PROSVETA .Ml *« prttnlkov ltto^yeab x. .r^-ssa^r^r ffF^vjsrs GLASILO SLOVENSKE: NA.RODNE: PODPORNE JEDNOTE Issued daily except Sundays and Holidays •t-offlM S. »71. CHICAGO, ILL., SREDA 5. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) 1917 STEV.-NUMBER SM. WJ v*0HH^ PR0FlT.™s™F'ELBy Senat je odklonil dve predlogi za visoko obdavčenje vojnega profita. Vele-podjetniki imajo svoje^ zastopnike v glavnem mestu, ki pritiskajo na senatorje. Ogromni profiti. Govor se-. natorja Boraha. Washington, d. C. — "Ali dolarji in centi niw) meso in kri, dn jih lahko hitro vzamemo zn podporo vojne f" ti temi satiričnimi beuedami jc Porah, senator iz države Idaho, priporočal, naj vojno davčno bu-uro nosi vojni profit. Občinstvo in senatorji so nu napeto poslušali, toda tudi njegovo prizadevanj« ni imelo uspeha, da visoko obdavčijo vojne profit ai je. La Folle-tte je stavil predlog, da gre 70 odatotkov od vojnega profit a zn davek. Drugi predlog je določni 65 odstotkov od vojnega profit n za davek. Predloga sta propadla. Za sedemdeset odstotni davek je glasovalo le 20 senatorjev. Za tema predlogoma pride,t< drugi predlogi na vrsto, ki bodo itopnjevaje zniževali davčno vso-to. V parlamentarnih krogih govore, da senatorji ne bodo glnso-vili, dokler ne bo davek na vojni pitrfit znižan na 40 odstotkov, fojni interesi imajo svoje zu-itopnike v glavnem mestu, ki pritiskajo na senatorje. Senator Borah je dejal, da ko ie pred par dnevi cenili vojne 1 ro- NOVINCI ODHAJAJO V VOJAŠKA TABORIŠČA. Chicago, IU. — Danca prično odhajati novinci v taborišče Orant ki so bili po vojaško obveznem akonu potrjeni v narodno armado. Novinci ne odidejo kot vo-jaška organizacija, ampak vsukn nsboma komisija odpošlje zase novince iz svojega dištrikta. Odbijali bodo skozi pet dni in vsak jih odide en odstotek. Železnice, ki vozijo skozi Kock-lord, bodo uvrstile izredne vlake! Naborne komisije so večinoma i/.-iwale novince nn Delavski praznik, ki odidejo prvi v taborišče. Vefina ho izbrali novince, ki imn jo ie nekuj vojaške prakse in kuharje uvarovalne kompanije ha8protujejo zavarovanju vojakov. Wuhington, d. 0. — Predloga w zavarovanje vojakov naleti kongresni zbornici na močno opo. nojo. Bogate zavarovalne družbe ^jo v glavnem mestu svoje pur-, tosentarne zakulisnike, veža rje in "^tarje, ki porabljajo ves svo,' *Wiv, d« preprečijo zavarovanje rojakov ake za prvo leto na $19,000,000, zdaj j Hi pa cenijo na $21,000,000 • 000 in mogoče splezajo še na $25, 000,000,000. Posebno sarkastične je omenil mesarske kralje: Dejal je: "Tvrdki Armour & Co., ki t»-ži z življenskimi potrebščinami o-stane od profita še $11,656,916, ko plača davek. Če človek ljubi samega aebe, potem želi, da vojna traja večno. Betlehem Steel kompaniji ostane $20,611,209; Herkulea Powder kompaniji $7,273,876, United Steel korporaciji $157,342,883." Tako je 8enator Borah našteval še druge kapitaliste, koliko profita jim oatane, če plačajo osemdeset odstotkocv davka od vojnegn profita. Senator Johnaen je senatorju Bora h u* segel v besedo in dejal: "Želim, da pride v zapisnik in izve dežela, da je predaednik fi-nančnega komiteja poročal, da U-nited Steel korporacija letos napravi $490,000,000 profita, da davek po spremembnem predlogu finančnega odaeka vrže $183,000.-000 in mi damo United States Steel korporaciji $307,000,000 miloščine." iwSKI MOJSTRI HOČEJO SVOJ 0&E2, Washington, D. O. — Pekovski mojstri pošiljajo iz vaeh krajev Združenih držav poročila, da sedanja cena ne bo znižala cene kruha in tudi ne prinesla hlebca, ki bo stal le pet centov. Ne strinjajo se s lipo ver jem, če bo hušelj pšenice $2.20, da bo hlebec kruha stal pet centov. Oeneral Baking kompanija v New Yorku je izjavila: Velikim pekom je prekrižala račune vlada, Jci je določila $2.20 za hušelj pšenice v Jetu 1917. Pričakovali smo, da bo cena $1.80 in na podlagi te cene smo napravili tudi svoj proračun. Cena za sod moke je danea od $11 do $11.25. Cena za pšenico je šla doli na $2.12 bušelj. Po sedanji ceni je vlada obljubila mlinarjem priličen profit. Če ho pšenica po $2.20 bušelj, pojdejo, mlinarji s ceno navzgor. izjava delavcev v bl00min6t0nu. Springfield, IU. — Med izzivu-jočimi atavkokazi in ljudstvom, ki simpatizira s štrajk a jočimi cc-stnoželezniškimi uslužbenci, jc prišlo do pretepa. V nekem slučaju je ljudstvo spodilo vse pasaži rje, motorniU in sprevodnika iz vosa. Nato j« nekdo odprl električno silo in voza sta udarilo skupaj r. vso močjo. V petih minutah je bilo pefvo* poškodovanih. Kapitalistično časopisje z veseljem konitatira, da sta no llcc mesta prišli kmalu dve stotniji devetega illinoiskega pešpolka, ki sta z bajoneti in puškinimi kopiti razgnali ljudstvo. Kapitalistično časopisje prihaja tudi s pravljico, da je med delav-vci velika zarota in da izbruhnejo velike stavke, ko vojaštvo odide v Francijo. Te besede poklada časopisje v usta znanemu odvetniku Comerfordu, ki je dobro poxiinn med strokovno organiziranimi de lavci. Težko je konštatirati, ee ie Comerford res rekel te besede. Nam «e zdi, Če postoji kakšna zarota, potem je med nekterkni kapitalisti, ki nalašč izzivajo delavce in nočejo priznati najenostavnejše zahteve — priz.auje ti nije, da tako prisilijo delavce do stavke. Prepovedka o odhodu Čet nn Francosko jc pa bosa, kajti vse čete ne pojdejo nikdar v Francijo in jih bo vedno toliko doma, da zadostujejo za vzdrževanje reda. Kalilci miru in povzročitelji in-duatrijalnega nepokoju so med profitarskimi kapitalisti in ne med delavci. UBIL JE FANTA, KO JE PRI SEL IZ CERKVE. Monut Pleaaant, Ia. — SOlsiid Clarence liedden je ustrelil Motnega Raymond Matthews«, ko je stopil iz cerkve. Po umoru je sedel mirno v avtomobil in se odpeljal k Šerifu. Vzroka za umor noče povedati. Bloomington, UI. — Kapitalistično časopisje je prineslo vest, r ^ mornariških infanteristov vdrlo J -r' zamorski okraj, ker sta bila d*a takoj Z i,dajalci. Take "In je takoj odredi. vse polieajske reserve na lice inc ln tako odvrnil aploien pre ^^kapitalistično časopisje nr tegt poletja in tudi prav a javnosti o stvari. *lejnice bo pripravlje VOJAŠKE TRA8POK TE **km«ton, d, c. - Želez,li-1,0Jm Hvet je dobil poročilo od 2*«jkih družb, da lahko v pri-7*1* 1 ride«etih dneh transpor-"'»j* 100,(^,000 vojakov. VREME sta tep SOCIALIST IZVOLJEN TORJBM SENA Ban Juan, Porto Rico. Kantiage fnglesias, kandidat za splošno ae natorsko meat o, je bil izvoljen ae natorjem z 984 glaaovi večine. Senatni odsek je preštel znova gla sove in je potrdH njegovo izvoli tev. Senator Veve, republikanec bo moral wtaviti avoj sedež v se *rtmi iWinoi«. * ta Wt natu. Waahington, D. C. — Dr. Vasile Lueaciu, načelnik rumunakc vojne komisije, ki je obiakaia Združene države, je zadnjo nedeljo podal senzacionalno izjavo, da je nemftki cesar Viljem najel morilce, ki so pred tremi leti uatrelili avatrijxke-ga prestolonaslednika Frane Ferdinanda v Sarajevu z namenom, da lahko izvede svoje vojne načrt«. Kajzer je hotel odstraniti Franc Ferdinanda zato, ker »> /ad-nji nsaprotoval vojni. Lucaciu pravi v svoji poslanici rumunskemu ljudstvu v Ameriki: "Veliko ae je Že govorilo o vz.ro-kih aed an je vojne. Nočem se spu-ščati v vae podrobnosti, toda opozoriti vas hočem na eno dejutvo, Im je bilo dovolj osvetljeno V fran-eoakem liatu "Hllustrstion v marcu leta 1916, namreč da j« bil načrt za umor avstrijske*« prarf« Ferdinanda iu pravic narodov; ta infumna pretveza jim jc služila za dosego atrašnega klanja po vsem eivilizi-ranem svetu.". V Avstriji tudi alutijo, dn js knj-ssr sasnoval umor. Paul Oabrilovift, ki je bil še ne. davno pravdni svetovalec na Dunaju, toda pozneje je naju šest čeških profesorjev tn dvs italijansks poslan« « v dosmrtni jr f t. ksr so v jsvnoeti govorili, da jeliil umor Franu« Ferdinanda do govorjen v Iterlinu z vednostjo avstrijskih V m nem ee v. V Avstro-(litrski m* vrAi skrivna preiakava umor« Franc« Ferdinanda in nje- Berlin čet London, 4. sspt. — Nsmlki vojni stan poroda, da jc bUo v Rigl Bj*** več tUoč Ru tov. Nemoi to vplsnili 150 topov okolišu rsks VsUki Jsgsl Rigo to Rusi sašgali, predati so odšli in mssto ie danss gori na vsš krajih. Udins, 4. sspt. — Poročevalci javljajo s soška fronts, da Italijani neprenehoma napadajo goro Sv Oabrisln in prodirnjo v dolini Brsstovios. Italijanski napadi so prenehali in sdnj grma samo šs topovi. Rini, 4. sept. — Uradno poroči-loj Včeraj so bili na vai fronti va-činoma topniški boji, ki so bili zlasti hudi iztočno od doriee ln na južni kraški planoti. V dorti-ni Brestovice so naše čete po «r dilem boju nekoliko napredovale proti iztoku in dobi Is n*k*J u jetnikov. Silovit avstrijski proti napad je bil ustavljen po našstn topniškem ognju. V soboto in ne-deljo smo ujeli Jfflft mož, med ka t trim i je osem častnikov. Pri re okupaciji pozicij« v dolini /«bm na tirolski fronti so naši alpliwi vplenili en top iu Iri strojne jiu* ške, General Boroviš prssUvljon Nemci pomagajo Avstri J com. Washington, 4 si'pt — Tukaj tuje italijansko poslaništvo Je prejelo poročilo, da ao Avstrije! izgubili v «ed«4iji Italijanski fcrr/.ivi :ir*«Mi oficirjev in PiA.OO vo jakov, tukaj isi všteti ubili, ran jeni io ujeti. Nemci ao |>o«lall večje število čet ua Italijanko Inijhit-e. flot ovo sekcijo ua Kra. nu ao prevzele nemške čete v o toda Ilhulenlmrg je zavrgel nje govo prošnjo. iKokor js sklepati ia aadnjih u« radnlh {loročll, je enajsta italijanska ofenziva za enkrat koiv na. Napadi pehots ao prenehali in Italijni mlaj samo odbijajo av* atrijske protfnapade. V ostalem «e vt^e topniški boji. Na liaujščloi, to je od Hode nad Sveto (biro to Italijani okupirali 15 kilometrov (devet milj) ts-ritorija po doleti iu 12 kilometrov (sedem milj) po iirokosti. Nov« avstrijska bojna Črta ss adaj nahaja pri LoyariMu, tri kl* lo metre od Sv. Lucije pri Tolminu in od taiu drži južno če* dolino ob reki Idrijel, katero krita in ae vleče po greltenu hribov, kl SO visoki mi 600 do PJ00 metrov In ki ae dvigajo aeverno in juino od iztočnega roba čapovsnsko doline doli do Trnove. 'Dunaj čet Ixindon, 4. aspt. — Uradno poročilo i Opsrseijs us-šib čet včeraj zgodaj sjutrsj oa gori Hv. Osbriels so dsle povod vročim bojem, ki ao sa nsa dobro lispadli. Popoldne ao ItslijiOll silovito napsdsil asverno pobošjs Sv. Osbrbls, oil bres usp^s. Sovražni napadi istošno od Oo* riss ht pri JomJjsintti so bili tudi Hali janaki avijatiki so metsn bombe ml V«A mest ns so* padnem obrežju Istre. Sovtašnl zračni ikvadron, kl js plul proti Trstu, Je bil zavrnjen, preden je d.aja ob 6:J9 voiaka ata bila lahko ranjena. lonaslednika Franc« izdelan v Berlinu. Buda^iit'||i| ^ v roksh nekega Dunaju ,n izvršen jc bil S v ^ fM , x „ ||k|fn ugM vpra-i njegovo mesto j« zavzrl general š«!ije odgovarjajo mnogi Dunaj Koevi«» Višje poveljnišlvo p« , ičani ► piše (labrilovič —: "Zato,!,!,,!*! IW.revlč«, d« je on zakrivil ju najeti morilci, je b,l k pn tv m, . ^ w| Kerd«MT»4 na«pro poraze Itoreviš je prejAnjl teden infamna m««ka. pod knUfo m r ^ ti.*nj«m, r^boo »nrllral na lllndn^urga, da mu skrival pohlep f»o »»dvladi^^in kajzerjevemu ««črtu Velik- „aije na p^saoč bavarsko dlvkl prestolonaalednik uprl, da bi Av- r . ^ ki ata jo zasnovala Viljem ■ Umor, ki «o g« izvršili '»d nji London, 4. sept. — Po uradnih veateh is Petrograda ao raitks Attn bpriunile Migu, zadnjo vsino postojanko ua obrežju Ma Miška-gs morja In lierlin javlja, ds bsle prebivalci v gostih masah is ms* sta proti sc vam. Obramba Rift je bila nevzdržna, odkar ao Nso^ e| zadnja soboto prekoračili reko Dvlno in pričali prodirati proti zalivu Rige od dvafc strani. Kuski vojni «tsn Jsvijs, da rusks čst« niao atorile avojs dolžnosti, dokler Je bil ie čas, a pozneje, ko so biLi Nemci na drugi at rani reko, ao bili vai še tako ljuti protinapadi zastonj. Nato je ru«ko povelj-niši v o ukazalo izprazniti IIigo, Tukajšnji vojni kritiki uglhljtf. jo, kako daleč bodo Nemci mahnili, ko se enkrat vgnezdijo v Rigl. Od tega mesta do Pnrogrs-ds je 350 milj in pot je prseoj nerodna zaradi otiširnega močvirja in bližajoč« so zime, ki pritlatto tamkaj že prihodnji mesec. Drugače pa ui nolienih obrambnih pozicij med IO«o in PHrogradom, iti Če imajo Neind dovolj nrutg-de na razpolago, ni izključeno, ds n« bi prišli do glavnega ms«ls v Rusijo V tem alučaju bodo Ituai naravno prej umaknili vladni a*» dež v Moskvo. V večji nevarnosti kakor Ps-trograd Jc pa ruSka flota, ki ls« ži fa dvf iia irdnjMVsma Koval ln Kr»nšt a t v Flnakem zalivu. Utr-jeti otok Osel, ki hram \b«4 v Finsk I rail v, jf zdaj izpo»lsvt|i® napadu od atrsiii nemškega bro-dovja. (Nemški vojni atan Javlja d»-nes, da so Nemci zasedli luko v Kigl in veliki srzšnsl. Velika k«. Isčina materljala in živeža js pO-dls v ruke nemških čel. V soboto ao Nemci bombardirali Rigo s morja In po ve»teh i* Pflrerads Js vsšjl del mesta uničen. Petrograd, 4 aept. Vojni •tan Javljs: Na Isvem bregu f>vl« ns, zapadno od llige so se usie čete umaknila do črte hilderluga-(Dalje na 6. str., !. kol.) ljubezen in rodouisje. Spisal Fran Govškar. 44 No, no, morda imaš prav. Toda red mi je vendarle najljubši . . . čim prej, tem bolje . . . Jedenkrat itak mora biti I — Mati je sama svoja gospodinja . . . saj veš. — Jas pa sem tskole premislil: trgovina prevzame* ti in vae posestvo; M Inki izplačaš, če ae ne omoti pred mojo smrtjo, trideset tisoč goldiranjev; Tinetu pa, ki naj postane, kar hoče, izplačuješ do štiriidvajsetega le-ta mesečno pu petindvajset goldinarjev; kar Im potreboval ve«-, mw odeačuniŠ od njegovega de-leia, t. j. petnajst tisoč goldinarjev. . . . Ali .ti je prav T — I* povej! Ti si moj najstsrejši . . . pravico imaA" « " ' "i>i»gi oče, zakaj bi mi ue bilo vse prav Till valežni Vasi moramo bili otrici, druzega ne". ♦'Da, hVafeini ... to je otroška dolžnost . . . pa ljubiti me morate . . . spominjajte se me radi, ko me že ne bo več na svetu . . . No, no, saj sem gadovoljen t vami . . . posebno s teboj, in tako o-atani še nadalje 1 — To bi bilo torej v redu. Hvala Bogu I — Vendar sera pripiaal še opeako za slučaj, da nmrješ ti prej uego tvoj oče. Tudi to je inojLno ... čudna so božja pota! — Pripišem torej nate svoto tridesetih tisoč. Tem si od danes sam gospodar. . . Tako torej. Jotrl pojdem k notarju. Vse je v redu. . . Zdaj pa le pojdi! — Dobro spi! --4*bko noč, Josip!" "l/abko noč, oče!" Stare* mu je ponudil desnico in Joaip jo jo rshlo prijel. Bils je koščena, mrzla, a ljubljena o-četova roka . Potem sta se ločila. Josip je šel v svojo spalnico; spati se mu nocoj nI dalo. Iflali so mai drvile za mislimi po glavi... V aren pa mu je bilo sladko, gorko, pa tu-gepolno zajed no. . . Jntri atopi pred Melanijo . . . jutri ji pove, da jo ljubi, vroče, strastno, nepopisno ljubi, da mu brez nje ni živeti . . . Jutri ji hoče povedali brez zadržka vse — vse, kar ae je vršilo it\ izvršilo v njegovem srcu od tistega hipa, ko ji je gledal prvič v tiste velike, modre, lepe oči. . . od tiste* ga trenotka, ko je prvič čul njen glas, ko je prvič držal njeno malo, gladko, drobno ročico v svoji .... jntri ji hoče priznati, da nima več mirne tire ... da ga vleče nezadržno le k nji, da jo čuje, da jo vidi, da se je vsaj malo dotakne.