi sploh kaj delati. Če se pa bo koncentracija ustanovila, bomo videli, ali je ta zveza naravna. Za sedaj tega ne smemo delati. Zato jaz ne morem glasovali za tako koncentracijo, kakor jo je predlagal Davidovič.
Poslanec Milan Grol
znan republikanec, ki spada v bližnjo Davidovičevo okolico, je dobil za Marinkovičem besedo. Odlečno je pobijal Marinkovičeve trditve in vprašal, zakaj je potrebno, da bi bila temelj koncenlracije sedanja koalicija. S tem se daje razmaha Vuk čevičevi akciji, ki si hoče osvojiti položaj in sam ustanoviti koncentracijo. Tega ne smemo dovoliti.
Nato se je seja prekinila in se je nadaljevala popoldne ob 5. Prvi je govoril
črnogorski poslanec dr. čubrovič
On pravi, da se vprašanje, ki je na dnevnem redu. ni ločno postavilo. Ne gre za lo, ali hočemo koncentracijo. To vprašanje je načelno že rešeno Glavno vprašanje je tehnična izpeljava koncentracije in s katerimi elementi naj jo izpeljemo. Ostro govori proti Pribičeviču, proti SDS, in pravi, da je prišla Pribičevičeva stranka v zelo neugoden položaj in da hoče zato v vlado za vsako ceno. Zato insistirajo na koncentraciji. V principu je SDS reakcionarna. Zato je proti vsakršnemu sodelovanju s lo stranko.
Voja Veljkovič
bivši finančni minister, ki je zamenjal avstrijske krone v razmerju 1:4, je soglašal z DaWdovičem. Naglašal je, da je kongres stavil klubu koncentracijo kot nalogo. Zato mora klub to dolžnost izpolniti. čubrovičevo pojmovanje koncentracije je napačno in se ne strinja s parlamentarnimi in demokratičnimi principi. Koncentracija je sodelovanje raznih strank, ki seveda nimajo skupnega programa, vendar se v danem trenutku sporazumejo o izvršitvi gotovih vprašanj, ki so ljudsvtu v korist. Na Marin-kovičevo zahtevo, da je treba pustiti vladi, da dela, pravi, da ta vlada ni zadostila pričakovanju, kar se je ugotovilo na kongresu. Če bi bilo sedanje stanje dobro, ne bi nikomur na kongresu ne padlo na um, potegovati se za to, da se lo stanje spremeni Razpoloženje nasproti tej vladi je znano in ji ne gre v prilog. Pretnja z volitvami je po njegovem mnenju neokusna in neumestna, ki nima nobenega smisla v času, ko mnogi kraji umirajo lakote. Če pa pride do volitev, nas ne sme biti slrah. Govornik je pre-[ pričan, da bodo stranke v borbi za ustavnost in svobodo izšle iz volitev močnejše. Zato se volitev ne boji.
Minister Grga Angjelinovič
izjavlja, da je v principu proti vsaki zajedniei in končenIraciji. On je prepričan konservativec. No priznava nobenega j)ooblaslila kongresa, dokler klub živi. Poslednji kongres DS je bil po njegovem mnenju organiziran fašistično. Na temelju razširiti;<: današnje koalicije je za koncentracijo. Je proli skupnemu klubu, ker je selj.-dem. koalicija številnejša. O tem je nemogoče sklepati, dokler se ne reši vprašanje današnje koalicije Vsak nasproten sklep more napraviti samo kaka balkanska demokracija. (Grol: Ne vlecile nas za jezik! Če smo mi balkanski poslanci, ste vi balkanski ministri, ki ne morejo razumeli stvari, kakršne so. ) Volitve niso nobena pretnja, marveč predočenje dolžnosti. Odločno je proti skupnemu klubu s SDS in HSS.
Ljuba Davidovič jo odgovarjal Angjeliuoviču iu izjavil, da ni nikdar delal zahrbtno. O koncentraciji se ne sine tako govoriti, kakor je storil lo Angjelinovič. Kongres je najvišji forum za vsa vprašanja, ki sc tičejo stranke.
Poslanec Škerovie
iz Črne gore je v svojem govoru izjavil, da se na vseh straneh ugotavlja, da ta kombinacija ni izpolnila pričakovanj. To priznavajo sami člani vlade v privatnih razgovorih. Vsi se izjavljajo za koncentracijo To je priznanje nesposobnosti in nedorast-losti za velika vprašanja, ki so danes na dnevnem redu. Ne razume, zakaj ti ljudje ne marajo koncenlracije. ki bi se morala ustanoviti pod vplivom DS in po njeni volji.
Minister Kumanudi
pravi, da koneetracija, kakor se postavlja v vprašanje, sploh ni koncentracija. Je za močno koncentracijo. Za to je pa treba mnogo časa in priprave. Kot primer navaja koncentracijo v Franciji, v kateri je pel strankinih šefov. (Vi preganjate voditelje strank.) Vztraja na tem, da klub ne sklepa o tem vprašanju brez sodelovanja poslancev JMO, ki so člani DZ. (Gro!: »Pa tukaj gre vendar za vprašanje o našem življenju.«) Po njegovem mnenju se kongres za skupni klub ni izjavil in je proli njemu, in sicer radi tega, ker misli, da je treba na.ipre.je rešiti vp, "anje sedanjo koalicije.
Mio Georgijevič
iz belgrajskega okrožja je govoril v Davidovičetf pri! g, češ da sedanja vlada ni dovolj storila iu da je zato treba d biti drugo vlado
Nato se je večerna seja prekinila in sft bo nadaljevala jutri ob 9. uri dopoldne. Kot govorniki so so prijavljeni bivši minister Timotijovič, Gjoka Popovič, dr Ivan Iti bar, minister Sumenkovič, dr. Stevčič, Slavko Dukaniic, Božidar Vlaič, Milan (Hišic, Pera Milovanovič, Dragiša Matejič. Dragutin Rajkovič, Milojiea Jovanovič, Pera Markovič iu Krsta Mapkovič.
VUKIČEVIČ IN MARINKOVIČ V AVDIJENCI. r Belgrad, 30. jan. (Tel Slov.«) Po sej) dem. kluba je kralj zvečer sprejel predsednika vlade Vukičeviča in zunanjega ministra M a r i n k o v i č a v avdijenco.
r Štip, 30. jan. (Tel. 'Slov.«) Štipskemu sodišču sc je izročilo 21 oseb, ki so obtožene, da so pomagale pri zahrbtnem umoru generala Kovačeviča, V najkrajšem času se bo vršila razprava proti njim.
SLS in NRS glasujeta za zakou o izenačenju davkov
r Belgrad, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Popoldne se je vršila skupna seja kluba NRS in SLS. Razpravljalo se je o davčnem zakonu. Soglasno se ie sklenilo, da vsi poslanci NRS ni SLS glasujejo za zakon. S tem sklepom se jo omogočilo, da bo zakon sprejet. Glede pripomb poslancev SLS in NRS o posameznih odredbah, je notranji minister Radovič izjavil, da se bodo v podrobni debati te zahteve po največji možnosti upoštevale. Na vabilo Stje-pana Radiča, da se poslanci udeležijo žalne službe božje za pokojnim poslancem HSS Van-dekarjem, ki je bil Radičev zel, se je sklenilo, da se udeleži žalne službe božje v katoliški cerkvi večje število poslancev.
Skupščinska seja
r Belgrad, 30. jan. (Tel. «Slov.«) Na današnji skupščinski seji se je pred dnevnim redom sprejela nujnost Predavčevega predloga o kmetijski šoli v Kruševcu. K zakonu o izenačenju neposrednih davkov sla govorila L a z i č (zemlj.) in Pavle Radič (HSS), ki sta oba govorila o terorju za časa volitev. Nato se je seja zaključila. Z ozirom na zahtevo DS so šefi sklenili, da naj se vrši prihodnja seja jutri. Opozicija pa je zahtevala, da naj se kljub temu soglasnemu sklepu šefov, da se vrši prihodnja seja popoldne ob 5. Da bi vladana večina pakazala, da ji je za to, da se zakon o izenačenju davkov čim-i prej sprejme, je predsednik odredil sejo za popoldne ob 5. Popoldne pa ni prišel na sejo niti en član opozicije. Zato je predsednil takoj zaključil sejo in sklical prihodnjo z jutri dopoldne.
Tudi Radič že ve, da še ni čas
č Zagreb, 30. jan. (Tel. »Slov.s) Včeraj je imel Stj. Radič shod v Pusti Bistri, na katerem jo med drugim izjavil: da bo blok parlamentarne demokracije pri prihodnjih volitvah nastopil kot ena stranka. Glede Vukičeviča je izjavil, da je najnevarnejši diktator v Evropi, ki je l nečuvenim pritiskom pridobil dr. Korošca in dr. Spalni. O dr. Marinkoviču je rekel, da ga Vukičevič ni zasužnjil, da p;t je bolan, in da sedaj še ni čas za rušenje radikalov.
feselfe ln korist ie v hiši
Je se nabavi $||Ц|||| $||*0|
znamke	i
Gr tzner tn Adler
v izbiri naikrasneših oprem samo pri
Josip Petellncu
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika
15 let na garancija! Pouk vezenja brezplačen
Prionročam se
za izdelavo, čiščenje in popravilo oblek. - Cene nizke.
Groslav Slapar
krojač, Ravnikarjeva ul. 13, LJUBLJANA
(za novo stanov, mestno hišo na Ahacljcvi cesti).
Najstare.ša tovarna
pohištva
1.1. Naglas v Ljubljani,
Turiaški trg štev. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic zol. foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah.
Za krojače!	Za kroiale!
Nova. veliha
Knjiga hrofašfta
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
А.ШС, Lubijana, Gosposka ul. 7
Zahtevajte opis knjige!
Radi velike zaloge SPOJK
(Klammer) damo vsakemu
pooolnoma zastonj
prvovrstni stroiček za spajanje listov, znamke SKREBA ako dotični naroči naj« manj deset škatlic Skreba»spojk.
A. PRAŠELJ, ZAGREB
MARG." RETSKA 4.
Sol sv. Roka za noge
(Rs)
Otrdela koža
Zmrzlina. ^лм.-^С^К'^ Potenje rok Oteklina. ^&S^^js&V	in nog'
Utrujenost	Izpahneuje.
Poškodbe in pekoče noge.
ozdravlja noge.
Ako raztopimo malo množino soli sv Roka za noge v topli vodi. dobimo vodo. ki te nasičena > oksige-uom. ki čudovito dobro učinkuje ua bolečo nogo in ustavi bolečine, ki so se poiavile vsled 'iščauja čevhev Ozdravi aaibolj zastarele ozebline, neznosno srbečico. Ui to povzroča ozeblina. iD vsako rano na nogi Pri daljšem oamakaoju postaneio kurja očesa in "trda koža tako mehka da se morejo odstranit' brez noža ali britve Prav gotovo ie. da so! sv Roka za noge popolnoma uredi najbolj ianemarieno oogo. Ozki celo oovi čevlji postanejo udobni, kakor bi jib nosili že več let. Lahko poljubno hodite in več ur stojite oa enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane Din 16'— Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji.
Ako je pa ne bi dobili, obrnile se na krajevno zalogo Gregorit „Samtss", crogeriia lubijana.

.................................Ш1И
Jnttresanlno brafuro uspešnem
zofSiih^ka^inc
M»« pošlje brezplačno l lekarna pri Odrešen iku \ /iahrmdska Л?
.....ffMiUiiflnufm
Glavni dobitek
milijon dinarjev?
Velika loterijska žrebanja obveznic ratne štete dne 15 21. in 23.11. 1928.
Skupni dobitki 7 milijonov dinarjev.
Promene (srečke) za ta žrebanja po Din 15'—. same obveznice pa na ohiočno odplačevanje najkulantnrje prodaja
Hrvatska banka d. d.
Zagreb. Margarelska ul. 4.
Z nezoa'nim zneskom Din 15'— morete dobiti tudi »lavni dobitek.
Pom!
Pozor
Prečastiti duhovščini se priporoča edina jugoslovanska, na novo ustanovljena izd"lovaloica umetnega oglja za kadilnice. — Škatlja 140 komadov — prima blago — 30 Din.
,.no ofOST гштм"
za čiščenje vsega cerkvenega orodja. - Vsi predmeti postanejo, samo z brisanjem s krpo, kot novi (Hochglanz). — Garnitura zadostuje od 1—3 ltta ter stane 30, 40, 60 in 100 Din. Priporoča se izdelovalnica in razpošiljalnica
M. I. RAVNIKAR, Ljubljana
Poljanska cesta št. 47/1, — nasproti Marijanišča.
ljudska posojilnica
v Ceim
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Canharfeva ulica si. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoč' obrestni meri in je denar pri niei natvarneje naložen, ker jamčijo polea rezerv in lastnih hiš vsi člani t vsem svoiim premoženjem.
PosoMla in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni tn invalidn davek olatuie posojilnica.
Hran ine vioge nad D:n 52.000.000-
Perje!
Mehko kokošje perje, kilogram 15 Din gosje perje, kilogram	100 Din
franko Maribor, vreče zaračunamo po lastni ceni, proti povzetju. Manj kakor 5 kg ne oddajamo po pošti.
Male pošiljke pošiljamo po pošti: 5 kg kokošje perje	110 Din
5 kg gosje perje	535 Din
bruto za neto, franko po pošti proti predplačilu zneska.
Exportna družba
Mathels, Suppanz in drug
MARIBOR.
1	z...	...s....	...t....	... r . ..	..i..	ž	i ! .......
							
KUPON ZA 1K5ANKE V ILUSTRIRANEM SLOVENCU	A
	stev. 8
	
Popolnoma gladko! In kako prijetno dišiš!
— Da, draga, to dela • P AON'
milo za britje!
1.	omehča brado,
2.	da sosto peno, ki se ne posuši,
3.	se priletno občuti na koži in ji da prijeten duh,
4.	je štedljivo v porabi.
Izdeluje
.fllbus' tvornica mila d. d.
Dobiva se povsod!
Preselit veno naznanilo.
KOMERCIJALNA DANKA O. D. PODRUŽNICA LJUBLJANA
Afilaciia banke Čeho-Slovaškib Legii v Pragi se fe preselila v novo urejene prostore na Mestnem trgu St. 5
Perfekten in samostojen
modeljer
čevljarske stroke, sposoben lastnih kreacij in vešč v gradiranju, z dolgoletno - po možnosti inozemsko - prakso
se išče
za stalno nameščenje proti takojšnjemu na-iuj>u. — l onuuoe s pL.cilniuii poboji, opisom osedanjega službovanja in prepisom spričeval pod: »TOVARNA ČEVLJEV« št. 748.
IMPORT	EKSPORT
svežega južnega
cvelfa
na veliko in malo
P. Culič
Točra postrežba, najnižje dnevne cene L.ubljana, Miklošičeva 18, pritličje
se išče s kontorom v sredini mesta. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Delavnica«,
Ceneje toi on
RAZPRODAJAH
se aob' osakoorsmo manu/akiurno blago samo ot
IRPtN, MARIBOR, Olaom trg <,eo. 17.
Kostanjev taninski les
kupuje stalno po ugodnih dnevnih cenah
Err e$t Marine, Celle
Zrinskesa ulica št. 4
Telefon interurb. št. 136.
Cenik
za leto 1028
l. Kikuš - L:ubl;ana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila ločno in soliduo
Ravno doiic moške štofe
iz čeških in ang'eškili tovarn, ter razno manufaklurno blago, priporoča znana najcenejša tvrdka
Ivan KroSclI. Linbllana
Kette Plurnova (Martinova) IS
Izdelnjejo -e tudi moške obleke po meri
Belo platno ..... Gradi za spodnje hlače Platno za rjuhe, 150 cm Platno za kapuc, 180 cm Damast za posteljnino Namizni prti (koirad) Gradi za madrace Cefirji in oksforti , . Tiskovine (druki) , . Delain etarnin . , , Volneni delain . . . Ševijot v vseh barvah Volneni poplin . . Modno bla<'o za ženske Blago za plašče, kostume Razne svile za obleke Creppe de Chin , . Težka taft svila . , Surova svila . , . Svilene rute , , . Naglavne rute . . . Jugoslovansko sukno Češki kamrami . . Angleško sukno , , Modne hlače . . . Lister za suknje . .
Štruks......
Baržun in fustian , . Hlačevina .... Tirolski loden . , .
Din
8,	9,
12,	14,
22,	26,
28,	32,
28,	32,
40,	48,
30,	36,
10,	12,
10,	12,
10,	12,
18,	28,
35,	45, 45,	50, 20,	24, 80,	95,
36,	45, 68,
26,	28,
40,	50,
5,	10,
24,	36,
65,	120,
2Г0,	220,
100,	130,
40,	60,
60,	70,
30,	36,
12,	28,
12
20 32
45 50 60 52 20 16 16
46 68 60 35
10, 16, 28, 40, 46, 50, 44,
14,
15, 14, 38, 60, 58, 28
llo', 120 60, 68 98, 120 88, 120 32, 40 120, 145 12, 18 50, 72 140, 160 280, 300 180, 230 98, 160 95, 170 40, 60 36, 48 120
zavese, preproge, posteljna pregrinjala, koče, odeje, konjske plahte, voščeno platno, slamniače, srajce, nogavice, dežnike in drugo dobite dobro in najcenejše samo pri
I. THPIH
- manufaftfurna trgovina -MSHiSOR, G.avni trg St. 17.
Vzorcev se ne razpošilja !
Zadružno gospodarska banko a. đ.
Brzoav. naslov: Cosoobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta tO Telefon *t.2057,2470 n 2979
1 Kapital in rezerve skupno nad Din t6.000.000 —, vloge nad Din 250,000.000 -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2,/3'7o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih pftpirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
G'avno in največie zastopstvo v Sloveniji za prodajo §rečk Državne razredne lotertfe.
Ia Jugoslovansko tiskarno v Liubljann Kaiel Ceč.
Izdajatelji di. fi. Koiovec,
Urednik: Fraoo Iersefilavj
Dan v besedi in sliRi
Seja I ubllanskega občinskega sveta
Kakor za prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta, tako je vladalo tudi za drugo v javnosti in med občinstvom veliko zanimanje, o čemer je pričala nabito polna galerija. Dočim se je prva seja vršila precej hrupno, je bila včerajšnja dokaj mirna.
