. ' 1 J ' W Političen list za slovenski narod. Fg poŠti prejemau velja: Za eelo leto predplač&n 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vee na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniškib ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzeti nedelje in praznike, ob Vati. uri popoludne. 193. V Ljubljani, v četrtek avgusta 1892- Letnik XX. Občili zbor štajerskega „Slovenskega društva". i. V nedeljo, dne 21. t. m. je zborovalo štajersko „Slovensko društvo" v celjski čitalnici- Udeležba je bila mnogoštevilna, ker so bile na dnevnem redu jako važne točke. Vlado je zastopal c. kr. okrajni komisar vitez L e h m a n n. O društvenem delovanju je poročal načelnik, g. poslanec dr. G r e g o r e c. Društvo obstaja deset let in v tem času ima sedaj dvajseti občni zbor. 0 delovanju državnega zbora najprvo poroča >g. Miha V o š n j a k , ki navaja vzroke, iz katerih so štajerski slovenski poslanci vstopili v „konservativni klub". Glavni vzrok je bilo vodilo, katero so dobili poslanci na občnem zboru v Mariboru, da se namreč pridružijo oni parlamentarni skupini, v katero vstopi večina jugoslovanskih poslancev. Ker so vsi kranjsko-tlovenski in skoraj vsi jugoslovanski poslanci vstopili v konservativni klub, storili so isto tudi štajersko-slovenski. Ali bodo štajersko-slovenski poslanci tudi v prihodnje ostali v tem klubu, tega govornik niti ne more zatrditi, niti zanikati. To je odvisno od tega, kako se bode razvil parlamentarni položaj. Sedanje nejasne razmere državnozborskih strank absolutno ne dopuščajo, da bi se že danes mogli odločiti za gotovo stališče. Volilci pa morejo biti zagotovljeni, da bodo vsi trije štajersko-slovenski državni poslanci vsak čas po svoji najboljši moči in vesti v državnem zboru postopali tako, kakor zahtevajo koristi njihovih volilcev. Govornik dalje omenja trgovskih pogodb z Nemčijo in Italijo ter obžaluje, da sta vlada in nemškoliberalna stranka te pogodbe smatrali bolj kot politično kompenzacijo ali poboto, kakor pa čisto gospodarsko vprašanje. Posebno sumljivo je, da sta nemškoliberalna zastopnika celjske in mariborske mestne skupine glasovala za znižanje uvozne carine od italijanskih vin, kar bode gotovo na veliko škodo štajerskim vinorejcem. Štajersko-slovenski poslanci so glasovali proti italijanski carinski pogodbi, ker bode na škodo Avstriji in ima baje le ta namen, | zbol|šati finančne razmere Italije ter pripomoči tej i državi, da pokrije vsled trodržavne zveze potrebne j velike troške za armado. j V valutnem vprašanju pa nobena stranka ni bila jedina. Poslanci so glasovali po svojem prepričanju. Govornik je glasoval za uravnavo valute, ker je bil in je prepričan o potrebi te uravnave, posebno z ozirom na vnanje trgovske zveze. Poleg tega smo pogrešali manjše denarne jednote, kakor fe sedanji goldinar. Sicer pa važnejši del valutne uravnave, to je, izplačevanje v zlatu, še ni dognan, ker sedanji zakoni določajo le „kronsko veljavo" namesto goldinarske. Poslanci bodo torej še imeli priliko, v državnem zboru pojasniti svoje stališče. Končno govornik izraža željo, naj bi vsi slovenski časniki za nemški „Heller" rabili eden in isti izraz, ker sedaj rabi skoro vsak list drugačen izraz (belič, bor, penez). Narodnostni razvoj v Avstriji. m. In kakošne so sedanje razmere? Nemški liberalci tarnajo o zatiranju nemštva, Slovani tožijo o krivicah, k! se jim gode, neutralni prijatelji miru pa zgubljajo vsak dan več pristašev. Pravo avstrijsko in krščansko stališče odkritosrčne in modre jednakopravnosti ima manj zagovornikov, kakor nekdaj. Kar se tiče Slovanov in Nemcev liberalne barve, presega njihova strast še vse meje. Prvi so, kar je „mladih", že čez mero fanatični, in liberalni Nemci so grozno ošabni. Tako Mladočehom nekdaj češko državno pravo ni bilo vredno pipe tobaka, danes pa povsod naglašajo to pravo. Ti ljudje delajo tako rekoč za dnevno plačo, ne vedoč, kako bode z računom koncem leta. Drugi „mladi" imajo drugi šport. Stari, zmerni, modri domoljubi pa so potisneni v kot. Nemški liberalci zopet nočejo poznati jednakopravnosti, temveč obnoviti hočejo svoje nekdanje gospodstvo. Tega sicer ne povedo povsod jasno in odkrito, ampak ponavljajo stare prazne trditve o „zatiranju nemštva". Tako n. pr. je graška „Tages-post" pisala povodom odstopa ministra Pražaka: „Ta minister ne ostane v dobrem spominu ne državi ne nemškemu prebivalstvu. Kot voditelj pravosodnega ministerstva je njima storil mnogo zid. Njegovemu delovanju ima zahvaliti dolgo vrsto slovenskih imenovanj, katerih posledice še danes čutimo in jih boaemo čutili še dolgo. Slovenski poslanci so si bili pridobili velik vpliv na voditelja pravosodnega ministerstva, kar je bilo na škodo pravosodstvu in Nemcem. V Pražakovi dobi so slovenski časniki pričeli ono grdo ovaduštvo proti ne-povoljnim jim uemšk>m sodnikom, katero je ostrup-ljalo vse javne razmere. Nepozabne so njegove na-redbe zaradi slovenskega jezika, nepozabna je njegova naredba zaradi zemljiških knjig, Pod njegovim vodstvom se je v planinskih deželah uvel oni jezikovni kult v pravosodstvu, ki slovenskemu občinstvu ni bil na korist, pač pa na škodo službi in opravičenim narodnim zahtevam in željam nemškega prebivalstva. Pod Pražakom je bila poslovenjena spodnje-štajerska notarska zbornica. Sedaj, ko Pražak gre iz službe, nočemo naštevati cele vrste utemeljenih pntožeb; dovolj je, če rečemo, da je bil za nemško prebivalstvo v planinskih deželah najhujši čas, ko je baron Pražak vodil pravosodno ministerstvo." To 60 same prazne trditve in sumničenja! Kdor more iz teh praznih stavkov izvajati le jeden utemeljen dokaz o „zatiranju nemštva", ta zasluži darilo! Taka je torej z narodnim ministrom v Avstriji. O vladi grofa Taaffeja mogli bi reči še marsikatero, a danes rečemo le toliko, da glede na narodnostno vprašanje ni bila posebno spretna. Največja krivda LISTEK fiičonov zvon. Priobčil H. Majar. (Dalje.) 