—-Izpovedati se Ji hoče prav od srca, kako hlepi, kako hrepeni po njenih malih, polnih ustnicah ... kako koprni le za jednim . . . Le za jednini, da jo objame In pritisne na svoje prsi ves srečen — vm blažen. Pa od kod ta bojazen! — To, črna slutnja, da mu rodi baš Jutrajšnjl dan nesrečo t — Se mu H morda odreče Melanija? — Morda ga zavrne ... s smehom, z roganjem, z obžalovanjem t — Morda ljubi ie druzega!--— ln očetovo čudno, nerazumljivo dozdevanje glede Dolžauove mrnačajnosti . . . odkod hipuo ta aum t — Ce bl se ts suni obistinil — kaj potem t — Moj Hog, soj to ni možno — saj to ni možno! , — Dolžan je resen mož, kremenit značaj, njegove besede odkritosrčne, iskrene, iz srca prihajajo- ' Ji če . . * Dolgo je slonel Kres ob oknu in premišljeval lit premišljeval, hrejienel In se hal, tolažil se, pa zopet zdvajal . . . Miril ni mogel najti. Zdajci pa se je spomnil očetovih besed! . . . ". . . če pa ti umre* prej nego tvoj oče . . . tudi to je možno . . . čudna ao pota božje previdnosti ♦. . sa ta slučaj ti pripišem tridetes tisoč . . . zapustiš jih Ishko komurkoli ali za karkoli bočen." In če res umrjem — komu li naj zapustim tn svoj imetek I— ' Domovini! — Domovini! — Tako mu je odgovarjalo srce. Domovina js tvoja druga nuiti, domovina najbolj potrebuje tudi gmotno požrtvovalnost sinov ... nji zapiši vse, kar imaš, ln tvoj dar bo no-sil leta in leta . . . brez konca . . . stoteren sad. In narod te bo ljubil še dolgo, dolgo po tvoji smrti ter blagoslavljal tvoj spomin. Tvoje ime pa ne Izmrje nikdar ... Tako je razmišljal Kres; preduo pu je legel, sedel je za svojo Isalno tnizo ter napisal oporoko, v kateri je določil med drugimi volili zlasti sledeče: "Olavnim dedičem svojega premoženja pu postavljam "Književno društvo" v ta namen, da is te dedščine zsloži "Josip-Kresovo ustanovo". Obresti "Josip Kresove ustanove" naj se porabljajo v izdavanje cenene zabavne iu poučne Ijndske knjižnice, katera naj nosi v spomin moje ime in mora biti piaana v strogo nšrodnciu duhu na podlagi katoliške vere, todu v svobodomiselnem zmislu. Vsa ta dela uaj tiaka "Tiskarna" v Taboru po takrat obstoječih eenah, ureja pa "Književno društvo" Moj glavni dedič mora imeti svojo dedšči. no naloženo pri bodoči "Kmeuki posojilnici tn-borske okolice . . . ." T*ozno je že bilo, ko je končal Kres to svoje najvažnejše pismo. Spravil Je velik, delni /nvitek, katerega je zapečatil ln zaklenil v najbolj skrito mimo predalee. Potem pa se je razpravi!, upihnil luč in legel v postelj. Dolgo je še ležal /. odprtimi očini; proti Jutru pa Je zadremal.. . if vin. "Oospica Melanija T* - "Oosplea Melanija . . .lepo proslm!H Zopet nič odgovora. "VI okrutnlea! — I>obro vem, da ste tn no. tri. . . da ae pritajujete ... Tet« ml je povedala, da ate le vse dopoldne v svoji «ohlel. No tn f^ — gospica' — Imarn Tam nekaj sila, «11* mt i Bega povedati . . . sedajle . . takoj . . In ba« \ Vaši aobici . . . nihče ne sme biti poleg .. . skrivnost je, gospica, velika skrivnost f — Prosim, goepiea Melanija, lepo prosim!" Iz sobe se je začni rahel, koketen, grličnemu hihitanju aličen smeh, — smeh, ki tsko vzburja moške Živce . . . "(jospod Kres, jako zapeljivo znate prositi — gotovo bi Vas rada usltašla, a ne morem ... ne smem . . . Bojim se Vas, ker ..." " Dojite se me, gospica f!" "Bojim se, da bodete hudi nšrne." "Gotovo, da ne bom — svojo besedo Vam zastavljam, gospieal — Samo sprejmite me v svojo sobico — samo r.a tri — za pet minut . . potem pa odidem zopet, če bodete ukazala!" "Dobro torej, za pet minut . . . ha, ha! . . . a niti sekunde ne dalje . . . SauTo za hipec še po-trpite — tako — tako sedaj pa prosim . . .!" V ključavnici se je zavrtel ključ, vrata so se odprla in Kres je stopil V Melanijino sobo. Melanija jc stala že tik okna. Oblečena v o-hlapno, jasno višnjevo matinejo s kratkimi, jedva do komolca segajočimi rokavei, ga je pozdravila z nasmehom, s katerim je skrivala svojo zadrego. "Vi ste slikala, gospodična?" — se je začudil Kres, videč pred njo stojalo, katero je zakrival la!h«k, a gost zastor. Pred stojalom je stal vrtljiv stol, puleg pa mizica s čopiči, paleto in palico. "Da . . . Pa kaj mi imate nujnega povedati t Evo, jedna minuta gre h koncu." "Li ne amen* videti Vaše slike! ftc ničesar mi niste pokazala. (Obljubljam Vain, da ne bom prav nič — hvalil". ."Ne, nc . . danes ne . . . bojim se — prosim, ne silite me! ... ah kako nehvaležni ste!"— Bi-la je čudno vznerpirjena. V Kresovi glavi pa se je takoj rodila mučna, črna misel: zakaj se tako boji! — zakaj tako prosi! — kaj — koga slika? - Ljubosumnost in neka nerazumljiva bojazen, da je morda za tem zagrinjafom nekaj, česar mu ne pokaže Melanija nikdar, ker je njemu sovražno, sc gu je polastila. Kri mu je šinila v glavo in oči so mu jezno zabliskale. " Poglej — sicer se blamiraš." Tako mu je govorilo zburkano srce. In v tem hipu je pristopil k stojalu, dvignil roko. Melanija mu je skočila nasproti, hoteča ga potisniti v stran, u zastor jc žc padel in Kres je zagledal strmeč — sebe samega. * Srce mu jc poskočilo od veselja, roke so mu trepetale in oči so se mu smejale, ko jq izprego-voril: "Oospodična Melanija, tega nisem zaslužil." Melanija pu mu ni odgovorila. S sklonjeno glavo, zardela kakor mukov cvet, je zrla v tla, trla si roke . . . saji jo je bilo sram, — tako sram! Tedaj pa je pristopil Kres k nji. Rahlo ji je • položil levico ra ramo, z desnico pa je prijel njeno prstke, pa jo ita pol šepetaje vprašal: "Melanija, ali veste — ali vsaj slutite, kaj Vam moram povedati?"--- Še bolj je sklonila glavico — Kres je čutil kako se jI trese telo . . . Stisnil ji je prstke, dvignil jih, pritisnil na svoje vroče ustnice, pu vzdihnil: g "Melanija J" In njeni prstki so se hipno razklenili, pa sc zopet sklenili za Krekovim vratom ... na prsJh mu je slonela ter od veselja, sreče in blaženosti ihtela in ihtela . . . Ko pa je dvignila kodrola.so glavico, ozrftl se mu v obraz, tedaj je videl Kres najlepne oči nn svetu, iskreče in kresoče s V solzah vroče ljubezni. --- Iu prijel jo jc z obema rokama za glavo in prosil: ' "Melanija... poljub I" Krepko ga je pritisnila nase, dvignila sc na prste ter mu položila svoje male, bujne, nalik sočna! i jagodi napete ustnice ua njegove v dolg — dolg poljub . . . 1'otem pu stn sedla na zofo . . . ničesar nista govorila ... le gledala sta se, blaženo se nnsirrihnlu drug drugemu, stiskala si roke, dokler ni iznova začel prositi Kres: "Melanija ...poljub!" In odrekla mu ga nI. "Sedaj pa pojdiva k teti in Doretu," je dejala končno ona. "Da, lc pojdiva jima povedati. . . dolgo sem v tem atelijeju — ali, glej, minulo je že davno pet minut — minula je že cela ura!" "Vedela sem, da me preveriš, ti nasilnik!" tnu je odgovorila ona z žarkim pogledom. In potem stn šla Ikat. Dolžana ln teto Ano. Ko pa preideta nekaj sob, začujeta živahen pogovor. "Tristo bomb! — to ni kar tako. Jaz Edvard pl. Braunseiss se nisem še nikoli hlamiral . . . zato se tudi sedaj ne maram . . . Previdnost je ro-dila največ sms« ... in zmagati hočem, da veš, smagatil' "Ne branim ti, . . . čestital ti boin ... a le poprašaj jo sam . . , j«/, ti ne morem prav nič pomagati, " je govoril Dolžan. "Dobro torej - Kdvard pl. Brannseiss "ni strahopetne! — eh, zlasti pri ženskah ne! — Prsi vun — glavo pokonča — peto oh peto, da zazvenc ostrojrc — lgp po nablji, da rprožlja — kavalirski poklon — desnico na srce —: Oospica, Vaše krasne oči, Vaš dlvni *las, Vsš nebeški stas, Vaš angelski obrarek ... ah, ah! — Kdvard pl. Brann-neina vas ljubi .... in u*pch je bil doslej še povsod gotov. He, he, hc, — Seveda — seveda! — Korenjak sem, da niti fja nima para v garniziji — hm! -hm! — pa moji črklcl «p|.». 'p|.* — vplivata očarljivo na ženske iivee. lie! He! — No, sedaj rare* ljubim, saj ona je istinlto dhren keberček_ diven keberček! .laz jo ljubim In spoštujem. Ve-ruj ml, da jo res spoštujem !M "Verujem, verujem," mu je odvrnil Dol-Jan "Poskusi' Povsod «i imel srečo, morda tudi tu .. /al ti ne bo, v.j o„n je bogata, zelo bogata!" (Dalje sledi.*) B AUDIT JE NAFKAVIL VED. BPO DELAVSTVO V AVSTRALIJI JE IZBOKNO ORGANIZIRANO. Chicago, IU. — Edward Wheed, vodja štirih banditov, ki eo umori-i pred tovarno Window Bros' dva uslužbenca ekspresne družbe se je izpovedal Minhael f. Sulli- vonu, namestniku javnega tožite-j« Dejal jc, da jc kot vodja tolpe vzel največji delež — $2,50(1, Charles Carrao, Walter Therein :in Ouy Aaciuto »o pa dobili po $2,000. Charles Benton, ki je na pravil za tolovajnko tolpo zemlje vid, narlual tovarno s cestami, ki se pa ni udeležil ropa, je dobil Bandit je dejal, (la lidčard Tay lor ni sodeloval pri ropu, ampak je bil njegov osebni uslužbenec, ki je le menjal zlati denar. Francis A. Winsiow, član tvrd ke Winslow Bros', pravi, da je bi 10 vsega denarja $8,722. Od ukra denega denarja so do sedaj dobi 11 $3,136. Od Wheeda «o dobili le $1,001, kam je izginil drug denar ne vedo. Pri Walterju Theceinu ki ho ga aretirali v Ottuvi, Kan« so našli $1,995. Therein je v Ottavi izpovedal da so denar delili na Asciutovcmu domu. Žena njegova je videla seuta nek. S Thereinom je bila aretirana tudi njegova soproga. Oba prive dejo v Chicago. Therein je dejal da ni streljal in da sta Allena in Ofienberger umorita Carrao in Wheed. Whced je naduljc izpovedal, da sta se on in Carrao udeležila ro na na Chieago City Bank in Trust kompanijo. Ustreljen je bil poli caj Peter Bulfin. Wheed pravi, d.*i gu je ustrelil Carrao. Weed obtožuje Carraota, da se je udeležil ropa na A. Stein Cor set kompanijo. Pri roparskem na padu je bil težko ranjen John By-ki je stražil denar. Javni to žitelj sumi, da jc bil Wheed tudi poleg. Melbourne, Avstralija. - V Av stttrtijl je več kot polovica delav cev zdaj organiziranih in delav ske razmere se obračajo kljub voj ni na boljše. V letu 1916 je bib Avstraliji 508 industrijulnil sporov, direktno in nedirckt.no j« tiilo prizudetih 170,083 delaveev Me?.da je bila povišana v 821 slu čajih; prizadetih je bilo 4!>2,48'. delavcev, ki so dobili zo $714.(iH povišano mezdo na teden. Povpre eno je znašalo povišanje mezde iu delavca in na teden $1.45. Vladni statističar Knihb.s poro ča, da je število strokovno orga niziranih delavcev od leta lOOrfi d« 1916 naraslo od 175,529 na 546, 556. Moških delavcev je bilo orga niziranih v niinolem letu 55 od stotkov. Šteti ao delavci, ki so do segli dvajseto leto. Avstralski delavci so mnogo joljše organizirani na gospodar skem polju kot v drugih deželah vzHo temu priporočajo razredne politično akcijo. KAPITALISTIČNE ŽELJE. Phoenix, Ariz. — Rudniški ba roni so s silo deportiruli štrajka joče rudarje iz države in naravno jim zdaj primanjkuje delavcev Mislili so, da bodo po deportaeij štrajkarjev, prihajali wtavkokazi \ trumah v Arizono, da.zasedejo me sta pregnanih rudarjev. Delali so račune in se vračunali. Stavkoka zi so izostali iu rudniški baroni ne morejo obratovati rudnikov. Senator Ashurst hoče na ta na čin odpomoči pomanjkanju delnv ccv, da jc predložil kongresu re solucijo, ki jo jo sprejela trgovsku zbornica v Phoenixu in ki pripo ročn, da kongres sprejme postavo za mobilizacijo delaveev. Na ta način upajo rudniški ba-rani in nekteri kapitalisti dobiti delavce, ki bi proti svoji volji garali zanje. Nepotrebno jc povdnrjati, da \ trgovski zbornici sede ljudje, ki so strastni zagovorniki kapitalističnih interesov, torej tudi koristi rudniških baronov. • KAPITALISTI SE BOJE, DA INOZEMSKI DELAVCI ZA PUSTE AMERIKO. V MARYLAND IZVRŠUJEJO PRISLNI ZAKON ZA DELO. M0Ž SVOJI Hrti *V Chicago, m. _ *tine ne je pritožil nmi . i •, 3telkom, da noče Z '^? stilih sorodnikov K,M i "! Mož mora biti ^ »*'. m vsak mož, ki „i ^ . Hen, KtMnova,Uu. I,i J,; 11,1 *>lto obleko čarovnikih .! Al[*r1 tih«*. re in se oji u v ■P n... . aroviiisk«? ^ . sprehajati v „,,t . Ce ona rn ,ti , vatni, j, nill,l(j pošiljati denarja." So,|„jk „ • ^ . . ' »)j»'Kovi|| vieal. m kuj mu jc siot-iti pr.i. NOVA POLITIČNA STRANKA ZAMORCEV USTANOVLJENI Atlantic City, N. J. - Na U| veneiji se je zbralo mul •ev h ^ krajev /druženih zav, ki so ustanovili \ahM|,l(J odvisno in politično strank« v A meriki. Sprejeli sn resolucije, katerih apelirajo ua predsednika du napravi konec brezpravnimi zamorcev, in obsojajo umor 2* 000 zamorcev v zadnjih tridesetih letih. Baltimore, Md. — Marylandski uradniki zdaj izvršujejo zakon, ki določa, da mora vsaka oseba mad 18. in 50. letom ovravljati kakšne; produktivno delo. Kdor ne dela, ga lahko uradniki prisilijo, da de ia za državo. Do sedaj so aretirali že več brezposelnih oseb, sevedf. takih, ki so v Ameriki poznani pod im«nom"hoboti." Zakon velja za bogatine in si romakc, toda do sedaj še ni bil« slišati, da so aretirali bogatine it: jih obeodili n»neprostovoljno tla ko. Anatole France je nekoč dejal: Če najdejo bogatina in siromaka spati pod mostom, tedaj ne bosta enaka pred zakonom. LADJEGRADNI&KI DELAVCI 80 SE IZREKLI ZA STAVKO Portland, Ore. — K«,vinski lavei v ladjedelnicah so odjflt*. vali, da zustavkajo dne Rednimi septembra, čc podjetniki nc jni. znajo njih zahtev. Prizadetih j* 4,000 delaveev. VELIK GOZDNI POŽAR V MONTANI. Missoula, Mon. — Mestece Ulo Hot Springs ugroža gozdni pohr od treh strani. Ve<^ «to ljudi jc ml-šlo v šume, du vstavi požar. BANDIT JE IZVR&IL SAMOMOR. Montreal, Qne. — Joseph Lc-due, mlad bandit, je izvršil sumo-mor, ko je bil obkoljen od oblastvenih organov in je spoznal, da nc more uteči. Oblasti naananjajo, l»K'niia na drugo polje, kar nobenega pomena na Ureditev. J*" banketu jc bilo nekaj solo-tn nastopila so tudi posa Pevska društva in pela ne Mt** ________, ... laud. O., in Jožef Items New York, N, Y.; za hrvaški oddelek (Jeorg Noršič, Cleveland, O,; /.a srbski oddelek N. Savič. Prihodnji koncert "Zveze Jugoslovanskih .pevskih društev" se vrši v New Yorku, N. Y. Popoldne ae je vršil skupni o-bed uu sokolskom vrtu, kjer so še nastopilu nekatera posamezna društva. Drugi so si pa ogledovali slovensko naselbino. Proti večeru so pa zaueiu odhajati posamezna društva in pevci proti domu. (»otovo jc, dn bo marsikomu o-stala ta prireditev v trajnem spominu, posdbno pu še roju,k oni v Clevelandu. Kajti