Poročilo župana dr. Puca.
Občinsko sejo je ob 17.10 otvoril župan dr. P u c, ki je konstatiral sklepčnost. Manjkal pi nihče. Župan je pozdravil navzočega zastopnika velikega župana vladnega svetnika B o r š t n a r j a. Za overovatelja zapisnika je imenoval ravnatelja g. Janka Jegliča in g. Ernsta Vargazona.
Župan sporoči, da je ob priliki rojstva drugega sina Nj. Vel. kralja princa Tomi-slava poslal dvorski pisarni čestitke v imenu ljubljanske občine, kar je občinski svet sprejel z aplavzom.
Svoj mandat v občinskem svetu so odložili: minister dr. Andrej Gosar, Marcel Ž o r g a , in Valentin U r b a n č i č. Namesto njih so bili poklicani v občinski svet: Jože R u t a r (SLS), G u s t i n č i č (dekalist) in Lojze Potočnik (SDS).
Dalje navaja župan, da se bo z 31. januarjem s pomočjo policijskih organov izvedel popis vsega mestnega prebivalstva ter se bo statistično ugotovilo število stanovanj. Taka statistika je posebno potrebna v svrho omi-ljenja stanovanjske bede. Dne 23. t. m. je župan odredil škontracijo mestne blagajne. Pri pregledu knjig sc je našlo vse v redu. Zupan sporoči, da je član francoskega senata in velik prijatelj jugoslovanskih narodov Louis Chassette poslal občinskemu svetu k njegovemu konstituiranju svoje čestitke.
Od oblastnega odbora je mestni župan sprejel rešitev rekurza I. društva hišnih posestnikov proti sklepu, da se poruši hiša na Poljanski cesti št. 15 in tako prioravi stav-čišče za večje stanovanjsko poslooje. Oblastni odbor je rekurz kot neutemeljen zavrnil.
S leni je bilo predsedstveno poročilo izčrpano.
Izjava kluba SLS.
Pred prehodom na dnevni red je pre-čital orof. J a r c sledečo izjavo kluba SLS:
»Takoj po potrditvi župana so sc na predlog SDS stranke pričela pogajanja za ustvaritev potrebne delazmožne večine tega občinskega sveta. SLS je predlog sprejela z namenom, da se ustvari možnost za sodelovanje vseh v tem občinskem svetu zastopanih strank. Pogajanja sicer še niso končana, vendar je sklenil klub občinskih svetnikov SLS, da se udeleži današn;e volitve v magistratni gremij, da s tem manifestira svojo voljo storiti vse, da sc zaradi koristi in ugleda našega mesta omogoči redno poslovanje občinskega sveta. Poudarjamo pa, da s tem nočemo prejudicirati našemu stališču in ravnanju pri na-daljnih pogajanjih, ampak si pridržimo popolnoma proste roke,«
Zupan nato odgodi volitev v posamezne sekcije, razen v magistratni gremij.
Ing. Gustinčič protestira proti vsakemu odlaganju. Predlaga, da se vrše vse volitve. Njegov predlog se zavrne z vsemi proti štirim glasovom. (Oba socialista in dekalista.)
Volitve v magistratni gremij
Nato se je soglasno sprejela sledeča lista članov za magistratni gremij: Dr. G r e -g o r i č , ing. Lad. B e v c , Jos. T u r k , Ant. Lik o z ar (vsi SDS), Stane Likar (soc.), Josip Jerič, dr. Valentin Rožič, Josip Pire (vsi SLS) in dr. Vladimir R a v n i h a r (NRS). — Kandidatna lista je bila sprejeta soglasno.
Soglasno se je tudi sklenilo, da se vrše redne seje občinskega sveta vsak prvi torek v meescu.
Plače mestnih uslužbencev.
Vsi klubi so sc izjavili za to, da se izplačajo prejemki vsem tistim uslužbencem, ki so bili nastavljeni v zadnjem letu preko proračuna. G. Tavčar je v tej debati napadal bivšega vlad. komisarja Mencingerja, češ, da je brez potrebe nastavil 56 novih uslužbencev ter da je spravil občino v dolgove.
V imenu SLS je k tej stvari govoril profesor Jarc:
Izjavljam, da bomo glasovali za predlog. Mislim pa, da so navodila, s katerimi določa finančni minister, da se ne smejo izplačevati personalni izdatki preko za to proračunanih zneskov v nasprotju z zakonitim občinskim j redom. Dalje govornik omenja, da je z ozirom [ na stroge določbe glavne kontrole lažje gospodariti s proračunskim provizorjem, nego z dvanajstinami in stavlja zato k predlogu obč. svetnika Tavčarja sledeči dodatni predlog: »Mestnemu magistratu se naroča, naj takoj izposluje pri oblastnem odboru proračunski provizorij za incscc februar.«
Ing. Gustinčič in g. Likar nato v daljših govorih napadata komisarijat in gospodarstvo vlad. komisarja Mencingerja.
Dr, R a v n i h а r zavrača izvajanja Tavčarja, ing. Gustinčiča in Likarja z ozirom na gospodarstvo mestnega komisarja. Vsi ti očitki sb deplasirani. Prejšnje gerentski svet SDS
je nastavil v polovico krajši dobi 59 novih uslužbencev. Mestni komisar pa je z nastavitvijo 56 novih uslužbencev izpolnil le va-kantna mesta, ki so nastala vsled upokojitev, razširjenja delokrogov posameznih uradov ali pa, da je v posameznih slučajih popravil krivice. Ce mestni proračun ni bil pravočasno izgotovljen, ni to toliko krivda na mestnem komisarju, nego na tistih, ki so razpustili prejšnji legalno izvoljeni občinski svet in ki niso potem protizakonito razpisali novih volitev.
Dr. Ravnihar v nadaljnjem govorit poda juridično denificijo sedanjega ex lex stanja na mestnem magistratu z ozirom na proračun in je mnenja, da naj se občinsko proračunsko leto po določbah občinskega reda ujema z državnim, to je, naj traja od 1. aprila do 31. marca.
K dodatnemu predlogu prof. Jarca stavi g. Tavčar še izpopolnilni predlog, naj se pri oblastnem odboru prosi namesto za eno za dvomesečni proračunski provizorij. Senzacija občinske seje. Sam. demokrati glasujejo proti predlogu Tavčarja in za predlog komunistov.
K besedi se prijavi ing. Gustinčič in utemeljuje svoj odvojeni predlog, da naj obč. svet v interesu »čuvarja« občinske avtonomije« glasujejo proti obema predlogoma in naj občinski svet na lastno pest sklene provizorij, ki ga ni treba poslati v odobritev niti oblastnemu odboru, niti finančnemu ministru.
Župan dr. Puc da nato na glasovanje kot najširši najprej predlog ing. Gustinčiča. Z a predlog glasujejo socialisti, komunisti in samostojni demokrati, proti pa klub SLS in NRS. Predlog je bil sprejet ter sta zaradi tega predloga svetnika Tavčarja in prof. Jarca odpadla. Za predlog ing. Gustinčiča, torej proti svojemu predlogu, je glasoval tudi Tavčar sam.
Komisija za ugotovitev nepravilnosti na magistratu.
Občinski svetnik dr. G r e g o r i č prečita nato svoj samostojni predlog, naj se osnuje odsek 9 članov. Ta odsek imej nalogo, da pregleda in ugotovi vse upravno poslovanje občine ljubljanske od leta 1922/23, to je od tedaj, ko je zadnjič posloval občinski svet pa do leta 1927. Komisija naj zlasti ugotovi upravičenost onih očitkov, ki so bili pri zadnjem občinskem volivnem boju iz-nešeni.
Prof. Jarc se strinja s predlogom, zahteva pa, naj se izvede preiskava tudi pri mestni hranilnici.
V imenu dekalistov in socialistov predlaga dr. Lemež, naj se ta predlog modificira v toliko, da pošlje v komisijo vsaka od šestih političnih skupin samo po enega člana. Določi naj se tudi rok, do kdaj je treba izvesti preiskavo in treba je dati komisiji tudi potrebna pooblastila. Konkretizirajo naj se slučaji, katere ima komisija izvesti, tako n. pr. prodajo Filipovega dvorca, prekoračenega proračuna pri mestni klavnici, dobav mestni občini in razne nagrade ter subvencije. Komisija naj poda svoje prvo poročilo do 1. aprila, preiskavo naj izvede do 1. avgusta, končno poročilo pa naj poda 1. septembra. — K predlogu so govorili še dr. Ravnihar, Likar in Tavčar, ki je predlagal, da se predlog dr. Lemeža n e sprejme.
Dr. Jerič izjavi v imenu kluba SLS: -Občinski svetniki, člani kluba SLS, smo zalo, da sc vsa zadeva temeljito razčisti. Ne polagamo važnosti na to, koliko zastopnikov naj bo od posameznih skuoin v komisiji. Nobenega interesa nimamo, da ne bi glasovali za predlog dr. Lemeža.
SDS v manjšini.
Pri glasovanju je bil predlog dr. Lemeža v celoti sprejel z večino glasov (25) proti glsasovom SDS (24). Predlog dr. Gregoriča
je kot ožji odpadel. Poraz SDS je v dvorani in na galeriji povzročil hrupno veselost. Socialisti in komunisti za samovlado SDS.
Socialist Likar prijavi nujni predlog, naj se županu naroči, da izposluje v Belgradu zakon oziroma finančni amandma za leto 1928/29, s katerim bi se ukinila zakonita določba člena 27. občinskega reda. Ta člen določa namreč, da jc potrebna pri sprejemu važnih sklepov, tako uvedbe novih občinskih doklad, proračuna itd. kvalificirana večina, to je večina navzočih dve tretjini občinskih svetnikov.
Dr. Lemež in dr. Bohinjec govorita za nujnost predloga, prof. Jarc, dr. Jerič in dr. Ravnihar pa s stvarnimi argumenti govore proti nujnosti.
Z glasovi socialistov, komunistov in samostojnih demokratov je bila predlogu g. Likarja dovoljena nujnost.
Likar nato utemeljuje svoj predlog.
Gustinčič in dr. Lemež naglašata, da morata s tem predlogom onadva, ki sta prav za prav zastopnika proletarske diktature, braniti ogroženo meščansko demokracijo. Načelno stališče SLS. — Neznatna večina ne sme po svoji volji komandirati.
K besedi se prijavi občinski svetnik Krek, ki naglaša:
»Ugotavljam, da vsi razlogi, ki so jih prejšnji govorniki navajali za predlog, govore dejansko proti predlogu. Ta predlog je proti demokraciji, jo reakcionaren in anahronisti-čen. Zastopniki istih skupin, ki tu govore za ta predlog, se povsod drugje na svetu bore za zaščito parlamentarnih manjšin To je najmodernejše načelo vseh volivnih redov in parlamentarnih statutov, je zahteva vseh ljudskih strank, zlasti zastopstev delovnega ljudstva. K bistvu parlamentarizma spada da pridejo čim širše plasti k besedi v vsakem zastopstvu.
Take mere, kot jih določa občinski red, so predvidene za važne korake, ki segajo prav globoko v žep in življenje volivcev.
Ugotavljam, da se radi proračuna Se nikdar ni razbil občinski svet in da radi proračuna še nobena vlada ni padla. Ne gre pa, da bi v proračunu odločala slučajna večinica enega glasu v občinskem svetu. Nujno potrebno je torej, da se za proračun sklene sporazum in da pride pri tem do izraza volje najširših plasti ljubljanskega prebivalstva.
Ta statut, ki zahteva, kvalificirano večino, ima namen, da si osvoji proračun in druge važne sklepe gospodarskega značaja čim večja večina. To je najboljša zaščita vseh plasti prebivalstva, zlasti revnih delovnih slojev. Vsi ti razlogi govore absolutno proti predlogu g. Likarja. Občinski svetniki SLS in NRS so z aplavzom odobravali ta izvajanja.
Predlog g. Likarja je bil nato z glasovi socialistov, komunistov in samostojnih demokratov sprejet.
Konjski glavi podobna glava one največjih vrst. orjaških kobilic, takozvano Saga-kobilice, ki pravkai v ogromnih rojih pustoši po Aziji in Airiki.
Kobilira-samira, ki leže svoja 12 mm dolga jajca v zemljo.
Po glasovanju je župan dr. Puc ob 19. uri
30 minut zaključil javno občinsko sejo.
* * *
V odsek za pregled občinskega gospodarstva in gerentstva so delegirani: Dr. Jerič (SLS), Vargazon (SDS), inž. Gustinčič (dekalist), Likar (soc.), dr. Lukan (NRS) in dr. Gregorič.
Tajna seja.
Po javni seji se je pričela tajna seja, v kateri je občinski svet podelil dvorni dami gospe dr. Tavčarjevi častno meščanstvo mesta Ljubljane.
Glede davka na nočni obisk gostiln in ka-varen se je sklenilo, naj tisti podjetniki, k/ žele, da ta davek plačujejo v pavšalu, plaču jejo pavšal, drugod pa se bodo še nadalje pr* dajali listki kot lansko leto.
Smučarska nedel a v Kranjski sori
To nedeljo je bil pravi praznik za smučarje. Nedeljske tekme za državno prvenstvo v smučanju so privabile v Kranjsko goro nad 600 smučarjev, povečini seveda iz Ljubljane. Bilo pa je tudi domačinov zelo dosti. Vsa Kranjska gora je kar mrgolela smučarjev. — Pokroviteljstvo nad tekmami sta prevzela vojni minister general Hadžič, katerega je zastopal general Popovič, in trgovinski minister dr. Spaho, katerega je zastopal vladni svetnik dr. Andrejka.
Vreme nedeljskim tekmovalcem ni bilo ugodno. Dopoldne je po malem snežilo, ves dan pa je bil sneg precej ojužen. da je bil za smuko skrajno neugoden. To je bil vzrok, da niso bili doseženi časi taki, kol bi odgovarjali izvežbanosti naših smučarjev v slučaju ugodnega snega. Smuka je bila res skrajno slaba. Zato je od 39 tekmovalcev že med tekmo izstopilo 25 in jih je na cilj privozilo le 14. Kljub temu pa so tekme pokazale dobro formo naših olimpijskih tekmovalcev. Tekem so se udeležili tudi vojaki.
Na cilju se je takoj po prihodu vlaka zbrala velika in pestra množica gledalcev. Bilo je prav vse v napetem pričakovanju. —■
Novi francoski poslanik v Rimu Bcauraarchais » soprogo in sprcinmtvom n« rimskem kolodvoru.
Najprej so se izvršile
tekme šolske mladine na progi 2 km. Tekmovalo je nad 30 dečkov in deklic. Od deklic je prišla prva na cilj Adela Bajt, od dečkov med 12. in 14. letom Al. Jakopič in od dečkov med 9. in 12. letom Alojzij Merk.
Damsko tekme.
Letos se je priglasilo posebno dosti tekmovalk med damami. Startalo je 14 dam. — Proga 6 km je potekala od ruske kapelice pod kočo v Gozdu ves čas navzdol razen zadnjega klanca, ko je proga zavila s poti navkreber v smeri proti cilju. Zanimanje za dam-ske tekme je bilo na cilju prav veliko. Najugodnejši čas je dosegla ga. Fr. Naglasova (30.54), drugo mesto Vida Bervarjeva, tretje Š. Aljančič, četrto Zora Pernušova.
Tekme za državno prvenstvo.
Največje je bilo seveda zanimanje, kdo bo prvi privozil na cilj od tekmovalcev za državno prvenstvo. Pričakovanje se je še stopnjevalo, ker je bilo radi slabe smuke računati •l nekaj slabšim časom in pa ker so imeli olimpijski tekmovalci večinoma vsi zelo visoke številke. — Prvi je privozil proti cilju Josko Janša (št. 24) in prevozil progo 25 km v času 2:45:54. Drugi je bil Slane Bervar 2:52:04, tretji Boris Režek. četrti dr. St. Kmet, peti Janko Janša, Šesti P. Klofutar. (Vsi olimpijski tekmovalci.)
Za drugi razred, kjer bi tekmovali smučarji, ki so že tel movali na Zveznih tekmah pa se niso plasirali, se ni javil noben tekmovalec. — V tretjem razredu (novinci) je bil prvi por. M. Maksimovič (3:21:21). Nadalje slede L. Kap, por. K. Popovič.
Državno prvenstvo v smučanju si je tako že četrtič pridobil g. Joško Janša. Kot darilo mu je izročil general Popovič zlato uro.
Naša olimpijska vrsta.
Na podlagi izida tekem je sedaj končno* veljavno določena tudi naša olimpijska vrsta. Na 18 km bodo tekmovali: inž. Janko Janša" Jošl vo Janša. Boris Režek, dr. St. Kmet rezerva Stane Bervar. Na 50 km: inž. Janko Janša Joško Janša, Stane Bervar, Peter Klo-futar, rezerva dr. Kmet.
Smuški skoki.
Popoldne ob pol štirih se je ogromna množica gledalcev zbrala pod smuško skakalnico. Smuški skoki so višek zanimanja vsako nedeljo v Kranjski gori. Najdaljši skok je do-segel inž. Hanssen, 27 m. Od domačinov je dosegel najdaljši skok Šubert (24). Vrstni red po toč!ah je sledeči: Ojcelj, Šubert. Dolenc Pogačar.
Krvavi pretepi na protestnem zboru proti Sv. Prlbitevitu
V nedeljo jc Belgrad manifestiral proti zagrebškim govorom Sv. Pribičeviča in proti škodljivemu rovarjenju SDS proti državi, vladi ln parlamentu.
