♦ »♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦
I zhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob S. popoldan.
Posamezna številka stane 10 vinarjev.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦
DELAVEC
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in. upravni-štvo : Schmidererjeva n-lica št. 5.
Telefon 3|VI.
Letnik 2.
Maribor, četrtek 13. februarja 1919.
Štev. 36.
llsSISflsll
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
11=151=1
Demarkacijska črta na Štajerskem.
Včeraj ob 8. zjutraj se je zopet pričela konferenca radi določitve demarkacijske črte. Nadaljevala se je tudi popoldne. Kolikor je dosedaj določeno, bo šla naša demarkacijska črta na levem bregu Mure, tako da spadajo slovenske vasi onstran Mure v naše ozemlje. 3 km severno in severno-zahodno od Radgone je še naše ozemlje. Pri Obrajni gre črta na desno (slovensko) stran Mure m spadajo Apače v nevtralni pas. Dalje gre črta ob Muri do Cmureka; most v Cmureku je naša last, trg sam pa v nevtralnem pasu. Nad Cmurekom prekorači črta zopet Muro, se bliža železniški progi in jo pred Biljem prekorači in gre potem v sredini med Špiljem in Arnovžem čez hrib Ebič v zahodni, smeri proti Lu-čanam. Spodnji del Lučan je v naši demarkacijski črti, severni del pa v nevtralnem pasu. Od Lučan gre črta dalje proti Kapli.
Od Kaple gre črta severno od Remšnika čez Radi, severno od Sv. Pankraca, Št. Lovrenca, Št. Jerneja in Sobote.
Na 7—8 km široko severno od naše črte je nevtralna cona. Nemška demarkacijska črta gre približno čez Straden, Brunnsee, Lipnica, Ivnik, Eibis-wald.
#
V nevtralni coni so torej Gomilica, Arvež, Ernovž, Straže (Strass) in del mesta Cmurek. Cmurek pa smemo v slučaju potrebe tudi mi zasesti. V nevtralnem ozemlju ne sme biti nemškega vojaštva, ampak'samo orožništvo.
Železnica Špilje-Radgona teče večinoma po nevtralnem pasu, deloma po našem ozemlju. Nemška demarkacijska
\
črta leži 7 do 8 km severno od naše, tako da je nemška demarkacijska črta v hribih nad lipniškim poljem. Obrajna, Purklja, Cmurek, Strass, Arnovž leže v nevtralnem pasu.
Železnico Špjlje - Radgono bodo spremljevali jugoslovanski vojaki, varnostno stražo v nevtralnem pasu pa
nemško-avstrijski orožniki;
■1 ~ 11 ■ 1 »11 —-------- —-—	■■ ■ - ....
♦
Političen pregled.
Sklep jugoslov. soc. dem. stranke. Z
ozirom na politični polpžaj zahteva jugoslovanska socialno'di mokratična stranka, da se takoj skliče državno veče in deželni zbor. Nujnost je utemeljena v razmerah in bodočnosti te. nove države. V Ljubljani, 11. februarja 1919. Izvrše-valni odbor.
Srbija ali Jugoslavija ? Glasom čehoslo-vaškega tiskovnega ur: la poroča pariški »JJchn de Pariš«, da je v zadnji plenarni seji, ko je generalni tajnik pariške konference Uutasta izustil ime »Srbija«, Pašič zaklickl:	»Ujedinjeno
kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev!« S to diskretno popravo je stari minister protestiral proti počasnosti petih velesil, s katero se pomišljajo priznati ujedinjenje Sibov, Hrvatov in Slo-Vincev v eno samb kraljevino. Potem vprašuje list: »Zakaj in čemu ta počasnost?«
Nemška Avstrija proti žigosanju bankovcev. Čehoslov. tisk., urad poroča: Na borzi govore, da bo nemško-avstrijska vlada odredila vse potrebno proti žigosanju- bankovcev-na čehoslovaškem ozemlju. V bančnih krogih se razmotriva predlog, naj bi se uvedla registrska pristojbina, kakršna je uvedčna v Čehoslovaški republiki. Ta pristojbina naj bi bila za spoznanje večja od čehoslovaške. Danes se je sestal državni svet in je razpravljal o žigosanju bankovcev ter izjavil, da je žigosanje v Čehoslovaški republiki kakor1 tudi v Jugoslaviji iz gospodarskih razlogov za Nemško Avstrijo opasno. Nemškoavstrij-ska država mora skleniti protiodredbe in ravno tako skleniti označenje svojih bankovcev. Domneva se, da je v posameznih državah v prometu tole število bankovcev: V Jugoslaviji za pet miljard, v Čehoslovaški republiki za dvanajst miljard, na Ogrskem za osem miljard, na Erdeljskem za eno miljardo, na Poljskem in v Galiciji za e*no miljardo, v Nemčiji za eno miljardo, v Švici in na Nizozemskem za eno miljardo in v Nemški Avstriji za osem miljard kron. Bajje se je dosegel med Nemško Avstrijo in Ogrsko spo-
razum v svrho skupne zavrnitve čehoslo-vaških izpadov.