5. Pravi sklep. Med temi košarami, žimnicami, slamnicami, stoli, obleko, orodjem je bil don Cičon živ pokopan, ter se ni premaknil ves čas vožnje. Ob istem času se je pripeljal tudi P. Atanazij. Ljudje so poznali častivrednega moža, zato so mu šli množinoma in slovesno naproti. Odličniši so ga pričakali v župni hiši. Ljudstvo mu je izkazovalo časti, kakor gredo dobremu dušnemu pastirju. Le zvonili niso o njegovem prihodu, edino zato, ker ni bilo zvonu, in to je dalo povod, da se je govorilo o Cičonu in njegovem življenju. Oranžani so ga dobro opisali, in P. Atanazij je videl pred saboj črno podobo. Ker se mu je zdelo, da so Cičonovi rojaki preveč odkritosrčni, zato jim reče: „Dobro, pustite Cičona I Prišel sem za vse, ki hočejo obleči novega človeka. Pa tudi ni prav slabo govoriti o nenavzočnih, ki se ne morejo braniti." Naš don Cičon se res ni mogel braniti, ker uprav ta čas, ko se je o njem govorilo, je ležal v košu ter se vozil, nevedoč, če je še na svetu. Voz se ustavi na trgu kastelamarskem, ne daleč od orož-nice, pred vratmi gosposke hiše, kjer je bilo treba pohištvo izlagati. To je bilo ob belem dnevu. Teždk prime za koš, vzdiguje ga, zdi se mu prenapolnjen z grozdjem, in hoteč ga olajšati za nekaj grozdov, odbrsne listje. Glava I ... Težaku pade listje iz rok, zakriči ter bolj pade z voza, kakor stopi. „Tu gori, na voz, naj hodi, kdor hoče, jaz se ne ganem, tu je mrtvec, mrtvec je notri I . . ." Voznik se roti, da ni res, prisega, da je ue-mogoče. .Videl sem ga!" potrjuje težak; sam sem ga videl." ' „Kaj si videl?" „Človeško glavo! Mrtveca!" „To ne more biti! Lažeš! . . ." Gospoda pride iz hiše na ta ropot. Tudi ona zatrjuje, da o mrliču ničesar ne v^. Ljudje so se se zbirali okolu vozu, nihče pa si ni ni upal stopiti nanj. To je bilo govorjenja, sumničenja. „Kaj pa je? Kaj pa imajo?" „Glavo! — Mrliča! — Enega so umorili. — Polni koš odrezanih glav! — Koš je natlačen s človeškim mesom! — Hudobneži! — Kje so? — Nanje! Na razbojnike! . . Voznik je skakal in letal med ljudmi, kakor preplašen zajec med koruzo, dokazujoč, zatrjujoč, prisegajoč, kako da je on nekriv in nedolžen, da ničesar ne ve, da je vedel za mrliča, kakor za svojo smrtno uro. Ljudje mu niso verjeli, bili so nazjarjeni, češ, da sam priznava to!ovajstvo, in že so se krčile roke, vile pesti, da pograbijo in kaznijo morilca. Kar pribiti osem orožnikov z redarskim načelnikom in nato še drugo sodno osebstvo z biriči in pisarji. Najprej d& nadredar vkleniti voznika, ki je zastonj trdil svojo nedolžnost, ter ga izroči dvema stražarjema. Nato ukaže trg zapreti ter radovedneže razgnati po cestah. Zdaj varno vzdignejo z voza koš ter ga postavijo na tla. Sliši se vzdihljaj iz njega. „Še živi!" opomni nadredar; „dajte, poglejmo." . . . Nadredar iztegne roko z vso slovesnostjo uradnega postopanja, da odkrije grob mrliča ali umirajočega, in glej, prikaže se žrtva, don Cičon, sključeno klečeč, z glavo uprto v koš, ter nekaj stoka, ko mu hladni zrak zapiha v obraz. Neki orožnik, že star vojak, na prsih ves osve-tinjen, hoteč pokazati svojo hrabrost, zakriči nad Cičonom, pograbivši ga za roko: „Stoj! V imenu kraljevem, vi ste moj vjetnik!" Don Cičon odgovarja, kakor bi krulil. pa zadeva voditelje nemških liberalcev. Ti kujejo spravo z ministrom, katerega so mnogo let dolžili zatiranja nemštva. Politični pregled. V Ljubljani, 24. avgusta. Notranje dežele. Dopolnilne volitve na Dunaju. Ce tudi se liberalci in demokratje še neso definitivno sporazumeli o kandidatu, vendar je vedno verojetnejše, da bode voljen dr. Kronawetter. Tudi nekateri liberalci so že zanj. Nekoliko pa utegne Kronawetterju to pripomoči k zmagi, da se je bilo jelo govoriti o protisemitskem kandidatu. Proti protisemitu pa židovski liberalci radi demokrata podpirajo. Moravsko. Marsikdo se še spominja, kako so bili Nemci, dokler so vladali liberalci, hitro pripravljeni, ovaditi vsacega uradnika, ki bi se bil udeležil kake narodne veselice. Sedaj Nemci v Avstriji dobivajo večjo veljavo in ona ovaduštva se zopet začenjajo. Včeraj je naš list omenil, kako se je „Ta-gespcst" kar osmešila, ko se je hudovala, da je na poslopju okr. glavarstva v Postojini visela slovenska zastava. Namen „Tagespoštin" je pa bil prejasen, očrniti je hotela okrajnega glavarja kot „fanatičnega" Slovenca. Danes pa imamo omeniti, da se nemški listi jeze nad okrajnim glavarjem v Viškovu na Mo-ravskem, ker se je udeležil češke slavnosti. Denun-cijacije se torej začenjajo. Plener je te dni svojim volilcem/, članom hebske trgovske zbornice, razkladal svoje delovanje v državnem zboru. Našteval je, kaj je vse storil državni zbor, potem pa govoril o politiki sploh. Pravil, da se je po novih volitvah položaj za Nemce zboljšal. Novi državni zbor nema trdne večine, ali v njem se ne more ničesa skleniti brez levičarjev ali proti njim. Levičarji