Protestni zbor je sklicala radikalna akademska euladina. Že ob devetih zjutraj so množicc napolnile ves Kncžcv trg, kjer se je zborovanje vršilo. Takoj se je opazilo, da je med zborovalci tudi precej takih, ki hočejo shod motiti in razbiti. Komaj je pričel govoriti prvi govornik Svctomir R a d c v i ć , že so se razgrnili klici »doli s Pribičevičem« in protiklici »živijo Pribičevič«. Nastalo je splošno vpitje in prerekanje, tako, da sc jc govornika slišalo komaj na en meter. Pri drugem govorniku so Pribičcvičevi pristaši, ki so prišli v organizirani četi zlasti iz Novega Sada, navalili s kamenjem na predsednika' zborovanja g. Petra Milovanoviča. Kamenje je padalo vsevprek zlasti na govorniško tribuno, kjer so sedeli tudi časnikarji Urednik Pravde« je dobil težko poškodbo v obrnz pod levo oko iu tudi nekateri drugi časnikarji so ranjeni.
Vsled pretepa sc zbor ni mogel nadavlje-vati. Zbor se je končal z obmetavanjem z blatom in kamenjem. V tem prerivanju in pretepu sta živahno sodelovala Pribičevičeva poslanca Vilder in Kosanovič. Končno je radikalna omladina vendar mogla poslušati in z navdušenjem sprejeti sledečo resolucijo!
Meščani mesta Beograda na veličastnem mitingu une 29. jan. 1928 pred Kneževim spomenikom ugotavljajo in protestirajo:
1. Z ogorčenjem zavračajo vsak napad na čast in ponos Belgrada, ki je toliko pretrpel. Belgradu niso imputirali niti njegovi najkrvo-ločnejši sovražniki »barbarskega ravnanja« in »rušenja temeljev kulture in civi! ;acije« in zato z indignacijo zavračajo take trditve gosp. Sv. Pribičeviča, katermu sta Belgrad in Srbija bila mila mati, ko sta rau dajala oblast in moč, a danes, ko se je sam izigral, ju cinično blati, napada in kleveče ter s tem samega sebe diskvalificira za veliko nacionalno misel.
2 Belgrajski meščani javljajo vsem, tudi Sv. Pribičeviču, da je vojska kraljevine Srbije in kraljevine SHS zaslomba nas vseh. Vsakdo kdor s<; upa o njej samo misliti sovražno, je sovražnik te države.
3.	Belgrad so najodličnejši vsega sveta obsuli s priznanji in častmi, ker ga smatrajo za kulturno, etično in nad vse rodoljubno pre-stolico. Mi potomci in soudeleženci velikih dogodkov s polno pravico zahtevamo, da tudi sinovi te države vse to priznajo, če nas že ne spoštujejo. To morajo predvsem storiti bivši funkcionarji te države.
4.	Gosp Svetozar Pribičevič je predmet obsodbe cele Srbije in Belgrada, ker je v zagrebškem govoru oskrunil, kar je nam najsvetejše.
Proti tej resoluciji so samostojni demokratski razbijači prebrali drugo, v kateri obsojajo sklicatelje zbora in se izražajo za Sveto-zarja Pribičeviča. Končno jc policija zbor raz-gnala. Težje ranjenih-je bilo 10 oseb, več drugih pa jc dobilo večje ali manjše praske.
Zanimivo je, odkod dobivajo samostojni demokrati denar, da iz cele države zbirajo razgrajače in jih pripeljejo v Belgrad, da razbijajo shode.
Ne zlorabljajte težav bratovske skliulniee.
Cujemo, da gotovi najeti agitatorji po Zagorju in Trbovljah širijo vesti, da je dr. Gosar podaljšal službena leta, ki so potrebna za do-s •> cele pokojnine pri bratovski skladnici na štirideset.
' • so vse te vesli ramo nečuvena zloraba ž; ie.;:i stanja bratovskih skladnin, menda ni Ireba posebej povdarjati. Zavrniti pa jih moramo, ker agitatorji računajo na nepouee-nost delavstva. Zato ugotovimo: Če bi kak minister sploh imel pri tem kaj besede, bi to nc bil minister za socialno politiko dr. Gosar, ampak minister za šuine iu rurlc Miovič. Kolikor pa je vsej slovenski javnosti znano, pokojninskih let ni zvišal noben minister ampak bratovska skladnica sama. Bratovska sklad-nica je morala to storiti vsled svojega težkega finančnega stanja, v katero je zašla vsled znanega Zerjavovega pravilnika. Po tistem pravilniku je bila bratovska skladnica dolžna dajati visoke dajatve, ni pa imela nobenega vira dohodkov. To jo je pripeljalo v silne težave, tako da je morala storili nekaj izjemnih sklepov, ki so za sanacijo neizogibno potrebni, od rudarjev pa zahtevajo silne žrtve.
Tako je stvar. Dr. Gosar pri tem nima nič opraviti. Ponovno pa je posredoval pri ministru za šume in rude, da naj bratovskim sklad-nicam pomaga. Ves Jugoslovanski klub se je zavzel, da bi se našla ugodna rešitev, toda zadeva je tako temeljito zavožena, da jo bo mogoče šele z leti počasi popravljati. Tisti, ki danes agitlrajo proti dr. Gosarju, pljujejo v lastno skledo in ovirajo težko delo našega ministra /a ozdravljenje razmer pri bratovski -kladnid.
Napetost z Italijo ponehala?
i
Tituiescu se poslavlja od Rima.
v Rim, 30. jan. (Tel. »Slov. ) S svojim tretjim obiskom pri Mussoliniju je romunski minister Tituiescu zaključil svojo rimsko misijo. V soboto popoldne je obiskal predsednika poslancc zbornice in senata, ki sta ■ mu v nedeljo obisk vrnila. V nedeljo sta bila pri Tituiescu francoski ip nmdjarski poslanik. Danes se jc Tituiescu pbslovil pri guvernerju mesta Rim. Zvečer ob 10 je odpotoval. Tribuna mu jc posvetila kratko odhodiio besedo, da trije obiski pri Mussoliniju, pri grofu Volpiju, pri raznih osebnostih italijanske politike in finance in položitev temelja kamna romunskega instituta podčrtavajo pomen njegovega potovanja v Rim, ki bo politične in kulturne vezi med obema državama še bolj podkrepilo.. Pred odhodom je Tituiescu še enkrat obiskal tudi Vatikan.
v Pariz, 30. januarja. (Tel. »Slov.«) Rimski dopisnik Petit Parisiena« poroča, da mu j> Tituiescu sporočil, da se je Bukarešt odločil predložiti Društvu narodov ekspoze v inonošterski aferi. Dalje je izjavil, da ima Romunija z ozirom na svoje prijateljske razmere napram Italiji kakor tudi napram Jugoslaviji velik interes na tem, da odstrani vzroke napetosti med Belgradom in Rimom. V Berlinu, kamor gre iz Pariza, namerava ostati dva do tri dni. Njegova misija je čisto politična in ni v nikaki zvezi s finančnimi vprašanji. »Matin« poroča, da je romunski poslanik v Parizu Diamandi imel včeraj razgovor s Poincarejem. — Oficielni tisk se prizadeva pokazati Titulesca v razgovorih z Mns-solinijem kot posredovalca med Rimom in Belgradom. Po vesteh »Petit Parisiena« je računati s tem, da se bodo skoro obnovila že dolgo odgodena pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. V kratkem bo jugoslovanski poslanik v Rimu Rakič potoval v Belgrad, da prejme od dr. Marinkoviča precizne instrukcije
za ta pogajanja. Seveda se ne more računati s tem, da bo prišlo takoj do sporazuma, temveč da bo postopno prišlo do zboljšanja, pogajanja se prično pod ugodnimi avspieijami.
Društvo narodov naj pojasni afero
v Bukarešt, 30. jan. (Tel. »Slov.) »Lupta« javlja, da so se vlade male antante že zedi-nilc glede oblike svojega koraka pri Društva narodov v madjarski aferi, in sicer da države male antante solidarno zahtevajo od Društva narodov pojasnilo o tajnem oboroževanju Madjarske. Države male antante smatrajo, da bo Društvo narodov uvedlo preiskavo. Ta korak se bo sloni jutri.
v Praga, 30. januarja. (Tel. -Slov.«) Tudi na Češkoslovaškem se vedno bolj kaže skep-ticizem glede nastopa Društva narodov v madjarski aferi. »Narodni Politika« piše, da Češkoslovaška ne pričakuje ničesar od nastopa Društva narodov iu da se v tej stvari ne namerava dati zavleči v kak konflikt.
Romuniji gre za posojilo.
Pariz, 30. jan. (Tel. >Slov.«) Titulescujev prihod je tudi v zvezi s pogajanji za inozemsko posojilo, ki so se prekinila. Francoska vlada zahteva, da Romunija poprej uredi vojne dolgove; tudi rabi stabilizacijska politika Po-incareja denar sama. Radi vojnih dolgov je prišla sem posebna romunska komisija, ki se 1)0 skupno' s Titulescujem pogajala s francoske vlado o načinu plačevanja.
Zakaj gre Tituiescu v Berlin, v Bukarešt, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Adeverul«, se govori v dobro informiranih političnih krogih, da je glavna svrha potovanja Titulesca v Berlin ta, da sklene z Nemčijo pakt o nenapadanju in prijateljsko pogodbo. Dr. Strcsemann je baje pripravljen o tem razpravljati. Z uradnih mest ni o tem nobenih informacij.
Demonstracije v cerkvi.
v London, 30. jan. (Tel. Slov.«) Včeraj Jc že tretjič v treh zaporednih nedeljah med službo božjo v Darvvenn prišlo v cerkvi do hrupnih demonstracij med pristaši anglo-katoliškc cerkve in med protestanti, tako da je morala poseči vmes policija.
Maniu ne pusti boja, raje smrt!
v Bukarešt, 30. januarja. (Tel. Slov.«) Z velikim ljudskim shodom v Jassyju че je začela velika ofenziva narodnokmetske stranke, da strmoglavi Bratianovo vlado in liberalno stranko. Na shod je prišlo 8000 kmetov kljub policijskim odredbam in intrigam, s kateremi so jih hoteli zadržati. Na shod so prišli tudi poslanci narodnokmetske stranke. Voditelj Maniu je izjavil, da je pripravljen na smrt, vendar pa da ne pusti bojr; po temeljitem razmotrivanju položaja se je odločil za delo. Izjavam regentskega sveta se ne sme pripisovati noben pomen, ker vrši samo protektorat nad liberalno stranko. Nasprotne prireditve liberalne stranke v raznih delih mesta so se popolnoma ponesrečile.
v Bukarešt, 30. jan. (Tel. »Slov.«) »Czven-tul« javlja, da je prejela romunska vlada zelo vznemirjajoče vesti od enega svojih zunanjepolitičnih agentov. Smatra se, da je dobila te vesti iz Pariza. Notranji minister Duca je baje dobil poročila, po katerih je neki voditelj narodnokmetske stranke dobil v roke dokument posebnega pomena, tako da bi njegova objava lahko imela za vlado težke posledice. Vlada smatra, da bodo ta dokument prebrali v Albi Julii o priliki kongresa kmetske stranke, in hoče za vsako ceno preprečiti, da bi se ta dokument vtihotapil v Romunijo.
Romunski študenti bodo stavkali
v Bukarešt, 30. januarja. (Tel. »Slov.«) V spomenici, ki jo priobčuje »Cuvantul«, izjavlja krščanska unija romunskih študentov, da so študenti za svoje demonstracije v Velikem Varadinu prejeli vso finančno in moralično podporo. Vlada je hotela ta škandal, potem pa ji je postal prevelik. Filozofski profesorji vseučilišča v Bukarešti! pozivljejo vlado na podlagi te spomenice, da se izvrši revizija odredb proti udeležencem pri teh nemirih. Študenti grozijo s stavko, če notranje ministrstvo, posebno pa državni podtajnik Tartare-seu ne izpolni danih obljub. Stavka se bo začela na bukareskem vseučilišču ter se bo v 8 dneh razširila ha vse druge visoke šole.
Proces
proti bolgarskim komunistom
v Bukarešt, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Pred vojnim sodiščem drugega kora se je začela danes razprava proti bolgarskemu komunistu Borisu S t e p a n o v u in njegovim tovarišem, ki so bili pred dvema letoma aretirani. K razpravi je prišlo 64 prič, med njimi Jorga, Maniu, notranji minister Duca, general Pooovici, poslanec Mihalake, dr. Lupu,. francoski komunist Cachen, pariški odvetnik dr. Torres in drugi politiki tu- in inozemstva. Zagovornik jc zahteval, da se vse priče, ki niso prišle k razpravi, vnovič povabijo Sodišče jc predlog sprejelo. Obtožnica navaja, da so Stepanov in njegovi tovariši pred dvema letoma imeli na bukareškem pokopališču v neki grobnici tajno zborovanje, obtoženci so obdolženi zarote proti romunski državi in razžaljenja romunske vlade.
Položaj Ljapčeva še trdnejši
30. jan. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bil končan kongres demo-
v Sofija,
pozno zvečer kratičeskega zgovora z nepričakovano manifestacijo za edinstvo. Cankov, o katerem se jc mislilo, da bo govoril proti Ljapčevu, je izjavil, da iz osebne ambicije ne bo razbil zgovora. V resoluciji se odobrava politika vlade, da je stremeti po dobrih sosednih od-nošajih z vsemi velikimi in malimi državami Evrope. Vlada se pozivlje, da z vsemi sredstvi energično nastopi proti prevratnim elementom. Resolucija pomeni velik uspeh ministrskega predsednika.
Centrum zopet enoten
v Berlin, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Včerajšnja seja državnega odbora stranke centrumi je, kakor javlja soglasno sprejeti komunike, premostila težki konflikt med Marksom in krilom krščanskih strokovnih zvez, ki so pod vodstvom poslancev Stegervvalda in lmbuscha, ker je dr. Marks svoj govor, v katerem je pred kratkim označil centrum kot ustavno stranko, omilil z izjavo, da je centrum republikanska stranka. Komunike napoveduje obširen socialnopolitičen program, s katerim se tudi hoče iti na roko zahtevam krščanskih strokovnih zvez. S tem je v centrumu dosežena enotnost, ki je posebno važna spričo bližajoče se volivne kampanje.
Stresemann za
izpraznitev Porenia
v Berlin, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Državni zunanji minister dr. Stresemann je izjavil danes v državnem parlamentu v svojem proračunskem govoru glede varnostnega problema, da se varnost posameznih držav ali posameznih skupin držav ne sme graditi na stroške kake druge države. Interesi vseh držav se morajo vpoštevati enakomerno. Če bo v Franciji ukinjenje zasedbe Porenja odvisno od pomnoženih varnosti, se pri tem prezre, da nobena pogodba ne garantira varnosti dveh sosednih držav bolj, kakor lokarnska pogodba. Če bi se zahtevale še nadaljne varnosti, bi bilo sploh odveč sklepati Še kake pogodbe. Skliceval se je na izjave Chamberlaina v Ženevi, ki je za Anglijo odklonil nadaljne obveznosti radi angažiranja Anglije v lokarnskem paktu. Nemčija načelno ne odklanja diskusije o vprašanju opazovanja razmer v obmejnih krajih do konca prvotno določenega časa zasedbe, ne more pa kupiti skrajšanja zasedbe Porenja z odredbami, ki b išle preko verzajske mirovne pogodbe.
Litvva in Nemčija - zaveznika.
Berlin, 30. jan. (Tel. Slov.«) Po sklepu ncmško-Iitovske razsodiSčne pogodbe se nadaljujejo gospodarska pogajanja. Nemčija hoče od Litve izsilili koncesije pri naseljevanju Nemcev v Litvi in zagotovitev nemotenoga narodnostnega razvojft. Litovske zahteve so večinoma agrarnega značaja.
Lev — denarna enota v ČSR.
v Praga, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor doznava Pragsr Piessc iz parlamentarnih krogov, ima češkoslovaška finančna uprava načrt, da prekrsti svojo denarno enoto v leve.
Nova vohunska afera na Slovaškem
v Praga, 30. jan. (Tel. »Slov.«) V soboto so bili v Nevtri na Slovaškem aretirani odvetniški koncipijent Bosstany, tajnik madjarskih krščanskih socialistov Csefai in drugi člani te stranke zaradi svojega iredenti-stičnega delovanja. Oblasti smatrajo, da so prišle na sled obširnemu vohunskemu delovanju, ki se vodi iz Budimpešte in kateremu načeluje dr. Gyappai, ki je tudi aretiran. Preiskava je baje dognala, da so aretiranci pripravljali vojaško zasedbo Slovaške po Madjarih, ki bi sc imela v kratkem izvršiti. Pričakovati je še nadaljnih aretacij in razpusta madjarske krščanskosocialne stranke
Vsesocialistični kongres v Pragi
v Praga, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Kongres socialističnih strank se je končal s tem, da je sprejel en socialen in en političen sklep. Socialisti poživljajo delavstvo na boj proti socialni reakciji sedanje meščanske večine ter zahtevajo boj za varstvo socialnega zavarovanja, za finančno samostojnost samoupravnih teles, uvedbo zakona o kartelih in rešitev stanovanjskega vprašanja. V političnem pogledu se izjavlja, da bodo socialistične stranke izvedle resničen sporazum med narodi.
Venizclos vodi pogajanja z Jugoslavijo?
v Atene, 30. januarja. (Tel. »Slov.«) Vlada odločno demantira vest, da se je Venize-losu poverilo vodstvo pogajanj z Jugoslvijo.
Vojni minister Mazarakis ostane.
v Atene, 30. januarja. (Tel. »Slov.«) Voj. ni minister general Mazarakis je umakni! svojo demisijo, ko je vlada opustila svoj < dpor proti njegovim zahtevam za oboroževanje. —o—
NA KRETI NE MARAJO PLAČEVATI DAVKOV.
v Atene, 30. januarja. (Tel. »Slov.«) Kakor javljajo rojalistični listi iz Krete, se je tam gibanje proti plačevanju davkov razširilo. V Kandiji se je zbralo včeraj 1000 kmetov, ki so hrupno zahtevali, da se izpuste njihovi zaprti voditelji. Pridružilo se jim je 3000 prebivalcev Kandije, na kar so skupno ogrožali prefekturo. Komunistične agitatorje pa so pregnali.