Ebert — predsednik nemške republike.
Nemška narodna skupščina je danes izvolila državnega predsedn.ka. Oddanih je bilo 379 glasov. Od teh je bilo 51 neveljavnih. Za Eberta je bilo oddanih 277 glasov, za gr- fa Posa-dovvskega 49, za Scheidemanna 1 in za Epz-bergerja 1 glas. Za državnega predsednika je torej izvoljen Fritz Ebert, socialdemokrat.
Delavske demonstracije v Bukarešti. 10. februarja so, se ponovile demonstracije delavstva. Njih značaj je bil revolucijonaren. Ko je množica demonstrantov pridrla ravno v ulico Viktoiia, se je slučajno mimo pripeljal kralj. De-monstrantje so, avtomobil obsipali s kamenjem in upili: »Dol s pohotnežem, živela revolucija! Živela osvobojevalna sila proletarijata!« Šele vojaštvu, ki je prišlo na pomoč, se je posrečilo napraviti red in mir.
Mariborske novice.
Od moštva, zajetega od, nemških tolp pri Radgoni, so se vrnili k slovenskemu dragonskemu polku v Mariboru: Stražmojster Peršič, desefpik Okroglic in dragonec Hedl. Ujetega dragonca Perko so roparske tolpe ubile.
Nečloveško ravnanje Nemcev s Srbi. Dne 5. t. m. rano v jutro je prišel v Gradec (glavni kolodvor) posebni vlak iz Bavarske z okoli 2000 srbskimi voinjmi ujetniki. Vlak bi moral iti naprej pteko Špilja, Maribora in Zida-negamostu čez Hrvatsko v Srbijo. Ker se je graška deželna vlada bala, da bi se m«gli ti uietniki pridružiti jugoslovanskim četam na bojni črti Špilje-Radgona, jih je pridržala za en cel dan na graškem kolodvoru, kjer so morali Srbi pri občutnem mrazu in brez hrai.e čaaati v nezakurjenih železniških vozovih. Šele na posredovanje jugoslovanskega zastopništva, se je odločila graška vlada, da se je smel transport preko državnega kolodvora Fehring odpeljati. Kaj poreče eutenta k takemu nečloveškemu ravnanju z njenimi četami,?
Iz madžarskega ujetništva utekli. Gimnazijec Godina, (ki je obiskoval ljubljansko gimnazijo) rodom prekmurski Slovenec iz Bistrice, katerega so Ma-lžari ob pri iki ponesrečenega JurišičevegA vpada v Prekmurje ujeli in ga potem vlačili celih 5 tednov po madžarskih ječah, se je te dni srečno vrnil v Maribor. Ž njim vred so utekli tudi stotnik Rakuša, nadporočnik Osterc in več drugih tovarišev. Napravili so. dolgo pot čez Pinknpolje, Gradec, Lipnico, Špilje v Maribor. Trpeli so na Madžarskem nepopisne muke. Madžari so jih neusmiljeno tepli ter jih pustili zrni zobati in stradati.