prvič v zgodovini ameriških Slovencev je na-stupilo na koncertu črez dvesto peVcev. Po natančnem poročilu je nastopilo 1 IMI pevcev in trideset pevkinj. Marsikateri jc bil ganjen do solz, ko je slišal iz toliko grl krasne slovenske narodne pesmi. ' Želeti jc iu se tudi poživlja vsa jugoslovanska pevbku društva, da .sc pridružijo tej Zvezi in se tako goji iu ohrani krušna jugoslovanska pesem. V slovenski pesmi je izraženo veselje, bolest, žalost in trpljenje Slovencev. To ni nobena politična organizacija, pač pu zveza, pri kateri nc velja uoibeiio drugo nadelo, kot gojiti jugoslovansko pesem, rudi tega je tak o rekoč dolžnost vseh jugoslovanskih pevskih društev, dn pristopijo k tej Zvezi. Na tu način bi bili Vsaj v tem oziru vsi Jugoslovani združeni, uko že nu drug način uuin ne pusti strun-karstvo in mišljenje. Du tu Zveza tuko in vscstrauf sko lepo napreduje, »mata gotovo nuj več zaslug predseduj k Z voze g. Primož Kogoj in posebno še vrhovni pevovodju g. Ig. Hude, katerih zasluge znajo pevci tudi ceniti, kar so pokazali s tem, du so podarili g. Primož Kogoju krušen venec in g. Ig. Iludetu pu krasno srebrno kupo. Tu dVu dnevu stu bilu lahko rečemo najpomembnejša in tako* rekoč največja praznika za Cleveland. Sešli so se rojaki 'doma-lega iz vseh slovenskih naselbin vzhodne Amerike. Tu prireditev bo v trajnem spominu vsem clevc-lamtskim Slovencem, kateri še niso imeli prilike videti kaj takega. ' VTtisnite si pevci in pevska društva dobro v spomin besede in poziv g. Iludetu in g, Ivana Zor-mana, da se bo število pevcev in pevskih društev podvojilo ali po-trojilo, ko bo tretji koncert "Zveze .Jugoslovanskih, pevskih društev" prihodnje leto v New Yorku. Hodite nevtotraneni nn trni polju in delujte neumorno toliko Času, da se bo vrmničH vaš načrt, da bodo v tej Zvezi vsa jugoslovanska pevska društva. Kajti ni je lepše ideje kot jc vaša; niij-Icjifti naravni dar človeku je go-tovo dar glasu, dar petja. S tem se človek tolaži, lajwi srčne 1m>-lečine, izraža avoje vesolje in' s petjem vspavu mati svoje dete. Kadi tega naprej pevci do končnega cilja! P. H. poročevadce. narodne pesmi. (Skupno ao vai jK'vei ^^ Novice iz jugoslovanskih krajev. • Ponesrečil pri kopanju. — Pri kopanju je vtonil P* let star Aloj zij Sancin iz Skednja pri Trstu. S čolnom se je peljal nekoliko vstran od obrežja, hote«' se kopati v bolj čistem morju. Toda, ko ao je spustil v vodo, ga je prijel krč in je radi tega vtonil. vijo, katera je aedaj sama redila gostilno v itliei Aleksandro Vit-tono, ker je njen mož pri vojakih. Ko Ma bilu popoldne roparju sama v gostilni, zagrabi eden gostilničanko in jo vrte na tla, drugi pa hitro nobere u. ini zniee ves denar okoli 40 kron. Ko se je žena zavedla, je stvar takoj naznanila policiji, katerej se je je tudi posrečilo izslediti enega storilca in gu jo zaprla. O drugem pu nimajo nobenegu sledu. Umor na polju. — Vsled velikega pomanjkanju živil »o začeli ljudje krusti poljske pridelke. Tako so neznani tatovi veliko-krat dbiakuli polje posestnika Pran SkogU v Zagrebu in nu vedno odnesli veliko krompirja. Radi tega jc šel neko noč ua sira-žo ua njivo. Tatovi so ga pa zahrbtno napadli in eden mu je zasadil nož naravnost v srce, da je obležal nu mestu uiilcv. O zločincih nimajo nobenega sledu. Srečen padeo. — l/, okna prvega nadstropja v Trstu jo padel štiriletni otrok Bruno Bregaut, nc du bi se po&kodoval. Tatovi telefonskih iic. — V Tr- stu so se zadnje čase pojuvili tatovi telefonskih žic. Da so pa bolj vairni, ae predstavljajo /.a unIuz-benco telefonskega ravnateljstva. Mesto da bi potpruvili žično napeljavo, poberejo bakreno žieo iu jo potem prodajo. ltadi tega je izdalo policijsko ravnateljstvo v Trstu poziv nu vse meščane, da naj zahtevajo od teh "vshilben-cev" legitimacije. Kdor ae pa nc moro i »kazati z legitimacijo, naj gu tukoj primejo iu izroče poli-ciji. Dosedaj se šc ni posrečilo nobenegu tatu izslediti. Vola vkradla. — Dne 13. julija je prišel na policijo v Trstu posestnik Anton Tiani in naznn-nil, da mu je bil ponoči ukraden iz hleva vol, kateri je bil vreden 4(MN) kron. Med tem je prignal orožnik vola in poganjača. Posestnik je takoj spoznal vola ia svojega. — Orožnik je nu svojem četo vanju videl dva moža, ki sta gnala vola. Ko je eden pogu-njočev zagledal orožnika, je ta koj al»ežal, dočfch se drugi ni ni-karnor ganil. Orožniku se je vwled tega zdela stvar sumljiva in je aretiral poganjača in — vola, ter odgnal oba v Trst na policijsko stražnico. Poganjača so zaprli, drugega pu še iščejo. Ko je grof Forbuch Izdelal ul-thnat, so mu dobro služile znanje snbskih razmer, ker jc bival dolgo časa v Srbiji kot avstrijski poslanik. Ou jc bil zelo vdan <>gi*»-kouua grofu Tiszi ,kateri je vedno nu to deloval, na pregovori av atrijskega cesarja, da se zaplete v vojno s Snbijo. Ko je avstrijska vlada anektirala liosno in llen*e govino, je bil Forbaeli avstrijski poslanik v Beigradu in je zelo de lovul na to, da nustane vojna h Srbi-jo in Avstrijo. Ko je bid oni ultimat izdelan, je avstrijski eo sar povzdignil grofa Porbiu-lia v dostojnnxtvo poslaniku, kot zu plačilo za izdelavo tega dokumentu. V Savi Slu vtonila gledališki krojač fttefan Orel in njegova . — krasno |>esclii j žena. Pri kopanja *ta za^Ja v vr-T^114'' 1 Hrvata - tlnec, kateri ju je potegnil v glo- da«, t. j. v pondeljek do. ^ je \ nšila konferenca ^ V vre v. volit br, .......ev odbora za leto iu določitev kra ]¥u konec rt za prihodnje, ' islbor io bili uvHjeni: Kogoj, < "le-podprwWdnik J. A. Ma- D ta w.iiat H. Ht ♦4f If »^n, Pa.; gl. tajnik r«. JohtMtnam, p«.; taj. * fMdelek P Sr- Kormt < it.v, Pa.; Ma !Pn Horvalič, AlUquip viliomi pevr>dja in ar- •»^r • N>W York' S V.4 ^ »r.,, ,Kj|Mrr u „|OVMlHkj . n Nežika Zalokar, Heve bočirio ter sta vtonila. Ženo so dobili iz vode, moža pa še niso dobili. Stanovala sta v Zagrebu. Iz atrahu pred vojatko aluibo se uatrelil — Ker ui hotel iti ua bnjiacc, se je ustrelil restavrater Mat. Huckiuaier v (Jradcu. liil dolgo časa prerlaednik fotilni-čanake zadruge. K vojifk«»iu je liil porvatt K. jslija iu to ga j« tako fpotrlo, da ai je raje »am kom a! življenje. Star je bil SO let. Eoparaki napad. — Dva r^par-ja ata napadla dne 12. julija 70-letno goatitaičarko Fraučiiko Ha Cerkve so morale vse kuviuc izročili vojni upravi in ravno tako tudi zvonove, kur so vse poslali v topilnice, iz zvonika cerkve sv, Štefanu so vzeli rek juko «tar zvon, katerega starost ae na dn ve/; določiti in ga ptoluli v topil nieo, kjer so ga predelali v na liojne plašče ali cevi. Tržaški škof jc odredil, da se vse zvonove nje-govc škofije odportljejo v toplini oe, kjer so jih porabili pri izde lavi orožju. Vse katoliške ccrkve so bile prisiljene v času skrajne sile p<-nia gnti I labsburgotfeem za vojni sklad. O tem ws n« da iiWj natanfi-uega zverleti in marsikdo bo mor da še trdil, da je to neresnica Toda o tem ae je sain ameriški poslanik Pen fie M prepričal, ko y nekoč obiskal m za časa vojne -božjepotno cerkev Marija Cel ua Zgornjem fctajemkeui. Oakrimifc • te cerkve mu je pokasal škalulja, i v kateri je imel prej same drsgu Ija in alatnine, katero m* dar»»vall različni boijepeHaiki - in je n kal, da jt' na vii^e povelj« moral vse prodati in denar kročili vojni blagajni. To lsiga»tvo j« bilo zelo veliko, ker »e je nabiralo rfoletje. Vlom — V noči od LI - H-julija je neaaan zlikosae »l«a000 kron. Kot sumljivega tatvine in vloma so zuprli hlapcu. Žganje ukradli. Ko se je tr* go vee Ivan Urhuuju peljal domov iz mestu, jo iuiel med drugim blagom tudi Sod slivovke. Ker jo pa bila ta slovovka menda jako dohru je izrabil ugodno priliko uck mlad uzuiovič in jo jc med potjo vzel i/, voza in uu tiheui od-kuril v neznane kraje. Trgovec eni to ukradeno slivovko na lit) kron. O tatu nimajo nobenega sledu. Kako live v stari domovini. — Ker v primorskih krajih jako pri« manjkajo živil, hodijo ljudje i/ 1st rije na Dolenjsko kupovati vež, ker je dovoljeno kupovati ži-vež na Kranjskem iu gu izvužuti v druge kraje. Tako se dau ua »lan opaža veliko število ženk na postajah, ku-tero se vozijo v različne kraje nu Kranjsko po živila. Vsled tega I?u jako trpi domače prebivalstvo vsled pomunjkunja, ker te ženske plačujejo juko neverjetno visoko ceno za živilu, Tako n. pr. plačujejo za kg fižola šest kron, zu kg koruzne moke tri krone, za belo moko osem kron. >Ncka bogatašiu-ju se je izjavila, du rada plnča za živila več kot zahteva kmet lu da raje zuje vso premoŽenje kot du li trpclu glud. Vsled tegu si luhko mislimo, tako žive navadni delavci, kateri kouiuj zaslužijo od štiri do šest iron na dan. Ako se bodo cene ži-vilim tuko dvigale, še prazne slame nc bo mogel kupili navaden delavec. Ruiko posojilo svobode podpisano. Petrograd. — Prvo rusko posojilo svobodo v znesku štirih mi-jurd ruhljov je podpisano do zadnjo kopejke. Ruski ruhelj je bil pred vojno vreden &0 uuieriških centov; po tem kur/.u znaša posojilo dve miljardo dolarjev. Boj zoper oensnro v Nemčiji. Koduuj, Danska. -- Dr. Kuri Heine, socialistični poslance v rajhstugu, je predložil glsvnemu odseku resolucijo, v kateri zahteva odpravo cenzure nad časopisjem iu pravico kritiziranja cesarjevih opazk iu govorov. Matija Krzberger, vodja klerikalcev, podpira Heinejevo resolucijo * izjavo, da je cesar Viljem s svojimi nekaterind govornicami ob času vojne naredil več škode, kot pu koristi nu polju parlamentarne politiko. V državnem zboru se je pričelo gibanje proti kaneelurju Michae listi. Centralist! (klerikalci) iu socialisti so edini v tem, da novi kuucciur odstopi, ako uoeo .podpirati njihove mirovne formule. TIFFBOAHOl, OHIO. Prejeli smo obvestilo i/. Tippe caoe, Ohio, kar se tiče tamoinjUi premogorovov Htill Water Coal Mining družbe, da potrebujejo precejšnja število premogarjsv. Tu absolutno ni nobenih delav. skih neredov in ne stavke. Ksr je nam znano, rudnik je varen. Pre-mog je visok in delo je stalno Ae sa bodočih let. Podnebje in pitna voda j« dobra in Uru ao cerkve m Aula. Tam je t« precejšnje Ate* vile slovanskih družin iu družba ima Ae najrajfc« Slovenca kot pre. roogarje, ker ve, da so pridni in dobri delavci. Torej j« ie to do> k a z, da Slovenci nad k ril ju je jo druge narodnosti. Mi priporoča* mo našim Aitateljem, kateri so bres dela ali imajo »labo deio, da gredo in ss prepričajo o tem pre-awgorovu. Kar Je nam znano, tu aa dohro zasluži, in atanovaoje ae dobi *>b za 6 do 7 dolarjev aa mesec. Kdor M iti delati v U rudnik, naj ss pelje s Ji. A O. H K. ielesnieo do Tippecanoe, Ohio in tam nsj se /glasi pri Hupt Ji. I. Kosah. 1 (Adv.) Slovanska Narodna Pelaaevttaa* S* Podporna Jidnota uaorp. If. Jatija 1MV v Ari, miaoia. IULAVN1 BTAJft HO. LAWNDALB ATL, OEIOAOO, ILLUfOOfc UPEAVK1 ODBOM: PraAsaAalki Joka V ©grl«, baa t»0, U Man«, IIL L PodfvadsadaiAt J. Bratkovl«, B. F. D. i, baa M, OlrarA, Kaaa n. Padpradasdalki JoAaf Kuk.lj, MSS Bwtag ara* ta. Gklaaga, DL Tajali: Joba Verderbar, ITO« Bo. Uwadals Ava, Chicago, DL Blagajalki Aatoa J. Tarbavo«, P. O. Boa 1, OUaro, DL laplaalkar: Joka Molak, 400« W. 81 al Bi., Ubltago, UL MADSOBNI ODBBK: J oko A mb roti 6, 151 bos, Oaaaasburg, Pa. * Paul Borgar, 741—1st Bi., U BalU, UL P. B. Tauehar, «74 Ahsay Ava, Kockaprtng, • POBOTK1 ODBBK: Aatoa Hraot, 811—AMh Ava, Mow Dalath, Mlaa. JoSo BadUok, boi 481, Baithtoa, Pa. ' Bsdolf Plttsriok, 486 boa, Brtdg^rllK Pa. Jakob Mlklav&M, L. Boa t, WUlook. Pa. M. Potrovlek, 14810 Halo Avo., Uolllawoo4, O. UBBDJHK "PBOBTBTB"! JsAs SavortaiA. VISOTVI OBAVVIBi V. J. Kani, U. D., 0808 Bi. Olair Ava, OlovolaaA, Obla. VBB DBNABNB ZAIHVB W BTVABI, kl so tUoJe gL spravama odbsva ta B. N. P. J. aaj so poSUjajo aa aaaUvi fOlDV TBKDBBBAB, t88t 88 Bo. UvMUto Ava, Obloaga, DL PKlTOtBB OLBDB OBVBBAUfBOA POBLOVAKJA SS »s8UjajS Ml tlov i /Ota AMBBOtTft, Boa 8A1, OaaaoaaSan, Pa. BADBVB PBBPIKIJIVB TBBBOTB, * Sla »h ra8Ul prva la AragS ■taaoa, ss »oSUjajo aa asalovj AVTOV KBABT, Ul — Mik Ava, Va« Dalatk, TBI DOPIBI, raaprava, 81aak1, asaasills UA. aa DBBDVIATVO "PBOBTBTB", «887-4» Bo. Lavadalo Ava, Oklaaga, DllasSk vaa opbavniAkb bttabi, aaroeaiaa, sgtsaL m pošiljajo aa aaalsvi UTKATVIATVO "PBOBTBTB", 1887—88 Bo. Lavadals Ava, Okloaga, dl T koroapodaaei 8 taJalStvoai B V. P. 1, arodalfttva« la 'Prsevsfea" as rsbIU lasa aradalkov, marvaS aafUtko aaalov, ke Je tM daa ako laUte, da bo vsaka stvar hitro raSaaa. Bije glavaaga apravaags odbora ss vtUjs vsaka prvs aede la trsljl v mssssa. laAslak ob oal ari papoldas. NAPREDEK. Prosveta piAe sa blagostanje ljudstva. Ako se strinjai 8 njenimi idejami, podpiraj trgovoe, ki oglaiajo v Prosveti. V salogi i. mam vse sa vsakdanja potrebščino po smerni eeni. ANTON Z0EN1K Harmlnia, Pa. .. KADITE TILLMAN OIOAEB. Unisko Ibyku Oigare............lOe S. N. P. J. Oigare........lOe Tillman Oigar Oo. _A UKORA, MT .VN. RAD BI IZVEDEL kje se nahaja John Jtiklleh, doiijn iz vmd Veliki Pudlog pri KrAkeui. Uljudno prosim vse cenjene rojake, če kdo vo xa njegov naslov, nuj 'ini gu neznani, za kar boru ze* lo hvaležen ali pa nuj se mi sam pri jat i čim prej mogočo. Vaino, Moj ihisIov jc John Orilo, F. 0. Boi 09, Moon, Run, Pa (Sept. 1—4—fl.) LAW S C II C I*r and Nlgkt Law OIsmo«. 88 " A ytura' suflooss. 1800 Orsdustos. O q Wm Orstory—8 Tstro' Prsetieo Q X CnuroA. PinMt Otsaa Room« la tko . u Oltj. L DAY AND NIGHT HICH SCHOOL COURSES Proporca for Oollogo, laiw, Medicino, Drntiatrv or Knglneerlng, tn th« ihvrt-•«t imaaibl« time, or (atalog Addre«« Ohanaallor J. J P. Tobiao, 88 W. Ja«k«on lllvd. Tol. Wab. im. Zastonj ČAJ NA POBKUlNJO 1« ČUDOVITIH ŽELlAč veebuja alovita zdravilne knejiibe, FATHKB mollinccrjevega slovitega ZELlAČNEGA ČAJA. Če Imele trsa- nje, /.eprtje, noeieto kri, SaladAka oe-rednoet, glevobol, jrlru.n eli ledvično bolest, nam poljite vn* nealov na do-piemei la prejmeta brezplodno zevi. tek. Nealov: MOLLIMGER MEDICINE CO. 24. Mollingsr Building 14. Eeat Park Wor, (M. B > PITT.1BUBGH, PA Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK i3b Pasui Av., Pittakurgk, Pb. fJTufttt Žm uttTV. bulpllg || ggjggg, ..a* mr.* s ssnat auarri&a^KrSjert ioa «eoi b oeset pano«. htc 55;E*.