Jugoslovani dobili tretje darilo
v Cortina d'Ainpezzo, 30. januarja. (Tel. »Slov.«) Pri športnih prireditvah visokošol-cev so dosegli Jugoslovani v bob-dirki tretje darilo v času 1.42 in 3/5 minute, prvo darilo pa je dobila Italija z 1.33 in 4/5, drugo pa Francija z 1.42 in 2/5 minute. V drsanju je dosegel mojstrstvo Madjar Klauser, v smu-škem skoku pa Čeh Teranovski z 18.498 m.
Feldmaršal Douglas Haig umrl,
v London, 30. jan. (Tel. »Slov.«) V Londonu je danes uihrl v 67. letu starosti bivši vrhovni komandant angleške vojske na Francoskem feldmaršal grof Douglas Haig. V svoji mladosti je pod lordom Kitchenerjem služil v sudanski vojni, dalje pa v burski vojni pod generalom Frenchom, katerega naslednik jc postal pozneje v vrhovni komandi na Francoskem.
Pok. feldmaršal Haig je nenadoma umrl, ravno ko je hotel iti v posteljo. Služabnik so slišali padec, ko pa so prihiteli v sobo je bil Haig že mrtev. Haig je še prejšnji teden imel govor. Pokopali ga bodo v katedrali sv. Pavla, kjer so pokopani tudi Nclson in drugi slavni vojskovodje.
Obrekovalcc Terezije Neumann obsojen.
v Vratislnva, 30. jan. (Tel. >Slo\\«) V tož-bi Terezije Neumann iz Konnersreulha, ki jo je vložila proti uredniku nekega lista radi trditve, da ima Terezija Neumann nezakonskega otroka, je bil dotični urednik obsojen na 100 mark denarne kazni. Katoliški listi polemizirajo proti tej prenizki kazni.
Tudi podmornica »S 3« izgubljena?
v Newyork, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Mornariško ministrstvo javlja, da sc zelo boji za usodo podmornice »S 3«, tovarišice potopljene »S 4«, ki je bila na potu na manevre ! ob južnovzhodni obali Kube. Tam so sedaj veliki viharji in že od sobote ni od podmornice nobenih vesti. Podmornica je prvotno plula sknpno ?. velikim hrodovjem, od katerega jo je odločil silni vihar. Pri brodovju se nahaja tudi ladja matica za letala »Sara-toga«, katere letala so dobila povelje, da poiščejo podmornico. Dosedaj jo še niso našli.
Parnik »Praga« v boju s Kitajci.
v London, 30. jan. (Tel. »Slov.«) »Mor-ning Post« poroča iz Pekinga, da se jc med češkim pamikom »Praga«, ki jc bila naložena z orožjem za Kitajsko, in med parnikom kitajske vlade, vnela bitka, ker »Praga« ni hotela dovoliti preiskave svojega tovora. Po bitki jc »Praga« odplula v pristanišče Cing-tau. Agitatorji zahtevajo od Čantfcnlina, da zapleni ladjo in nien tovor, -—o—
t
»Frani-Joeefc-voda pred in po operaciji v trebuhu. Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.	8823
it Konzorcij za izdajanje adresarja mesta Ljubljane in okolice je ru/.poslal v teh dneh čez 5000 obvestil v Ljubljani in okolici obstoječim podjetjem vseh vrst ter prosi vse one, ki so opazili v svojem naslovu kakršnokoli nepravilnost, da mu takoj sporoče. Istočasno sporoča, da posluje pisarna od 1. februarja na Kongresnem trgu št. B,»I. nastr., telefon št. 2970.
it Najnovejše Barijeve - Radio - cevi. Po dolgotrajnih, mučnih raziskavanjih plemenitih kovin glede njihove sposobnosti za emisijo so je ugotovilo, da vsebuje čisti metalični barij v tem oziru najadličnejša svojstva. Težava ie obstojala edino-le v tem, da se napravijo v večjih množinah žice iz čistega barija. Končno se je posrečilo laboratoriju tvrdke ^Tungsram« z uporabo modernih metarlur-gičnih metod iznajti način za izdelovanje vlečene žice iz metališkega barija, ki se odlikujejo po izredni enoličnosti. Te žice predstavljajo najidealnejše žarne niti za radio cevi, ki ob najmanjši porabi grelnosti dajo enolično, zelo visoko emisijo za dobo celotne uporabe. Trpežnost teh cevi je gotovo neomejena, svojstvo, ki se ne more doseči z današnjimi normalnimi radio-cevmi. — Barijeve radio-cevi se morejo vabiti pri vseh sestavih, do popolnega izraza pa pridejo, ravno pri umetnih sestavih. Izdelani so specialni tipi za avdion in za visoko in nizko frekventno po-jačevanje; za končno pojačevanje so vprav nedosegljive radi svoje velike emisije. Amaterji morejo izbrati tudi za oscilacione cevi posebne tipe. Te nove cevi moremo vsakemu resnemu radio amaterju priporočiti kar najbolje. Morejo se dobiti v vseh boljših radio-trgovi-liah ali pri tvrdki »Tungsram" d. d. Zagreb in Belgrad.
СјиШјапа
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Sušnik na Ma-
riijnem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * * *
© Senzacija za Ljubljano bo prihodnji XV. prosvetni večer, ko bodo čitali naši lite-rali svoja najnovejša dela. Na tem večeru nastopita pisatelja Fr. S. Finžgar iu dr. Pregelj ter pesnik Silvin Sardenko. Ker je prostor omejen, zato Prosvetna zveza garantira za prostore le onini, ki si bodo do četrtka kupili vstopnice ,v predprodaji. Dobe se od danes naprej v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta. Cene: rezrvirani sedeži 5 Din, navadni 3 Din, stojišče 2 Din, dijaške po 1 Din.
© Promoeija. Danes promovira na zagrebški teološki fakulteti za doktorja bogoslovja frančiškan P. Modest Novak, doma iz Palovč pri Kamniku. Bil je več let priljubljen katehet na Grabnu in v Spodnji Šiški, sedaj pa poučuje na frančiškanskem bogoslovnem učilišču v Ljubljani.
© Brezplačna oddaja drv. Mestni magistrat odda brezplačno mestnim revežem v Knafljevi idici posekane kostanje, katere pa morajo reflektanti sami zvoziti domov. V to svrho naj se javijo najsiromašnejši na mestnem magistratu soba št. 42-TI.
© Večerni gospodinjski tečaj v gospodinjski šoli »Mladika« za mestne uslužbenke in soproge mestnih uslužbencev se prične dne 8. februarja ob 5 popoldne. Vpisovanje za tečaj se vrši dne 1. in 3. februarja vsakokrat od 3. do 5 zvečer v Mladiki, pritličje. — Vsa pojasnila daje voditeljica gospodinjske šole.
© Dramatična aretacija invalida. V nedeljo popoldne je hotel stražnik na Miklošičevi cesti aretirati nekega invalida brez desne noge radi beračenja. Okoli invalida se je takoj nabralo številno občinstvo, ki je vedno bolj glasno protestiralo proti aretaciji. Videč
sočutje pasantov, se je invalid pričel obotavljati ter je hotel v prvem navalu obupa skočiti pod avtomobil, ki je brzel mimo. To mu je komaj še ubranil stražnik. Mimo je slučajno prišel policijski nadzornik, ki je takoj odšel na kolodvorsko stražnico iskat ojačenja od pasantov ogroženemu stražniku. Okoli stražnika in invalida se je medtem vedno bolj nabiralo občinstvo, ki je čimdalje bolj hrupno protestiralo proti aretaciji. Hrupa niso mogli preprečiti tudi nanovo došli stražniki. S strani občinstva so padali klici, kakor »Sramota! Škandal! Falote izpuščate, invalide pa gonite v zapor!« itd. Med temi hrupnimi klici so se komaj še čuli zbegani apeli stražnikov, naj bodo ljudje pametni. Invalid je tedaj potegnil iz žepa britev in jo naperil proti dlani, hoteč si prerezati žile. Vnovič mu je to stražnik preprečil. Množica jc narasla že na kakih 500 oseb. Prizor je postajal vedno bolj napet. Stražniki so legitimirali že kakih šest, sedem oseb. Ženske in otroci so izbruhnili v jok. Množica je pričela obdarovati aretiranca z denarjem in s cigaretami, česar stražniki niso mogli zabraniti, videč skrajno napeto situacijo. Končno sta dva stražnika dvignila invalida in ga prenesla v zeleni policijski voz. Med splošnim hrupom je voz odpeljal. Tudi v vozu je poizkusil aretiranec še enkrat izvršiti samoumor in se je znatno vrezal v roko. Stražniki so ga seveda hitro obvezali. Na policiji so ugotovili, da je aretiranemu invalidu ime Leopold Fink. Rojen in pristojen je v Malo goro v kočevskem okraju. Nogo je izgubil v svetovni vojni. Njegova družina — žena in trije mali otroci v starosti do 7 let — stanuje v Knittelbergu v Avstriji.
© Nehvaležen tat. Gospa Marija B., tam nekje v Spodnji Šiški, je zelo dobrega srca. V dno duše sc ji je posebno zasmilil mladi Jože F., o katerem je izvedela, da že več dni nima nič za v usta. Povabila ga je na skodelico tople kave, kateri je pridejala še velik kos kruha. Hotela mu je dati še pet dinarjev ter je zato skočila k sosedi menjat. Ta čas ka je lačni Jože izrabil in brž vtaknil v žep 100 Din vredno novo britev. Gospa Marija ni mogla menjati kovača ter je podarila Jožetu celega. Šele kasneje je opazila, da ji je nehvaležni Jože izmaknil britev.
Smola mestnega ubožca. Starček Fr. Erjavec iz mestne ubožnice je imel v svojem mošnjičku varno spravljene štiri kovače, s katerimi si je hotel privoščiti kozarček boljšega v nedeljo. S tem namenom je stopil v neko gostilno na Sv. Petra cesti in tam pri-sedel k znani družbi. Ko je hotel kasneje plačati svojo ceho, je z žalostjo opazil, da mu je vse njegove skromne prihranke izmaknil neznan žepar. Na njegovo pritožbo je stražnik aretiral nekega sumljivega človeka, uri katerem pa ukradenega denarja niso dobili.
© Mlad vlomilec. V soboto je pobegnil iz državnega vzgaja lišča na Poljanskem nasipu 16 letni France Breskvar. Nekaj časa se je klatil okrog, v nedeljo ponoči pa je zašel na Prule. Tu si je preskrbel zarjavel nož in z njim vlomil v trafiko invalida Kranjca, kjer ga je pa ob 3 zjutraj zalntil ravno pri vnetem delu stražnik Colja. Mladi pustolovski France bo po nrestani kazni moral zopet romati v vzgnjališče.
© ArotirHn tat. Policiia je aretimla starega znanca zaporov in sodišč Antona Č., ker je neki posestnici na Dol- inski cesti ukradel konjsko opremo, vredno 2000 Din.
© Budilke pri Fr. čuden, Prešernova 1.
Pop's orebiv»'cev, stanovanj in poslQ"n?h orosiorov v L'ubHani
Mestni magistrat ljubljanski izvrši v prihodnjih dneh popis in štetje prebivalcev, stanovanj ter poslovnih prostorov v Ljubljani po stanju dne 31. januarja 1928.
Popis se bo izvršil potoni »Hišnih pok in »Izkazov stanovalcev«. Vsak hišni posestnik oziroma namestnik prejme za vsako hišo po eno hišno
polo in za vsakega stanovanjskega najemnika po en izkaz stanovalcev. Vse tiskovine bodo dostavili hišnim lastnikom, oziroma namestnikom organi državne policije.
Hišne lastnike oziroma namestnike opozarjamo, da morajo hišne pole v vseh rubrikah (razpredelih) pravilno in natančno izpolniti ter lastnoročno podpisati.
Najemniki stanovanj, trgovskih, obrtnih, pisarniških in drugih poslovnih prostorov, morajo podatke, katere bodo navedli hišni lastniki oziroma namestniki glede njihovih stanovanj ter poslovnih prostorov, pregledati in na hišni poli z lastnoročnimi podpisi potrditi, da so pravilni.
Hišni lastniki, oziroma njihovi namestniki izroče vsakemu najemniku po en izkaz stanovalcev, katero tiskovino mora najemnik stanovanja (družinski glavar) pravilno in natančno izpolniti.
Vpisati mora sebe, svojo zakonsko družico, vse svoje otroke, sostanujoCe sorodnike, dalje odgejitelje, služabništvo in vse podnajemnike, kakor tudi vse delavce, pomočnike in vajence, ki bivajo v stanovanju družinskega glavarja. Enako morajo družinski glavarji vpisati v izkaze stanovalcev tudi vse svoje otroke, ki so le začasno odsotni iz Ljubljane (dijake, vojake itd.) ter navesti kraj njihovega bivanja dne 31. janua ja 1928. Od popisa je izvzeti le poročene ali drugače samostojne otroke, če ne žive skupno s svojimi roditelji.
Dalje morajo najemniki (družinski glavarji) za vsakega stanovalca posebej navesti pristojno domovinsko občino ter dalum in številko domovinskega lista in pri poslih datum in številko po-selske knjižice. Podrobnejša navodila glede izpolnitve hišnih pol in izkazov stanovalcev so razvidna iz pouka na obeh tiskovinah
Pravilno in natančno izpolnjene izkaze stanovalcev morajo najemniki (družinski glavarji) lastnoročno podpisati ter jih vrniti hišnim lastnikom ali njihovim namestnikom. Le-ti pa izroče vse izkaze stanovalcev s hišnimi polarni vred organom drž. policije najkasneje tekom treh dni po prejemu tiskovin.
Končno opozarjamo hišne lastnike in njihove namestnike ter najemnike stanovanj in poslovnih prostorov, da bo mestni magistrat kaznoval z zaporom do 14 dni, oziroma z globo do Din 1000 vsakogar, ki bi tiskovine iznolnil nepravilno ali površno ali celo z neresničnimi podatki; enako bo kaznovan vsakdo, ki bi izpolnjenih tiskovin pravočasno ne vrnil policijskim organom.
Obenem z magistratnim popisom prebivalcev, stanovanj in poslovnih prostorov v Ljubljani bo izvršila policijska direkcija za svojo evidenco (z dvema posebnima tiskovinama) popis prebivalcev mesta Ljubljane ter njene okolice, v kolikor spada v pomerij tukajšnje policijske direkcije.
Mestni magistrat v Ljubljani.
Maribor
□	»Slovenčcve« nagrade. Radi enoinosti in plačevanja naročnine se cenj. naročniki stari in novi mesta Maribor in bližnje okolice opozarjajo, da lahko oddajo tozadevne slike v Podružnici v Mariboru, Koroška c. 1, katera potrdi vplačano naročnino ua hrbtu slik ter jih potem pošlje v Ljubljano do 15. februarja t. 1.
□	Cercle fran^ais. Odbor francoskega krožka prosi člane društva, da blagovolijo vplačati članarino za leto 1928 tekom meseca februarja v društveni čitalnici na drž. gimnaziji. Tam se sprejemajo tudi prijave novih članov. Članarina znaša za celo leto 30 Din; novi člani plačajo razen tega 10 Din vpisnine. Od 1. februarja naprej bo čitalnica odprta ob sredah od 18 do 20.
П Pogrebno društvo na Pobrežju ima uradni dan vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih kreme Simončič od 9—12 pred-poldne.
П Kaznovana tihotapca. Ne mine niti en dan. da bi v Mariboru in bližnji okolici ne prišli nn sled kakemu večjemu tihotapstvu. Na dve leii ječe sta bila obsojena radi tihotapljeni« cigaretnega papirja iz Avstrije H. H. in W. V železniškem vagonu sta imela večje množine cigaretnega papirja. Iz strahu pred finančnim pregledom sta začela kmalu za Št. lijem metati iz kupeja v sneg za tihotapljenje pripravljene zaboje. Ob železniškem tiru je bil baš tedaj slučaino finančni stražnik, ki je čakal skrit v snegu, kdo neki bo prišel iskat te pakete. Iz Pesnice jo je kmalu prikresal H. H. in radovednost radi teh čudnih zavojev ga je pririnila v roke oblasti.
□	Nadaljnja usoda v Mariboru prijetih Kitajcev. Poročali smo že, da ima mariborska policija zaprtih 25 Kitajcev, katere je po-
slala v Maribor uprava mesta Belgrada, da naj se jih pošlje preko meje v Avstrijo. Poli-cija jih ne more imeti za dolgo pod ključem, vizumov ne dobijo in radi tega jih bodo porazdelili do končne odločitve po raznih večjih krajih mariborske oblasti, da ne bo radi te nadloge trpel samo Maribor.
Cel/e
& Potreba ljudskega gledališča v Celjn.
Dočim so znale naše organizacijo v Mariboru in Ljubljani ter celo po nekaterih manjših krajih zdužiti v posebnih Ljudskih odrih svoje najboijše igralske moči, ki s hvalevredno pridnostjo in mnogokrat z umetnostno nad-povprečnostjo zadostujejo gledališki potrebi širokih poklicnemu gledališču tujih slojev, vrše to kulturno delo v Celju Krekovei. V nedeljo so vprizorili popularno narodno igro »Miklova Zala«. Umetniški uspeh kajpak ni najboljši. Tem večji pa je gmotni uspeh. Nabito polna dvorana, dolge procesije teatra žejnih pa odhaja, ker ni mogoče dobiti več vstopnic. To dejstvo pač kaže v dovoljni meri. da bo treba vprašanju ljudskega gledališča v Celju posvetiti več pažnje. Ustvaritev Ljudskega odra, ki bi družil k idealnemu delu vse igralce naših katoliških organizacij in bil v možnosti ustvarjati umetnostno nadpovprečno. bi ne bil nikak afront proti Mestnemu gleHplišfu, ker bi Ljudski oder pri-te<mil le širši kreg občinstva v krog gledališkega valiva, ne odvzel pa publike Mestnemu gledališču.
& Gledališkim nbonentom! Ker je pt. tekla prva polovica abone-penta, naj p. n. abonenli blagovolijo svoj abonempnt za na-daljnih r>et predstav obnoviti pri gledališkem blagajniku g. Hubertu v knjigarni Goričar & Leskovšek. Pri tej priliki aneliramo na ce-meno občinstvo, da se posluži v večjem številu ugodnosti fibonementa ter s tem zagotovi gledili?ču, ki se bori z velikimi finančnimi težkočami, stalni dohodek. Abonenti imajo za vse prrstore 10% popust.