dobivajo vodno večji vpliv. Spravili so jednega svojca v ministerstvo in jednega nasprotnika, barona Pražaka, iz ministerstva. Ce bi se imenoval Pražakov naslednik, bode levica zahtevala, da se s tem razmerje sil v ministerstvu ne premeni. Nemci zahtevajo, da se jim ohrani vsa dosedanja posest. Z vlado neso prav zadovoljni, ker sprave ne pospešuje dosti energično. Morala bi razpustiti sedanji deželni zbor češki, ako se bodo Cehi še ustavljali. Plener se nadeja, da se bodo razmere za Nemce še zboljšale. V n a nje države. Bolgarija. Sovrednik francoskega lista „Fi-garo" je tudi imel pogovor s knezom Ferdinandom, kateri se je izrekel, da popolnoma odobruje postopanje Stambulova. On sam je v deželi priljubljen. V sedanji borbi drugače ne bode podlegel, kakor če ga umore najeti zavratni morilci. Mirno hoče počakati da ga prizna Evropa. O Rusiji je knez jako spoštljivo govoril. Hvaležno se je spominjal Aleksandra II, ki je osvobodil Bolgare. Boljšega prijatelja Rusija ne bode imela, kakor je on, če le ne bode kratila Bolgarom samostojnosti. Jako je pa knez hvalil svojega prvega ministra Stambolova. Srbija. Radikalni listi se silno jeze, da je poklicano liberalno ministerstvo. Liberalci ne izražajo volje naroda, ker imajo v zbornici le 13 poslancev. „Dnevni List" misli, da je glavni uzrok, ker je pala radikalna stranka, slaba finančna politika. Poživlja liberalce, da naj drže svoje obljube, odpmvijo vse monopole, kraljico nazaj pokličejo, budget pomanjšajo in se zadovoljijo s polovico plače. Poslednje je pač malo kočljivo. Dokler so liberalci bili v opoziciji, so sevčda grajali previsoke mini- Navzočni so se čudili takemu odgovoru; uradnik ni vedel, kaj bi storil. Naposled zapove: „Vzdignite ga iz koša!" Dva ga primeta za roke, eden za noge, vzdignejo ga, eden pa odstrani koš, in nato polože Ci-čona na tla ter očistijo ž njega listje, seno in steljo. Orožniki ga pregledujejo, preiskujejo, preobračajo, toda znamenja hudodelskega ne najdejo na njem, ne rane, ne Krvi, nobenega pričala o pretrpljeni sili. Ljudje se jamejo šaliti, kar priskoči lekar, od-krivši se do tal, pa dene: „Gospod nadredar, to ni mrtvec, pijanec je, poln ga je, kakor dež. Dajte meni, jaz vam ga iz-treznim na mestu !" Lekar skoči v lekarno in hitro prinese par žlic amonijakove raztopine, in hitro se je pokazala moč tega zdravila. Cičon se je zavedel, plaho gleda ljudi, ljudje pa njega, in nekateri se mu krohotaje smejo. Cičon mahom spozna, kaj je. Želel si je biti sto sežnjev pod zemljo, kakor pa kazati se tem zi-jalom, izpraševati se dati orožnikom in redarjem. Vprašan po imenu, po starosti, po stanu in delu, je pravo odgovarjal; vprašan pa, kako je prišel v ta koš, ni vedel odgovoriti pametne besede. (Dalje sledi.) sterske plače, ali sedaj pa ni prav verojetno, da bi plače zares zmanjkali. Kaj so vse obetali radikalci, dokler so bili v opoziciji, ko so pa imeli oblast t rokah, pa so pozabili na svoje obljube. jRusija. „Praviteljstvenij Vjestnik" odločno oporeka, da bi se z Židi v Rusiji zares tako grdo ravaalo, kakor poročajo razni tuji listi. Pred vsem ni resnično, da bi se židje vklenjeni .pošiljali v kraje, ki so jim za bivanje odločeni, ali pa v Sibirijo. Anglija. Gladstone a vsekako čakajo velike težave. Radikalei se že jezé, da ni nikdo izmej njih poklican v ministerstvo in že prêté z opozicijo. Pred vsem je nezadovoljen izdajatelj lista „Truth" Labou-chere. ki je za gotovo pričakoval, da bode minister. Proti Laboucheru je bajè odločno bila kraljica in ga zatorej Gladstone ni vzel v svojo vlado. Zastopniki Londona tudi neso zadovoljni, ker izmej njih ni nobenega v ministerstvu. jPrusija. V Fuldi se je bešla konferenca pruskih škofov, katere se udeležujejo nadškofa ko-ionjski in poznanjski, škofje amelandski in kulmski, hildesheimski, paderbornski, milnsterski, trijerski, limburški in fuldski, berolinski vojaški škof in papežev odposlanec prelat Nagel iz Rima. Zastran pruskih delov svoje škofije udeležuje se tudi konference škof mogunški, dočim freiburškega nadškofa letos ni h konferenci. Pričakujeta se še nadškof v vratislavski in škof osnabrilški. Predseduje nadškof kolonjski. Nemčija. Kakor se da posneti iz oficijoznih glasil, ne bode se dveletna službena dolžnost v nemški vojski tako hitro vpeljala. Počakati hočejo, kako se obnesô poskušnje pri onih pešbatalijonih z dvema letnikoma, ki so se osnovali za poskušnjo. Od državnega zbora se bodo pa letos zahtevale večje j svote za topništvo. Ï Brazilija. Umrl je bivši predsednik brazili-j janske republike, Deodora da Fonseca. Pokojnik je j bil rojen 1827. leta in je največ pripomogel, da se j je odpravilo cesarstvo. Postavil se je po prognanju cesarja na čelo začasni vladi. V februvariju lani ga ! je kongres volil za predsednika na štiri leta. Kmalu se je pa spri s kongresom in mornarico. Poslednji j se je spuntala in ga prisilila, da se je predsed-ništvu odpovedal. Izvirni dopisi. Iz Radovljice, 23. avgusta. Dne 24. julija smo i imeli novo mašo. Daroval jo je č. g. Jan. Meršol, tukajšnji domačin. Slovesnost se je vršila kaj lepo, le nekaj nam je kratilo veselje. Gosp. novomašnik je namreč obolel še tisti dan in še do danes ne more maševati, a upati je, da se mu ljubo zdravje povrne kmalu. Dne 13. avgusta je bil sklep šolskega leta. Našo štirirazrednico je obiskovalo 226 otrok. Poučevali so poleg g. kateheta dva gospoda učitelja in gospodična učiteljica. Nadučiteljevo mesto je bilo celo leto izprazneno. Poleg tega je imela še gospodična učiteljica radi bolezni dalje časa odpust. Da pri tacih razmerah šolski pouk trpi, temu se ne more nihče čuditi. Dne 14. avgusta je napravilo pevsko društvo ! „Triglav" veselico, ki se je baje dobro obnesla. Želimo pa, naj bi naša društva pred večjimi prazniki ne napravljala veselic s plesi, ker navadno udelež-niki drugi dan ne vidijo cerkve od znotraj. Marsi-, koga je ta veselica ob tem neprimernem času ne-, milo dirnola, to tembolj, ker so veselice pri nas . itak redke in bi se lahko bila vršila dan pozneje. | Dne 22. t, m. se je udri strop v stanovanju g. sodnika v tukajšnji graščini grofov Thurnov. Velika sreča je bila, da se ni pri tej nezgodi ponesrečila gospa soproga sodnikova, ki se je ravno mudila v tej sobi, a se je vendar zadnji hip umaknila. Škoda je vendar prav znatna. Vsled tega je dala politična oblast pregledati vso graščino, ker so v njej nastanjeni skoraj vsi c. kr. uradi. Vročino imamo grozno. Našim letovičarjem posebno ne ugaja, ker se morejo hladiti le v lepem senčnatem vrtu graščinskem. Poljedelci pa tožijo radi silne suše, ki preti končati vse jesenske pri-. delke. Iz krškega okraja, 20. avgusta. (Konferenci j a.) Učiteljstvo krškega šolskega okraja je imelo svojo uradno konferencijo dn4 27. julija 1892 v šolskem poslopju meščanske šole v Krškem. Gosp. predsednik in voditelj okrajne učiteljske konferencije, c. kr. okrajni šolski nadzornik Fran Gaberšek otvori konferencijo ob 9. uri dopoludne. V svojem nagovoru prisrčno pozdravlja vse navzočnike, vabeč jih k resni in stvarni udeležbi pri razpravah, ki so na vsporedu. Povdarjal je, da se šolstvo krškega šolskega okraja razvija vedno krepkeje in da je o marsičem že doseglo oni smoter, ki ga nam postavljajo šolski zakoni. Kolikor pa \ je še zaostalo za tem smotrom, tega ni krivo toliko učiteljstvo, kolikor neugodne razmere, v katerih je delovati ravno učiteljstvu krškega Šolskega okraja. Upa pa, da se tudi te razmere kmalu zboljšajo, saj ve, da se ž njim trudijo tudi šolske oblasti, kako najpreje odstraniti te ovire. Ako si je torej učiteljstvo v svesti, da izpol-nuje svoje stanovske dolžnosti, naj ga k temu bodri pa če bolj zavest, da deluje s tem v smislu šolskih postav, katere je izdalo Njega Veličanstvo naš presvetli cesar, kateremu se je šolstvo najbolj omililo in ki pri vsaki priliki razodeva svojo blago naklonjenost do njega. Zato pa bijejo srca vseh državljanov v neizmerni ljubezni do njega in zato mu izkazuje tudi učiteljstvo svojo otroško ljubezen pri vsaki priliki. Naj bi tudi tu zbrano učiteljstvo porabilo to priliko in izrazilo svojo ponižno udanost in hvaležnost do Njega Veličanstva s klicem: „Bog blagoslovi, Bog ohrani našega milega vladarja Franca Jožefa I., Bog ohrani vso hišo habsburško! Slava!" Nato zakliče konferencija trikratni „živo" in navdušeno zapoje cesarsko pesem. Gospod prvosednik konštatuje navzočnost, oziroma nenavzočnost konferenčnih udov. Vseh ua-vzočnih udov je bilo 47, nenavzočnih pa 8. Gospod prvosednik imenuje svojim namestnikom g. Ivana Lapajneta, ravnatelja meščanske šole v Krškem. Nato se preide k posameznim točkam vsporeda. 1. Volitev dveh zapisnikarjev. Izvoljena sta bila po nasvetu g. Andreja Grčarja, nad-učitelja v Mokronogu, „per acclamationem" gdč. Franja Lunder, učiteljica na Trebelnem, in g. M. Humek, učitelj na Raki. 2. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika. Po primernem uvodu poroča gospod prvosednik konferencije o izvršitvi lan« ekih konferenčnih sklepov, izmed katerih so trije še nerešeni, jeden pa je od visokega c. kr. deželnega šolskega sveta povoljno rešen. Dalje poroča o izpremembah učiteljskega osobja in o štatistiki šol. Prej ko preide gospod prvomestnik k obravnavi posameznih predmetov, jako temeljito in obširno razpravlja pet metodiških jednot aii stopinj, na katere je paziti pri vsaki učni uri in pri vsakem predmetu in sicer: a) priprava (analiza), b) poda-vanje novih predstav ali razširjevanje starih (sinteza), c) združenje (asocijacija), d) povzetje (sistem), e) uporabljanje. Po teh metodiških stopinjah naj bi se ravnal vsak učitelj in zagotovil si bode gotov vspeh v vseh predmetih ljudske šole. Nato gospod predsednik poroča o vsakem predmetu posebej začenši pri nazornem nauku in končavši pri uradnih spisih. Koncem svojega poročila izreka vsem, ki so pripomogli do tolike povzdige šole in vsem, ki so ga podpirali v njegovem poslu, svoje priznanje in zahvalo. 3. Obravnava nastopnih predmetov: a) Podrobni učni načrt za slovnico, pravopis in spisje. Ker bi bilo poročilo o tem predmetu predolgo, zato se izroči po nasvetu g. Karoia Trosta in g. Andreja Gerčarja stalnemu odboru, kateri naj sestavi iz referatov, katere so izdelali posamezni učitelji vsak za svoj razred, učni načrt in pri prihodnji učiteljski konfe-renciji poroča o njem. Soglasno sprejeto. b) Pretresovanje knjig za šolar-sko knjižnico. Poročevalcem je imenovan g. I. Rupnik, a on predlaga, naj se pretresovanje sposobnih in nesposobnih knjig predloži tudi stalnemu odboru. Ta predlog podpiralo, oziroma popolnjevalo je še več udov in sicer gg. Ivan Leveč, Iv. Gantar in J. Bezlaj. Konečno govori o tem predlogu še g. Ivan Lapajne in gospod prvosednik sam, na kar se isti soglasno sprejme. c) Pretresovanje o načrtu za vrav-navo šolskih vrtov, izdanem po vis. c. kr. deželnem šolskem svetu z ukazom z dne 9. junija 1892, št. 1236. Poročevalcem je imenoval gospod prvosedn'k g. Leopolda Abrama, nadučitelja v Kostanjevici. Jako temeljito razpravljal je gospod poročevalec vsako točko posamič ter naposled nasvetoval k do-tičnemu ukazu nekatere premembe, oziroma do-stavke. Ti nasveti so se soglasno sprejeli. 4. Določilo učnih knjig in samo-učil za šolsko leto 1892—93. Konferencija sklene, da ostanejo v prihodnjem šolskem letu vse stare učne knjige. Le gospod prvosednik nasvetuje, naj bi se vpeljala v prihodnjem šolskem letu mesto dosedanje „Prve nemške slovnice" „Prva nemška slovnica" in „Prvo nemško berilo" za slovenske ljudske šole, sestavili Praprotnik, Razinger in Žumer, založil Igu. pl. Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani. Sprejme se tudi ta učna knjiga. 5. Poročilo knjižničnega odbora o stanju, uporabi in računu okrajne učiteljske knjižnice. Gosp. Ivau Lapajne poroča, da ima okrajna učiteljska knjižnica v začetku meseca julija 1180 knjig v 1547 zvezkih in več nevezanih časopisov. O računu poroča blagajničarica gdč. Ana Schmidinger, učiteljica v Krškem. Dohodkov je bilo 305 gld. 69Va kr., stroškov pa 266 gld. 24'/j kr., ostane 39 gld. 45 kr. Pregledovalcema računov sta voljena „per ac-damationem" g. Fran Lunder, nadučitelj v Raki, in g. Janez Saje, nadučitelj v Šent-Jerneju. Našla sta račun v redu, kateri se nato odobri. O tej točki debatovali so še gg. Ivan Leveč, Leopold Abram in Aleksander Lunaček. Priporočajo se nekatere knjige v nakup, in sicer: učitelji naj bi tekom leta pismeno naznanjali, katere knjige žele, da se nakupijo. 6. Volitve: a) stalnega odbora. Po nasvetu g. Andr. Grčarja ostane stari odbor, namreč gg.: Josip Bezlaj, dr. Tomaž Romih, Ivan Rupnik in Iv. Lapajne; b) knjižničnega odbora. Tudi ta odbor ostane po uasvetu istega gospoda stari in sicer gg.: Ivan Lapajne, dr. Tomaž Romih, Ivan Rupnik, J. 1 Cepuder in gdč. Ana Schmidinger. 7. Posamezni nasveti. Gosp. Ivan Rupnik nasvetuje: a) da naj se neobvezni pouk v •nemščini ali odpravi, ali pa zagotovi učitelju za ta pouk primerna nagrada; b) učiteljem naj se izprosi znižana voznina na vseh železnicah, kakor uživajo to dobroto državni uradniki. Ko je oba nasveta natančneje utemeljil, obveljata ista v daljno predložitev. — S tem je bil vspored končau. Gospod prvosrdnik .-klene konferencijo zahva-Ijevaje se za tako stvarno in zanimivo udeležbo, za pazljivost pri obravnavi posameznih točk vsporeda, želeč, da bi obravnave in vsi sklepi obrodili obilega sadu. Vse navzočnike pa spodbuja, da bi tudi v prihodnjem letu z isto neutrudno delavnostjo in ljubeznijo delovali na polju ljudske omike ter vpe- ! ijali mladini čut ljubezni do Boga, do domovine in države iu do prevzvišene vladarske hiše. Prvosednikov uamestnik g. Ivan Lapajne zahvali se naposled v imenu vsega učiteljstva g. prvo-sedniku za izvrstno in nepristransko vodstvo kon-ferencije. Popoludne zbralo se je učiteljstvo polnoštevilno k skupnemu obedu na vrtu g. Gregoriča. Po obedu pa je imelo „Pedagogiško društvo" svoje redno zborovanje. Hitro nam je minol dan in zapuščali smo mestece z zavestjo, da ostane dan konferencije vsakemu v lepem spominu. Družbe sv. Cirila iu Metoda redna Tli. velika skupščina dne 28. julija 1892 v Postojini. (Dalje.) 5. Vodstvo ne sme molčati o dobrotnikih, prijateljih naše družbe ter sploh o pospeševateljih društvenih naporov. Tu bi morali naštevati zlasti one podružnice, ki so se odlikovale s posebno marljivostjo, uato posamne rodoljube, ki so prihiteli z večjo ali manjšo vsoto na pomoč — a ker jih vže štejemo na stotine, moramo slavno skupščino opozoriti na njih imenik, ki bo tiskan v bodočem „Vestniku" VI. Tu naj zabeležimo le nekaj tistih dobrotnikov, ki nam jih je v zadnji dobi pokosila nemila smrt. — Vredni sin uzor nega rodoljuba, naše družbe pokrovitelja t Frana Kotnika, tudi Fran Kotnik ml., ki je prominol dne 2. avgusta 1891, zapustil je naši družbi v oporoki tisoč gld. Vodstvo se je užaljeni gospej materi potrdivši sprejem izplačane vsote dostojno zahvalilo. — Višji davčni nadzornik Luka R o b i č, blagajnik I. ljubljanske podružnice, preselil se je v večnost. Istotako mestni odbornik Peregrin Kajzelj, naš družbenik. Postojinska podružnica obžaljuje svojega bivšega odbornika dr. Pitamca. Prosta seljakinja iz Artižje Vasi pri Zatičini t Marija Hribar spomnila se je naše družbe v oporoki s 5 gld. Braslovška podružnica zgubila je svojega podpredsednika dekana Potočnika, istotako konjiška dekana Mikuša. Graška izvanakademiška pa je izgubila kanonika dr. Robiča. Šišenska svojega odbornika Antona Kneza. Cirkniška na Goriškem svojega prvomestnika mnsgr. Jerama. Župnik f Jakob Logar pri sv. Križu poleg Ajdovščine bil je zastopnik naši družbi pri t Einšpielerja slavnosti na Koroškem. Podružnica v Kranju objokuje svojega ustanovnika Metoda Pirca. In nedavno sta umrla dva bivša prvomestnika šmarske podružnice pri Jelšah, kanonik-župnik Ivane in veleposestnik Skaza. Podružnica na Greti pogreša svojo marljivo nabiralko f gospo Marijo Ferluga, rojeno Pertotovo. Dne 7. julija pa je preminol v Škofji Loki c. kr. okr. sodnik dr. Fran Škofic, ki je postavil našo družbo glavnim dedičem. Njegovega pogreba se je vdeležila tudi deputacija naše družbe po treh pokroviteljih in sicer: po vodstvenem tajniku Žlogarju, družbinem nadzorniku Oroslavu Dolencu in župniku Ramovšu. Zdi se nam, kakor bi bil hotel prominoli sodnik pokazati s svojim zadnjim činom pot imovitim samcem ali rodoljubom brez lastnih otrok, koga naj postavijo za vrednega in potrebnega dediča svojemu premoženju — namreč slovensko deco, ki je v nevarnosti odtujiti se svoji materi. Vsem naštetim in nenaštetim blagim pokojnikom mir in večno plačilo tam, tu pa hvaležen spomin! Kakor ob žalostnih, tako so se ob veselih dogodkih rodoljubi spominjali naše družbe s prav znatnimi darovi, kakor bo razvideti iz imenika. Mnogi gospodje i žene so jo razveselili z lepimi zbirkami knjig, ki bodo osobito na Koroškem razvedrovale ukaželjno mladino. Da je naša družba sploh postala tako popularna, zahvaliti je osobito slovensko časopisje v Trstu, Gorici, Celovcu, Mariboru, Celju, Novem Mestu in Ljubljani, zlasti naša dnevnika, ki sta družbine zadeve drage volje in vselej brezplačno vsprejemala ter nosila mej slovenski svet. „Edinost" pa je že opetovano razglasila poziv po zgledu češkega „svetovaclavskega daru" za „Cirilo-Metodijski dar", ki je samo po njenih izkazih dosegel že do poldruge stotine. Krono darovom sta postavili zopet vsled spoštljive vodstvene prošnje visoki korporaciji: deželni zbor kranjski s tisoč in mestni zastop ljubljanski s pet sto gld. (Slava!) Vsem blagim dobrotnikom, vsem podružnicam presrčno zahvalo! 6. Ako sklepno še pristavim, da naša družba šteje po sinočnjem štetju 83 pokroviteljev, 826 usta-novnikov, 4020 letnikov in 3386 podpornikov, torej vkupe 8315 članov, podal sem slavni skupščini glavno podobo one zgradbe, ki si jo je uarod slovenski postavil s svojo žilavostjo in občudovanja vredno požrtvovalnostjo, zgradbe, v kateri nekako gledate zedinjeno Slovenijo, ki je danes semkaj poslala od povsod svojih zvestih sinov in hčera. (Dobro!) Končujoč z mirnim srcem v imenu vodstvenem lahko rečem : Slavna skupščina, podali smo ti obris svojega delovanja, sodi ti: je-li bilo v prospeh slovenskega šolstva ali ne? Vodstvo je pripravljeno delovati še za naprej za vzgojo slovenske mladine v onem duhu, kateri je prešinjal sv. blagovestnika, kojih imena nosi naša družba. Bode-li ta duh kmalu prešinil vse Slovence, ki naj se vender že zavedajo, da so pred tisoč leti naši pradedi po sv. Cirilu iu Metodu že prejeli dve zvezdi-vodnici: sveto vero in slovensko knjigo. Hočemo biti resnični rodoljubi, moramo čislati oboje in za obojih pravice žrtvovati svoje moči. Le tako bomo pospeševali pravi napredek svojega naroda iu pripomogli k uresničenju pesnikovih želja: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, Milejše zvezde kakor zdaj sijale.« (Burno odobravanje. Ploskanje. Čestitanje.) Predsednik pozivlje skupščino z ozirom na pre-minole odlične družbenike, da blagovoli izraziti svoje sožalje s tem, da vstane s sedežev, kar se je zgodilo s slava-klicem milim pokojnikom. Ker se nihče ne oglasi k besedi, predsednik Svetec konstatuje, da je s tem tudi odobreno poro-Čilo tajnikovo. _(Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 24. avgusta. (Deželni zbori) se snidejo, kakor se poroča, med 10. iu 14. dnem septembra. Graška „Tages- post" hoče vedeti, da bodo zborovali le do oktobra^ ko se snideta delegaciji. Ko bi deželni zbori ne dovršili najnujnejšega dela, snidejo se zopet v decembru. (Za udeležence I. slovenskega katol. shoda.) Pripravljalni odbor je prosil ravnateljstvo južne železnice, da bi udeležencem I. slovenskega katoliškega shoda znižalo vožnje cene. Ravnateljstvo pa ja odgovorilo, da ne more ustreči prošnji z ozirom na težko kontrolo legitimacij in neomejeno število potnikov. (Osebne vesti.) Suplent na tukajšnji državni gimnaziji g. Viktor B e ž e k je imenovan glavnim učiteljem ua ženskem goriškem učiteljišču. — Polkovnik pešpolka št. 17. gosp. Žiga K 1 u g je po vzdignen v plemenitaški stan s pridevkom „Klu-genvvald". (Potrjeni deželni zakon.) Presvetli cesar je potrdil od deželnega zbora kranjskega sklenjeno pre-membo §§ 3. in 13. zakona z dne 24. aprila 1888 ! o uravnavi zdravstvene službe v občinah, i (Ogenj.) V ponedeljek dne 22. t. m. je v Novo-kračini jelšanske župnije, dobro uro od kranjsko- • isterske meje, neka žena mlatila blizu ognjišča. Ko I gre iz hiše, zažge slaboumno dete slamo. Ogenj se ■ hitro razširi. Ker so vsled suše struge vse suhe in > ljudje večinoma žanjajo travo na hribih, ni bilo ne gasilcev ne vode pri rokah, in zgorelo je 21 hiš. • Govori se tudi, da je zgorelo jedno dete, več živine in jednemu gospodarju do 150 gld. denarja. Več ljudi} ni druzega rešilo ko borno obleko. (Umrl) je due 22. t. m. na svojem domu v Beli Krajini c. kr. poštni praktikant gospod Ivan I v a n e ti č. J (Ameriška bolezen) po Kranjskem hudo raz-I saja. Uzroki te bolezni so slabe letine, nesreče, visoki davki, „dolgi" dolgovi, skratka: velika revščina prebivalstva. Ameriški dolarji pa so najboljše zdravilo za to bolezen. Kaj čuda, da naše ljudi tako vleče čez lužo v obljubljeno deželo, Ameriko! Tam i si z velikim trudom prislužijo mnogi lepe denarje, s katerimi se zopet vračajo čez nekaj let v svojo domovino. To začasno preseljevanje ima sicer veliko slabih stranij, a istina je, da so mnogi le z zaslužkom v Ameriki rešili družini svoje domovje. Tako je včeraj odrinilo zopet 12 oseb skozi Ljubljano, Heb in Bremen na „oni svet", v daljni Arkanzas. Osem jih je bilo iz savske župnije pod Litijo; večinoma so mladi gospodarji, ki so zapustili žene in otroke. Bili so domd, kakor se nam poroča, delavni iu lepega vedenja. Dnč 23. avgusta so bili vsi pri spovedi in sv. obhajilu, kar je posebno hvalevredno pred tako dolgim in nevarnim popotovanjem. Mi vsem želimo srečen pot in čez tri leta še srečnejši povratek v ljubo domovino, katero so zapustili s težkim srcem. (Ljudsko šolstvo na Kranjskem.) Po zadnjem stati8tiškem izkazu šteje Kranjska za 498.390 prebivalcev, 322 javnih in 18 zasebnih ljudskih šol; skupaj 346. Moških učiteljskih močij je 408, ženskih 127, skupaj 535. Šolo obiskujočih otrok je 54 478, in sicer 27.687 dečkov in 26.791 deklic. Na Kranjskem je 1 nemška meščanska šola v Krškem, ki je nastala po ustanovi Hočevarjevi, dalje 201 eno-razrednica, 65 dvorazrednic, 24 trirazrednic, 27 štiri-razrednic in 3 petrazrednice; 60 šol ima celdnevni, 234 polduevui, 27 šol cel- in poldnevni poduk. Na 284 šolah se podučuje slovenski, na 26 nemški, na 12 šolah nemško-slovenski. Zasebnih šol je 9 nemških, 7 slovenskih in 2 nemško-slovenski. Otroških vrtcev je 11, obrtnonadaljevalnih šol 10, kmetijsko-nadaljevalna kurza 2 iu 1 dekliška nadaljevalna šola. Za šolo godnih otrok je bilo 78.579, in sicer 39.660 dečkov in 38.919 deklic. Šolo jih obiskuje 77%. Slovenski občevalni jezik je naznanilo 466.257 prebivalcev, nemški 28 033, hrvatski 659 in itali-jauski 319. ! (Slovensko katoliško-politično društvo „Pozor") I v Ptuju je imelo dne 18. t. m, občni zbor v „Narodnem domu". Voljeni so gg.: Dr. Anton Bru-| men, odvetuiški kandidat, predsednikom; Mihael Breučič, tovarnar v Zabjaku pri Ptuju, podpredsednikom; dr. Josip Cuček, odvetuik, blagajnikom ; Anton G r e g o r i č , tajnik posojilnice, tajnikom ; o. Konrad S t a z i n s k i, Marko Pavli-n i č iu Andrej J u r c a , odborniki. (Pri občinski volitvi) v Trzinu je bil izvoljen županom J. K e c e I j, občinskima svetovalcema Fr. N a r o b e in L. B1 e j e c. — V Domžalah je bil izvoljen županom Mat. J a a e ž i č; svetovalci pa : J. K u r a 11, Mat. T i č a r in Val. H a b j a a ' (Pri občinski volitvi v Metliki) je bil izvoljen iupanom g. Ferdinand S a 11 o k e r ; svetovalci pa gg.: Karol Govanec, Fran Guštin, Fran Jutraž in Auton Prosen i k. (Drobne vesti.) S Save se nam poroča, da je te dni toplomer kazal 29 stopinj R. Sadeži se kar suše; ako v kratkem ne bo dežja, bo trda za kmeta. — V Radomljah v kamniškem okraju je bil izvoljen županom Janez Nastran, svetovalcema Fr. Jerman in Mart. Cerar. — V Boštanju je te dni neki šo-larček zlezel na hruško. Veja se ulomi in deček prileti tako nesrečno z glavo na kamenjta tla, da umrje v kratkih minutah. — Vsled ukaza trgoviuskega ministerstva je prevoz žive perjadi po pošti iz Avstrije v Nemčijo začasno prepovedan. — Kot posebnost zabeležimo, da dne 18. t. m., v cesarjev roistveni dan, ni nihče umrl v Ljubljani. — Vsled naredbe mestnega magistrata ljubljanskega posebna komisija te dni reviduje „mero in vago" pri obrtnikih, katerih je v Ljubljani okolu 1600. (Občni zemljevid Kranjske.) Po uradnem gradivu z označenjem okrajnih glavarstev in davkar-skih okrajev ter razvrstitve ljubljanske škofije, izdala in narisala Emilij Jahnz in Ferd. pl. Genzič. Merilo 1 : 300.000. Ljubljana 1892. Komisijsko založništvo Ign. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg. Kamenotiskarnica Julija Hilhna v Zagrebu. Cena SO kr. — Pod tem naslovom je te dni izšel nov zemljevid kranjske dežele, in sicer s slovensko nomenklaturo, določeno po „Matici Slovenski". V tem oziru je to delo vse hvale vredno. Zapazili smo le to večjo hibo, da so mnoga mesta tiskana z znamenji trgov, Ribnica in Vrhnika pa kot mesti, kar pa ne zmanjšuje vrednosti zemljevida za porabo. Podjetnik tudi naznanja, da bi mogel to karto prirediti za neznatno ceno 10 kr., ko bi „Matica Slovenska" ali „Družba sv. Mohora" hotela razdeliti jo med svoje člane. (Mrtvo cigansko hčerko,) blizu devet let staro, prinesla je sinoči neka ogerska ciganka, baje mati, h gospodu dr. Drču, češ, da je bolna in naj ji napiše zdravilo. Stoprav g. dr. Drč jo je uveril, da je tu pomoč njegova zaman, kajti bčerka je potoma umrla. Mlado ciganko ie potem naložila na mali voziček ter ostala na hodniku pred Mayrjevo hišo, vsled česar se je hitro zbralo mnogo občinstva pred hišo. Dete so potem odnesli v mrtvašnico k svetemu Krištolu. (Pred velikim vhodom) v fraučišKansko cerkev podrli so visoke in strme stopnice ter jih bode župno oskrbništvo namestilo j, novimi in trdnejšimi. (Promenadni koncert.) Danes popoludne ob 6. uri svira vo|aška godba v Tivoliju. (.Prvi narodni dom" v Rudolfovem) delniško društvo, je bilo dne 9. t. m. pri ondotnem okrožnem sodišču vpisano v trgovski register. Društvena pogodba je bila dne 18. decembra 1884 narejena in z ukazom c. kr ministerstva za notranje zadeve z dne 18. februvarija 1885, štev. 851, potrjena. Tvrdka glasi se: „Prvi narodni dom" in ima družba svoj sedež v Rudolfovem. Namen te na nedoločen čas sklenjene družbe ie dogotovljen.je nedodelanega poslopja „Narodni dom" v svrho, da se v njem namestijo slovenska narodna društva. Zakladna glavnica znese 10.000 gld., katera se razdeli na 200 pouolooma vplačanih delnic. (ZaduSil) se ie v soboto 671etni loučar Martin Vajdftič iz Podpore. Ko je kopal v neki jami ilovico. utrga se zemlja in ga pndsu.je. Telegrami. Dunaj, 25. avgusta. „Wiener Zeitung" objavlja zakon, da se morejo delne obveznice najetega posojila sedmih milijonov delniškega društva dolenjskih železnic porabljati za nalaganje ustanovnih in pupilarnih glavnic. Dunaj, 25. avgusta. Vsled poziva ministra notranjih stvarij oglasilo se je 438 zdravnikov za eventualno službo ob koleri. Olomuo, 24. avgusta. Danes dopoludne je bil tukaj slovesen pogreb kardinala Fürstenberga v navzočnosti naučnega ministra, škofov Dunajevskega in Baura ter mnogo-brojnega občinstva. Sprevod je vodil kardinal grof Schönborn iz Prage. Peterburg, 24. avgusta. Cesarski ukaz je zopet dovolil izvoz rži, ržene moke in otrobov. Peterburg, 25. avgusta. Poslednje dni jih je 111 zbolelo, 32 umrlo. V samarski guberniji jih na dan povprek zboli 1194, umrje pa 529. London, 24. avgusta. „Standard" priporoča potrebne korake proti koleri, ki bi jo potniki lahko zanesli iz Hamburga. Popolnem svilene fnlarde ¡g g8^ ineter (do 450 raznih vzorcev, pisanih, kariranih itd.) razpošilja na kosove poštnine in colnine prosto v hišo tovarna za svilo Gr. Heiiiio*»oi-ij (c. in kr. dvorni založnik) ZUrloh. — Vzorci z obratno pošto. — Pisma stanejo 10 kr. porto. 123 8 (.6) SlTimsirH -»«:• 22. avgusta. Ana Modie, krojačeva hči, 10 let, Streliške ulice 11, lesar. V b olnišnici: 21. avgusta. Marija Butna, gostija, 45 let, oedema pulm. 22. avgusta. Jožef Pire, gostač, 60 let, jetika. — Matija Mavc, delavec, 58 let. dysenteria. T'«» J «« t» 23. avgusta. Pri Jlaliču: Kullman in Wolf, trgovca, z Dunaja. — Rosinak iz Smihova. — Steiner in Maehulka iz Prage. — Turri, trgovec, iz Trsta. — Knitel, knjigar, iz Inomosta. — Schneider iz Topuske. — Davidovič. učitelj, iz Belega Grada. — dr. Moravek, odvetnik, s soprogo, iz Naveklava. — Dvorak in Honola, kapelana, z Blanskega. — Skutzik, asistent, iz Trbovelj. — Dorfler, nadporočnik, iz Trbiža. — Nussbaum, tovarnar, iz Ajdovščine. — Otrussorzy iz Sofije. — Arko, zasebnik, iz Ribnice. — Piecart de AVingle, zasebnik, s hčerjo, iz Maribora. — Schink, zasebnik, iz Zagorja. — Petsche, trgovec, iz Badna. Pri spl. Lie'., polkovnik, z rodbino; Emilija in Natalija Faber, zasebnici, iz Trsta. — Kolin, trgovec, z Du- naja. — Mohr, medieinee, iz Gradca. — Fissinger, trgovec, z rodbino, iz Budimpešte. — Vitez Schulheim, inženir, s soprogo, iz Beljaka. — Josip in Ana Köhler iz Maribora. — Errath, trgovec, iz Mokronoga. — Bukovnik, potovalec, z Reke. — Stampf, trgovec, iz Prage. Pri Južnem kolodvoru: Hauberger, Russ in Kovači« iz Trsta. — Sablich, zasebnik, s hčerjo, z Reke. — Susteršič iz Vidma. — Kunstelj iz Radovljice. Pri avstrijskem čaru: Leipner s sinom, in Gobbo z Reke. — Grešnik, sprevodnik, iz Lienca. Pri bavarskem dvoru-. Lorenc in Marija Somer iz Beljaka. — Sehmarda iz Vira. — Högler, pomožni uradnik, iz Kočevja. — Kikel iz Gor. Mozelja. — Wittman, prefekt, iz Burghausen-a. r— Schneller, posestnik, iz Koprivnika. VremenNkro «porodil». Srednja tempernrura 22o°, za 4 5° nad normalom Prodaja drv. Anton Kobi z Brega pri Borovnici bode dne 5. septembra t. I. dopoldne ob 9. uri prodajal 300 sežnjev bukovih, popolnoma suhih, in 200 sežnjev še-le pripravljenih po 36" dolgih drv Jerneja Svete-ta iz Brezovice. — Drva se bodo oddajala najmanj po 50 sežnjev skupaj, na mestu ,Pod strmcem', na javni dražbi, proti gotovi plači. Prodajalec bode na svoje stroške speljal drva na kolodvor v Borovnici. 383 2—i Znamka S. O. M. Najboljše laško namizno vino, priporočajo je zdravniki za krepčanje slabotnim, bolnim j, in prebolelim. — Steklenica 1 gld. Gosp. lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani. Podpisani Vam potrjujemo s tem, da že 18 let prejemate Maršala vino iz c;.iih kletij in sicer najboljše. Pooblaščamo Vas, da to potrdilo, kakor je resnično, objavite in se podpišemo z velespoštovanjem J. <0 V. Flori.o. Palermo (Italija) meseca dec. 1891. Ficcoli-jeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (262) 7 ^HSHSHSHSHSHSČ ju Uradne in trgovske s firmo priporoča K AT. TISKARNA i v Ljubljani. & SJBS Zšl ¡MČJ' ' Tovax-na cerkvene oprave. -<- Preniovami __1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdelovalnica paramentov, I>unaj, VII., Zieglergasse 37. Zastopnik: Franc Briickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali. dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd. pa tudi 167 26—10 cela mašna obleka v najpravilnejši obliki. / d C e i' lc v o li i p ara m e n t i. I > u n a j s k a borza. Dn6 25. avgusta Papirna renta 5%, 16% davka .... 95 gld. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 95 . Zlata renta 4%, davka prosta.....113 , Papirna renta 6%, davka prosta .... 100 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 998 „ Kreditne akcije, 160 gld........312 „ London, 10 funtov stri........119 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ Cesarski cekini ....................5 „ Nemških mark 100 ..................58 „ 85 kr. 50 „ 95 „ 50 „ 50 „ 25 „ 75 . 50 V,. 69 „ 65 „ Bne 24. avgusta. Ogerska zlata renta 4<6....... Ogerska papirna renta 5 %...... 4 % državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „4' ,% Kreditne srečke. 100 gld....... St. Genois «r®®® goldinarjev dobi se z jedno kreditno promeso a 4V, gld. in 50 kr. kolek. Žrebanje dne 1. septembra! Izdajatelj: Dr. Ivan Janii. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik Tis Katoik Ti v Lub