^o2rt?9El3B IU 8BSJS f^MVV«B V ^Wv^RgBI •^M^j« »ms •Hi H irmmmt*. M*IS«l tadS^ iraallaa lirTfla b Oi|» kaAp« XfcJ U Svak NORTH SIDE STATE BANK ROCK STHIMGS. WXO. IMA KAPITALA IN BijZEMVE ll0O,O#Oaf Je Uredpo pripravljen in opremljen za poslovanj« B SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI In drugimi SLOVAh Ml p«|ll)iM« 4«bm vbUms f mi'i 4a «e SUPT. č. W. BUSH RUN, OHIO. / PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPHOTK —- ■ - ■ --■ ' - ■———i^m^m^^m Iikaji dnevno ruu nodslj ta pnmlkf. _ LASTNINA SLOVENSKE NARODNI PODPORNI JRDHOTR Cene oglasov po dogovora. BokopM se ae vračajo. Naročnina: Zedinjene drtava (livon Chicago) Canada M aa kj*, eo; Chicago in laoiseMtis |iN aa lote, { 1.60 sa pol lota in 76« sa tri mssoe 2.26 sa pol lota, $1.11 sa tri m " NssWv ss vso, kar Issa stik s "PROSVETA" 1—7 So. Lowdelo Ai ' "THE ENLIGHTENMENT" Orvu of ikm Sleeeoie Netimel B«»«fil Issued daily except SonOkj and Holidays. Oww* by Slovsais Netieaol Advertising rata« oa Sabseription: United States (exoopt Chicago) aad sgo aad foreign countries, 64.60 per year. _ M pee MS7 »• Addreeei "PROSVETA* Lawadals As TeUfe« uSajECdSS" Datum v o klepanju n. pr. (Augusts 31-17) poleg vaiega inane in aeslova pomeni, d« vam ja a tam dnevom potekla narocine. Ponovita jO pravočasno, da «a vam na ustavi list. Monarhistične čenče. demagog in pacifisti niso nič manjši demagogi, ki mnogo gobezdajo, povedo pa nič. Na čikaskem zborovanju so izstreslj ploho govoranc, toda resolucija, ki so jo končno sprejeli, vsebuje z drugimi besedami ravno to, kar je že večkrat povedal predsednik Wilson. Edina razlika je, da oni hočejo mir z vso demokracijo in samoodločanjem narodov takoj v tem trenotku, ne povedo pa, kako t>i se to doseglo. Pacifisti lahko proglašajo mir vsak dan štiriindvajset ur, toda miru ne bo, dokler se večina ameriškega ljudstva ne zmeni zanje. Vsled tega so pacifisti popolnoma neškodljivi in nihče se ne bi vznemirjal nad njimi, ako bi bile oblasti malo več strpne. Svoboda zborovanja in govora je še vedno v veljavi in pravico do te svobode imajo tudi demagogi. Ampak gotovi političarji na odgovornih, javnih mestih bi radi želi nezasluženo slavo s teptanjem ljudskih svobodščin in to je najslabša taktika, ki jo vlada dovoljuje v vojnem času. Oviranje zborovalne in govorniške svobode ima lahko ravno nasprotne učinke, kot pa žele odgovorni faktorji. To se je pokazalo tudi v tem slučaju. Mirzavsako-cenovci imajo vso reklamo, ki jo žele — in reklame si najbolj žele — medtem ko ekstremisti na drugem koncu žanjejo blamažo. Na ta način se ne deluje za mir, niti se ne populizira vojna. Gospodje monarhisti, ki so se zaljubili v srbskega kralja in ki zastonj oznanjajo Slovencem razširjeno Petrovo kraljevino, so si izmislili nov trik. Očrnili bi radi republičansko gibanje med ameriškimi Slovenci, pa so bili v zadregi, kako bi začeli. Program "hiše in strehe" je vzela noč, odkar so na Krfu deklarirali "monarhijo Srbov, Hrvatov in Slovencev", torej je treba poiskati nekaj novega. In iznašli so — "avstrijsko republiko". Kdor ni z njimi, ta je z Avstrijo, pa makar je pri avstrijski vladi tako črn, da bi ga stokrat obesili, če bi jim prišel v pesti! Tri kje pa nazarensko slab; naravnost smešen je. Nepotrebno je povdarjati, da je vsakdo proti avstrijski dinastiji kakor proti bolgarski in srbski, kdor je za jugoslovansko republiko. Če se urednik "Slovenskega Sveta" vzlic svojemu republičanskemu mišljenju navdušuje za srbskega kralja, naj nikar ne misli, da mora vsakdo biti tak "republikanec". Kdor je za republiko, je samo za republiko in absolutno se ne more ogrevati za nobenega monarha, pa naj sedi kjer hoče. Kari Habsburg ne bo dal republike in ravno tako je ne bo dal Peter Karagjorgje. Edino ljudstvo more ustanoviti republiko, zato je pa naše republičansko gibanje ljudsko gibanje. Monarhisti se jeze, ker nimajo med ameriškimi Slovenci nobene podpore. Ne enega lista nimajo več na svoji strani, razen svojega, ki ga sami izdajajo, pa še t$ga ni nikjer videti. Zato se repenčijo. Ali to vam ne bo prav nič pomagalo, gospodje. Slovensko delavstvo v Ameriki vam ni zaupalo še takrat, ko ste vpili o "osvobojenju in ujedinjenju" brez vsakega programa, a toliko manj vam more zaupati danes, ko je po krfski deklaraciji vendar jasno, da lomite kopja za Ka-radžordževičevo monarhijo; danes je očitno, da ste monarhisti in vsled tega nazadnjaki. Vam so interesi kralja več, kakor pa interesi jugoslovanskih narodov, zato je pa skrajno nesramno, da nastopate kot nekakšni "zastopniki naroda". Nikar ne imejte Slovencev za take bedake, da bodo šli v drugo monarhijo, ko se enkrat rešijo te, ki jih zdaj tlači. Zanašate se na Rusijo? Car bi bil mogoče simpati-ziral z vami, toda revolucionarna ruska demokracija se Srokleto malo zmeni za kralje, pa naj bodo Petri ali Pavli, e celo glasilo ruske buržoazije "Novoje Vreme" obsoja srbsko vlado, ki je dala nedavno ustreliti štiri osebe zaradi neizvršenega atentata na kronprinca. Monarhisti naj prodajajo svoje čenče — mi bomo pa storili vso, kar moremo za dosego jugoslovanske federativne republike. Slovensko Republičansko ZdruzenjI SEDEŽ V CHICAGI, ILL. IZVRfiEVALNI ODROR: Frank Bostič, Filip Godma, Martin V. Konda Pti • „ Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik. ' Ka NADZORNI ODBOR. Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOR. Anton Zlogar, Matt Pogorele, Anton Motz, Frank u Ivan Kušar, Frank Savs, Frank Udovich, Joseph Steblai * (Opomba.^ Zastopniki organizacij in liatov, ki ae doslej Delo in delavstvo« .Naravna posledica kapitalističnemu izkoriščen ju in tlačanstvu je razredni boj in razredna zdru žitev delavskega ljudstva. Delavci ne posedujejo le delavne moči. Posedujejo tudi nekaj pravic. Predvsem pravico; ki jim gre po vseh naravnih iti človečkih zakonih, — to je pravico do življenja Sedanji kapitalistični režim ne prizna delavcu te pravice. Toda delavstvo je prišlo do zavesti svojih pravic in se zato vneto in složno bori na političnem in gospo-danrkfcu polja za /uveljavljenje svojih razrednih teženj. Boj delavstva, ki je boj za uveljavljenje pravic in interesov • razlaščenih napram interesom posedujočih mora biti zato neposredni boj razreda proti razredu. Mezdna giba nja in stavke dokazujejo, da se razredni spor čiiudalje poostruje jjpražajo dejansko, da je delavski sasred proti sedanji, kapitalistič ni uredbi človeške družbe. 91 Delavci so sužnji kapitalistov in delodajalcev. Na ramah delav cev sloni krivični sistem i^kori lean j a in pobijanja. Pičlo število ^ l1 j mili lenuhov mouopolizira Življenje delavcev in bogastvo, ki ga>oni stvarjajo. Za gospodujo če blagostanje, srečo in razkošje, za delavce glad in trpljenje. Ali ura osvobojenja pride tudi za ttu&nje, ki so našli pot do emancipacije. Zavest moči in solidarna volja preveva delavce, ki hočejo biti svobodni... Pacifistična kaša* Ljudje vseh strank, vseh nazorov, vseh ver in takih, kl niso nič — republikanci, demokratje, prohibicionisti, socialisti, populisti, pastorji raznih verskih sekt, kongres-niki, bivši senatorji, sufražetke, agitatorice za "čisto moralo" in končno ljudje, ki so brez vsakega principa — kateri se pa vsi do zadnjega strinjajo s parolo: Mir za vsako ceno! — so se zadnje dni sešli pod imenom "Ljudski svet za demokracijo in mirovne pogoje (People's council for democracy and peace terms)" in hoteli so zborovati. Sli so v Minneapolis, toda governer Minnesote jim je zabranil zborovanje; nato so šli v Wisconsin, a tudi tam so jih zavrnili; končno so prišli v Chicago in še le tukaj so pod varstvom župana Thompsona in njegove policije naglo opravili svoj sestanek in se razšli, preden so prišli polki miličarjev iz Springfielda. ki so imeli po naredbi gover-norja Lowdena nalogo, razpršiti mirzavsakocenovce. Vsled tega dogodka, ki je dvignil precej prahu, je prišlo nekaj oseb v neprijetno kašo. Cikaškemu županu groze z odvzetjem županska časti in celo z zaporom. Vsa afera pa ni družeča z našega stališča, kakor zmes pretiranosti in demsgo&tva. Zupan Thompson je velik Delo vstvarja bogastvo in blagostanje ljudstev. Proizvaje in iznajdbe so sad materialnega ali duševnega dela stvarjajočih. Vsled tehničnega napredka raste neprestano splošno bogastvo. Še nikoli ni bila proizvaja tako silna in še nikdar ni bilo na zemlji toliko bogastva, kakor ravno v sedanji dobi kapitaliziranja in in-ustrije. Misliti bi bilo seveda tudi, da ni ljudstvo še nikdar uži« valo tako blagostanje in razkošje, kakor v kapitalistični dobi. (ioepodarski napradek bi moral koristiti vsem. Ogromno bogastvo bi moralo zadoščati potrebam delavskih slojev. Po vsem logičnem mišljenju bi moralo biti delo vsled resničnega duševnega in gospodarskega blagostanja. Dejansko je pa ta resnica vse drugačna. Delo donaša delavskemu ljudstvu, mesto blagostanja, revščino in pomanjkanje. In kako tot V tem je vsa važnost socialnega vprašanja. Delavec ne poseduje dela. Le tako si moremo raztolmačiti dejstvo, da ne vživajo delavci sadov svojega dela. Delavec poseduje le delav-no moč, ki daje proizvaji obliko in vrednost, ki stvarca, pospešuje in pomnožuje socialno bogastvo in splošni svetovni napredek. Delo ne donaša proletarcu življenja, sreča in blagostanja; zanj je delo vzrok bedi, stradanju in razredni krivičnosti. Ta vzrok hočemo tukaj pojasniti in očr-tati. Socialno bogastvo stvarja delavna uioč. Socialna uredba, ki deli človeško družbo po razredih — v razrede gospodujočih in v razred razlaščenih — prisilil delavca, da mora prodati svojo stvarjajočo delavno moč onim, ki monopolizirajo bogastvo in pro-izvajajo. Delodajalec je posestnik dela; on kupuje delavno moč proizvajalcev. Delavec je plačan suženj posedujočih, ki pa ne plačujejo njegove fizične delavne moči po vrednosti proizvaje. Le del vrednosti se izplsčuje delavcu. Večji del vrednosti pa ostane delodajalcu, ki kopiči tako bogastvo, kapitale. Kapital predstav-lja lo nakopičenje delavne moči. Toda, kako je vendar le mogoče, da je maloštevilen razred gospodujočih kapitalistov zasul- j pitalUti nikdar razumeli o social njil delavski razred teko, da ga jc j ncm vprašanju; zalkaj nasprotja prieUH se udati izkoriščanju? To mejj nAmi in njiiul M ne ti5ej0 je bilo mogoče vsled tega, ker ai poHSLmeznih pojavov, metode in je kapitalistični razred osvoji! | taktike Razlike so bistvene: raz proizvajalna sredstva (stroje, to- lični so temelji, na katerih stoji varne, zemljo itd. itd.). Ta proiz- mo, različni so cilji, za katere se vajalua sredstva predstavljajo e- bojujemo. Kapitalisti iu njihovi dino eksistenčno sredstvo. Zato jc j meščanski mešetarji, hočejo ohra-delavec prisiljen: ako noče trpeti gladu in pomanjkanja, prodati kapitalu edino vrednost, ki mu šc ostaja, namreč "delavno moč" Zato je kspltalistu omogočeno iz-koriščenje delavstva in nakopi-čenje kapitalov; zato je aim, kl ga vstvarjajo, • revščini... Toda krivično Kapitalistična dobrodelnost. Ni je ostudnejše hinavščine na svetu, kot je kapitalistična do brodolnost. Sleparska meščanska demagogija si je nadela dobro delno krinko, ki s to masko mi sli za nos voditi ljudi, ki sodijo bolj po površini slike, nego da bi posegali v globočino. Kapitalisti čnini pijavkam je v javnosti ve dno na jeziku dobrodelnost in re veži, dasiravno ni pod solncem klike, ki bi bila v resnici bolj ne dobrodelna, kakor je današnja romarska družba, katera bi v se danjem družabnem redu rada iz premenila le to, kar bi se za nji hov sigurnješi obstanek moglo nadomestiti z institucijami srednjega veka. Razume se, da se ne bomo s ka- Ultfi priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim .se nravii javijo in izjavijo, da se strinjajo a temeljnimi načeli S R y T' slov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči- Anton' i t i P. O. Box No. 1, Cicero, 111.) °U J Eksekutiva "Slovenskega Republikanskega Združeni* la z delom, ki ga ji je naložila ustanovna konferenc* » Pn' bitev jugoslovanske kulturne, podporne organizacije i„ su Za izvrševanje dela so potrebna sredstva, kajti brez sredi ostane delo mrtvo, ker ga je nemogoče izvršiti. Zaradi trn um-iT ino na centralne odbore kulturnih, podpornih m političnih L *acij in liste, ki so se pridružili "Slovenskem Republičansketu &R zenju," da izdajo poziv na svoje člane in narod volne /a ,„, vanje prostovoljnih prispevkov. Vsi prispevki so prostovoljni kX podpira z denarnimi sredstvi gibanje za jugoslovansko republiko ga podpira prostovoljno in neprisiljeno.Za enkrat priporočamo da ta niki kulturnih, političnih in podpornih društev pobirajo prultovolj ne darove pri svojih članih. Vsakdo lahko prispeva, kolikor h»,V .kajti vsak dar je prostovoljen. Lahko se združi tudi po več društev skupaj in napravijo veselico, od čistega dohodka pa lahko del a!i pa vse dajo v podporo gibanja za jugoslovansko republiko Odbori kulturnih, političnih in podpornih organizacij nuj na šega navodila ne smatrajo za ukaz. Vsaka organizacija lahko sklepa, na kakšen način bo naj ložje nabrala prostovoljne prispevke menjena navodila so le augestija. vsaka organizacija sklepa polno-močno za delokrog svoje organizacije. Kasneje se »bodo prostovoljni prispevki mogoče pobirali na dru način ,ko bo "Slovensko Republičansko Združenje" že bolj oiga-nizirano, toda prispevki bodo ostali vedno le prostovoljni. Apeliramo na odbore kulturnih, podpornih in političnih slovenskih organizacij, da gredo takoj na delo in pomagajo tako ekseku-tivi S. R. Z. izvršiti delo, ki ga ji je naložila ustanovna konferenci. Priporočamo vsem slovenskim listom, ki so se izrekli za ju^o-slovansko republiko, da podpirajo odbore kulturnih, podpornih in političnih organizacij in eksekutiva S. R. Z., da dajo stvari najširšo publicistiko in obenem pobirajo tudi prostovoljne prispevke n stvar. (.'e bomo složno in vztrajno delali, potem pride čas, ko tudi nam Slovencem in drugim jugoslovanskim bratom izasije svobode /late žar. Vsi prispevki in korespondenca naj sc naslovi na tajnika. Z bratskim pozdravom Anton J. Terbovec niti podlago aedanjega družabnega reda; mi hočemo ustvariti novo družbo. Zanje je večno veljaven zakon, da morajo biti tia svetu reveži in bogatini; mi hočemo doseči razmere, is katerih izgine delo o-, ina Za nas je . socializem vzrok znanost, ki mora preiskati vzroke bede, nerzohrazhc in gorja, razdelitev bo- Ml hočemo izvedeti resnico; oni tiuslugo, in zato so različni papeži izdali svoje enciklike, v katerih priporočajo ponižnost napram kapitalistom. Zadnji papež—Ley XIII., katerega smatrajo nekateri naivneži za delavskega papeža — je v svojej encikliki "Rerum nsrnr*' P^' T—Ja miit _—__ Ksjzer je vsekal v Obelodaniti uiors WU"'"^ ver pspežu v eelot., sli f* pojasniti svojim podanik«« je nota toliko nevsma. ' ups priobčiti. Storiti drugo-in oboje je nepr«/ Skromni k»«w Notar: Osel, kaj mojega imena, • ^ popolnoma ns »trsnl Kmet: Nsj * "T £ t pod: jsz s« nb*tn «?»> zu. . oa evropskem bojišču. •trasi) j^JJahleu. V smeri od 3TZ \eiuci izvršili n.oene lU naše pozicije ki ne nu-t o rt i Shtsl-Mekniuger-• , •„ u u..- se rečica Lteka v l>viiiu. Z usiroia.ua X situacijo, ki je nastala ieh napadov v okoli Rige, sklenili izprazniti vea okoliš. Zt naše čete ao prostuvolj-ivilt avoje postojanke in ne "i,, proti severu. 