Pomanjkanje pismonoš. (Dopis). Iz tega, da dobivam v Bisinan kovi ul ci pošto šele proti poldnevu ali pa šele popoldne, ali pa sploh nič, sklepam, da primanjkuje pismonoš Mi litim tor j, da naj postno ra\ nauljstvo ob biezposelnosti, ki vlada tudi med nami, nastavi nekaj li^-vih ljudi za pismonoše.
. Maribor, dne 13. februarja 1919.
Drugače! Včeraj smo opazili, da je izginila iz lista, beseda »drugače«. Drugje lahko rečeš, a bog nedaj »drugače«. To je huda, strašna beseda. Skoro neumljivo nam je, na kakšen način je izginila beseda drugače. To uganko stavimo našim bralcem, da si jo za zabavo rešijo.
Cene platnu so v Zagrebu znatno padle. Dočim je stalo domače platno še pfvd tednom dni 32- K meter, so ga prodajali te dne po 20 k meter.
Polkovnik Pribičevič gre v pokoj. Povodom vesti, da namerava polkovnik Pribi čevič stopiti v pokoj in se posvetiti političnemu delu med jugoslovanskim kmetskim ljudstvom, se je obrnil sotrudnik Novinarskega odseka do gospoda polkovnika samega, kj mu je izjavil, da je vest resnična. Iz tega je razvidno, da se hoče posvetiti popol-* noma politiki.
Sneg v Srbiji. V Srbiji je padlo toliko snega, da je promet popolnoma zastal. Mnogo avtomobdov je ostalo v snegu.
Tobak je tukaj. Včeraj sem 'ide1, da so voziii cele vozove tobaka. Radovedni smo, če •dobimo tudi mi .kaj.
Konzumno društvo železničarjev prodaja nam železničarjem neko zmes, katero imenujejo moko, iz katere p.i ni mogoče spečti kruha. Prosimo merodajne oblasti,- da se us-misujo nas revežev, ki'moramo težko delati in nimamo niti košček pošt nega kruha.
Ujeti železničarji. Nemške tolpe so pri svojem napadu dne 4. febr. v Purkli ujele nekaj železničarjev pri vlaku, ki odide iz Maribora ob 1. popoldne. Med Višnjo in Purklo je bil tir razdrt, a vlak je srečno zdrknil preko razdrtega tira. V Purkli so ti nemški roparji odgnali vso vlakospremno osobje in sicer vlakovodja, strojevodja, kurjača in 3 kondukterje. 7. febr. so se vrnili 3 kondukterji v Maribor in so pripovedovali, da so jih Nemci tirali do Feldbach, kjer jih je neki major izpustil. Od tam so se čez Gradec vrnili v Maribor. Vlakovodja, strojevodja in kurjač se še do sedaj niso vrnili in ni o njih osodi nič znanega. G. generalu Maistru se je o tem poročalo in je za izpust ujetih interveniral pri glavarju Kaanu, ki je obljubil, da bo vse ukrenil, da se ujeti vrnejo.
Žigosanje bankovcev na Čehoslova-škem. Čehosl. tisk. urad poroča po informacijah »Večera«, da se obistinuje vest o žigosanju bankovcev. Veščaki trdijo, da bo končano žigosanje denarja tekom enega tedna. Med tem časom se bo odredil zapor mej in določil moratorij. Ker bo žigosanje bankovcev najbrže dolgo časa trajalo, dobi vsak vložnik za žigosan bankodec samo polovico denarja,,za drugo polovico pa kreditno potrdilo. Če bo pa denarja zmanjkalo, vrne država lastniku drugo polovico.
Svinjsko in telečje meso se prodaja dne 15. in 16. februarja ) 919 v mesnici Franca Hohnjec. Franc Jožefova cesta 15, po maksimalnih cenah.
Predrzen cestni rop. Na delavniški cesti pri koroškem kolodvoru sta sinoči dva vojaka napadla nekega civilista in zahtevala denar od njega. Eden vojakov je napadenemu grozil z bajonetom, drugi mu je naglo posegel v žep suknj ' in mu iz nje vzel denarnico, v kateri ji* bilo.okrog 22 000 K denarja ter pobotnica za 10 000 K za prodano živino Oropani je Hans Traunig, baje adjuukr. južne železnice.