& Kožuhovinast ovratnik in rokavice je neznani uzmovič prošlo soboto sunil g. Henri. eli Rasch pri Kusterju na Cankarjevi cesti. Oboje predstavlja vrednost kakih 840 Din.
& Atentat na Saviničann. Savinjčan je domače ime za vlak, ki vozi po Savinjski dolini. Ko je v soboto zvečer sopilml proti Ce lju, bi bilo kmalu po njem, posebno če bi kapslji bili bombe. Tam med Mestnim mlinom in Sodinovo ža^o je namreč net i pored-než nnstavil po tračnicah kapslje, ki so povzročili pod kolesi vlaka pokanje. Vlakovo-dja je velel vlak ustaviti in ljudi je bilo že kar strah. Ko so se prepričali o nedolžnosti »bombe je vlak mirno vozil dalje.
Spor/
Ljubljansko gledališče '
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer.
Torek, 31. januarja: Zaprto. Sreda, 1. februarja: Kandida. Red C. Četrtek, 2. februarja ob 15. uri: PEPELKA. Mladinska predsjava. Izven. Petek, 3. februarja: BOUŠI GOSPOD. Red A. Sobota, 4. februarja. DANES BOMO TIČI. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja 5. februarja ob 15. uri: PEPELKA. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20. uri: KANDIDA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 6. februarja: IDEALNI SOPROG. H. OPERA Začetek ob pol 8 zvečer. Torek, 31. januarja: Zaprto (generalka). Sred n, 1. februarja: 1JALETN1 VEČER. Premijer-ski abonma.
Četrtek, 2. februarja ob 15. uri: PLES V MASKAH. L'udska predstava pil znižinih centih. Izv. — Ob pol 20. uri: ZMAGOVALKA OCEANA. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 3. februarja: Zaprlo. Sobota, 4. februarja: BALETNI VEČER. Red D.
Mtariborsko gledališče
Torek, 31. januarja ob 20. uri: PLES V MASKAH.
Ab A. Kuponi. Sreda. 1. februarja ob 20. uri: POLKOVNIK JELIČ.
Ab. C. Kuponi. Ortilok, 2. februarja ob 15. uri: ROKOVNIAČI. /nižine cene. - Oh '<> uri: GROFICA MARICA. Prvič.
Prireditve in društvene vesli
Ljuhljana.
Gledališka predstava v Rokodelskem domu,
Komenskega ulica 12, bo na svečnico v četrtek dne 2. februarja in v nedeljo dne 5. februarja obakrat ob pol 8 zvečer. Na sporedu so pevski zbori pod vodstvom g. prof. M. Bajuka in veseloigri: Zamorec, ki mora v Benetke, in Vesela igra o žalostni princezinji, spisal Fr. Milčinski.
Društvo orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani bo imelo začenši od 4. februarja t. 1. npprej vs-'ko prvo soboto v mesecu ob 8 zvečer pri -»Novem svetu« v Ljubljani svojo redno odborovo sejo, h kateri se društveni člani vljudno vabijo. Na-dalie se vsi člani prosijo, da čimprej poravnajo članarino.	s
»Leeijonarji« (predigra Rokovnjačev), igra R petjem (30 pevcev) in godbo, se vprizorf na svečnico ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Predprod-\ja vstopnic od 0—8 zvečer na Starem trgu 2/1. Glej lepake I
Plesna šola Drnžabnepa odseka trgovskih nameščencev Z. P. N. J. priredi na svečnico 2. februarja ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela >Unionr zaključni plesni venček. Vsi obiskovalci plesnih vaj se naprošajo, dn zahtevajo vobilo, v kolikor ga niso prejeli, v poslovalnici, Gledališka ulica ŠL 8.
Maribor.
Krščanska ženska iveza v Maribora ima svoj redni občni zbor v nedeljo dno 5. februarja ob pot jietili pop"tdne v dvorani 7,"družne gospodarske banke. Vsi člaui in prijatelji društva vljudno vab-
Osrali kraji.
V Radovljici priredi v nedeljo dne r>. febr. ob pol štirih pop. krajevni odbor Rdečega križa predavanje o tuberkulozi Zanimivo in nnd vse ?>od-učeno predavanje bodo pojasnjevale filmske slike. Vrši se v restavraciji Kunstelj v Radovljici. Predaval bo g. dr. A. Slivnik.
Telovadno društvo Orel v Slov. Bistrici priredi na svečnico dne 2. februeria telovadno akademijo zbopptim in pestrim sporedom. Meščani in okoličani na svidenje
Borovnica. Na svečnico dne 2. fe.br. ob treh popoldne priredi Kat. prosv. društvo veseloigro »Gorski spak«. Vabljeni!
Cerkveni vesfnik
Apostolski motitvenik. H. izdaja Ljubljana 1028. Cena 12 Din. Obsega kretek poijuden katekizem o misli in delu ciril-metodiiskega apostolata. izbrane navadne molitve in molitve za cerkveno edinost. Prednost molilvenika je zlasti v tem, da nas seznanja z duhom vzhodne pobožnr>s!i (prim. vzhodne obhajilne molitve, krasne vzhodne slavo-speve). Obenem pa n-m odkriva lepoto in bogastvo naše zapadne liturg'je: prvič je Iu prevedena m«ša v čast sv. Cirilu in Metodu. ni"ša za cerkveno edinost, maša v čast N. G. J. Kristusu Kralju.
Marijan>ka konerepaciia za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. Nt svečnico je zjutraj ob pol sedmih skupno sv. ob' njilo, popoldne ob petih slovesen shod z darovanjem.
Darujte za Ljudski sklad SLS!
SK Ilirija (nogometna sekcija). — Za trening v Kolizeju se deli članstvo odslej v dvo skupini. Razdelitev je razvidna v članski knjigi v kavarni »Evropa«. Skupina I. trenira v torek in petek, skupina II. v sredo in soboto, vedno od 18 dalje. — V četrtek, 2. febr. ob 11 dopoldne članski sestanek in predavanje v kavarni >Evropac. — Načelnik.
SK Jadran. — V četrtek 2. febr. ob 14 trening tekma med I. in rezervnim moštvom na lastnem igrišču. Vse članstvo se opozarja na oglasna desko v Narodni kavarni. Načelnik in knpetani naj postave mošlev in vse kar je v zvezi s treningi naznanjajo članstvu potoni oglasne deske.
ŠPORTNI DOGODKI.
O Kranjski nori glej poseben članek. — V Davosu trenirajo svetovni prvaki Slninberg, Even-sen, Ballangrud i. dr. Tudi Amerikanci so deloma že tam, pa ne dosegajo Skandinavcev. — V Gstaadu (Švica) je. bil v smučanju na dolge razdalje Fulen najboljši, zmeraj pred drugimi, pa ni v olimpijski švicarski reprezentanci. — Kakor se pričakovali, je v Opavi v umetelnem drsanju gospodov zmagal Dunajčan inž. Biickl; vsi so ga občudovali. Tudi prvi trije za njim so bili Dunaj-čani: Schiiffer, Preisecker, Urede. Prvenstvo dam si je izvojevata gdčna M elit a Bmnner, prvenstvo parov pa Ilrunnerjeva in Urede. Gratstrom ni prišel. Drsalnih hitroslnih lekem pa nič ne omenj mio, se ne splača. — V Cortini d'Ampezzo je drsal ogrski dijak Kauser 1Г»00 m v 2:39.4.
Drugače se je zgodilo kot so mislili. Pri tekmah miznega tenisa v Stockhotmu je dobila prvo mesto Ogrska; premagala je Avstrijo 5:2 in Anglijo tudi 5:2; nato je pa Avstrija jiremagala Anglijo, spet 5:2, in je vrstni red letos isti kol lani: Odrska, Avstrija, Anglija. Anglija je morala igrati brez svojega najboljšega igravca.
Nogomet. Primorje-Maribor 2:0, Jugoslavija-Jedinstvo 3:0, Simmering-FAC 2:2, Herlha-Vienna 3:2; v borbi za Balokovičcv pokal: Gradjanski-Berby 7:1, Concordia-fceljezničar 5:0. Samo šdrje bodo še igrali: Gradjanski, Concordia, Hašk in pa Victoria.
Pailtard je : aeroplanom, obremenjenim e 1000 kg, letel 1000 km tako hitro, da bi dalo to na uro 218.427 km. Svetovni rekord.
Zafivale
Akcijski odbor za gradbo »Ljudskega doma* v Norem mestu si šteje v prijetno dolžnost, da se zahvali najiskrcneje vsem darovalcem dobitkov za efektno loterijo, vsem razpečevalcem in razpeče-valkam srečk, vsem posameznikom in denarnim zavodom, ki so nakupili srečke in s tem pripomogli k ugodne mu gmotnemu uspehu. Zahvaljuje ee nadalje vsem cenj. damam in gospodom ,ki so sodelovali pri nabiranju dobitkov, zlasti onim damam, ki so z veliko požrtvovalnostjo sodelovale pri ureditvi razstave dobitkov in tudi razposlale izžrebane dobitke. Ugodni gmotni uspeli efektne loterije v sedanjih težkih gospodarskih razmerah naj bo vsaj malo zadostilo za obilno požrtvovalno delo. Akcijski odbor bo svoje delovanje za zgradbo »Ljudskega doma nadaljeval in prosi, da ga i v nadalje dosedanji požrtvovalni delavci in delavk« v njegovih stremljenjih podpirajo.
IT
t /
aj/e novega
KOLEDAR.
Torek, 31. januarja. Peter Nol., Marcela, Julij.
Dunajska vremenska napoved 31. januar:
Oblačno vreme z lahnim zmrzovanjem, zahodni vetrovi.
ZGODOVINSKI DNEVI.
31. januarja: t810. je bilo v Ljubljani obsojenih pet rokovnjačev, ki so ubili francoskega kapetana Boasaca iu tolmača maršala Marmonta Vernazza (Jurčičevi »Rokovnjači«).
—	1864. ie umrl ruski pisatelj A. V. Družinin.
—	1890. je v Ljubljani razsajala huda liripa.
—	1906. je umrl prošt in predsednik Mohorjeve družbe, bivši deželni poslanec Lambert Einspieler. — 1797. se je rodil komponist Franc Schubert. — 1861. se je rodila ruska pisateljica L. Andreas-Salomč. — 186«. je umrl nemški pisatelj F. Ruckert. - 1891. jc umrl francoski slikar E. Meissonier. — 1911.
je umrl neinški slikar Ch. M. Baer.
* * *
★	Gospod dr. Fran Vodopivec, veliki župan ljubljanske oblasti la teden radi odsotnosti v službenih poslih ne sprejema.
★	Duhovniške vesti. Soprovizura izpraznjene župnije Sv. Marija v Puščavi je poverjena gosp. župniku Jan. Oblaku pri Sv. Lovrencu na Pohorju. — Nevarno je obolel na pljučnici in vnetju rebrne mrene gosp. župnik Roman Škerhs na Prevorju. Nadomestuje ga g. kaplan Mih. Kristovič iz Kozjega. Bolni so-brat se priporoča v memento! Stanje se mu je sicer že nekoliko izboljšalo, vendar bo moral po zdravnikovem naročilu še dolgo ostati v bolniški postelji.
★	Zrelostni izpit za učiteljice na meščanskih gospodinjskih in kuharskih šolah so napravile pred posebno komisijo pod predsedstvom dvornega svetnika dr. Marna na gospodinjski šoli Mladika sledeče osnovnošolske učiteljice: Justina Hiti. Antonija Kolarič- Ba-hovec in Vera Kumelj-Mohorič iz Ljubljane, š. s. Romana Toplak iz Apač, Olibja Zemljak iz Št. Jerneja na Dolenjskem.
k Premeščena je gdč. Ivana Klemene, učiteljica v Cerkljah, na 1. dekliško meščansko šolo v Ljubljani in prideljena 2. in 3. državni realni gimnrdji za učiteljico petja.
■k Promocija. Na zagrebški univerzi pro-movira danes 31. januarja za doktorja vsega zdravilstva g. Henrik Heferlc iz ugledne obi-telji v Mokronogu.
★	Poroka. Preteklo nedeljo sta se poročila v farni cerkvi v Višnji gori g. Jože Novi jan in gdč. Berta Bernik.
★	Shod SLS v Preski. Preteklo nedeljo se je vršil v Preski shod SLS v društveni dvorani. Govril je poslanec Gosti n čar o političnih razmeiah, o načrtu za spremembo davkov in pa o delu oblastne skupščine in nje proračunu. Zborovala, katerih je bilo po-voljno število, so z zanimanjem poslušali poročila. Po govoru Gostinčarja se je vršila zanimiva debata o nekaterih domačih zadevali. Izrazila se je želja po večkratnih sestankih iu shodih.
-k Zbor delegatov SLS v Brežicah. Pod leni naslovom v petkovi številki priobčena notica ni bila povsem točna. Pomotoma je izostalo, da je bil okrajni sanitetni referent dr. Gerlovič naprošen le kot strokovnjak, da je podal smernice za načrt asanacije gnojišč, ki se bo izvedla s podporo 500.000 Din od oblastnega odbora.
ir Odlikovanje na bolniški postelji. Dne 29. januarja t. 1. ob 10. uri dopoldne se je
N^ EX**odire*ši nskup
oblačil lastnega izdelka nudi tordka JOS. mmn, UuhHana
vršila v Novem mestu ganljiva slovesnost. Odlikovan jo bil na bolniški postelji zaslužni gasilec gosp. Anton Stopar v Novem mestu z zluto svetinjo za civilne zasluge, ki mu je bila podeljena z. ukazom Njegovega Veličanstva kralja dne 7. avgusta 1927. Odlikovanje je izvršil vladni svetnik gosp. Matej Kaki, okrajni glavar v Novem mestu v navzočnosti gosp. Franca Rajca ,poveljnika, in Franca Bernarda, načelnika gasilnega društva v Novem mestu. Slovesnost je bila zelo ginljiva. Na smrt bolnega odlikovauca so oblekli v uniformo gasilnega društva, vladni svetnik gosp. Kaki pa mu je pripel zlato svetinjo na prsi z ganljivim nagovorom. Ker slavljenec ni mogel govoriti, zahvalil se je za odlikovanje mesto njega g. Franc Raje. Dne 1. februarja t. i. zvečer ob 8. uri pa bodo odlikovani v veliki dvorani Narodnega doma v Novem mestu z zlato svetinjo za civilne zasluge gasilci gg. Viktor Ni-fergal, Rudolf Smola in Josip llovar, s srebrno svetinjo pa gasilci gg. Franc Falkner, Josip Jerele, Josip Bergmau, Josip Ogoreuc, Franc Lumpert, Josip Petrič, Karel Suchy, Ivan Adam, Jakob Preželj, Franc Bernard, Ivan Recelj in Franc Gerbenc.
•k Javni nameščenci! Ker se bliža prvi občni zbor »Strokovnega društva javnih nameščencev in upokojencev kraljevine SHS v Ljubljani, vabimo vse državne in samoupravne uslužbence vseh kategorij, ki mislijo pristopiti k društvu, da svoj pristop brez odlašanja takoj prijavijo. Obenem vabimo tudi vse člane, da pospešijo svojo agitacijo v tem smislu. Društvo je res potrebno in koristno, ker nudi nameščenstvu v splošnem kakor tudi posamezniku pomoč v službenih razmerah, poleg tega daje onim članom, ki so prišli v nesrečo tudi gmotne podpore. Društvena pisarna se nahaja v Ljubljani, Mestni trg št. 19, III. nadstr. — Odbor.
k Izpopolnitev obrtne šole v Murski Soboti. Obrtna nadaljevalna šola za vajence v Murski Soboti se s 1. februarjem izpopolni v toliko, da se otvori na njej tudi ženski oddelek. Obiskovanje šole bo za vajenke vseh vrst obrti obvezno, kakor je bilo dosedaj obvezno za vse vajence.
k Občni zbor posojilnice v Cankovi. Dne
2. februarja se vrši v Cankovi (Slov. krajina) občni zbor Hrauilnice in posojilnice . Hranilnica obstoji šele eno leto, kaže že velik napredek in se sme trditi, da ji je bodočnost zagotovljena. V zvezi z. občnim zborom so ludi predavanje o vprašanju: Zakaj banke nazadujejo, posojilnice pa se krepijo.
k Dr. Fran Kotnik: Novine. (Naš dom 18^8 februarska številka.) Naš ugledni naro-dopisec nadaljuje v letošnjem letniku Našega doma, ki ga izdaja Prosvetna zveza v Mariboru, svoje zanimive narodopisne črtice. Posebno zanimanje bo vzbudila črtica Novine, ker začenja čisto neobdelano poglavje našega narodopisja. Priporočamo Naš dom, ki je namenjen sicer preprostim slojem in je zanje prav primeren časopis, pa bo ravno raditega, ker nam razkriva preprosto kmetsko dušo našega človeka, ljub in potreben tudi iuteli-gentu. Naročate si ga lahko pri Prosvetni zvezi v Mariboru. Izhaja mesečno in velja na lelo 20 Din.
*k V vojno podkovsko solo v Zagrebu se sprejme '10 kandidatov. Prošnje je vložiti najkasneje do 1. marca 1928 pri upravi vojne veterinarske šole v Zagrebu, vojašnica Kralja Petru I. Pogoji so razvidni iz »Službenih Novim št. 20, od 28. januarja 1928.
•k Prepovedan list. Nemški list Frei-heik, ki izhaja na Dunaju, je prepovedan v naši kraljevini, ker piše proti njenim interesom.
*	Telefonska sluJba pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Z dovoljenjem ministrstva je javna telefonska govorilnica pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru po zatvoritvi te poletne pošte dne 7. oktobra 1927 ostala še nadalje v obratu in sicer v zvezi s pomožno pošto, ki je bila po zatvoritvi poletne pošte v istih prostorih otvorjena. Ta telefonski urad opravlja v smislu pravilnika za telefonsko službo tudi brzojavno službo in posreduje brzojavke po telefonu.
■k Zu predpustui čas pripročamo podeželskim odrom sledeče veseloigre, burke iu komedije: Scapinove zvijače, komedija v treh dejanjih, 18 Din; Revček Andrejčok, ljudska igra v pet dejanjih, 18 Din; Skopuh, komedija v pet dejanjih, 18 Din; Lumpacij vagabund, burka v šest siilrali, 18 Din; Barke in šaljivi prizori, 18 enodejank, 20 Din; Veseloigre in šaljivi prizori za samo moške in ženske vloge, 10 Din; Pogodba, burka s petjem v enem dejanju, 8 Din; Vse naše, burka v enem dejanju, 18 Din. Dalje priporočamo za šaljive pevske nastope razne kuplete od Grunta, Silvestra ild. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
k Izpraznjeno jc mesto upravnika na
mariborski glavni pošti. Prošnje naj se pošljejo na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubi jan i.
•k Kdaj se začne izplačevati kupon št. 4 obveznice loterijske 2l/3% državne rente za vojno škodo. Generalno ravnateljstvo poštne hranilnice naroča z odlokom št. 185 z. dne 13. januarja 1928, da naj začno pošte dne 1. februarja t. 1. izplačevati kupon št. 4 obveznice loterijske 21/2% državne rente za vojno škodo.
*	Trgovski gremiji niso poštnine prosti. Poštninska prostost se namenoma ali nevede večkrat zlorabi. Razne hranilne in druge zadruge si rade dopisujejo prosto poštnine. Zadnji čas pošiljajo tudi trgovski gremiji svoja pisma na druge gremije, na trgovsko zbornico, na državne urade itd. s štampiljko »Po čl. 56 poštnine prosto«. To je navadna zloraba poštninske prostosti, ker trgovski gremiji niso zadruge iti ni nobene odredbe, po kateri bi bili poštnine oproščeni.
~k Poštninska prostost službenih paketov. Ker nekaterim uradom ni popolnoma jasno, kdaj in kateri službeni paketi so poštnine prosti, razglaša ministrstvo z odlokom štev. . 51.411 ex 27 z. dne 3. januarja t 1., da so ; vsi službeni paketi neglede ua vsebino in j označeno vrednost oproščeni poštnine. Pripomniti je treba, da so oproščeni poštnine službeni paketi pod istim ipogoji kakor pisemska pošta, to se pravi, pošiljke, katere so oproščene poštnine v pisemskem prometu, so oproščene poštnine ludi v paketuem prometu.
•k Pošte, ki so prešlo iz področja zagrebškega ravnateljstva pod ljubljansko poštno ravnateljstvo, so: Dekanovec, Donja Dubrava, Donji Kraljevec, Donji Vidovec, Draškovec, Goričan, Kotoriba, Macinec, Mala Subotica, Mursko središče, Nedelišče, Podturen, Prelog, Sveta Marija, Sveti Martin na Muri, Strigova, Vratišinec, Cakovec. Kastav, Sveti Matej, Zamet in Legrad.
k V naše državljanstvo so bili sprejeti: Alojzij Hreščak, učitelj iz Ljubljane, doma iz Sežane; Olga Dolivo-Dobrovoljska iz Ljubljane, doma iz Petergofa; Ivan Pielik, trgovec iz Ljubljane, doma iz Rezije.
•k Požar v Ralolčah. V nedeljo, dne 29. t. m. ob 6. uri zjutraj, ravno ko se je pričela maša na Brdu, je izbruhnil požar na poslopju Janeza Capudra v Ralolčah. Doma so bili otroci, ki so že bdeli ter Gapudrov svak in svakinja, katera sta še spala v gornjih prostorih hiše. Ko se je za ogenj doznalo v cerkvi, so ljudje trumoma hiteli k požaru. Rešili so živino in nekaj oprave, a zgorel je ves živež in krma. Gasilno društvo iz Brda, ki je stopilo lakoj v akcijo, je obvarovalo dolnje prostore hišo deloma nepoškodovane. Capuder ima škode 50 tisoč dinarjev medtem
Vzhodna fantazija
nam pripoveduje o ribiču, ki je potegnil iz morja steklenico s „zlim duhom" . . . mi pa noeluio „dobrega 1uha" v telovniku ali ročni torb ci. . . . to ie „FORMAN", prakUčno sredstvo proti nahodu, „FORMAN" nudi takoj polajšanje, ustavi se pretirano izločevanje sluznice, glavobol iu mučna vrto-glavost preneha. „FORMAN" dobivate v lekarnah iu drogerbah.
ko je bil zavarovan za malenkostno vsoto. Ogenj je nastal vsled slabega dimnika, okrog katerega je bila na podstrešju slama.
•k Deset povesti za našo klavirsko mladino skladatelja Vasilija Mirka naj najde pot do mladinskih klavirjev in src pa tudi razumevanje pri odraslih in slarših. Izdaja se za ceuo 20 Din. naroča pa v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
-k Pasja steklina. Iz. Borovnice nam poročajo 30. t. m.: Par oseb je dobilo od osumljenih psov malenkostne praske, radi česar morajo hoditi v Ljubljano na opazovalnico, a menda ni nič hudega. Hujše so posledice za pasjo družino. Izšel je ukaz, da se postrele vsi psi, kar se godi te dni večinoma kar na domačih dvoriščih. Krvi in zgražanja je dosti, zlasti še, ker ljudstvo vidi, da ludi pri taki stvari ni tako, kakor bi moralo biti. Pripominjamo, da bi moral ukaz veljati tudi za lovske pse in tiste lastnike psov, ki so si jib znali ohraniti.
k Vsa mizarska dela za novo osemraz-redno šolo na Seuovent so razpisana. Ponudbe je vložiti do dne 15. februarja t. 1. Pogoji, načrti in drugi podatki se dobijo pri krajnem šolskem svetu ua Senovem pri ltajhenburgu.
•k Dva požara. Pretekli ponedeljek zvečer je pri Emeriku Cerni v Sebebovcih (Slov. krajina) začel goreti velik kozolec slame. Plamen se je v trenutku razpasel po celem kozolcu. Komaj pa so začeli ogenj gasiti, se je užgal tudi sosedov kozolec, ki je bil od Cer-nijevega precej daleč, tako da plamen ni mogel preskočiti na njega. Oba požara sta gotove bila povzročena namenoma.
k Umrl radi opeklin. Prekupčevalec perutnine Franc Herman iz Trnovske vasi v župniji Sv. Bolfenk v Slov. goricah se je grel zvečer v svoji sobi pri železni peči. Mož je radi utrujenosti zadremal in se približal v spanju preveč peči. Vnela se mu je obleka in se je prebudil, ko je bil ves v plamenu. Opekline so bile tako hude, da je radi njih v silnih bolečinah umrl.
■k Vlom v trgovino. V noči od 25. na 26. t. m. je bilo vlomljeno v trgovske prostore Franca Lorbeka, trgovca v Št. Ilju pod Turjakom. Pokradenega je bilo precej raznega manufakturnega blaga, čokolade in v gotovini 460 Din. Vsota celotne tatvine znaša nekaj nad 4 tisoč dinarjev. Vloma je osumljen neki bolj slaboten potepuški človek, ki ima kozjo brado. Pred nakupom ukradenih stvari se svari.
■k Nevarna vlomilca zopet pod ključem.
Pred par dnevi sta v Škofji Loki službo vršeča orožnika Leopold Mlakar in Miroslav Gorjanc pri kontroli tujcev spoznala nevarna vlomilca J. Rakovca in V. Roša, pri katerih sta našla več vlomilskega orodja in vilrihov. — Pri zaslišanju sta izpovedala, da sta nameravala vlomiti v eno škofjeloških trgovin in se drugi dan odpeljati v Nemško Avstrijo. J. Rakovca išče tudi ljubljanska policija radi suma vloma nekje lia Gorenjskem, V. Roš in J. Ra-kovec sta prišla šele pred dobrim mesecem iz večletne ječe v Mariboru.
Ljudje, ki trpe na zaprtju in jih poleg tega muči obolenja debelega črevesa kakor tudi preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje proti možganom, glavobol in utripanje srca, naj jemljo zjutraj in zvečer čelr-tinko čaše naravne Franc-Josef«-grenčice. Vodilni zdravniki kinirgiČnili zavodov izjavljajo, da z. najboljšim uspehom uporablja
Likovič .loža:
Plesačka Cilka
Na zapadu za Pokojiščem sc je razstrla rožna koprena; mehka zelenina februarskega neba je zagorela v večerni luči, da sc' je me-glenčasta sopara nad mlakužasto barsko ravnino za hip razpustila in se zavlekla med udoraste laze cakiških gor ... V Borovnici sc je oglasil mrtvaški zvonec; prazni zvok se je odbijal ob slopovitih kolonah železniškega mostu in onemogel padal nazaj na vas, kjer se jc razpršil kot plehek odmev. Nekje v rebri je bevskal premražen lisjak, na praznem kozolcu pa mu jc nagajala sinica in pela pesmico o strgani kiklici.
V križpoti pred farnim znamenjem je dohitela lučarico Mreto, ki je nesla starinsko pogrebno svetiljko z rmenimi in rdečimi šipami Anžutova Tonka, vaška uboga iz občinske hiše na bajerju. Komu boš pa nocoj svetila, Mretn?« se je z globokim vzdihijajem spustila drobna ženica v razgovor >E, nič nc bom vasovala,« jo jc ogovorjena pojoče zavrnila. V mrliško vežo bom postavila luč. Tista miada vdova Cilk? iz Kočcnije je na parah. Pravijo, da jo je božje vrglo; zjutraj so jo našli pod vasjo, zmrznjeno in brez besede. Plesačka so ji rekli; reva se je rada vrtela in plesala. Še v kvaterni noči je ni strpelo, kajpak, pri Mokarici so godli, pa je šla...«
»Bog nam bodi milostljiv, da bomo vsaj v zadnji uri spregledali,« se jc stresnila Tonka in sklenila premrli roki.
V linah pa je še parkrat zajokal zvonček; potem pa jc pridušeno jeknil in obstal, kot da ne more izprositi niti trohice milosti iti odpuščanja nesrečni mladi vdovi. V zapuščeni loži jc kriknil skovir in sc piskajoče za-grohotal, kot da sc je spomnil strahot prete-čcnc kvaterne noči. ..
Plesačka Cilka je bila vdova, mlada in rožno bela v nežna ličeca. Predlansko jesen se je primožila iz Menešije gori pod Zavrh h Štaličnim. Mladi Štalir se je seznanil z lepo šiviljo v loškem semnju. V gostilni ju je razgrelo močno kraško vino, da sta si dala be-si-do. Cilka sc jc zagledala v njegov beli obraz z vročično težkimi očmi; še bolj pa ji je ugajala njegova zlata ura in svetli dcnarci. Njega pa jc doccla zaslepila njena mehka polt, gosposko okretna postava, bele ročice, drobne ustnice in priliznjene besede. Iz neznatnega poznanstva sc jc razvila gotova ljubezen. Tisto pomlad je pri Štaličnih umrla mati, dom jt- bil prazen in pust; zato je še tisto jesen pripeljal ljubeznivo šiviljo Cilko pod Zavrh. Nekaj časa sta živela v razkošni sreči; nič nista vedela za zlate jesenske zarje, nc za bele zvezde, nista čula, kako je gozdna jerebica pela otožno jesensko pesem . .
Tedaj oa je začel mladi Štalir nenadoma bolehati.
Ko je namreč služil tam doli v liškib šu-mah kot delavski paznik, ga je nekoč zadelo spodžagano drevo in natrlo rebrno kost. Vrnil se jc domov s pisanimi tisočaki, a zlomljena kosj ga jc bodla in bolela. V adventu je začel hirati in vidno pešali. Postajal je oto-žep in zdražljiv. Strahoma je vsako jutro pre-gledaval koščene roke z nabreklimi žilami, se tipal po obrazu in prisluškoval hropečemu dib.inju. Čc jc lc malo globlje zajel sapo, pa ga je zarezalo in speklo, da je moral zakaš-ljati. A v Cilki pa je vstajala stara dekliška narava, polna neukročenosti in ognja. Videla je, kako se suši njen mož, da se ključi in bledi. Vedela je, kako nemiren in blaznoljubosumen je, ko je začela v mraku izostajati na vasi. Začelo se je trmoglavo molčanje, prikrito sovraštvo, prepirljive besede so večale duševni in telesni razpor. Lc stara ura ob peči je ob tacih večerih s svojim enoglasnim tik-tak motila zoperni molk; kadar pa se je sprožil v njej zarjaveli sestroj, tedaj pa sc je dobro-voljno oglasil: ku-ku, ku-ku, kot da kliče v hišo solnce in srečo ... Cim bolj je hiral, tem bolj so se rahljale vezi ljubezni in zvestobe, tem češčeje je vhajala na vas, kjer sc jc ve-scljačila v pozno noč. Zvedel jc celo, da pleše zdolaj na fari. Docela jc zanemarila dom, čisto sc jc izneverila bolnemu možu in dani besedi pred oltarjem. Ko jc najela staro naduš-ljive ženico, da je čuvala bolnika, pa je temu popolnoma pokopala upanje na zdravi« ia
lepše čase, ki jih je Cilka zaplesala za vedno!
Mrliške rožice na velih licih so ga delale šc preccj mladeniškega, v resnici pa je požrešni črv jetike načenjal zadnje koreninice zdravja. Bruhal je vodeno rdečo kri, včasih so se pa trgali iz njega strjeni kosci bolne krvi. Prišel je zdravnik, pa jc odmajal z učeno glavo. Klicali so še padarja iz Pristave, čudaka Urha, starca s stoletno brado, ki jc lovil gade z žvižganjem in ugnal strupeno golazen z migljajem oči. Ko jc zapuščal vročičnega bolnika, se jc dvoumno smehljal: »Pljuč-ka, pljučka! Jcsenček jc, advctit ga bo pobral ...» In res, ura sc jc bližala, Cilka pa jc plesala bolj kot kedaj.
V svetlih nočeh je bolni Štalir v dremavici blodil in hripavo tarnal: »Sekire pojo, ostre in težke. Rožice cveto, mene pa h pogrebu nc-so ... Škratek spi na zeleni gmajnici, joj sekire pojo...« Obrnil se jc v zid in prosil jokaje: »Cilka, Cilka! Mene pa srce boli, za tvoje lepo lice. Nehaj plesati, škratek te bo. ..« Ko je prvikrat poslinil sneg vrhove rakiških gor, jc umrl vdano in tiho. Bela setra sc ga usmilila. Cilka pa sc jc oddahnila. Bila jc vdova, mlada in prijetna, žalost jo je delala vabljivo; oči so ji potemnele, nepotešeno hrepenenje ic spalo v njih ,,.
(Dalle.l
razvoju nas* zborne reproduklivne umetnosti... Zbor slovenskih učiteljov bomo vedno radi poslušali.« Enako in še lepše pišejo tudi drugi kritiki. Kakor je razvidno iz uvodne opombe g. Krenediča, 30 presojali nastop zbora z izključno umetniškega stališča in je to spontano priznanje popolnoma objektivno. Zbor bo ponovil isti spored v Ljubljani v Unionu v ponedeljek dne (i. febr. ob 8 zvečer. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Naročiti jih morete tudi po dopisnici. Cene so običajne.
Slavni španski čelist Gaspar Cassado, ki je danes eden najslavnejših svetovnih čelistov, kon-cortira v Ljubljani v četrtek dne 9. februarja t. 1. v dvorani Filharmon. družbe. Na klavirju spremlja umetnika stalna njegova pianistka Julija Mendel-
sohn-Bordigiani. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v Matični knjigarni.
Pevslca szvesza
Pevski letaj o Celju. 24. in 25 jan. ee je v najlepšem redu izvršil pevski tečaj. Predpriprave je vodil r. župan Alojzij Mihelčič, tečaj pa mariborski stolni kapelnik g. Gašparič. Udeležencev je bilo 20, največ poklicnih organistov in pevovodij. Opazilo se je, da je med udeleženci manjkalo mlajših aktivnih organistov, za kar se je od pozna-voteljev razmer navajalo več vzrokov, ki bi pa nikakor ne smeli biti merodajni. Vsekako je pa led prebit in stvar bo šla svojo pot naprej. Prihodnji tečaj se vrši v Ungaiki Slatini.
Фе/đ mthnhh vrvenkhs
Aeroplan preletel Mont Blanc
V petek je prvič preletelo letalo Mont Blanc. Neki potniški aeroplan je s 13 potniki krožil nad eno uro nad njegovim vrhom in se spustil nato na ženevsko letališče.
92 semestrov vseučiliški študent
Pastorjev sin Wilhelm Demelius se je vpisal na vseučilišču v Jeni 1. 1827. na teološko fakulteo. Tam je študiral 92 semestrov prav do leta 1875. do svoje smrti. Ta »večni študent« je bil nujveselejši družabnik na vsem vseučilišču. Na oglu hiše, kjer je stanoval. so mu sedaj postavili spominsko ploščo.
Spalna bolezen v srednji Afriki
Po oficielni francoski statistiki je napravila spalna bolezen v francoski ekvatorialni Afriki v poslednjih desetih letih grozna opustošenja. Odkar je Francija zasedla to deželo, je vsled dotika z evropsko civilizacijo padlo prebivalstvo od 12 milijonov na 3 do 4 milijone. Oficielno poročilo francoskega kolonialnega ministrstva na predsednika republike poudarja, da so domačini slabo pre-skrbovani s hrano in da trpijo zaradi težkih del, ki se jim nalagajo. Zaradi teh vzrokov manjka delovnih moči za gradnjo gospodarsko važnih železniških linij v francoski ekvatorialni Afriki. Pasteurjev zavod hoče z vso resnostjo pričeti boj proti spalni bolezni. V ta namen bo izredno pomnožil sanitetsko osobje v ekvatorialni Afriki.
Velik uspeh »Los Angelosa«
Ameriško mornariško ministrstvo objavlja velik uspeh vodljivega zrakoplova »Los Angelesa«. Prvič v zgodovini aviatike je uspelo, da je vodljivi zrakoplov pristal na odprti morski površini. »Los Angeles« je pristal ob jamboru matične ladje za avione Sa-ratoga«, medtem ko je ladja plula s hitrostjo 10 do 30 vozlov na uro.
Nemec umorjen v Perziji
Nemški jezikoslovec dr. Walter Stoli iz Rukla pri Eisenbachu je bil, kakor je bilo njegovemu očetu sporočeno brzojavno, umorjen v Perziji. Morilec je bil aretiran. Podrobnosti o zločinu še niso znane.
Novi pretendent na carski prestol
Princesa Ana Iljinska, roj. Emery, hčerka ameriškega usnjarskega kralja, poročena z ruskim velikim knezom Dimitrijem, je rodila otroka moškega spola, ki se lahko smatra kot zakoniti naslednik ruskega prestola.
Bogataš je podedoval
Vdova Stephena Harknesa, ki je skupno z Rockefelerjem osnoval Standard Oil Com-pagny, je zapustila premoženje 107 milijonov dolarjev. Sam davek na dedščino znaša 18 milijonov dolarjev. To milijonsko dedščino bo dobil sin pokojne, ki je že sam velik bogataš. Davčna oblast države Newyork trdi, da je to največja dedščina, kar jih je bilo sploh kdaj zabeleženih.
Skrivnostna smrt poljskega časnikarja
Na železniških tračnicah na postaji Bie-litz je bilo najdeno truplo nekega moža z odtrgano glavo. Pri identificiranju trupla se je ugotovilo, da je neznanec glavni urednik »Glosa Ludu Slonskiego« Lekiebzik. Uvedena je preiskava, ali se je Lekiebzik ponesrečil ali je napravil samoumor.
_ f^V ГЛ
^' w. V
INDIJANCI NA GROBU KARLA МЛуА.
Znani pisatelj Karel May je zadnje dni življenja preživel v svoji vili pri Dresdenu, ki je bila urejena po indijauskem načinu. Tu so ga po smrti tudi pokopali. Neka potujoča skupina indijanskih artistov je na potovanju po Nemčiji posetila tudi grob Karla Мауа, da položi venec svojemu >belennt bratu«. Počastili so njegov spomin popolnoma po starih indijanskih šegah. Slika nam predstavlja Indijance na grobu Karla Мауа pri petju mrtvaških pesmi.
Španski kialj Alfonz XIII. in španska kraljica. Francoski listi so poročali, da se kralj hoče ločiti in poročiti vnovič.
Ali je kuhanje in pranje zakonska dolžnost
Dunajsko sodišče jc moralo pred kratkim rešiti zanimivo vprašanje: ali je pranje perila in priprava kosila zakonska pravica ali zakonska dolžnost žene. Razsodba pa- ni bila lahka in jo je končnoveljavno rešilo šele državno prizivno sodišče.
Gospa Ivana sc jc bogve zakaj razjezila na svojega moža in mu prenehala kuhali in prati. Ker pa njen mož ni botel odnesti rekorda v gladovanju, je najel neko žensko, ki mu je delala namesto njegove žene. 2ena je seveda tožila moževo gospodinjo zaradi motenja zakona.
Okrajno sodišče je ženi priznalo njene zakonske pravice. Sodnik je izjavil, da je samo zakoniti ženi dovoljeno, pripraviti svojemu možu kosilo in krpati perilo. Ako se v ta posel vmeša nepoznana ženska, je kriva prestopka motenja zakona, kriva je celo, četudi ne direktno, prešuštvovanja.
Medtem pa je državno kot prizivno sodišče potegnilo z rdečim svinčnikom črto preko razsodbe okraj, sodišča. Gospa Ivana bo morala mirno gledati, kako druga namesto nje kuha in pere njenemu možu, ker to po mnenju prizivnega sodišča ni nikaka njena zakonska pravica, s katero lahko po mili volji razpolaga in svojega moža kaznuje, ampak zakonska dolžnost, katero lahko opravlja tudi druga, ako ona ne bi hotela.
Ulica v Kantonu s poslopji, požganimi in izrofianimi v bojih med komunisti in nacionalisti.
Letalstvo v rastlinskem svetu
Mnogo prej, nego je človek izumil aeroplan, je zgradila narava čudežne letalske aparate v rastlinskem carstvu Pri natančnem opazovanju z letalskimi pripravami opremljenih semen različnih rastlin, posebno cvetlic, najdemo zelo značilne oblike letalnih mren, vijakov, kril in resninčega padala. Dunajski znanstvenik Wilhelm Schmidt je napravil presenetljive zaključke o tem, na kakšen način nosi veter leteča semena, ki napravijo včasih izredno dolge poti. Medtem ko pade regratovo seme pri mirnem vremenu že v oddaljenosti kakih 10 cm od rastline, pade pri vetru, ki doseže hitrost 6 metrov na sekundo, v 20 meterski oddaljenosti na tla, seveda če veje veter enakomerno. Če se zračni valovi na razne naične križajo, seveda seme ne leti daleč proč. Večkrat brije veter iz centra v livkastem vrtincu, kar posebno godi semenom. Pri takem »vrtinčastem lijaku« napravi že pri nekoliko večji hitrosti vetra seme 14 metrov dolgo pot po 10 sekundah. Ce torej računamo pri določenem številu semen po istem pravilu, tedaj vidimo n. pr. pri regra-tovih semenih, da jih od 10.000 preleti kakih 1000 3 km, okoli 100 preko 10 km in da dosežejo nekatera celo 26 km oddaljenosti. Eksperimenti z barvanimi semeni kažejo, da taka semena napravijo še večje lete. Cvetni prah borovcev leti 100 km daleč. Gotove divje cvetke, kakor tudi razne žitne in travne vrste pošiljajo svoja tehnično - aeroplansko popolna semena stotine kilometrov daleč. Vse rekorde pa pobijejo semena mahu in gob, ki napravijo desettisoče kilometrovl Kakor se je ugotovilo, zanese veter pri izredno ugodnih vremenskih razmerah zelo lahka semena krvnice 440.000 km daleč (llkratni zemeljski premer). Ta rekord ji lahko zavida vsak letalec!
Znamka z bubi glavico
Kdor je še dvomil, da bo bubi glavica končnoveljavno osvojila svet, se lahko nauči pametnejših nazorov v novih znamkah srednjeameriške republike San Salvador, ki je izdala serijo znamk s krasno žensko glavo, ki je koketno ostrižena >& la gargonne«. Da bi potolažil nasprotnike te novosti, je iznajdljivi minister združil lepo s koristnim. Bubi glavica je namreč obdana z dvema alegoričnima vejama, ki poznavalca spominja na nek koristen grm. Spodaj pa se bleščijo slavnostno patriotične besede: »Najboljša kava«. Kakor se vidi, je uspelo celo visoki vladi, da je poleg moderne novosti znala napraviti i brezplačno reklamo za glavni produkt lastne dežele.
Nadarjenost.
—Moja hčerka igra vse kar na pamet, tega komada sploh ni študirala ...
— Saj to sem opazil na prvi mah.
Calles nastopa v areni
Znani Calles, prijatelj rdeče Moskve (amigo del Russia rossa — je njegov časten priimek!) se pripravlja na nove volitve. Redno da postreliti vse tekmece, ki bi mu vteg-tiili izmakniti pre/identski stolček. Mehikan-ski držuvljani, ki bivajo na ozemlju Zedinje-nih držav, so Callesu ob tej priliki poslali pismen protest, kjer protestirajo zoper ta političen boj« in hranijo .poteptano republikansko ustavo.« Protest je izročil novi poslanik Zedinjenih držav v Mehiki, inister Morrow, mogočen pristaš Zlatega Morgana« Calles pa je hotel razveseliti novega poslanika. V to svrho se je najprej udeležil bikoborbe kot pi-kador (jahač s sulico, ki napada bika). Potem, ko je bil bik zaklan, je zapel Calles sredi arene več romanc ob spremstvu guberna-torja države Mehike, ki je igral na gilari. Ta reč je mistra Morrovva tako očarala, da sta s Callesom takoj sklenila pogodbo, da bo Calles razveljavil prepoved navrtovanja novih petro-lejskili vrelcev, katerih so se lotile severo-ameriške družbe. Tako sta Calels in stric Sam zopet dobra prijatelja.
Ruski poslanik Povgalevskij (na levo). l<i je prispel te dni na svoje me^to v Paril.
—	Od Karla sem zahteval včeraj 50 Din. Imel pa jih jii pri sebi ne Karel ne Tone, katerega sem zaprosil pozneje. Mislim, da je bil to samo izgovor, ker sploh nista imela denarja ...
—	Popolnoma moj slučaj, moj dragi, Ti si v istini zelo bistroumen ...
Tzven nevarnosti.
—	Kako gre Tvoji gospej? Baje je zelo bolna ...
—	Hvala, nobene nevarnosti več, danes zjutraj me je že pošteno oštela.
Vremensko poročilo
Meteorološki 7avod v Liub!<an> dne 29. januarja 1928.
Višino barometra	m
	Opazovanja		lioro-meiei	i oplom • C	««i »iflaft » i.	velei ln 0rxlriR » m	ubier nos) '1-1' 1	Vrsln pndovin		||	-S s?
	"ГЛ							Oti ooaiov ip|u '	»mm Ho b		
	L|ubl|ana	m	763-6	1-9	fS6	mirno	megla	deš	3-6	2*o	1-0
	Maribor	H	764*9	-1	1' 0	NE 6	megla			1 2	-1
	Zagreb										
	Belgrad		764-9	0	85	SE |2	6			b	-i
	Sarajevo										
	Skoplle		766-6	3	94	mirno	10			7	1
	Dubrovnik		760-0	8	4H	E 6	3			10	7
	Split		'59-7	8	54	NE 8	10			12	7
	Prag*	1						1			
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino — Visoki zračni tlak (barometei nad 765 mm) j prinaša navadno lepo. nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer * mejah od 755 do 7H5 mm naznanta v triavnem spremenljivo vreuie.
t
gospodarstvo
Izvoz v letu 1927
BILANCA PASIVNA ZA ea. I MILIJARDO DINARJEV.
Glavno ravnateljstvo carin je objavilo podatke o našem izvozu \ mesecu decembru 1927. Izvozili smo v leni mesecu za 288.000 ton blaga v vrednosti 528.7 milijona Din napram 350.000 tonam za 622.1 milijona Din v novembru lani.
Izvoz je torej po količini in vrednosti znatno padel kakor tudi v primeri z decembrom lanskega leta. Največ smo \ decembru izvažali (vse \ milijonih Din; v oklepajih podatki za november 1027): stavbni les 67.4 (65.6), prašiči 63.6 (56.8), meso 46.2 (29.2), goveda 35.2 (28.5), baker 29.6 (27), jajca 26.9 (28.1). slive 19.1 (33.2), dbornica 16.7 (18.4), sadje sveže 13.8 (25.3), pšenica 12.9 (14), hmelj 11.9 (47.6) itd. Ti podatki kažejo, da je narastel izvoz mesa, živine in produktov, padel pa je izvoz poljedelskih produktov (slive, sadje, hmelj itd.). Izvoz lesa je konstanten, drv pa je zelo padel (od 87.000 ua 44.000 ton od novembra no decembra).
Skupno ino v celem letu 1927 izvozili: 4.251 500 ton za 6.400.2 milijona Din ali v zlatu 584.4.
Sledeča tabela nam kaže razvoj našega izvoza od prevrata dalje:
tisoč ton	milj. Din v zl.
1919	283	686.1-16-1.1
1920	915	1.320.6—284.6
1921	1.584	2.460.7—321.2
1922	2.214	3 691.2—259.2
1923	3.026	8.048.8—470.0
11924	3.916	9.538.8-671.3
.1925	4.398	8.904 5—783.3
1926	4.885	7.818 2 - 718.7
1927	4.252	6.400.2—584.4
Ta tabel« nam kaže kako je količina na-
šegn izvoza skozi do lani konstantno naraščala; vrednost v Din se radi fluktuacije dinarja ne da primerjati. Podatki o izvozu v zl. Din pa nam kažejo, da je do 1925 vrednost narasla na 783 milj. zl. Din, 1. 1926 pa je padla na 714 iu lani na 584 milijonov. Zlasti občutno pa je padel izvoz od 192« na 1927 za 18% (po količini samo za 13%). Vzroke za to nazadovanje je iskati v slabi žetvi, ko nismo izvažali koruze in pšenice. Izvoz lesa in živine pa .ie narastel. Vendar je treba misliti, kako bi se nas izvoz mogel dvieniti in poiskati zanj novih potov in odjemalcev.
Zaenkrat še nimamo podatkov o našem uvo'u za celo leto 1927. V prvih 10 mesecih je bila naša zunanja trgovina pasivna za 711 milijonov Din: zato lahko računamo da bo za celo leto pasivna za ca. 900—1000 milij. Din.
Hme'iarsko društvo oroti obveznemu sicm r rvu hme^a
Dne 29. t. m. se je vršila seja vodstva Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu. Po sejnem sklepu je Hmeljarsko društvo odgovorilo inž. Sadarju z daljšim člankom, ki smo ga prejeli, pa ga žal radi pomanjkanja prostora ne moremo v celoti priobčiti. Hmeljarsko društvo navaja vzroke, zakaj signira-aje ne bi bilo obvezno, pač pa priporoča neobvezno signiranje. Za neobvezno signiranje sta se izrekli glavni skupščini 13. marca in J8. decembra soglasno.
KONKURZI IN LIKVIDACIJE
Konluir/ je razglašen o imovini Solntno zdia-vilišče Rikli«:, družba z o. /.. na Bledu; konk. kom dr. .lak. Prešeren, upr. mase dr. Mirko Trillcr; prvi zbor upnikov 11. febr., ugotov. narok 14. npr., glasiti do 1. aprila. — Salomon Branko, trg. Senla (do 10. marca); Anta Tolič, trg., Belgrad (do 15. marca): .los L. Kačiča sin, d. d. za trgovino z usnjem, Zagreb (kapital 500.000 Din, ust. 1822 (prijaviti do 10. aprila.
Greniti Po celem .-vetu znana stara dunajska tvrdka s preprogami Orendi je prišla v plačilne težkoče. Večina upnikov je pristala na daljši moratorij, da ne pride do konkurza.
* * in
Glavni ravnatelj Postno hranilnice v Ljubljani. Včeraj ne je mudil v Ljubljani glavni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Milorad Nedoljkovič, ki je imel razgovore z glavnimi ravnatelji Z .družne gospodarske, Ljubljanske kreditne banke in Mestne hranilnice ljubljanske, kjer so obravnavali razmerja in zveze teh zavodov s poštno hranilnico.
Poravnava podružnico Slavonsko banko na Dunaju. Kakor smo poročali 23. t. m - ponuja podružnica Slavonske banke na Dunaju 70% poravnavo s svoto 200.000 šilingov. To poravnavo bi izvedla in dala ta znesek konkurzna nr sa Slavenske banke v Zagrebu. Na ta način bi slednja prišla do večjih aktivnih postavk le podružnice, med njimi tudi večjega paketa delnic Trboveljske. S lo vsolo 200.000 šilingov bi prišla konkurzna mas i Slavensko banke v Zagrebu do imovine ca. OOO.tKKJ šiling.
Lesna borza na Sušaku. Poročili smo žc, da ee namerava na Sušaku osnovali lesna borza, in priporočali, da naj sodeluje z ljubljansko. V petek ee je vršila konferenca interesentov na Sušaku, kjer je bil izbran akcijski odbor, da se čimpreje osnuje borza.
(z hrvatsko lesno industrije Na občnem zboru Drach d. d., Sisak, sta bila izvoljena v upravni odbor Ivan Hribar in Dragotin Hribar, za predsednika pa Artur Drach. Nadalje je bilo sklenjeno prenesti sedež družbe v Zagreb.
Čevljarji proti usnjarski trgovini. V Osiieku go ustanovili tamošnji čevljarji s kapit lom 300.000 Din zadrugo za nakup materiaala, ki je že začela poslovati.
Riliitu-a avstrijske «in<aiije trgovine V I. 1927. je /.naš d uvoz v Avstrijo po uradnih podatkih 8,740.000 Ion (1020 8,203.000 ton) v vrednosti 3141 (2845i milijonov šilingov, izvoz pa 8,912.000 ton (3,228.000), za 2089 (1745) milijonov šilingov. Avstrija je uvažala iz Jugoslavije I a 172 (192ti 100.5) milijonov šilingov, izvozila j i e k nam za lo(> (1920 za 153) milijonov šilingu Bilanca avstrijske trgovine Jugoslavije je bil'' p-sivna (za nas aktivna) v znesku Iti milijonov šilingov (1926 pa 13 milijonov).
Horsra
One 80. januarja 1928.
DEN Ali.
Današnji devizni promet je bil živahen. Vsi tečaji razen Berlina in Trsta so se učvrstili, zlasii London in Newyork. Privatno blago je bilo samo v devizi Nevvyork in d loma Berlin, dočim je morala vse ostalo dati Narodni banka. Kurzi kakor v tabeli; Budimpešta blago Narodno banke 9.945.
Oet/izn tec*tl na nub ansk oor< 30. a«. (928
	povpraš.	pon.	s/ednu	sr 2' t
Amsterdam —		22-5-iH		—
Berlin	1353.3' -	13.RG. t	i3i4-0	1356.00
Curih	1093.4 •—	10 6.4	K1O4.9 j	1094.59
Duna i	srn ;>2-	N 3. '>	-n 1.72	801.50
London	276.94-	277.7	7?.34	277.05
V'evvyoi'k	•6.75—	5i\V'	5П.85	56'Si'
Pariz	—	223-r	—	223.47
, Praga		I68.S,-	I6-.48	168.45
Trst	100-17—	302.1 /	301.17	3( 1.27
Slovenci v Italiji
Zagreli Amsterdam 22.90 -22.96, Berlin 1353.3'.) —1356.80. Curih 1093.48-1096.43. Dunaj 800.22-803.22, London 276.94—277.74, Newyor 56.75 -56.05, Pariz 222.55—224.55. i'raca 168.08—108.88, Trst 300.17 —302.57.
Curih Belgrad 9.14, Anisterdam209.55, Budimpešta 90.80, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.20, London 25.32, Nevvyork 519.625, Pariz 20 413, Pragi 15.387. Madrid 88.51, Trst 27.5. Sotiia 3.745, Varšava 58.20, Kopenhgen 139.30, Oslo 128.20, Helsingfors 13.10, Atene 6.875, Carigrad 2.66, Buenos Aires 22.125.
Belgrad. Berlin 13.533—13.543, Budimpešta 9.930—9.900, Curih 1093.30 KMVoO. Dunaj 8022 —8.032, London 276.94—277.74. Nevvyork 59.95— 60.75, Pariz 222.f5-225.55, Praga 108 08—168.68. Trst 800.90—302.90.
Trst. Belgrad 33.22—38.25, Curih 362.50—335. London 29.03- 29.10, Newyork 18.20—18.30. Pariz 74.20—75.30.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4775 ,Kodanj 180.95, Lendon 34.5875, Milan 37 54. N wyork 709.50, P ri/. 27.875, Varšava 79.54. Valute: dolarji 707.15, češkoslovaška krona 21.01.
Praga. Devize: Lira 178.80, Belgrad 59.41. Pariz 132.65, Lom ion 164.50. Nevvvork 33.745.
Dinar: Nevvvork 176.20, Berlin 7.359, London 276.90.
VREDNOSTNI РЛ1Ч1М1
V državnih papirjih je tendenca neenotna: agrari čvrsti, 7% invest. posoj. popušča, vojni škoda za termine nekoliko čvrstejša. Na tržišču b.inč-nih papirjev zasluži pozornost gibanje kurzov Hrv. esk. in llipobanke. Hrv. esk. je od petka na dines popustila od 82 na 75—76, Hipobanka pa narasla od 59.60 na 01.65. To gibanje kurzov kaže. da je bila pri fuziji močnejši kontrahent Hipobanka.
Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 135, Kred. zavod 160 den., Vevče 140 den., Kranj. ind. 335 den.. Ruše 265—280, Stavbna 56 d., šešir 125 d'n.
Zarreb. 7% invest. posoj. 80.80—87.23, agrari 54—54 50, vojna odškodnina 434—434.50, febr. 409 —410, marec 410—113. Hrv. esk. 75- 76. Ilipo 60— 65, ,)ugo 96.25-96.25, Praštediona 875—835. Ljublj. kreditna 185, šecvrana 560, Drava 570. Slavonija 11—12. Trbovlje 500—507. Vevče 152.
Belgrad. Vojna odškodnina 434—435.75 fl300), uit. tebr. 109—408 Г560О). ull marec 412 411 (1400), Teb. srečke 82. 7% invest. posoj. 86.75—87 (31.000). agrari 53.
Dunaj Podon.-savska-jidrun. 8JS30. Hrv. esk. 8.50. Hipo 7.40. Alpine 42 90, Leyltfm 11.10. Trbovlje 63.50, Kranjska ind. ±3. iMundus 171. SI vonii« 1.38.
ni.AGO
Dvig cen žita se nadaljnje tudi ta teden Danes je bila v Ljubljani zaključena nndjai.-ka pšenica. Pričakovali je tudi uvoza romunske koruze, /.a katero se interesenti z ninnjo. Dane- -a- ponuja romunska koruza po 348 Belgrad br"z carine.
Ljubljana. Les: Buk. iar. neobroblj. plohi 2.50—4.50 m, od 00—70 mm naprej od 20 cm šii. naprej, fko vag. meja i v?g. 520, hrast, obrobij, plohi suhi od 10. 50 80, 90 in 100 nun od 2 m dolž. naprej od 17 cm širine naprej t., II. fko vag. meja 1 vag. po 1100; zaklj. 2 vag. Tendenca živahnejša.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post, pl.ič. 30 dni, dob. prompl): Pšenica 78—79 kg 2% baška 370—372.50 Din, febr. 375—377.50, sr. 365—367.50, moka O g vag. bi., plač. po prej mu fko Ljubljana 515, oves Iv.ški zdrav rešetan 300, koruza stara baška 287.50, nit. tar. 282.50, nova času prim. suha za febr. 285, marec 290, april 2<15, nova pop. suha 3C0, čin kvant in času prim suh zdrav 295; zaklj. 1 vag. činkvantina. Tendenca čvrsta.
E k s e k u I i v u i nakup: 11 vag. desk s ca. 75% smreke in ca. 25% jelke, 4 m dolgi1' paral., ostroi , očelj. I., II.. III. z največ 30%, lil. od Ki cm širine napri-i media 22, 23 cm, 3 vag. ud 18 mm 4 vag. od 24 mm, 1 vag. od 28 mm, j vag. od 33 mm, I vag. od 38 mm, 1 vag. od 48 mm fko vagon meja, dob. sukcesivna, plač. proti predložitvi du-plikata voznega Usta in računa I.. II., III. 560.
Novi Sad. Pšenica buč., b»n. in sr. 315 325, potiska 320—330. gor. ban. 312.ПО-322.50, i ž bač. 295—306, ječmen bač.. sr. 270—280 ,oves bač., ban., slav. 250—260, koruza bič. st. 237.50—250. bač. nova 230— 235, tebe. 235—240, marec-april 240— 247.50, april-maj 212.50 250. bač. bela 285—250, ban 230—285. febr. 23u—240. sr. 237 50—242 50. nnrec 240—247.50, moka 0 g in gg 435—150. št. 2 420—435, št. 5 385—395, šl. 6 330-340. št. 7 270— 285, št. 220 235, otrobi: bač. iu sr 210—220, slav. 200—210. Tendenca neizpremenjena. Promet: 2 vagona pšenice, 26 vag koruze. 7 vag. moke, 1 vag. otrobov, 1 vag. ovsa.
Budimpešta (terniinska borza), 30. jan. Tendenca nekoliko boljša. Pšenica m rcc 31.60, 31.66, zaklj. 31.62—31.64. maj 32.10, 32.18. zaklj. 52.14— 32.10, okt 29.80, 29.78. zaklj 29.80- 29.82. lž marec 29.82, 29.90, zaklj. 29.88 29.02. nrj 29.86. 80, zaklj. 29.92—29.94, okt 24.80. zaklj. 24 82—24.81, koruza mal 26. zakli. 26—26.(ГЛ
Strahovito razburjenje na Goriškem
Niti takrat, ko so prvi plameni švionili iz narodnih domov v Trstu, v Pazinu in Puli, ko jc fašistovska druhal sredi temne noči izgnala mirne gorjane iz njihovih domov v Drcžnici in podtaknila ogenj, niti tisto noč, ko so fašisti navalili na Trgovski dom, na Katoliško tiskarno in vse društvene prostore v Gorici, ni razburjenje med primorskim in še posebej goriškim ljudstvom doseglo tiste višine kakor dares. En sam klic gre preko dežele: »Prodani smo grofom! Naših domov ni uničila razjarjena in »neodgovorna< druhal, naše domove je uničil po hladnem preudarku državni funkcionar, ki je poklican, da ščiti naše interese. Za 30 srebrnikov smo bili prodani beneškim bankirjem.-
V teku enega samega tedna so vlagatelji dvignili iz Zadružne zveze pol milijona lir! Slovensko ljudstvo ne zaupa fašistovskim komisarjem, delegatom italijanskih vclebank. — Polastil se ga je tudi strah, da bo prefekt postavil komisarje tudi posameznim posojilnicam; radi tega so ljudje pričeli dvigati denar tudi iz posojilnic na deželi. Jasno je, da bo v najkrajšem času prišlo do prisilne likvidacije vseh posojilnic in produktivnih zadrug, da pojde na boben na stotine kmečkih premoženj. — Za nizko ceno se jih bodo polastili italijanski kapitalisti potom svoje ekspoziture Istituto 1'ederale delle Venezie. — Slovenski kmet bo postal tlačun italijanskega grofa: S tem bo Primorska tudi gospodarsko asimilirana!
Poleg tefta se slišijo glasovi o vojni, ki še bolj begajo lo nesrečno ljudstvo. Ti glasovi sc zdijo priprostemu kmetu toliko bolj verjetni, ker je v njem pravni čut tako razvit, da si okupacije največjega kmečkega gospodarskega zavoda v normalnih razmerah misliti ne more in jo stavi v isto vrsto z vojnimi rekvizicijami. Poleg tega so na Goriškem vsi pol:cijski organi od detektivov, karabinerjev in miličnikov mobilizirani in krožijo po deželi kakor na predvečer najhujših dogodkov Goriški prefekt je namreč izdal na karabinerje posebno okrožnico, v kateri jim naroča, da strogo nadzirajo vsak korak duhovnikov in drugih zadružnih voditeljev, »da ne bi ščuvali ljudstva, da dvigne denar iz Zadružne zveze. Ko se stranka javi v Zadružni zvezi in izrazi željo, da bi rada dvignila denar, jo mora uradnik i po nalogu komisarja posviriti tako-le: »Mi vsak večer predložimo gospodu prefektu se-I znam vseh tistih, ki denar dvignejo. Zavedajte 1 se vseh posledic, ki vas lahko zadenejo, ako dvignete denar!«
Goriški prefekt se moti, ako misli, da bo s takimi sredstvi preprečil naval na blagajno Zadružne zveze. — Prebivalstvo je zbegalo Ге drugo nezakonito dejanje, ki se je izvršilo sporazumno med prefektom in komisarjem. — Komisar jc dal nalog bivšemu ravnatelju Zveze, da odide na deželo in izposluje od zadrug, ki Zadružni z#ezi dolgujejo, menice z dospelostjo štirih mesecev. Menice so morali podpisati predsedniki zadrug takoj, ne da bi mogli prej sklicati niti načelstva! — Tako je bilo pripeljanih v Gorico menic za nad polmilijona lir, ki jih komisar lahko v štirih mesecih izterja! Komisar si hoče na vsak način zagotoviti denar. — Tistih šest milijonov lir, ki jih je svečano naznanil prefekt v svojem glasilu, ni in jih tudi od nikoder ne bo.
Kako daleč more privesti ta strahovita panika v deželi, je danes težko reči. Odgovornost pred rimsko vlado za vse to, kar se danes dogaja in sc bo zgodilo na Goriškem, nosi prefekt Cassini, pred vsem kulturnim sveton, pa odgovarja Rim, ki še vedno lahko reši deželo pred strahovito nesrečo. Slovenskemu kmetu naj se vrne Zadružna zveza, ker je on njen pravni lastnik! V to pa je malo upanja več; previden molk rimske vlade je dovolj zgovoren.
Vsa pimorska javnost in fašisti sami dobro vedo, da ni goriški prefekt krenil na to pot iz zgolj nacionalno idealnih nagibov, ampak, ker je to pot g. Friedrichsen, direktor banke Istituto Fcderale delle Venezie potrosil z zlatimi cvetkami. — Poročali smo že o sestankih med tema dvema gospodoma in med Friedc-richscnom oziroma njegovim delegatom ter pulskim prefektom; kmalu po teh sestankih sta bili razpuščeni Istarska posojilnica v Puli in Zadružna zveza v Gorici. Te dni pa jc priobčil »Popolo di Trieste«, glasilo fašistovske stranke na Primorskem, naravnost fanomena-len članek, ki sijajno sveti na to zlato pot. »Popolo di Trieste« namreč predlaga ustanovitev nove Zveze posojilnic in hranilnic za vse severovzhodne italijanske pokrajine, »ki bi jo financiral Istituto Federaie delle Venezie«. Za tako zvezo je tudi primorska fašistovska stranka in tudi Tržaška mestna hranilnica (Cassa di risparmio Triestina), »ki bi potem razširila svoje delovanje ter absorbirala hranilnico v Postojni in bi s svojimi novimi iilijalkami v Postojni in Sežani pričela delovati s podeljevanjem agrarnega kredita in posojil na vknjižbo v sporazumu z zainteresiranimi bankami (reci: Istituto Federaie delle Venezie). Članek je jasen, odkrit, naravnost brutalno odkrit. — Povsod ta Istitiuto fedel-ralc, kakor da bi drugih bank v Italiji in v Trstu ne bilo!
Jufm
m жсе
VEČNO ŽIDOVSKO VPRAŠANJE
Anglež Hilaire B e 11 o c , katoličan, jo lani izdal knj;go : Judje«, v kateri razpravlja o novem načrtu, kako naj bi se končno za obe strani zadovolj vo res lo židovsko vprašanje.
Belloe gradi svoj načrt na stališču, da so
I judje čisto svoj poseben narod, čegar prirojena svojstva in miselnost so miselnosti in težnjam arijskih narodov popolnoma nasprotna, tako da na kako izenačenje ni misliti. Zato naj bi se judje tudi dejansko ločili iz vrst do-j niačega prebivalstva, med katerim žive, in se povsodi naseljevali sklenjeno; zanje naj bi veljali posebui predpisi in ustanove, ki bi spoštovali njihovo versko narodno individualnost. Belloe poudarja, da je iskren prijatelj židov-stva, čegar vrline visoko ceni.
Bellocovo delo je izšlo ludi v nemškem prevodu (Kosel in Pusiet, Munchen) in razni nemški listi so prinesli ocene, med'drugim monakovska katoliška Allgemeine Rund-schau'. Katoliški kritik — Rudolf Ober-j m e i e r — /elo hvali -Jude« in se popolnoma strinja z Bellocovim predlogom. I proti Bello-cu i proti Obermeierju se je oglasil sedaj v isti reviji (št. 2, 14. januarja 1918) Žid dr. B. J a k o b.
Dr. Jacob brezpogojno odklanja Bellocov predlog, ki ga ne pomenja nič drugega nego vzpostavo ghettov , izločitev židovstva iz občestva narodov. Proti temu se bodo Zidje borili z vsemi silami in se prostovoljno ne lwdo odpovedali nobeni državljanski pravici, ki so si jo priborili v uadsloletneiu boju za svojo osamosvoji.ev. Sicer pa židovstvo /elo dobro ve, da s črko zakona' še ni vse storjeno in da ga čaka sedaj še težji del naloge: pridobiti srca. Upa, da se mu to prej ali slej posreči in priznava svoj del krivde, da se to .še ni zgodilo.	*
Posebej izpodbija dr. Jacob Bellocovo trditev, da Judje nimajo nikakega verskega nauka, ki bi predpostavljal in sankcioniral instinkt za zasebno lastnino, vsled česar so nositelji kapitalizma na eni iu boljševizma na drugi strani. Dr. Jacob se sklicuje na deseto zapoved dekaloga iu opozarja na znanstveno ugotovitev, da se je kapitalizem rodil iz prote-stantizina, posebno kalvinizma, torej na An-enako ue zprosno kakor vse druge vere in Zidje bi radi dali za versko svobodo vse svoboščine revolucije.
Svoja izvajanja zaključuje dr. Jacob: Judovsko vprašanje je nerešljivo, dokler se brez okolišanja in brez zahrbtnosti ne prizna moderno država kot pravno in kulturno občestvo, i- ga mora postati deležen vsak, ki je pri-
ШШШ/ШМШШШ/Ш'Ш§ШШШШШШШШЖ
pravljen, da se pokori državnemu redu. Judovsko vprašanje je nerešljivo, dokler se ne zavrže pojtn o jamstvu celokupnosti za dejanja posameznika, proti čemur je že Windt-liorst vedno protestiral. Ako se pristane na to, so vse rešitve« židovskega vprašanja nepotrebne.,;
V. S. FIN2GAR: VERIGA.
(Predstava Mladinskega doma v gledališču.)
V nedeljo popoldne so se ojunačili igravcl Mladinskega doma na Kodeljevem in prišli tudi v gledališče pokazat Finžgarjevo vzorno ljudsko igro »Verigoc .Igravei so še vsi mladi začetniki, ki so s svojim režiserjem A. Potokarjem vprizorili žc nekaj večjih iger. Verigo.; so podili dovolj sprejemljivo tudi na gledališkem prostoru. Igranje na večjem in odgovornem prostoru pa je krivo, da so igrali mnogo preglasno in prenaglo; igra je z odmori vred trajala komaj poldrugo uro. tedaj najmanj četrt ure premalo, če bi bili igravei najvažnejšo točke popolnoma izigrali. V splošnem so bil moški igravei boljši kot ženski. Jako dober je bii sklep igre. G. A. Potokar ima kol iglavec izredne močen in polu glas in dobro igio, ki lože Nučičevo šolo; kot režiser mora paziti tudi na boljše n-gla-šanje svojih iglavcev. — Gledališče žalibog ni imelo dovolj obiskovavcev; zdi se, da javnost ni bila pra vnič obveščena o tem, celo lepaki so bili redki.
K.
t Blasro lliaiiez. 28. jan. je umrl v Men tonil na francoski rivijeri znani španski pisatelj BI seo Ibincz. Rojen je bil leta 1867. v Valenciji. Po političnem prepričanjuu je bil skrajen revolucionar, ki ni napadal samo diktatorja Primo de Rivera, ampak tudi kralja Alfonza. Žito je moral zbežali iz Španije. Napisal je veliko del, največje in najbolj znano, roman Apokaliptični jezdeci«, je nastalo med vojno, lina p cifistično tendenco. Ker se je roman nafilm I in šel po vsem svetu, je Ibanez zaslužil milijonsko premoženje.
Glasba
Uspeh Učiteljskega zbora v Zagrebu Dr Kro nedič, znani zagrebški kritik piše v Novostih o koncertu sledeče: Ne spominjamo se, kdaj bi bil po prevratu imel kateri zbor naše kraljevine tak uspeh, kakor zbor slovenskih učiteljev. (Podčrtal in postavil na čelo pročevalec.) V Zagrebu smo vajeni koncertov odličnih dom>čih zborov, pa prav radi lega kritiziramo vsak vokalni nastop kar najstrožje. če razmolrimo znanje slovenskih učiteljev, jim moramo priznati, da so ume tniki prvega reda .. Ženski /.bor je na veliki umetniški višini... Program slovenskih učiteljev je propagiranje moder-ne niiizike, očlto sodoben program... Zbor slovenskih učiteljev je tehnično na višini, n v dinamiki zanimiv. Za tem piše o skladateljih in pesmih in nadaljuje: G. Kumar se s slovenskimi učitelji prav dobro razume. Zbor mu dobro parira in poje po njegovih inlencijali... Uspeli zbora slovenskih učiteljev je bil popoln iu oni so resen laktor v