1'ozuejš: w da bi reokupiradi izbu- pri kateri so se posvetovali o vlade z demokratičnim režimom. Wilaouovem odgovoru na paf>tže Socialisti ko se izrekli za ueodvis-1 vo mirovno noto. Znamenja so,; Uoat Belgije, Srbije in Rumunakc1 da je Wilsonov a nota izzvala v ter za upostavljenje Poljske po Neuiitiji važnost vprašanja politi-1 splošnem glasovanju v vseh treh čne reforme, ki je ravuo tako va-: poljskih delih. žuo, kakor mirovno pogajanje. _>...... Delavako vojaški svet v Petrogra du proti smrtni kasni. • Petrograd. — Delegatje delav-sko-vojaškega sveta so z veliko veČino sprejeli resolucijo, ki obsoja ponovitev smrtne kazni. Proti re- Iz dobrih informativnih virov javljajo, du hočejo Neuici imeti mirovnu konferenco pred letošnjim Božičem. To lahko pomeni, du se bo kajzarjeva vlada morala uiiuti večini v državnem zboru, ki , .................„ .......... zdaj zahteva, da vlada odgovori | soluciji no glasovali lc štirje dele na njfn minimalni mirovni pro-1 vati in med teini jc bil tudi bivši gram. Kakor so čuje, bo prihod-; socialistični minister Cereteli. -uf pozicije, SO bili brez uspe- V okolišu Vilne sc vrše -iki boji V smeri od Foksana raiuuuHki fronti je sovražnik , : večkrat napadel ruuiunske lfij, blizo fluerile in Varnice, , napadi ko bili odbiti. čez Loudon, 4. sept. — -e divizije so v nedeljo zju-prekoračile Dvmo na tudi tamkaj med bojem z ru- me. Kadar je duma zahtevala, da -- zadnjimi stražami. Goste vlada zadosti zahtevam armadnih Nova zavezniška konferenca ljudstva se vale po cestah,, poveljnikov, ki ao bili v stiski za v Parisu. nin n n nlnlnln n SEVERA*« WAFERS FOR HEADACHE AND NEURALGIA (Severov. Praiki *oper glavobol in nevralgijo) dajo hitro olajtbo. Cans 26 centov ia zavojček a IS praiki. Domač liniment. V vsaki h.fc bi morali imeti eteklemoo dobrega iinimeaU vedno prl rokah za eiutaj miriii. puikodb, av.njenj in odrge in pri Ukih prilikah ne vemo aa boljega kot je CEVERAS ^ GOTHARD OIL 0 (Saverovo Oothardeko olje), lato umiri boleAine. boieeU. krfie in je precej priročno tn dobro za zdravljenje ravno takih elušajev kot »os rtvmaUzem. nevralgija. zvinjenje, odrge, otekline, otekle ileze, okoreloet in bolečine v milicah. Can* 25 in SO centov, V lekarnah veepoveod. DOBRO ZA ZVINJENJA. Mr. Frank V«v«rka. liloomfuid, Moat., im Ja pital dn« 16 f«br IttIT »l«Wf Zvlull m-m »t koi«ao In ku »*m >1 «» parkrnt nailrfnll Kov«rovitu Oi.thartUkuu olj«m. ao pranaltnl« va« bolatlaa la aadaj m ■up«t dobro pgtuliui." oro m uiu "Savnruv«". C« Kupit« 8«v«r<>va /tlravil* v rtoma?! >«karnt. Zahuvajt« Jih a« mor««« dobiti, nartrflu Jih naravuoat ud qat. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPID8, IOWA POZORt iz Ri^c proti severu. Za- jtio krilo 12. ruske armade /.a-/.a seboj požgane vasi in -tije. - V gozdui|h Karpatih razvijajo niA-i boji. V gorali Sušico in Putno so naše oe-odbile rusko-riniiunkke napade. Hinci so tudi za+itonj napada-M ara sest a. Število ujetni-v na riiiiiuiiski fronti znaša od avpist,« 20 častnikov in 165(1 s; plenili smo šest topov, 60 jnili |«isk, mnogo možna rje v mine iii vojaških vozov. potrebščine, je Sukomlinov samo oblastno zavrgel vaak njen aklep. Washington, D. C. —- Iz Rima je prišla brzojavka, da bodo zavez- General Lukomski je pričal, da je niki v kratkem imeli novo vojno bil Sukomlinov zelo dobre volje ob j koufercnco v Parizu. Padec Rige čaau velikega umikanja ruskih četi i» zahteva Italije po novih po v jeseni leta 1915, kakor da bi se bil veselil poraza. trebščinah za naduljevanje ofenzive proti Avstriji sta menda dva glavna vzroka za konferenco. go vino z brivsko priprava? Kdor hoie Imrtl od a du 18 let jamčim« bdtv*. »troja »a britje, »trojo m atrtleiii«, tkarja ln vao brivakn In rrtllnu pripravo, naf a«- njUoI pri nuni, Vtaku pri mani kupljenu lullu wwjr nal.ru »i m rnkrat br> *pla£no. Kdor ni i l>lav<>in •adovitlicn. a« mu denar |iovrnp. Hkrhau« Uritvr •e potUikJo po pniti na •|>odaJ uinatrul naalov. Vh h d«U 1 urftM, 8« prlawWiml F.K.BAUZ0N. 5920 SI. Clair Ave., CLEVELAND, 0. Prirepen po načinu, kl ga je rabil etar motler menih S o r o L »U Je Ukazal čudovito unpe*-nam sa krt« *«t«>dcu In trebuhu, bolan »mt. naduho, glavobol, iaiubo toka, proklad v itd itd. Cr>«dl nn lata knmiMinlJa. ko d«l« ata vni 'Tal* K» p«ll«r" atnro vredno ad-•tvo M vdrauenje I'nuieten *luvrk Ima «>Ml »teklriilro veda« t»rl rukaa. Ibc In tie v va«h takar* nnh. «11 pnpfl r. au aicitTca co T«.i« Wn>kin»l«n S»r««t. NKW VOHK JOSEPH IIKLllCI I 5501 at. Clair Ava. Se priporoča v obisk Blovenoem ie Hrvatom. Dobra postrežba. Tel. 0antral 6028. Lake View Hotel I10fr~41 W. Otb It. poleg Onion Depot. Restaurant in sobe sa pronoAlŠča. S« uljudno pnporoAaai roja-Kom. kateri potujejo v Cleveland. Vaš hotel je tiddaljeu aauio 2 ml-•i*iti hoda navzgor od Union D* not PE, PEK O L. liatflJk. KlirtlJF.M IN PRODAJAM •Ure ša raki jase IMMtlllt gg lirlmomla eessk mmfm vBsl Boji na zapadni fronti. London, 4. sept. — Nemci so Nemški vojaki ne vado, da ao Američani v Franciji. Pariz. — Nemiki častnik, ki je bil ujet, ui verjel, ko ao mu pove-dali, du je ameriška armada pod generalom Pershingom na Francoskem. Smejal se je in dejal, da ALI JE NEM&KI KAJZER NAJEL PRANO FERDINANDOVE MORILCE? (Nadaljevanj« • prve strani) Nemčije od Baltika do Bagdada. Wilson samo "blufa" Francoze.(Na tej poti je gtall4 Avstrija, stala Miiuvii, arju. - nu Ka prepričajo, so poslali uje- ic, Hrbijgt u0|garska iu Turčija, krat poskušali reokupirati i tega častnika v ameriško tabori- fcajzerjev načrt je bil zdrobiti ljene pozicije jiržnozapadno |fi«e- ( a^ink je nekaj časa strmel 'Srbi;jo in 7(i t0 dc|0 jc hot(.i 1)rid0, .....in potem jc povesil glavo, rekoč: bitj Avstrijo, Bolgarsko in Turči- "Domovina jc izgubljena. Zdaj j0 m0rij0 končno — vse tri vidim, da moja in ne vaša vlada (iriHVc — poststi vszalke Ncmoijsi, vara .%voje ljtldl." e lAko Ke (Jr6ku nc poda zlepa, jo^ aucksira Bolgarska. To jc bil tisti "ed irricourta, todu bili so odbiti ostalem so bili topniški boji. Pariz, 4. sept. — V vočj^ni de-w 'bili včeraj topinški iioji. V iijpaiiiji so Francozi izvedli uc-den napad in ujeli nekaj Ne.11-t. Nemški napadi ob reki Ai-i wi bili ustavljeni. Pred Ver-loni ho bili artiljerijski boji. «niški letalci so metali bombe Dunkirk in Belfort; v Dun-u je liilo usnirčenili nekaj ci-tov. Francoski avijatiki, ki so li nizko, so napadli s strojni-puškami nemške zakope scvcr-'«1 Dixinuda in vluk nemških raobilov. Berlin čez London, 4. sept. — vikarjem in dežjem v Bel ' * nadaljuje topniška bitka. *od ni bilo ptatebnih dogotl • Manjši angleški in franco-1^ napadi mo bili zavrnjeni po *iu ognju. ^»j* javlja o porasu 8rbov. ^'fjja čez Berlin in London, 4. t - Južnoiztošno od Bitolju bila vroča to|miška 'bitka. Hov-1,1 '^tsljon, ki je napadel vas I*11«', j* bil odbit z velikimi ■'»J'«- Hrbski napad na Do J1J(' j«' bil tudi <»d1)it. Ponov-r,«l»adi Srbov zadnje dni so /;'11 ne da bi j Pred fronto enega bataljona je oble/a-k,M Srbov. Med Vnr-'^'i'aimkim jezer««., jc Jll,» '"pniška iMtka. '•4 *'|>t. V soboto zve-^avezniške čete po ljutem bombardiranju napa- * <'ir"lri< v sovražne zukop« * "d reke (Vrne. Na oria- "iseedoiiake rronte s« Wilerijeki I k) ji, linvih Pn nemškem zračneir . ^^u na Thanat Lj iP izjavil, ds so ' iisnirtili 107 (J*b Nemški avijatiki aejejo strupen nj0Ht ki jc ime| j-Ve/,uti Berlin z •Mkor. Bagdadom." Plymouth, Mass. — B. Gauld.i Se je ileloma posrečil, bavarski dijak, ki služi pri uui-|pr|inc Ferdinand, ki jo stal nu po-bulunčneui oddelku na ^Vancos- lceiu, p!ic, da so nemški vojaki ue davno metali zastinpljei) vladkv»r v Remr. Mnogo otrok, ki so nr.S i in pojedli sladkor, je umrlo. ti, jc šel naglo s potu iu narejena je bila dijabolska pretveza za vojno proti Hrbiji, ki se jusno /.reali v i n f am nem ultimatu, izročenem Srbiji dne 20. julija 1914, Avstrijo, Bolgarska iu Turčija so šle ku 16.00 topov sa ameriško armado. kor ,)0 loju v nastavljeno past in 1500 eroplanov v kratkem. Hsnes so v resnici — vasalke Neui Washington, D. C. — Uprava $ j j0< armade je izdelala načrt za dobavo v Avstriji se počasi zavedajo, 16.009 topov, ki jih pošljejo nu (|u jj,n KC(|j kajzer na tilniku in Frank Čeme 6033 St. Clair Ave. Cleveland, O. SepuN In itenake ura, prstana ia laadsljoaAka valh Hlov Jadaot la g vac, brolke, aapeatiiica, diamantna pratana In tavallrja, variAiea l, t. «1. POPRAVLJAMO: ure la drugo slataiao po a laki oenl. PODRUŽNICA COLUMBIA GRAMOFONOV In gramofoaakib plol*. Blovenakib in drugih. I'rodaiamo oe lahks aa-an/na odplavila Pilita po eenlk. kateri aa Vam polije brosplaftao, sli pa oeehno vpratajte aa oaue predoe drugod kupite. MajboUle blago, Vsjattje eee e ee eeaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee arooSI?*. N. V. JOHN RUPAR Dobro pijačo hrano in atano-vsnjem. He priporočam ro lakom la znancem v obilen obisk. ToČns In dobrs poetreftba. IS4 Rood St.. Mllwaukoo. WU. • Proletarec i je slovansko glasilo suelaliatlšna vtrsnke v Ameriki. Vsak delavee iii rojak, kl sa isoima aa soelslb umu, bi ga moral redno šitatl pravo sliko social!ama. Naročnina anafe $9.00 na leto, $1.00 aa pol leta. Naalov i PKOLBTABBO 4008 W. 31 st It. CHICAGO, ILLINOIS. iucauBuriCLOO/CIJDJk",UC10XM ^srcratsfoisvoiaroiafi^oi Francosko. Topovi bodo mobilne vrste o vsak dan večje. Stari Franc Jožef; kalibra, kar jih pozna moderno „; nikdar sanjal o nevarnosti, ki Za časa neznosne draginje vojskovanje. Pariz. — Združene države gra de "nekje v Franciji" ogromno uvijatiško polje, ki bo največje na svetu. Avijatiško taborišče bo ob-vohalo deset stirijnškili milj in v '•arukab. ki jih zdaj grade, bo pro- CENA »100 -- IZ inO70mctll« | nm.protov.ti diwnek.iji d«.l. ki t»d. v «oj.m b..t... mn »-J*- ' mozemstva. hpjkokupir.„,,iv- o dr«-0J*.. >- kl.rcij. ...di pr»ri, d. d.l.v.tv. V^»n k. W do d«» r N.m/iji in Av.tr.j, ne more pri. v«ko Hi^n« ».b.n>e r Av.tr« f.kov.ti .l.lne« min., dokler 1» 0,r.ki, M pen.jo .rd., ko v.d.Jo, me"„ Uko vLo!k.krh,o.«.d..'d. .v..rij.k. M. ne .tor. ,..) mor. del.v.tvo v ^.jm.nl^. k^k«. 4. ki ^>iU ■■ jos. Triner „. '. vp,. _ JS?- j vojnem atsnu nem 4 ^Pt. — Iz Nem j, ds ae je bile vr f 7 D B t • V ATILJ llis-tl M. ASHLAND AVE« — ,U||U , 7 f ora d4.|,vstvo V t*-n U.-.IJ-.P- -------- - *** Tsina konferenc, Itralnih državah zamenjati sedanje prste prof, prusjaške-u g,banjo CHKAC.O, IIXINOIS. iiililiiiiiii 12 6lavnega urada, APEL ZA STAVKOVNI SKLAD. (Bratje iu sestre! — V Blebet Ari/ona iu Butte, Montanu nc dclavci bore za avoje pravice, ozi rouiu boljše delavske razmere. Na litru j k ti ao. Kavno tako je Atrajk v Michigsuu, iu kakor ae čujc, ae pripravljajo za atavko tudi ru da rji v Minnesoti. Med prizadetimi jc mnogo čla nov naše jednote,, ki potrebujejo nase pomoti, d« »i ložje pribori svoje pravice. Olani H. N. P. J. Nino vedno prišli na pomoč našim bratom, ko no i>ili v boju in dol žuost na« veže tudi sedsj. V stavkovnem skladu imamo še W5D.41 ; sklad jc tr^liu zopet .pod preti, zato apeliram v imenu •prizadetih članov nu članstvo jednote, da nc oglasi s prostovoljnimi prispevki. Vse pošiijatve naj ae kakor običajno naslovijo na: Filip Godiua, 2057 Ho. lawndale Ave., Chicago, J K., kateri je pooblaščen prejemati denar za stavkovni sklad. Prispevki bodo izkazani v glasilu. John Verderbar, gl. tajnik. IZ URADA OLAVNEOA PO-ROTNEOA ODBOEA. Glede na pritožbo društva "Bratstvo Naprej" Atev. » v Va-le, Kaus., se je glavni porotni odbor s tripetiimko večino izjavil, da je omenjeno društvo deležno povrnitve stroškov, katere je hue lo pri preiskavi enoge si/bratov. Zgoraj omenjeno društvo se je pritožilo ua glavni porotni odbor, ker ui bilo zadovoljno z razsodbo druge instance, katera jhn. je odklonila stroške. Anton Hrust, predsednik. Joseph Rudišck, porotnik. Rud. Pleterfek, porotnik. Jak. Miklaveič. porotnik. M. Petrovich, porotnik. odbornikov za izpraznjena mcslc v gl. uradu, sporne zadeve, ako sc glavni odbor ue more sporazumeti. Pojasnilo k iniciativnemu predlogu. , Društva so razpravljala o zgoraj omenjeni točki in prišla do zaključka, da je neumestno, ako gl. Mk-Gregorja se Je prej že dvakrat pravilno rešiti in potem te pa dani iz-poročila, a obadva ženina sta bil a J zmerjajo, da niso slišali, kaj se je ml William ' vkren,,° in **** začnejo zabav-1 Ijati. — Opozarjam še enkrat člane, zavratuo umorjena Ratcliffa, M aro. ki blazno ljubi lupo da ae vdelete mesečnih sej, da ne bo najfl grofu Do Douglas u, v katerem ae pozi vi ju na dvoboj ua "črni kn mi bor da zadevo na splošno glaso-jmen ftnje, ne da bi se dalo članstvu Drugo dejanje se vrši v tatinski kakega nepotrebnega zabavljanja ali Mo »ta bila oba uovoporo.-enea L >ko Me k>J vkrenc kar bi ne bilo jUjolj srečna, prinese sel pismo i ^un nekaterim članom. žujejo mesečnih sej, kakor so se do-| lektričnimi . . ^ aedaj. Na dnevnem redu imamo ve-j 'iS?* Vo^l.i, dno važne društvene zadeve, katere kr^l,.