Prvi mariborski bioskop. Do 14. februarja se uprizori velika seuzacijska drama v treh- dejanjih »Zeleni strup« in amerikanska burka v en- m dejanju »Han, mojster vseh detektivov«.
Mariborski delavec.
Razne novice.
Bivši cesar Karel gre v — Italijo. List „Italia nuova" prinaša vest, da se misli preseliti bivši cesar Karel v — Italijo, kjer se bo nastanil v Luccu. Bivša cesarica Žita je baje že večkrat želela, da se preseli v Toscano, a je bilo dosedaj to nemogoče; sedaj se ji je izpolnila ta želja vsled nevzdržnosti dunajskega dvrra. Še pred sklepom miru bi prišla tedaj bivša cesarska družina v Italijo.
Počasnost transporta. Listi pripovedujejo to-le šalo: „Kaj? Ti si prodal dvajset volov, pa spravljaš v vagone dvajset telet? . . .“ — „E, seveda; predno' pridejo na mesto — postanejo že voli’.
Trinajsti mesec. Neka francoska akademija se bavi z obnovo koledarja in namerava dodati še trinajsti mesec. Ta načrt je baje silno razveselil uradnike in vse, ki so mesečno plačani No; pomislite, kaj pa bo s praznovernimi ljudmi, ki se boje številke 13!. Oni bodo prisiljen , da prespijo celi trinajsti mesec.
Sartje. Popolnoma brez sanj ni človek niti v naiglobokejšem spanju ne, a v teh sanjah se človek nič ne spominja. Če pa sanja navadno,, se človek spominja vse do popolnega prebujenja. Kaj pa je to, sanje? Niso si vsi edini v tem. Ponajveč je to mešanje onega, kar smo čez dan doživeli, kvasi, ki napolnjuje naše misli in želje, spomini iz mladosti itd. Ljudje z bolnimi ži\ ci ah bolnim želodcem sanjajo zelo mnogo in težko. Tudi če se spi na levi strani, če se pije kavo, čaj, alkohol, provzroči močne sanje. Če se v sanjah govori, ni to noben pojav bolezni, ampak jje to samo zelo živahno sanjanje.
„Siromaki“ so državo sleparili. Nadvojvoda Karol Štefan — tako piše „Arbeiter-Zeitung“ — ki je stanoval v Šaybuschu in se je čutil že .na pol kot poljski kralj, je imel hčerko Eleonoro,* ki se je poročila s pl. Klotzom. Ko pa se jo poročila, se je morala odreči vsem nadvojvodskim pravicam. - Nadvojvodi in nad-vojvodinje pa so imeli, tudi posebno pravico, da jim ni bilo treba frankirati pisem in sploh nobenih poši jatev ne. To prednost pa niso imeli samo vsi, ampak tudi tisti, ki so pisma pošiljali. Med vojno je živel pl. Klotz v Pulju, njegova soproga pa na Dunaju ali v Badnu. Dan za dnevom sta si pisala priporočena pisma, ne da bi plačala poštnino. To pa se je zgodilo na ta način Klotz je zapisa! na naslov: „Nad-vojvodinja Marija Terezija4', ki je njegova tašča in njegova iena se je podpisala kot odpošilja-teljica „Nadvojvodinja Marija Terezija", četudi njena mati pogosto ni bila doma. Na ta način so sleparilij a so prihranili — znamke. Če pa je hotela pri nas uboga ženica pisati sinu v bolnišnico v zaledju, je morala plačevati znamke na pisma. >
Kaj bi zahtevala Nemčija od Francije, ko bi bila ona zmagala. Bivši nemški poslanik v WashiMgtoi u giof Bemstorff je leta 1914 označil pogoje premirja, laiere bi Nemčija v slučaju zmage mrekovala Franciji. 'I i pogoji so bili nastopni: 1. odstop vseh francoskih kolonij.; 2. odstop pokrajin severne Francoske; 3. odškodnina ,10 milijard; 4. odprava carine za uvažano nemško blago v Franciji za dobo 25 let. Nemčija si pridi ži pravico, razveljaviti tarife za uvoz francoskih proizvodov v Nemčijo ; 5. Francija ze odpove za dobo 25 let obvezni vojaški službi; 6. vse francoske trdnjave se porušijo; 7. Francija izroči Nemčiji tri milijone pušk, 2000 topov in 40.000 konj; 8. nemški patenti v Franciji se ščitijo s posebnimi z .koni; 9. Francija se mora odpovedali zvezi z Rusijo in z Angleško; 10. pač pa mora Francija za dobo 2(3 let stopiti z Nemčijo v zvezo.