^ "V^h* je treba rešiti. Odkrito rečeno, da 7, »^ 111 "ri,i * Ulil |*lojl ljudstva v dot tko '* pisetu, ni čaatno zs tako številno druitvo, Frank Ostrovška, tajnik. IZ URADA OL. TAJNIKA. Naznanjam, da smo dobili nove možke znake, 14-karatue, cena 75« kiiuiad, in ženske brožke, cene ista. — Opozarjam društva, fcatc ra žele te znake ali brožke, dn si jih naroče pravočasno, ker jih nisem naročil veliko število. V POJASNILO KRAJEVNIM DRUiTVOM. priložnost o atvari javno razprav Ijati v glasilu. članstvu se ua ta način takore-koč zamaši usta, da mora glasova ti, ne da bi poprej imelo priložnost javno razpravljati. Vzemimo na primer zadnje gla-so vanje zs povišanje plač gl. u-rednikoni. iz številnih opomb u-redništ va k raznim dopisom, je bilo jasno razvideti, ds članstvo želi razpravljati o predlogu, pa naj-sižebo sa ali proti. Po sedanjih pravilih je pa to nemogoče; različne stvari lahko pridejo-na ta način na splošno glasovanje, ne da bi članstvo imelo priložnost javno razpravljati. Ako se lahko razpravlja o raz nih iniciativnih predlogih od etra ni dmžtev, zskaj. se ne bi smelo razpravljati o predlogih gi. od i>ora. Prepričani smo, ds bi bilo v ko rist H. N. P. J.. Neverjetno pa je, da bi kakšna stvar postala tako nujno, da bi ne bilo nič časa njej razpravljati. Apeliramo na bratska društva, latera so za resnično demokracijo, da podpirajo ta predlog Jožef Berk, predsednik, John Medene, tajnik, Frank Boklin, blagajnik. DOPISI. Ponovno smo prisiljeni opozori-ti krajevna društva, da naj nc ka zuujcjo članov t>< denarno globo. Pravila HNPJ. in državni zakon tega nikakor uc dovoljuje in tnka kazen je neveljavna in protipo-stavna. Vozivljaui Vsa krajevna dru • »Iva, da naj to vpoŽtcvajo. John Verdcrber, gl. tajnik. INICIATIVNI PREDLOO. Društvo "Olje" it. 27.8. N. P. Jednote v Frontenscu, Kans., je na svoji izredni seji, dne 7. julija osvojilo iunieijstivni predlog za spremembo člena IX, točka 4, v ustavi. Htara točka sc glasi: "Referendum . Zadeve izredne važnosti, ki nastanejo sil pridejo sčasoma, morajo iti na referendum ali splošno glasovanje v nujnih potrebah bres iniclethre dru-štvs, če tsko sklene gl. odbor; dalja gredo na referendum vsi pred logi glede spreminjanja, dodajanje ali črtsnjs v ustavi in pravilih podlagi iniciative, določitev kraja za redt/e konvencije, predlogi za izredne konvencije ht odpoklic, volitev odbornikov za izpraznonn mesta v glavnem odboru, sporne /adeve, ako se glavni odbor nc more sporazumeti. Ta točka se nsj nadomesti s sledečo : Zadeve izredne važnosti, katere uastsnejo sli pridejo ažaeoma, mo Klein, Mont. — Kden tukaj šnjih kapitalističnih časnikov je prinesel vest, da je št/raj k v Klein, Mont., končan ln izgubljen, kar je pa Vse skupaj samo podla laž. Tukajšnje razmere so še neizpreuie-njene. Resnica je pa, da se dru -žbeui najemniki prizadevajo na vse načine, da bi zdrobili stavko in pridobili kolikor mogoče veliko stavkokazov. Toda kakor vae izgleda, nimajo dosti uspeha. Dosedaj so dobili samo devet. Vsi pa dobro* vemo, a ti izvržki clove-štva nikakor niso kos nadomestiti 500 zuvcdno-razrcdnlh delavcev. Ti "geutlcmaui" nadomestujejo kurjače in uslužbence pri vodnih seaslkah. "' 7>ne 27. avgusta nas je posctila kongresnlca za državo Montana, Mrs. J. Ran kin. Razložila nam je v jedrnatih besedah, kaj je da -našnji kapitalizem in kolika je moč organiziranega delavstva. Povdarjala je opetovano, da moramo vstrajati vsi kot en mež v tem boju proti našim izkoriščevalcem. Opozarjam vse tukajšnje št raj-knr je: Nc obupajte, ampak bodi • tc vst rajni in nikar ne poslušajte zapeljivce, ki vam govortfijo, da bo šitrajk izgubljen in da ne bo dete ničesar dosegli. Spodbujajte drug drugega in posnemajte Mrs Rankin, ki jc dejala, da moramo vst rajati v tem boju kot en mož in Zmaga nam jo zagotovljena. Pomnite, da ena sama slaba be • seda več škodi kot pa drset stav-kokazov. 'Naše geslo naj bo: Trdno kakor skala moramo ststi v tem boju in slogo naj nas veže do zadnjega. Ce bomo složni iu vst rajni, nam jc zuiaga zagotovljena. Poročevalec. kremi v gowlu. V-tej kremi jc Katoiiff in dragi roparji iu tatovi. V tem pa dobi Katcliff poročilo, da grof Douglas prihaja ua "Črni kamen" Romantična slika se bo uudila gledalcu v tretjem, dajanju. Noč je . . . Prikazen plava čez pozo-rWče r. . Ratcliff, kateri brezmejno ljubi Maro, sklene, da sto-ri vse, da postane Mara njegova itiproga. Oba uasprotuika nastopita in nastane boj za Življenje in smrt. Koivca se z zmago grofa Gauglasa. Ratcliff oWezi ua bojišču težko ranjen. Toda kljub temu »klene, da vst raja do koaca. Zadnje dejanje se zopet vrši v gradu. Mara je vsa obupana, ker misli; da bo njen ženin zopet u-morjen, kakor sta bila prejšnja dva. V tem pa prileti v sobo Ratcliff ves krvav in bled in roti Ma-ro, naj pobegne z njim. Toda ona beži pred njim v druge sobe, toda Ratcliff jo dobiti in prehode z mečem. V tem pa prihiti njen oče, lord McGregor, in vname se dvoboj med McOregorjem in Ratclif-fom. V tem dvoboju pade McGregor smrtno zadet na tla in Rat • cliff se pa vstreli iu pade ua mrtvo truplo svoje drage. To igro bi moral vsakdo vkleti. Posebna zanimivost bo krasna škotska obleka. Nato se vprfeori "Kri-mar pri zvitem rogu". Pri tej vprizoritvi sc bo lahfko vsakdo nasmejal do sitega. •Najuljudneje vabim vse rojake in rojakinje iz Barbertona in o-kolice, da se udeleže te vprizorni-tve v največjem Številu, ker se bc nudil v resnici vsem krasen uži-tek. Nobenemu ne bo žal, kdor >>e udeleži te prireditve in obenem bo vsakdo pripomogel, da sc preje vresnicijo naše želje, da si zgrudimo "Slovenski Dom". Pričetck prireditve ob drugi uri popoldne in ob sedmi uri zvečer. Torej vsi Slovenci iz 0arbert6* na in bližnje okolice vsi v krasno dvorano nove višje šole dne 16. setptembra. John Stebly. Spriav*i»M. 111. Naznanjam čla noin druitva "lllineia", št. 47 S. N. P. J., da je bilo sklenjeno na zadnji društveni seji, da ae priredi še cu piknik, in sieer v nedeljo dne 9. septembra na Nielaon farmi sa navad nem prostoru. Uljudno vabimo vsa bratska slovenska društva in rojake iz te naacibine in bližnje okolice, da se vdeleže te veselice v obilnem števi-lu. Za debro zabavo in postrežbo bo najboljie preskrbel veselični odbor.— Omenili moram, da ao delsvci ns ulični električni železni* i na štrajku. Vsakdo se pa lahko pripelje na veaeli-čni prostor z avtomobilom, ki jih je dovolj v mestu. Povejte šoferja samo številko ceste, t. j. 19th in Naple Street, in vas bo gotovo pripeljal tja. —— Nadalje opozarjanj vse one člane, katert obiskujejo bolhike in se potem ne vdeleže mesečne eeje, ds bi poročali o stanju bolnika in ne pošljejo niti poročila o bolniku, katerega ao obiskali, ds bodo glseom prsvll kaznovani, sko ne vpofitevajo pravila točke XI, stran 86. Sploh opossrjam vse člane nsšegs društva, da ae bolj redno vdeležujejo rednih mesečnih aej, posebno opominjam one, kateri letos niso bili pri nobeni seji. Ako bi bili vsi člani takega mnenja, potem bi Rploh ne bilo treba obdržavati sej in tajnik bi hodil vsak mesec kolektat po hišah. Naše društvo šteje nad sto članov, k aeji pa pride samo toliko C-lanov>da lahko začnemo zborovati. Nckatcn člani, kateri ne pridejo nc aejo, pozabijo plačati mesečne prispevke in potem se pa jeze, ako so suspendirani. — Člani vpoštevajte pravila. — Louis Pekol, taj. ko ae aeje vdfleži tako pičlo število .,dejanii- Poti in člasor. Opozarjam člane omenjene- 10 tei*f"»a se WorejuToZT n društva, da vpsštovajo u poziv,'K "plivnimi oacbaiui raiTu obiskujejo društvene seja in agfcfesj- j jov. Z izpopoplajsviui^-jO ter pridobivajo nove člane za našo!ske tehnike in mr* S. N. P. J. Jos. Kuhelj, tajnik. sopUja je ogr »*»ija je ogromno M«dT uost za ugif " črni vojski" pridejo v n.„ "•jfe kote dežel in * UuTJJ jo proti nevednosti i„ aosl " «»•"»•» "»»BI, Oll- tf , .. - — Duluth, Minn. — Opo- nff!et.ih in i ne, da sa v društvenih ZVezklh Ul ^takih se ru New Dulutk, Mian. — Tem potom naznanjam članom društva "Lco Tolstoj", št. 205 S. N. P. J., da je prevzel tajništvo brat Albert Hrast, 811 95 Ave., New zarjam vse člane, ozirih obračate na omenjenega brata, jlue zna"ja med iua.se, v W John Debelak, bivši tajnik. I*1 ** ratfpravlju o ' v J ,2L L Z-n - j svetovnega nszirsnja hi ^ Fairbank«, Pa. — Društvo "Slo-! uejŠu vprašanja eloveštv venski delavec" je priredilo svojo izume učenjak v svoii društveno veselico, katera je jako do- ;.....u ..n . . . J bro vspela. Pri tem gre velika zahvala hrvatskemu društvu "Majka Božja Trsataka", broj 205 N. H. Z. v Edenborn, Pa. in članom društva "Slovenska Straža" v Adah, Pa. in sploh vaem vdeležencem naše veaelice. Vsem skupaj izrekam v imenu društva ltsjpriarčno zahvalo ter jim obljubujemo, da smo vedno pripravljeni jim povrniti. Veliko bolje bi bilo za nas Slovence, ko bi bili nekoliko bolj složni ter skupno ^delovali za naše narodne koristi. . Obenem opozarjam vse fbjake, kateri še niao nem društvu, da pristopijo v podporno društvo, ker ne veste, kje in kdaj vas čaka nesreča. Ni dobro odlašati na poznejše čase, ker je potom te lahko prepozno. Anton Crnkovic, tajnik. - — IHIIJ1 |M *vet m vzbudi boj duhov. Tal P' stalo mogoče dramiti m^ poučevati in vršiti »ifitwij^, lo, kakor ga svet še ui p«^ ( enem pa nudi moderni promet di možnost redne zveze s pog anirfii člani in podružnicami like zveze. LAKOTA V NKMČUI. KAPITALIZEM KOT PREDPO OOJ OROANIZACUE PRO-LETARSKIH MNOŽIC. Barbarton, Ohio. — Tukajšnja slovenska naselbino se pridno pripravlja na veliko dramatično predstavo, kstoro nameravamo prirediti dne 16 septembra t. 1. v poslopju nove višje iolo "Central High Hchool" v korist M81oven -skega Narodnega Dora". Program te prireditve je zelo Pittaburg, Pa. — Kar sc tičo delavskih razmer v tukajšnji slovenski naselbini, so še dosti povoljne. Dela se s polno paro. Kdi-no zaslužek je bolj skromen v primeri z današnjo draginjo. Kajti naši gospodje delodojalci sc prav nič ne ozirajo, ds so se cene živilom zu dvakrat toliko zvišale, kot so pa oni zaslužek, oziroma plačo delavcem. Hploli mora dejavec v sedanjih časih delati le za druge, njemu pa ostane lc to, kar mu delodajalci dajo od svoje bogato obložene mize. Kar se tiče društvenih stvari, nafe društvo šc dosti dobro napreduje. Pridobili sino žc precejšnje število novih članov. Opozarjam člane društva "Slo-venski Sokol", št. 118 SXPJ, da sc vdeleže prihodnje mesečne seje polnoitevilno, ker moramo izvoliti novega društvenega tajnika, ker jc sedanji odpotoval. Kadi t riga se poživljajo člani, da sc vdeleže te seje vsi, ds nc bo potem kakega nepotrebnega zabavljanja. Anton Barilar, nadzornik. obširen in zanimiv. — Najprvo bo rajo iti ua referendum ali splošno j tbor detkov in deklic pozdravil glsMjvsuje v nujnih potrebsh j obtinstv* — Nato zapojejo pe -bres iniciative društva, če takoiMnil « My Country". Ka tem sledi skleue gl. edbor. Vaak« tsko sa-; live slika "fllrje letui čaal". Ob devo ps mora fl odbor dvakrat zvokih godbe bo priftls dims po objsvitl v glasila ia dati članstvu Šest tednov časa sa javno rasprs-vo v glasilu, preden gre zadeve na referendum aH aploino glasovanje. njih, pri kateri uaatopi 15 oaeb ('as za razpravo as račun« ud Igra je pretresljiv* tragedija, v dneva, ko je bila zadava prvikrat kateri se sHks kaaee nesrečne lju-objavljena v glasilu. Dslje grr.lo besni. Godi »e na severnem Škof. sa referendum vsi predlogi gled* skern. spreminjanja, dodajanja ali črta V prvem dejanju »e bo nudil nja v ustavi in pravilih ns podli gledalcu prizor v gradu .'lorda gl tnieisttve, doMMev kraja ro- MHlregoi-ja. (»še bl*#»alavlj« •toe Vsnvsitslje, predlog i,re. hler, k) ae je |sm m-ils t angleškln- dne konveeije iti mlpoklie, volitve grofom Dauglssont. Uči birds Nazusllaiii vabila CUvalsad — O. — O po- lar Jam člane društva "Brooklyn", št. 158 S. N. P. J., ds as bolj redno vdelete rednik mesečnih •ej. Društvo Heje nad petdeeet članov brez otrok, «eje ps komaj vdeleži deeet ali petnajst čtaaov. ie bolniški ebiakovalei ne pridejo k sejam, da bi poročali o WKlta Vallay, Pa. — Društvo št. 142 S. N. P. J. priredi dne 22. septembra v White Valley v slovenski dvorani plesno veselico. Igralo bo hrvaško tamburaško društvo iz Wilmadinga, Pa. — Najuljudneje ae vabijo okoliška slovenska in hrvataka društva, kakor tudi rojaki iz bližnjih naselbin, da se vdeleže te plesne veselice v mnogobrojnem številu. — Začetek veselice točno ob sedmi uri zvečer. Vstopnina 61. — Za dobro postrežbo v vsakem oziru bo skrbel veselični odbor. Odbor. r, StmnMn, Mlaa. — Opozarjam liane društva "Abraham Lincoln", št. 276 S. N. P. J. da se vdeleže prihodnje mesečne seje, katera se vrši 16. septembra t. 1. v navadnih prostorih, polnoštevilno, ker imamo na dnevnem redu veliko jako važnih točk. Voliti be trebs tudi novega tajnika, ker se ie sedanji preselil. — Poživljam torej lane, da se gotovo vsi vdeleže te seje— . Tomo Grga. Cenemaugh, Pa. — Ns zadnji društveni seji je sklenilo društvo "Denies", št. 44 S. N. P. J., da priredi društveno vcsclico ali piknik na Park Hill. — Opozarjam člane, da sc vde-leše tc veselice polnoštevilno, ker je dobiček namenjen Za društveno blagajno. Opozarjam društvene člane na sklep društva, da prispeva dot dni član, kateri se ne vdeleži tega piknika, GOe v društveno blagajno. — Vabim vsa slovenska društva iz bljiinje okolice kakor tudi vse posamezne rojake, da se vdeleže te veselice v polnem številu. Za najboljšo zabavo in postrežbo v vsakem oziru bo skrbel odbor. — Veselica ae vrši prihodnjo nedeljo t. j. 0 septembra t. 1. — Društvena seja se vrši mesto popoldne dopoldne ob deveti uri v navadnih prostorih. Frank Podboj, tajnik. Pittsburgh, Pa. — Naznanjam članom In čtaniesm društva "Slovenski ftSkoT, št. 118 8. N. P. J«, da eem odstopil od tsjništvs. — Rsdi tega o-pozarjam vse društvene člane, da se •hrsčajo v društvenih zsdevah na novoizvoljenega tajnika, kateri bo v kratkem čssu naznanjen v društvenem glasilu. — Vsem članom in članicam omenjenega društva moj bratski pozdrav. Prank Gottlicher. bivši tajsik. Ne glede na sijajen razvoj tehnike bi prometa, ki smo ga do -segli v zadnjih letih, »c nam v 'primerjanju sedanjosti s pretek -1 lostjo jasno predočujc značilen preobrat z oziroui na organizacije. "Še sredi minulega stoletja je v nnjfcirših krogih gospodaril indi-vidualizcm, temeljito načelo ne -organiziranja. Aii od tedaj se jc polagoma razširjala misel orga • iiiaaeije. Zlasti v proletarskih vrstah se je vedno bolj pojavljal Wic po združitvi, kar ni ostalo brez učinka. Agitacij.slko iu organizacijsko delo zadnjih desetletij je imelo naravnost čudovite uspehe. Ved-uo večje truuie delavcev, so se pridružilo svojim zvezani. Na milijone jih jo pod zastavo organizacije iu.delavske organizacije naraščajo v velikansko in mogočno armado, ki šteje na stotisoče članov. Če bi mogli naši pred bojevniki, ki so marljivo in z velikim trudom orali cclino in obdelovali trda tla, videti sad svojega dela, hi bili veselo iznenadeiiL Blagajniki tiste dobe, ki so računali le s par stotinami dolarjev, bi zavidali svoje naslednike, ki iinnjo raču -nati iu upravljati miljone, Pro-letarske organizacije v splosnem Berlinska obrtna komisij« Pridobe" UZ Tt0y\ h VSeh ill(UJM oddlekov, je giasovals za sledečo resolucijo, kukor t ča berlinski list <4Verwi.._ "Znižanje dnevnega dels kru nezadostna oskrbu s kroiupii,. ze delavske sloje, zsdržaranje* vil radi osebnih dobičksnosnili t c reso v iu sedanja razdelitev čivja so ustvarile izredno pum kanje, vsled katerega trpi zdravje berlinskih delavskih dr žin, in ako se to ne izpremeni, 1 zdravje delavstva popolnoma d podkopano. Iz teh pojavov se mora sklepi da so sc vse uaredbe vlade na [ lju oskrbovanja i živili zaueiasii le. In ves prejšnji sistem se jc rul končati, ker so hoteli prodii centa varovati na škodo kon meuta. Vse odločbe so morale prij ti ob veljavo, ker so ljudje zee žito in krompir pokladati iivini, med tem ko je delavstvo trpeli pomanjkanje in ko so se bogatej« ši ljudje s pomočjo nepostavneg nakupovanja živil zadostno pr skrbeli z vsemi življenskiuii trebščinami. Na škodo Icouzuuea tov so trgovci delali never jet dobičke. Pomanjkanje živil bi prav lahko odpravilo s tem, tli bi se živila razdelila enakomerni med bogatejše sloje iu revno IjuJ stvo, da bi sc trsnsportaeija iivl is. dežele v mesto enakomerno tudi pravično vršil«. Vsa produk eija živil bi sc moral« zaplen Toda, mesto d« bi se vse to u\'i valo, so le vedno obljubljali dela* cetu, da sc 1k> to vse zgodilo,' se (ui ni nikdar. Vsled tega, ker se jc izki da vlada ni zmožna kaj takers* in strokovne organizacije posebej nudijo veselo sliko vedno naraščajočo združitve posameznih sil v rediti, da bi preskrbovala stvo z živili, da bi vpeljala prs« eno in enakomerno razdelitev «« vse sloje prebivalstva in enotno silo množic. One so izraz!11" -— ----- • .. , skupne volje, ki kaže raznim sme- ™ »i ,nf " rem volje enoten cilj in ki zdru- komisije, vsled katerii. ui žujc milijone razrednih bojevni -kov v trden in življenja poln organizem. Postanek teh organiziranih mas pa ni edinolc posledica agitacij-skega dela, a tudi ne izključna posledica socialno duševnega prehoda od brezorganizacijske dobe k organizaciji, temveč so pri tem razvoju učinkovsli različni vzroki. Kakor za vsako novo socialuo tvorbo, so morali tudi tu biti da-pogoji. Za duševnim stremljenjem v smeri organizacije, ki samo zase ne bi bilo zadostovalo zu stvaritev orjaške organizacije, so morali priti tudi materialni predpogoji, ki woinogosili združitev iniljoue enako mislečih in esiako stremečih ljudi. In res ata hc sredi minulega stoletja združila obn momenta: socializem ja nstraril duševno nupoloieaje, rodovitna tla aa delavska organizacij*, ka» f Aarsea, Mlaa. — Opozarjam čla-tflce dvssftCva "Evseds", št. 111 8. N. P- j* da se vdoieie pri hoda Je »oaeč- piulizem pa J» Ustvaril tehnične no aeje vso, ker imamo sa dnevnem i„ arganizatorites predpogoje. stanju bolnika, katerega ao obiskaU. rodu veliko zelo važnih točk in tudi i Takti je nreletsmka organizacija OposarJa* člsso, da vpsfttevajo pra zadevo aestre Jasber. Opozarjam po \z g^mmUk m'-ihkov vila člen XI, stran M. V nasprotnem sebno bolniške obiskovalke, da se mlad, lepo poletje, bogata jesen .»lučaja bo društvo prisiljeno ae rav- vdeleše te seje in proaim tudi sestro in krasna zima. i nati po pravilih, in vaškega člana sa- Anna Kochevar is Gilberta. Mlnn. da Potem nastopu velika laloigrs «pendirati, kateri ne vpošteva pravil pride na sejo. "William Ratcliff* v štirih dejs | Ravno to vetje tudi sa ene člane, ka- Alice Barie. tajnic* teri se na vdelefto vsako tretje mm- ' " ' - «r<»nr m Ja. Opozsrjam člane bolni-1 Caiesgo, IM. — NaSSanjam -ke obtakoesles, kateri se niso vdelelt- Masam draft v« "Delasee", št. s H H zadaje isosožao seje. radi česar jo M. P. J,, ds se ptičso poMealft tesadm tadrlanih nekaj bolniških nakatrtte, aaeamsst po t Se v mesecih ssptambor, •Is se prihodnja mesečne saje vdete- ofctstoe is sovMSbor aH skupno fte, še ter poročajo o stanju bolnika Na- tabor ša Imtori hoče. To svote mora latje opossrjam člana, d« ee pri aaji plačati vaak član ta člasiea v društve-sadrio bolj mirao ia ae so ps«s- S v Hlsgsjso as spravne stroške aa le-«rsrjsjs. Velikokrat je tsk aemle pri , U> t ti t. — OpMsrjsm nadalje rt m-s ji, da se ne more natien predlo« n. »ne čfane, dn so halj redno »dete iomisijc, dilo takoj pravično oskrbovanji ljudstva z živili, zahteva daumf zasedanje strokovno obtrne kouii sije, v kateri so zastopane vv « d ust rije, da se izvoli it vrst »trs kovno - obrtnih orgsnueeij P stopnike v vojaško oskrboval« komisijo kl d« se pHdeli stvo teli strokovno- obrtnih oV uizacij pruskemudrisv^m-^' bo val nem u komisarju radj le iu odločitve pri rszdeljff«^ živil iu drugih ukrepov rsdi hranitve ljudstva Obenem soglsšajo vseli »t rokov no -zaeij, s soeial - deiuokil^ poslanci v državnem »^n^ htevajo »nI vlad«, ds m stiti z vojskujočimi ^ dra v pogajanje zs us«r jo nujno prošnjo us »ume, vpošteva zali trne ^ ' * kratičnib paslaaeev, Iz te resolucije m**** toliko hvališ.,. ^^ ^ la, katere aa ^MJ^JJJ 3 vali, bres »»on,ens J vse lahko r praksi, ksr M>ciali«ina in kapitalizma. Zlaati . f-10 krojit s listi«'* no delovanje m |>ospe- j reanici kosisj _de* ^ ^ še is n js (leisvskih organizsedj je I>elsvei inorsjo -tra- ^^ |f v ms rai katerem tudi zsnimivo. bogatini pa v<|Vt 1 Znana je prislovlca, da je ka- psrola Tr*' pHslisem svoj lsstni grobokop v j sistema. - " ^ m tem, ds si sam vzgaja aile, k? ga hi ^ h«»do nekdaj pahnile s prestola. | * " ;,/ili la* w Kapitalistirmi gospodarski način mar4katereum j _ jr kovel orožje in gladil pot za ^ i » p sa^^ organiziran iisvobodilni boj pro - cenzuri ne"^ *7 k proletamta Močno rssiirjen jenih držat^ ^ promet aedanje dobe s avojlmi že-1 Intnlcaml, psrnHtl, poštsmi ln'e-|*1jlve P^nsžan. 0 delajo vžigalice. —lic. i."^"* »«»"» tfU. ki i° «koro Mbl" *ri nem »vet«, v ne ve endar marsi-kako jttialajo. jj ^ Xalieanii rabili ao naj- Tako dolgo čaaa že rabili 10 hile ie vžigalic* na trgu. ^ i naš ded se ni mogel S tej novodobni stvari in ^(reHočiti Od svojega pri-M«a kresilnika »n gobe. 1 80 bili še zelo nejevoljno oni, kateri so tržili s „; ml kjer se je velfko te gobe Joiiljalo skoro po vsej Evropi. I p pravici godrnjali, da je »vetu vedno slabše, m hvalili, 11 dobro jc bilo'ta igega dni lje svet vedno bolj izprijen. L med Ijuri, so nakteri že ra. „rve vžigalice, katere so inte-J; "žveplenke", kakor še nd8nci v splošnem imenujejo iiiainje vžigalice, kar pa m prane Te prve "žveplenke" so enarejene ir. mehkega lesa. Bi-, w na enem koncu napolnjene iveplom in zavite v moder pa -r Te-vrste žveplenke ao ljudje ko neradi rabili, kajti pri vži*a-, razširjale jako neprijeten ln več kot polovica se jih j vžgala. V sobah jih sploh Iju-jt niso rabili. Bolj premožni so abili takozvano vžigalno pripra-katero je iznajdel profesor ke-jj'jf dr. Doerrereiner. Ta vži-Ina priprava je bila takorekoč kak namizni okras. Šestojala k ene palk'ke cinka, v velikosti iašnje vžigalice, posodice na-ujeue z žvepleno kislino in athiaste ploščice. Ako se je mreč vtaknilo einkaste palčico fvepleno kislino, se je začel raz jvijati vodik, vsled katerega je za (tla ploščica žareti in valed tega w jc vžgal potem vodik. Sicer jc ila ta vžigalna priprava zelo pri litvma, ampak tudi zelo nevarna. Vsak jo jc moral ralriti zelo pre vidno. Sploh so pred letom 1833 iploino šc rabili kresilni kamen in gobo. Rojstno leto današnje žvcplen- 1;« jc leto 1HM. Učenjaki se še ve dno prepirajo med Seboj, kdo jo iznašel, in vsak narod hoče ime tvojega iznajditclja 'žveplenke. Kolikor razvidimo iz zgodovine, to že stari Rimljani rabili žveple ue palice za časa cesarja Tito, katere so potem vtikali v gnili les, kar ko potem drgnili ob kamenje in na ta način naredili ogenj. 1'rve žveplenke so imele na kon-fu fosfor, vsled česar so sc tc žveplenke takoj vžgale. Kdo je iznašel fosfor, se ne da natanko določiti. Iznašli so gn •koli leta 1669, ko jo najbolj cvetela alchimijn. Alehimisti so nam-** iz različnih tvarin potom ke • ■ije poskušali delati umetno zla-'«. In ravno pri teh procesih so jc l«»js najbolj razširjala. Marši-nteri alchimist je iznašel kako 'tvar, katera je v sedanjih časih »<«'• vredna, kot pa vse zlato na •vetu. 'Največ 1'owfora pridobivajo iz M. Prištevajo gaf med zelo hu-* «rupe. Posebno veliko so tr-P«h delavci v tovarnah za žve {toke. Kajti zboleli so za hudo f'Mn" helcznljo. Največ so trpeli 10 ^'leli v čeljustih in zobeh. *»Jtt fosfor je začel razjedati konj. katere M potom ^^ troh. * dandanes vidimo take kateri «o delali v takih t |*«rnah, I,rez. spodnjih čeljusti. J,M|; 1- 1H4H je Iznašel kemist r;7lfr kemični proees, po. k»t"regH se ml vzame fosfor j« ^'M ali vsaj deloma. Sicer tega i udi spremeni last ^Morja. 1'oatane bolj rudeč M »Hikn težje vname. Ta pro-t vrti na J.*l«*i nhi\n. pr. je rumene <--- ■■■ sestavil neko vžigalno aredatvo b1 ju padajo gotove škatljice iz stra klorokislega kalija in žveplenega ja v pripravljeno košaro. Človek antimona. Ko je napravil vee I nima pri tem drugega dela, kot poskusov, je apoznal, da se ta tva nadzorovati stroje, rina prav lahko vporablja za vži- Kar se potem naredi, opravijo galice, ako ae sestavi za te vrste stroji vse. Zložijo posamezne vfi-viigalice posebna ploskev, ua ka-|galice v škatlje, zavijejo po deset zavitek, tero se potem drgne žveplenko. takifti akatelj skupaj Največ preglavice pa je delalo to-1prilepijo etikete itd. varnarjem to, na -kakšen način 1 Kar se tiče vporabe vžigalic, je ploskev bolj priprav- zelo različno od posameznih naro-se je vendar* posre- |dov in držav, iu se sploh ne ds ua-čilo odpomoči nekemu Švedu na tanko določiti. Kajti v državici, jako navaden način tej atvari. Si-i kjer so vžigalic« monopol, lahko cer pri eeli atvari ni bilo prav nič natanko izračunajo, kot n. pr. v novega, edino to, da je na škatlji, lluaiji iu* Franciji. Izračunili sti, v kateri at> žveplenke, prilepljena j da v Franciji porabi povprečno ona ploskev, na kateri se vsaka vsak prebivalec dve vžigalici, na ilveplenka vname, in da ko te šknt-1 Ruskem tri iu v Nemčiji celo pet, lje jako cene. v Avstriji štiri in v Italiji tudi Pred nekaj desetletji so imeli tri.. Švedi takorekoč monopol za te pred časom jc ta industrija ja-žveplenke, in ao izdelovali te vr -jko cvetela v Ncnačiji in v*Sved-ste žveplenke skoro sami. Toda ski. Iz teh dveh držav se jih j« sedaj se je pa ta industrija razši-jjako veliko izvozilo v druge kra> rila skoro po vsem svetil. Jzdelo-ije, toda v zadnjem času pa vedno paju j/V()t vžigalic iz teh C ? ».a hledeči način | Pr -Pj' f(*T»r, kateri ; hrezzračnem prostoru U kUtV'ui) Celzija ali p ^»hrertheita. Pri tem Ur; navadni rumeni fos-in pri tem izgu C:; M:upa ^ , ' st takoj nn navadnem M rii»l5-..' . "'».•ni tovarnarji zade- vanje vžigalic je eno najbolj lute resantnih tovarniškilli zidelkov, in radi tega je jako zanimivo pogledati v tako tovarno. Ko vstopimo v tovarno zagledamo najprvo velikansko skladi-liče lesa, ki se rabi pri izdelovanju vžigalic. Rabijo izključno le jel-šev les, katerega se veliko lažje kolje, kot pa smrekov. Ta delila najprvo razžagajo ua kose približno pol jarda dolge, katere potem omaje. Nato denejo ios lesa pod stroj, kjer reže zelo »rušen nož širok lesni trak, kate-rega rabijo pri izdelavi škatljic. Ako so pa ti lesni traki nekoliko debelejši, se pa porabijo za vžigalice. Kdor ni tega videl, mu je nemogoče verjeti, koliko naredi tak stroj. Vsak tak stroj nareže en dan do 15 miljonov koščkov za vžigalico in za en jr,etrt miljona lesa za škatljice. Te trakove potem nalože okoli 60 enega vrh drugega, ki so približno 60 jardov dolgi. Denejo jih v stroj, kateri jih seka, kot sla • moreznica slamo. Tak stroj naseka do 15 miljonov malih koncev, kateri so pa Ae mokri. Denejo jih v prostor, v katerem se posušijo vsled vročega zraka, radi čespr izgubijo veliko na svoji teži. Predno jih dajo v sušilnico, lehta mi-Ijon teh koščkov do 200 funtov, ko so pa posušeni, pa samo 110 funtov. Največkrat te koščke še prepoje s fosfornato kislirto hi fosforjevim amonijakom, da za • brani, da vžigalica ne tli več, ko jo vržemo proč. Velikokrat jili tndi pobarvajo. iNato pridejo te palčice na stroj kjer jih natanko obdelajo in one odpadajo, ki nimajo določene dolžine, odtod pa na stroj, ki jih lepo zravna in spravi v vodoravno lego. , Posebno zanimiv jc nadaljul proces, pri katerem se vse vžigalice lepo zlože in omočijo v tekočino, katera se potem posuši in vžigalice so gotove. Ta stroj, kateri to dela, je razdeljen v dva dela in siocr iz tako zvanega vložilnc-ga zaboja in vinočilnega okvirja. Vložilni zaboj setoji zopet iz dveto delov in sicer iz zgornjega in spodnjega dela. Zgornji del služi za prevzem teh palčic, katere pripelje stroj, ko jih zravna. Iz tega vložilnega zaboja, kateri se ves čas trese, padajo posamezne palčice v spodnji del, kateri sestoji iz 2200 medenih cevi. V vsako tako cev pride ena palčica in od tukaj pa pridejo vse te palčice v vmočilni okvir. Iz teh cevi po -dajo palčice eno poleg druge in ko je om oči hi i okvir poln, se s pomo čjo posebnega stroja tesno stisne-jo in vmočilni okvir denejo po-tem na stroj, s katerim prepeljejo vse skupaj v prostor, kjer se izvrši zadnji pnrees. Najprvo vse skopaj segrejejo v gorkem pesku, neto namoči ja v parafin, kateri povzroči, da sc le* hkreje vname, ksr se je prej izvr-šilo s pomočjo žvepls. Od tukaj pridejo ti okvirji k vmočilni po sodi. Ta sestoji iz neke jako tve, niti en palce globoke štiri -oglate železne posode V tej po -aodi je neka rjava kaša, katera sestoji iz klorokislegs kslija, «te-klenegs prshu in lima. Delavec, kateri dela tukaj pri tem stroju, mora jako hitro vmočiti ven o ............. kvir, v katerem je oko ki 2200 pal- Ja'' f**'«* pri izdalo-! fie v to ksao, in vžigalice ao nko-i? >Ml!r,Wk' s'» ^ začeli 1 jn -1 ro gotove. Od tukaj pridejo vži 127a,i- ker ao m nove ffAUM šc v sušilnico, kjer jih p« «!»bmke zelo nerade vži.|saše in služe v škstljlce IZVOZ dveh držav. Posebno veliko konkurenco dela v zodnjem času Japonska, katera prodaja vžigalic« po neverjetno nizkih cenah. Sicer se mora pri tem vzeti v poštev sramotno nizke cene, katero plačujejo japonski kapitalisti svojim delavcem in vposlitev otrok v tej industriji, kateri do malega zastonj,delajo ali pa za škodelieo riža in malo čaja. V Nemčiji je bilo še ne pred dolgim časom jako razširjeno vslužbenjc otrok v tej industriji. V tovarni zu vžigalice v Turinški provinciji je bilo na tisoče otrok vpoglenih pri namakanju vžigalic v fosfor. Seveda se pri tem mora razumeti rdeči fosfor iu no v prvotnega, strupenega. Toda kljub temni so je nekrozijska bolezen jako rzaširila, t. j., da so otrokom začeli izpadati zobje iu t rohneli spodnje čeljusti. Toda vlada je poiteni leta 1!K)7 prepovedala iz • delavo teh fosforjevih vžigalic in posebno pa še vslužbenjc otrok v tej industriji. gsmtev Žeje. Čeprav je velik tlel naše tira a« neprebavljiv, vendar potrebuje črevesje za redno delovanje tudi neprebavljivih snovi. Kdor sauživa zgolj lahko prebavljiv* živila, bi ščskoiiis obolel, ker bi iHiatalo njegovo črevesje leno.' Temu se ognemo, če jemo -sidje, ker sadje je na prvem mestu onih živil, kii služijo kot na polnil ne »novi in kot balast Isžje prebav. I ji vini živilom. Ki se t Mm ogibati tudi ne sirovegs asdjs z hi|Miuu mi, če je ls dobro s vodo osneže-no. Zelo priporočljive so mmIiic jedi, peedvsem koiupoti, rasen ho. rovni«, ki učinkujejo ravno nasprotno, ker imajo ubilo čreskivi* ne. Tudi )xv*ttšeno sadje je zelo pi ip0 dobrih = VOZ,QK f »SI. a s- lb» ao na- , premogarjev, in sicer ima najraj« trakom le manjše množine, .lobol- |S)oveiiee. Priporočamo pa, da sc ka in rdeče jagode je posebno pn-|VKttk NU]n 1)n,|)ri;.a „ tcu» premo |K>ročati slabokrvnim osebam, ker ima tu sadje mnogo železa. Mand-Iji m orehi so prijetna izpremena bolnikom, ki insijo sladkorno ho-lezen, ker smejo ti uživati le mea no hrano. Pri zdravljenju za raz-debelitev jc posebno upoštevati jaboLka. Zdravljenje z graadjem ho uporablja zlasti pri kroničnem zaprtju, pri protinu, ledvičnih boleznih. Lknonani pripisuje ljudstvo veliko zdravilno moč, zlasti jiri vnetju vrata in duvici, a ta zdravilna moč Ae nikakor ni dokazana. Nasprotno, limono lahko prav slabo vplivajo nu želodec. gorovu. Ako želite kaj pojasnila tedaj pišite na naslov t W. U Dunn, Ocneral Manager, West Point, Ohio. (Adv.) ■ as tporahi O sadju. Vrednotit živil za mute telo sedimo v prvi vrsti po množini i*, dilnih snoci, ki jih imajo živila in p<> njihovi prebavljivosti. Na« vadno označujejo ono živilo z»t luijbolj redllno, ki ima čimveč beljakovin, tolšče iu ogljikovfli hidratov. PojMilnuiua zane^ljiv.o jc, da je 1 kg pust« govedine, ki ima 205 gr beljakovine in 17 gr tolšče, ali pa 1 kg mastnega sira, kr ima 262 gramov beljakovine, 2i>r» gr tolšče in M gr sladkorji, bolj redilna, kakor pa 1 kg špargljev, ki inwijii le U) gr licljakovi* nc, 1 gr in pol tolšče in 24 gr ogljikovih hidratov, ali pa 1 kg špinače, ki ima 37 gr beljakovine, 5 gr tolšče in 3G gr ogljikovih hi* drutov. Živila ao tem večje vrednosti za prebavo, čiiu temeljitejše so dostopne njihove sestavine prehavilnim sokom: slini, Želodč-nem u, črevesnemu soku itd. Nobeno živilo, tudi najidealncjše noinrcč materino mleko, ni popol-nopia prebavljivo, vedno ostanejo snovi, ki jih noben sok nc more pretvoriti v hrano za naše telo. Zu prebavo je iiichiiu brunu nnj-pnikladnejša, rastlinska hrana je mnogo težje prebavljiva. Meso. mleko, jajca uživamo lahko brez posebnih priprav, medtem ko je treba rastlinsko hrano skrbno in temeljito pripraviti, preden jo u-živamo. l^e pomislimo ns žitna zrna, ksko dolgo pot potrebujejo, preden zapuste kot kruh peč, uii nn krompir, na zelenjavo. M ku-he njeni šele posts ne rastlinska hrena prebavljiva. Sadje nima mnogo redilnih snovi, o kakršnih smo govorili pri mean Hi zelenjavi. Skoraj vse sadje ima veliko vode, Ho pracen-tov in f* več, tolŠč akoraj prsv nič, beljakovine prav malo, oglji-koviti hidratov v obliki slsna, kafer u41 •upala a e Or. tttaStaHavasi PMN-EXPELLEI Uolakuja laka) au)«UI*a la p*u*uo. Ješlse pravi s vsrstTea« asssiko »Idra. aa«. In at«. v lakarnaS la naravno«! »«l f. AO. MCNTRtt a oo. y«.so WiifctaftM Slraal, new vars. n. % VKMKI BLOVJCNMKO • ANOMOŠKl TOLMAČ. Kajiga obeaga potag alor,-sagi. alovsiaa, alov.-sagL rsagovara ss vaakdajao potrabs, ssvodilo as saflalko plasve, aplaovsaje sagla iklh plaaa ls ksko aa poetsse smart-kaaakl drftsvljss. Vrko tags lais kajiga doadsj asjva«! alov.-sagi. ta sagi. alovsr. To je ssjboljls ls sa«b^j popolss knjiga as pri uganja sa^leftMse Is se bi snelo Mil alovenakags sssaljesae kl bi ie knjige sa lassL Knjiga trde la okaesa v plataa vaasae (4.10 etrsal), velja $».00 la ja dobiti pri V. J. Kubelka, Ml W. liStb at.. Mew York, M. T. Pilita po eoalk elovoeeklh kajlg. vam«1 v vark atra-kak, Aa |toaehan pri adravlltk. Na rlakirajte volaga adravja a pons- radhaial. Ka« slaviti krval faj ja povirotll, ds ga •kutajo poaaraja-II. N'a jwmlJiU druiaga Kdiao pravi ja Voa Hchtifkov Itolgar-•kl Krval Aaj. Saamka as vaa-kru» tavltku je III.H. Von Hrkllfk. . Narajaa tn Jam-(>n «unn» od Msrval Produota <'a., S Marval Htdg, Pittsburgh, Ha. Pat n »aaoa v aadoatuja »avoj, kl ga pultjoino >s $1.00 vgoluvlal, ttiamknh, aH Monajr ordaru. Ako butata pn»llja-•v aavarovstl potljlte 10a va«. Potrebujemo Premogsrje. Naši premogarji zaslužijo ^0 do ifl'20 na dva tedna, ker imamo vaak dan dust i vozov nu rn »pologu. VINTONDALK je en najtep. šib rmlarsklli krajev v Pcnslnvc-ulji, šole, zaliavallšča, dobri «lo-movl in cerkve, kakor tudi mnogo prodajaln. PentalovauNkn žc-ezniea, blizo Johnstowna ln Iv leiiNMiurgs, kjer si lahko vse nu. kupite kar potrc«bnjele nli za se zabavati samo eno uro železnico, ali poulične kare. PWte nam ali pn aglaslte ae pri supcriirtrnden* til iis VINTONDALE COLLIERY CO., Vlntondili, Pi. l»iti h 'i 'iJi h h 'i ll 'tJlJj 'iJjhli 'iJ ' Naznanilo. Vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam v Clevelandu In okollol se najtopleje prlporočsm, pri nakupu raznovrllne lenaka in or-toč je oblek«, sukenj, spodnja o-bleke, nogsvles, itd, Svežo blago, nizk« cen«, točna postrežba. BEN NO B« LEUSTIG 6424 II. Olalr Ava., Cleveland, 0. jj L JjJlJ] JJ7J rpj i, j, j, i, i, i, ij ij'i 'i WEST1KN MOTBL JOHN BTU Kurotiaen roiHten OKBL. lastnik. Vabi via erataaa Hlovanaa Is Hrvatu, ds gs poaatljo. 117110 Bangamoti g|„ Lincoln, IIL 1'hona S4t. POTREBUJEMO PREMOOARJI Za Henrietta Coal Minning Oo. LUnfair, Cambria okraj, P«nna. Ns* premogorov jc blizo South Pork, Ps., Windber, Ps., in Johns-town, Pa., poleg Pennsylvania fte-leznice v lepem meste Llanfair, Ps. Naši premogarji zaslužijo ml $60.00 do $100.00 na dvs tedna in delo jo stalno. Odprte svetilke, ftaft premogorov. Premog je 42 do 46 inč«v debelj. Ni ksmna. Dobra stsnovsnja v nsjem za $ popelnoms ne^lrebae, če ui Wa k, izboljšali žveplen- ^uku Bottgorju, ds je ♦ ro odreže od koss zelo oater no* aiuljr Ali temu ni tsko tskoimenovsni lesni trsk, gre po Ker ima * te« v stroje in pri isdnjem atro- pred izborno srad.lv« zs u. •100-$i20 VSAKA DVA TEDNA. VI lahko prepričat* pri U?h rrndeh »fco je to r«i ali na: O. Uiiaolin je zaslužil $12:1.71» Loula Wardina je zaulužil S10.THI Auk. Maaala je zaalužil $121.00 John Mawala je zaalužil $11H.34 V. Raimond ie zaalužil $105.01 B. Yangruki fe zaalužil $1 Ifl.fW za zadnjo nlm'o. Vi ae lahko prepridate pri A. M. Sprinirerju, 4 Smithfleld St PltthlMiivji. Pa., o življenakem aUnJu in o delu v Colvar, Pn. Pl^ je precej visoka delo je »talno, premoRorov je varn, najemnina iefNit-enl. Mi potreliujeme J J) Slovenskih premoRirjev kateri lahko firidejo pHptavljenl za delo a ( . k i. THEEBENSBURG COAL CO., COLVER, FA. KNJIGA < Pot k zdravju (»•»de kmalo pošla, kateri rojakov jo fte niina, naj jo čim prej naro čl. — Pošilja ee brezplačno ln po fttnine p roe to. — Ta knjiga poučuje kako ee ču vati pred raznimi boleznimi in kako ha obstoječe z malimi stroš ki odstraniti. Ona je koriaten sv* tovalec sa rnoKa in ieno, dekli*«' in rnledeniča. Piemo a razločno piaanimi ime ni in naelovi pošiljajte na: The Parlos Pharmacy ISO — 2nd At*. Dn York, B. J Piše Gregor Korobae pL Gajžla. JiOUIH WEITKAMPEB Isstsik. Meanira in jedilnica, ae priporoma vnem rojakom va obil«n obiak ima h vi-ž« pijačo io izvrstno aniotku. Tell*. 1 Ml. 204-206 8. Chicago St., Lincoln, IIL OUvnl a red TeL Lawadale SON BUvbliuko la poeoJUao druStve "PEIKLAD". FRANK KRENEK IZVRSTNA POSTREŽBA vogal 87. ulice la Lawadale Ave. Chicago, 111. J. S. JABLONSKI, Fotograf 6122 St. Clalr Ave. CLEVELAND 2302 Professor Ave. :::::: OHIO s-bstme■■■ To budilno uro damo laslonj. NOVA METODA oglašenja našega blaga nam pomaga, da lahko damo popolnoma zastonj, budilne ure, gugalne stole, nrebrnino. ure, i. t. d. Pošljite nam. vaše ime in naslov in mi Vam bomo takoj poslali vsa pojasnila o tem. THE BAKER SALES CO. Dept. F. N., 741 Rebecca Sl„ Wilkin s burg, Pa. Nemški pisatelj Nietschke jc pisal o nadčloveku, ^rziromia nadljudeh, jaz pa sein na enem mo-ji-h poletov našel moža, ki se mi je predstavil za nadsocialista — bognasvaruj! Oblečen je bil v moderni predpasnik s trave in bi-čja in hranil se je s kobilicami in divjim medom kot .Janez Ulas -vpijočegavpuščavi. V skalni du -plini je imel spravljen lonec ce -kinov, katere je stražil noč in dan z debelo gorjačo.,Ko ga vprašam za hne, mi odgovori, da je tako dolgo, da bi ga moj želodec »ploh ne bi prebavil, zato mi ga rajfte ne pove. Lahko pa do ga imenujem bolševika; ekstromista ali pa apostola miru za vaako ceno. "Pa zakaj imaš apravljen de-nar v tem piukru, zakaj ga ne daš ua baikko?" ga vprašani. "Banke ko kapitalistične ustanove, zraku, da ui* j* kar dušilo. Posku šal sem vsa mingo^a kadila in za govarjanja, da predenem dolgčas pa brez uspeha. Nenadoma mi pride na misel tista naro'diia pesem: "Oieni k* moj Min!" "All right!" s*ni vskliknii, "to pa ni tako slaba ideja; najbrž je stvar jako kratkočasna, k*r se jih toliko oženi." V par dneh je bilo vse ready, izvzemAi nevente, in pa dan za poroko še ni bil določen. Ker verujem v srečne in nesrečne dne-i ve, šel sem k ciganki, da mi iz kart pove srečni dan in ta mi jr bila pripravljena povedati- vse ; *rečne dneve »stoletne pratike, samo za en dolar. Kupčija je bila aklenjena in vrgla je karte, nakar je začela prerokovati: "Nesrečni dnevi za ženitev so: pondeljek, torek, sreda, četrtek petek, sobota In nedelja. Vsi drugi dnevi v tednu, mesecu ali letu so srečni. Hvala za dolar!" — In taiko se je zgodilo, da sem imesto pred altar, dirjal v Colonial gledališče v Ole-velandu, kjer se je vršil koncert jugoslovanskih pevskih društev, in se Natopil v milino naših premi In rečem vam, ta dan je bil srečen zame in za stotine drugih, dasi mi ciganka ni nič pravila o njeni. Oajžla. J. II. podpreds. Ali veste, kaj se godi dnevno po svetu? Ako nef potem je to ymU krivda. Vse lahko izveste, ako se naročite na dnevnik "PROSVETA"! Prinaša svetovne novice in dnevne ameriške vesti. —7 List stane za celo leto $3.00, pol leta $1.50. — Zastopniki so vsi društveni tajniki in ie drugi pooblaščenci. — Naalov za "PROSVETO" je 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, III. rHM#IMWMMMMMMMI>tl«#ttMilMMMM>MIMi 5000 DELAVCEV moram«, preekrbetl ■ najboljilmi oblekami, katere izdelujemo aami po naročilu, kaaor tadi • tovarnliktmi itdelki po primernih eenah. Naj-lakrenejfte m priporoča SLOVENSKA TVRDKA JOHN GORNIK 6105 St. Clair Ave. Cleveland, Qhio ;; Tvrdka & Močnik 6205 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 9 5» Cene jako zmerne. Velika zaloga najnovejše mode panamskih slamnikov in druzih v zalogi. Kakortudi sjkkI njega letnega perila, svilnatih srajc, kravat, nogavic, ovratnike, itd. Vsak, kateri pride k nam v trgovino je točno in solidno poHtreten. KrojaCniia prve vrste. sem proti njim in tudi varne ni so," mi odvrne. "Pa bi kirpil Li berty-bonde, ti so vendar varni dovolj," mu pra-vim. Pogledal me je silno pomilovalno in zarjul: "Kaj, vojno da bi podpiral! Puške in kanone naj bi kupovali za moj denar in kak&en (trobec od šrapnela bi morda zadel katerega mojih sorodnikov v avstrijski armadi?" Jaz sem mu skušal do. kazati, da se denar ne bo rabil lo za topove iu municijo, ampak tudi za,čevlje in obleko, zn meso, kruh, kavo in tobak, za ameri ■» ške vojake, med katerimi je tudi precej Sloven-eev, da bo tešil glad tudi civilnemu prebivalstvu in vojnim ujetnikom v Rusiji, Fran-, ciji, Italiji itd/ Ko aem videl, da nič ne opravim z vsemi argumenti, sem mu dejal, do naj bi za denar kupil vsaj kake mestne uli korporacijskc bonde. "Mestnih bondov nc kupim," ini odgovori, "ker imajo mesto v rokah kapitalisti, pa grnftajo pri oddaji raznih pogodb kolikor,kdo more. Obenem se s tem denarjem podpira-* jo protidelavske stranke iu plačujejo brutalni policisti, ki pri vsaki priliki pretepajo št raj kujoče delavce. Korporacijskih bondov pa ne kupim, ker kor|>oraoija ni druzega kot skupina kapitalistov, ki izkorišča delavce kjer in kolikor more. J a/, sem pa brezpogojno proti kapitalizmu in proti vaaki vojni. Oe me kdo klotutnc po levom licu, nastavim mu šc de -sno." "Zakaj si pa ne kupiš farme, to vendar ni kwpitn lističu a list a nova," ga vprašam. "O, saj res," se zavzame, "farmar bi za moj denar potem pa Liberty bonde kupil in podpiral vojno — nothing doingl" "Well, jaz bi si vsaj pošteno obleko kupil in preskrbel si hrane, ki j* za človeka," mu pravim; "kaj pa boš s cekini, ki ti le/ijo mrtvi v pisk rut" "Saj bi rad," Napadi zabuhlosti. Na stotine živežnlh delčkov jc, ki povzročajo omotičnost, nuva den znak za razne želodčno-črcvc-sne nerednosti. Zato je težko, izog niti sc tem napadom zabuhlosii, toda Trinerjevo ameriško zdra vilno grenko vino daje gotovo pomoč v takih slučajih. Isto odstrani vso nerabno tvarino iz črev in povrne normalno delovanje .črc vesja. Tisti, ki trpi vsled slabe prebave, zaprtja, kolcanja, glavo bola, nervoznosti, splošne slabosti _______itd., se lahko popolnoma zanese zato i,B to zdravilo. "Trinerjevo ame riško zdravilno grenko vino je zanesljivo zdravilo, ki nikdar ne razočara," piše gospa Geo. Hlad ky, Windber, Pa., 11. julija 1917 Cena $1. V lekarnah. — Triner's Liniment je najboljše orožje proti zakopanim sovražnikom: revma tizmu in nevralgiji. Isti hitro pomaga v slučajih zvijenja, nape tosti žil, oteklin, in poživi utruje ne mišice in noge. Cena 25 in 50c v lekarnah; po pošti 35 in 60c. Jos. Triner, izdelovalec, 1333 1339 So. Ashland Ave., Chicago, HI. (Adv.) RAO RI IZVEDEL za naslov rojaka 'Franka Chopij, pred letom dni bival je na Olencoe, Ohio, in potem je odšel v Spring-field, III., in od tam se je preselil v državo Pennsylyanija in sedaj še pa menda zopet nahaja nekje v državi Illinois. Uljudno prosim cenjene rojake če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se mi sam prijavi na naslov: SIMON, P. O. Box 86, Olenooe, O. MA PRODAJ 2 Lubasovi harmoniki še skoraj novi; ena je tri vrst na, dvoglasna, druga pa trivrstna štirikrat uglašena. Kdor se zanima naj piše: Alois 8kulj, 323 Ep-silon Place, Brooklyn, N. Y„ Oena je $1,500 00. Polovico je mi odgovori, "ampak ne morem,i!*b° ^f! Ukoj: * f če hočem biti dosleden. Vidiš, ob- f^J^' na obroke Kdor ze- leka, obuvalo, meso, žito in sploh, " *?}*r ™J 80 7*™ -i—* HwHmo ali pa pism*no na naslov; Cene jako zmerne FARMA NA PRODAJ Na prodaj je 40 akroV obsežna farma, 25 akrov je počiščenega, drugo je pa poraščeno z lesom. Nova 5sobna hiša, hlev za živino in za seno, kokošnjak, skedenj za šito in drvarnica. Dobra rodovit-na zemlja, zdravo podnebje in dobra pitna voda. Proda se tudi vsa letošnja letina, en konj, krn-ve, kokoši, svinje in sploh vse, kar se tiče kmetije prodam po zelo nizki ceni. Jnacs F. Steptan, ^ predsednik. '"UtlljUi , C*k*mmk*; fflSBSr S^Efta I. podpreds. mim Jehn F«ik * Gtriag« J*ka C. Srua blagajnik. ^^ 'STJ'*** C» R. W»u«tk AMERICAN STATE BAI anoAoo, Glavnica In prebitek.....M«, ^ ODPRTO! Pon. teg t*ga j* nalo#.en tojnl davek na pivo, vino, moko in fižol, kavo, čaj, tobak itd. f'c ta davek ni direkten, j* pa Indirekten, um pok fakl j*, da »e vojni davrk drli skoro vsake najmanjše potrebščin* modernega življenja. In jaz da hi vojno podpiral ? Rajši nosim 1 irajeo n trav* in j*m kohiliee dol sod 11 joga cin*!" Potipal nem mu lilo in videl, da xatij ni več pomoči; voščil aem mu tor*j mnogo prav d*belib kohi -I li* in odplul proti domu. Tleti čas poet ali so pa dnevi z*. ( j lo dolgočasni n a ohretju mirhi-ganakega jesera. Dasi šel* v poz-I nem jndet jn vie*lo j* toliko dol-gočaaja in j*e*mk* melanholije