 ^______________________________  Stev.	36.
Smrt ruskega carja. Vojni ujetnik, ki je prišel iz Rusije, piše v „Arbeiter-Zeitung“ sledeče o smrti ekscara. Da bi ponovne opro-stitvene poizkuse protirevolucijonarjev ovirali,
’so odvedli bivšega carja iz Tobolskega v Jeka-terinoslav,-kjer je bil interniran v sijajno opremljeni vili nekega velekapitalista. Njegova rodbina je ostala v Tobolskem, ker so se bali novih poizkusov za osvoboditev. Našli so neki spis, ki je dokazoval, da je bila tudi bivša carica v ozkih stikih s-carjevo oprostitvijo in da ima veliko svoto denarja za podkupljenje straže. V prvem tednu julija niso več dvomili, da ne bodo več držali sovietske čete mesta. Vsled uspešnega prodiranja češko-slovaških čet v Uralu, se jim je posrečilo prevažknje čet po zahodno-uralski železnici in pretilo je boljše-vikom, da bodo, ne samo od Sibirje in pogorja Ural odrezani, marveč tudi od Petrograda in Moskve. Spoznali so, da so sovjetske čete za odpor preslabe. Sovjet je hbtel carja odvesti iz mesta v drug varen kraj, da bi imel za vsak slučaj talca. To je bilo velike važnosti, ker je / nastajala nevarnost, da pride car svojim prijateljem v roke. Vsled tega so zahtevali socialni revolucionarji, menjševiki in anarhisti centialnega sovjeta, da se postavi eks-carja pred	dvor k obsodbi, češ, ker so
z obsodbo ze dovolj dolgo čakali V soboto 13. julija 1918 leta se je sklenilo na skupščini sovjeta, da se postavi eks-carja pred sodisce, da, se izvisi obsodba in nato takoj izvrši. Se isti dan se je sestal sodni dvor, dvignil proti njemu obtožbo zaradi narodovega in državnega izdajstva in umorov ruskih državljanov ter ■ je bil soglasno obsojen na smrt. Obsodba je bila izvršena ob 4. uri zjutraj. Ustrelili so eks-carja v kleti vile, nato so pa odpeljali truplo v avtomobilu ; kam, vedo sami člani revolucionarnega sodišča. Vse drugo, kar poročajo 'drugi listi in uradi je neresnično. Tudi kar navidezni diplomat poroča v >Wie,ner Presse« je isto kar se je v mestu govorilo že veliko pred izvršitvijo obsodbe. Gospod ni imel nikakoršna potrdila od sovjeta; tu je bilo nenavadno težko, kaj izvedeti o stanju ujetnika, ker se tudi v krogih ruskih strank ni ničesar govorilo o tem. Kar pa poročajo listi o slabem ravnanju z eks-carico in njenimi hčerami je popolnoma izmišljeno. x
(Iz »Napreja«.)
Najnovejše.
Pogajanja za demarkacijske črte so !
se danes morala zopet začeti, kljub temu, da so že bila sinoči zaključena, ker je prišel glavar Kaan z novimi zahtevami, ki lahko razbijejo vsa dosedanja pogajanja. Kaana so bržkone Nemci zopet obdelavah čez noč, da stavi nove zahteve.
If	prve vrste v vsaki m 11 oži ni
yiy ter dobro pralno milo v
malih koških se dobiva po njzki ceni pri tvrdki Felber, Dravska ulica 11.	5___2
Prva jugoslovanska veletrgovina papirja In galanterije
Vilko Weixl A
Maribor, glavni trg 22
priporoča vsakovrstne razglednice, papir, knjige z povesti za mladino in odrasle, knjige z podobanci, albume, igrače i. t. d.
Izdajatelj in odgovorni urednik Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru.