II	il
in 10.349 za Inserata,	™	le ln.err.oni.
Podružnica«	Izha|a vsak dan ijntraj rasen ponedeljka In dnava po praznika.	Filial*I
m	.	Novo mesta
Novo mesto.	g Ur.dnlltvo In npr.v.i Kopitarjev« 6, LJnblJan«.	g
Izključna pooblaščenka za oglaSevanJe Italijanskega in tujega | Redazion«, Amminlstr.zlone« Kopitarjev« 6, Lubiana.	i Concesslonarla escluslva per la pnbblicita di provenienza italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana.	|	Telelon 4001-4005.	1	ed estera: Unione Pubblicitš italiana S. A, Milano.
Vo;no poročilo št. 544
Silovit potek bitke v Marmariki
Število angleških ujetnikov in izgub narašča Branilci Gondarja so izpolnili svojo dolžnost do domovine
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V Severni Afriki se je bitka v Marmariki. ki se je obnovila ob zori, ves dan silovito nadaljevala do poznega večera. Tako pri SoIIumu, kakor tudi pri Tobruku, so večinoma delovali nasprotni topovi, katerih ogenj jc bil zelo močan. Na osrednjem odseku, kakor tudi na omenjenem ozemlju Ca pu z zo (Sollum) so se razvijali v menjajoči se bližini srditi napadi in protinapadi med oklepnimi edinicami in pehotnimi četami. Ugotovilo se je, da jo imel sovražnik pomembne izgube v moštvu in oklepnih sredstvih, izgube sil Osi pa niso velike. Število zajetih sovražnikov šc narašča. Pri Tobruku so bila sestreljena v plamenih tri sovražna letala, četrto letalo pa je sestrelila divizija »S a v o n a«. Naši in nemški letalski oddelki so učinkovito sodelovali pri razvoju dnevnih bojev. Ponoči na 26. nov. so angleška letala bombardirala D e r n o. Eno letalo je protiletalska obramba sestrelila.
Vzhodna Afrika: V zvezi s predhodnimi operacijami prejšnjih dni je sovražnik včeraj zjutraj silovito napadel okrog 4. ure zjutraj mesto G o n d a r, ki je bilo že obkoljeno od vseh strani. Naši številčno' redki oddelki zaradi velikosti mesta, ki ga je bilo treba braniti, v težavnih položajih za napad in kljub poznejšega popuščanja nekaterih kolonialnih edinie, ki so bile manj trdne pod topniškim in letalskim bombardiranjem, so se žilavo bojevale od postojanke do postojanke do popoldne, tudi potem, ko so sovražne čete z mnogo oklepnih sredstev prodrlo v naselje. Ko so bila izčrpana
General Bastico, poveljnik italijanskih sil v Afriki
vsa sredstva za odpor in da nacionalno in domače prebivalstvo ne bi bilo izpostavljeno nadaljnim življenjskim žrtvam, je vrhovni poveljnik postojanke odredil, da naj sc oh 14. uri ustavijo sovražnosti.
Junaški bojevniki v G o n d a r j u so v celoti in s častjo opravili težko nalogo, ki jim jo je zaupala domovina.
Hitler sprejel udeležence berlinske konference
Berlin, 28. nov. AS. DNB je izvedel, da je Hitler včeraj sprejel v avdienco evropske državnike, ki so 6e udeležili berlinske konference.
Posvet med grofom Cianom in Hitlerjem
Berlin, 28. nov. AS. Hitler je včeraj sprejel Italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in imel z njim dolg in prisrčen pogovor.
V navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa je Hitler sprejel še zastopnike tistih držav, ki so pristopile k zvezi proti kominterni: predsednika bolgarske, madžarske in romunske vlade ter bolgarskega, danskega, španskega, finskega, japonskega, mandžurskega in pa hrvaškega ministra. Opoldne je Hitler vsem tujim zastopnikom priredil kosilo, katerega so se z nemške strani udeležili še maršal Goering, zunanji minister Ribbentrop, admiral Raeder, maršal Kei-tel in Milch, propagandni minister Goebels, minister za zasedeno Rusijo Rosenberg, poglavar policije Himmler in drugi.
Berlin, 28. nov. AS. Zunanji minister grof Ciano je včeraj zjutraj vrnil obi6k predsedniku slovaške vlade dr. Tuku in je imel z njim dolg in prisrčen razgovor.
Nato je grof Ciano sprejel španskega zunanjega ministra Serrena Sunerja, s katerim se je dolgo razgovarjal.
Hitlerjeve čestitke Duceju
Berlin, 28. nov. AS. Ob podpisu zapisnika ki podaljšuje za nadaljnjih pet let pogodbo proti kominterni, je Hitler poslal Duceju in romunskemu državnemu voditelju maršalu Antonescu brzojavne čestitke.
Ob isti priliki je zunanji minister von Ribbentrop poslal brzojavne čestitke japonskemu in man-džurskemu zunanjemu ministru, prav tako pa tudi zunanjemu ministru nacionalne kitajske vlade.
Grof Ciano odpotoval iz Berlina
Berlin, 28. novembra. AS. Danes zjutraj ob 4.50 je italijanski zunanji minister grof Gale-azzo Giano s posebnim vlakom odpotoval iz Berlina. Zunanji minister von Ribbentrop je šel po gosta v grad »Bellevue« in ga spremljal na postajo obenem z italijanskim veleposlanikom Dinom Alfierijcm in načelnikom protokola von Dornbergom in drugimi osebnostmi iz nemškega zunanjega ministrstva.
Ko je prišel na trg pred postajo tAnhaIt, je grof Ciano pregledal častno četo. Postaja je bila vsa v italijanskih, nemških in drugih zavezniških zastavah in na peronu so bili zbrani zastopniki državnih oblasti, vojske in stranke. Navzoči so bili vsi vojaški atašeji italijanskega velejx>slaništva, italijanski generalni konzul z uradniki konzulata, nadzornik fašistov v Nemčiji z ravnateljem berlinskega fašija. Vodja nemške diplomacije se je do zadnjega trenutka pogovarjal z grofom Cianom in se od njega kar najbolj prisrčno poslovil.
Monakovo, 28. nov. AS. »Munchener Neuste Nachrichten« objavlja komentar o Ribbentropovem govoru in pravi, da so njegove besede jasno dokazale, da angleški narod ne more zmagati tudi z vsemi ameriškimi podporami. Ce bo Anglija nadaljevala vojno, bo nujno drugo za drugim izgubljala svoja ozemlia. Evropa pa bo utrdila 6vojo
f>olitično in gospodarsko moč, svoj razvoj in svoje sile. Angleška strategija ne more vplivati na potek dogodkov, prav tako pa ne morejo vplivati nanje dogodki v Afriki. Severna Afrika je bližja Osi, kakor pa Angliji in Ameriki, kajti Amerika mora svoje gradivo pošiljati v Afriko čez oceane.
Ponoči so angleška letala izvedla polet narl Napoli, protiletalska obramba in lovsko letalstvo pa jih je zelo oviralo. Civilno prebivalstvo je imelo pet ranjenih. Dve letali je protiletalska obramba v plamenih, sestrelila, eno letalo pa so sestrelili naši nočni lovci. Od teh letal sta dve padli v morje, tretje letalo pa jo padlo na tla blizu San Pietra pri Patiernu.
Naša protipodmorniška sredstva so na Sredozemskem morju potopila tri sovražne podmornice.
Rim, 28. novembra. AS. Danes so v italijanskih kinematografih že začeli v kinematografskem dnevniku kazati prve posnetka iz bitke v Marmariki. Potek prvih bojev so snemali operaterji, ki so bili v prvi bojni črti.
Ženeva, 28. novembra as Iz Londona poročajo, da so tam zelo v skrbeh zaradi poteka bojev v Marmariki. Angleško javno mnenje je zaskrbljeno zaradi tega, ker italijanske in nemške oklepne edinice niso bile samo obkoljene ampak še prejemajo velike okrepitve. Avstralska vlada je zahtevala iz Londona odgovor, če se teh bojev v Libiji udele-ležujejo velike avstralske sile.
Angleški načrt v Libiji se ie ponesrečil
Monakovo, 28. novembra as. Monakovski tisk omenja, da so komentarji angleških listov o poteku bojev v Marmariki postali zelo previdni in to_ je najboljši dokaz, da se je angleški načrt ofenzive v Libiji ponesrečil. Dosedanje izide sedemdnevne angleške ofenzive je mogoče zajeti takole:
1.	Obkolitev italijanskih in nemških čet se ni izvedla;
2.	zaradi tega so sile Osi lahko dobile okre pitve;
3.	angleške tankovske izgube so velike;
4.	angleško poveljstvo je moralo z začudenjem ugotoviti in priznati, da so čete Osi prešle v protinapad in da so angleške sile, ki so menile, da so obkrožile sovražnika, same bile obkoljene. London je moral celo priznati, da so angleške sile morale preiti v obrambo in da so imele velike izgube. London tudi ne more trditi, da bi ofenziva v Marmariki bila v podporo Rusom, ki so sedaj zapleteni v najbolj kočljive boje na vzhodu.
L'aspra battaglia in Marmarica continua
II Quartier Generale delle Forze Armate co-
munica:
NelTAIrica Settentrionale la battaglia della Marmarica, ripresa ieri avanti 1'alba, e durata ininterrotta ed aspra fino a larda sera. Tanto a Sollum quanto a Tobruk, hanno in preva-lcnza agito le opposte artiglierie, il cui fuoco fe stato molto intenso. Nei settore centrale, come pure nella zona di ridotta C a p u z z o (Sollum) si sono svolti con alterna vicenda accaniti attacchi e contrattacchi fra unita corazzate e truppe di lante-ria delle due parti risulta che 1'avversario ha subito perdite notevoli in uomini e mezzi corazzati, mentre quelle riportate dalle lorze dell'Asse non sono gravi. II numero degli avversari catturati e aneora aumentalo.
A Tobruk sono stati abbattuti in iiainme tre aerei nemici; un quarto apparecchio fe stato ab-battuto dalla divisione »Savona«; lormazioni aeree nostre e tedesehe hanno dato efficace contributo allo svolgimento delle operazioni della giornata. Durante la notte sul 20 apparecchi britannici hanno bombardato D e r n a : un velivolo fe stato ab-battuto dalla difesa.
In Africa orientale, a seguito delle azioni preliminari eflettuate nei giorni precedenti, il nemico ha violentemente attaccato ieri mattina, verso le ore 4, la citta di Gondar gia investita da ogni lato. I nostri reparti numericamente scarsi in rapfiorto alla estensione della cinta da difendere, in precarie condizioni di azione, e nonostante ij sopravvenuto cedimento di alcune unita coloniali meno salde sotto gli intensi bombardainenti ter-restri ed aerei, hanno tenacemente combattuto da posizione a posizione sino al jx>meriggio anche dopo che truppe con numerosi mezzi blindati erano riuscite ad entrare nell'abitato. Esauriti tutti i mezzi per alimentare la resistenza et al fine di non esporre la popolazione nazionale et indigena a ulteriori sacrifici di vite, il Coinandante Superiore dello scacchiere ha ordinato alle ore 14 la sospen« sione delle ostilita.
1 valorosi combattenti di Gondar hanno assolto pienamente e con onore il grave compito loro af-tidato dalla Patria.
Questa notte velivoli inglesi hanno effettuato una incursione su Napoli lortemente contrasta-ti dal (uoco contraaereo et dalla aviazione da caccia; cinque feriti nella jx>polazione. Due aerei sono stati abbattuti in fiamme dalla difesa CA ed uno dalla nostra caccia notturna; di questi apparecchi due sono precipitati in mare, il terzo fe caduto nei pressi di Sanpietro a Patierno.
Nostri mezzi antisommerigibili hanno affondato nei Mediterraneo tre sommergibili nemici.
Odbiti sovjetski protinapadi pri Rostovu
Letala bombardirala vojaške naprave v Moskvi in Petrogradu - V enem tednu
je bilo uničenih 168 sovjetskih letal
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 28. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja;
Pri Rostovu in ob kolenu Donca so bili močni sovjetski protinapadi, ki so jih podpirala letala in tanki, odbiti in sicer z velikimi krvavimi izgubamj za sovražnika. Na nekaterih krajih bojišča se boji še nadaljujejo.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so bile prebite močne sovražne obrambne postojanke.
Težko topništvo je uspešno obstreljevalo vojne cilje v Petrogradu.
Na vsem bojišču se je nadaljevalo uničevanje sovražnih železniških zvez in so bile prizadejane velike izgube sovražnemu voznemu parku. Bojna letala so ponoči in podnevi napadala vojaške naprave v Moskvi in v Petrogradu.
V	bojih proti Angliji je letalstvo ponoči napadlo pristaniške naprave ob jugovzhodni obali.
Pri trajajočih težkih bojih v Severni Afriki so bili zlasti pri obrambi sovražnih izpadnih poskusov iz Tobruka uničeni mnogi sovražni tanki. Nemška strmoglavska in lovska letala so razbila zbiranja sovražnih čet In prevozne kolone na bojišču v Marmariki.
Pri napadalnih poskusih angleškega letalstva ob obali Rokavskega preliva, je bilo sestreljenih četvero sovražnih letal. Angleška letala so ponoči napadla stanovanjske predele v zahodni Nemčiji, in sicer zlasti v Aachenu in Kolnu. Razdrla in poškodovala so več stanovanjskih poslopij in civilno prebivalstvo je imelo izgube.
V	času od 15. do 21. novembra so sovjetske letalske sile izgubile 168 letal. Od tega jih je bilo 73 sestreljenih v letalskih boiih, 27 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostalo pa je bilo uničeno na tleh. Ob istem času smo na vzhodnem bojišču izgubili 12 lastnih letal.
Boii pred vrati Moskve
Stockholm, 28. nov. AS. Dopisnik lista »Stock-holms Tidningen« na ruskem bojišču poroča, da 6e morajo sovjetske čete zaradi nemškega napredovanja v odseku pri Moskvi že vojskovati pred vratini prestolnice. Podnevi in ponoči grade po
moskovskih ulicah in trgih barikade. Mnogo mestnih predelov je bilo podminiranih. Sovjetske oblasti so z vzhoda pripeljali tankovske oddelke in delavske polke, da bi gradili utrdbe in jarke v mestu in bi 6e nato vojskovali. Med mobiliziranci je tudi mnogo žensk.
Berlin, 28. nov. AS. Svojčas je nemška vojska zajela edinega Molotovl jevega sina in ta je včeraj prišel med zastopnike inozemskega tiska v Berlinu. Časnikarjem je podal izjave, v katerih je odločno zanikal vse tisto,
kar je njegov oče govoril o postopanju z ruskimi ujetniki v Nemčiji v noti, ki jo je dostavil zastopnikom tujih vlad. Molotovljev sin je izjavil časnikarjem, da se z vojnimi ujeU niki v Nemčiji dobro postopa.
Zagreb, 28. nov. AS. Poveljnik hrvatskih lov* skih letal na vzhodnem bojišču, polkovnik D ž al, je v letalskem dvoboju s sovjetskimi letali dne 10. novembra sestrelil štiri sovjetska letala. Ta bleščeč uspeh je izzval živahno občudovanje med hrvatskimi vojaškimi krogi.
Bolgarska poljedelska petletka
Sofija, 28. nov. AS Vlada je ustanovila posebno tehnično komisijo, ki je izdelala petletni načrt za razvoj bolgarskega kmetijstva. Ta načrt bodo začeli izvajati v januarju 1942. Petletni načrt določa povečanje obdelane zemlje, razna melioracijska dela, zboljšanje raznih vrst žita, prav tako pa bodo povečali tudi nasade tobaka. V ta namen bo vlada po deželi zgradila več pomožnih in nadzornih kmetijskih zavodov. Načrt tudi določa, da bodo podeželje razdelili v več odsekov in za V6ak odsek bodo določili gojitev tistih vrst sadežev, ki na tisti zemlji najbolj uspevajo. Prav tako bodo zgradili več modernih vasi, uvedli stalnost za ceno pridelkov, zboljšali gozdarstvo in zgradili več cest. Posebni krediti so določeni za kmetijsko šolstvo. za higieno na va6i in za pomoč kmečkemu prebivalstvu.
Gospodarska pogajanja med Španijo in Portugalsko
Madrid, 28. nov. AS. Špansko trgovsko zastopstvo je odpotovalo v Lisbono, da bi proučilo način izvajanja trgovinske pogodbe med obema državama.
Položaj na Norveškem
Oslo. 28. nov. AS. Nemško vojaško sodišče v Oslu je obsodilo na smrt pet Norvežanov, ker so bili v zvezi s sovražnikom. Obsodba je bila že iz-
Načrt angleške arabske konference propade!
Carigrad, 28. nov. AS. Iz dobro poučenega vira v Kairu se je izvedelo, da ie propadel angleški načrt za konferenco arabskih dežel' v Kairu. To konferenco je hotel organizirati član an-
gleške vlade za bližnji vzhod lord Littleton. Egipt, Sirija in Libanon so izjavili, da načrt arabske zveze sedaj ni na mestu, ker Irak, Transjordanija in Palestina pri lej zvezi ne marajo sodelovati.
vršena. Štiri osebe so bile obsojene na dolgotrajno ječo tudi zaradi zvez s sovražnikom. Obsojene osebe so sovražniku javljale o gibanju nemške oborožene silo.
Švedska ostane nevtralna
Stockholm, 28. novembra. AS. Na javnem zborovanju v Stockholmu je govoril zunanji minister Giinther, ki je rekel, da hoče Švedska ostati nevtralna. Narod mora imeti zaupanje v svojo vlado, vlada pa ne bo opustila svojega tradicionalnega načela o politiki miru in hladnem egoizmu. Ta volja pa nalaga vsem državljanom celo vrsto dolžnosti in žrtev.
Voditelji »Modrih srajc« na Kitajskem aretirani
šanghaj, 28 novembra. AS. Po večmesečnem težavnem delu se je policiji posrečilo zapreti vse voditelje proti japonske organizacije v Šanghaju, ki ima naslov »Zveza modrih srajc«. Policija je zaprla 120 oseb, zaprla pa ie tudi voditelja organizacije čenčanšija. Policijo je zaplenila 70 revolverjev, 5000 nabojev, 7 vreč eksplozivnih sredstev, mnogo zabojev tajnih listin in 18 radijskih aparatov. Ta organizacija je bila v službi maršala Čangkaj-ška. Pripadniki te zveze so dozdaj pobili nič manj kot 100 oseb in sicer med njimi 58 ja-jx>nskih državljanov Vsi aretiranci izjavljajo, da obžalujejo svoja dejanja in da žele sodelovati z vlado v Nankingu.
Kazen za Pariz
Berlin, 28. novembra. AS. Nemški dopisni urad iz Pariza javlja, da je zaradi napadov na pripadnike nemške oborožene sile bilo pariško prebivalstvo kaznovano s kaznijo enega milijona frankov. V tistih mestnih četrtih, kjer so eksplodirale bombe, morajo kavarne, restavracije in gostilne za štiri dni zapirati svoje obrate ob petih popoldne. Nemško poveljstvo v Parizu jc objavilo, da bodo za vse nadaljnje prestopke poslej kazni mnogo strožje.
Nepotrebna in škodljiva
dejanja
Nekaj časa sem opažamo v naii pokrajini delovanje nekaterih prevratnih terorističnih elementov, ki so si nadeli ime partizanov, kar pomeni, da so pristaši komunistične stranke (partije). Ti ljudje hočejo zanetiti upore v naših krajih in skušajo svoje delovanje prikazati tako, kakor da se borijo za nacionalne ideale. Dejansko pa se za njimi skrivajo strankarski komunistični nameni. To se vidi tudi iz posledic njih dejanj. Kajti njihova dejanja izpadejo ponavadi tako, da niso zelo škodljiva njim samim, temveč tudi vsemu prebivalstvu naše pokrajine, zlasti pa onim ljudem, ki hočejo iiveti v miru in delati naprej. Neposredne posledice teh dejanj pa čutijo v prvi vrsti tudi ljudje, ki samo izpolnjujejo svojo dolžnost, kar pričajo primeri, ki so se pripetili varnostnim organom pri izvrševanju njih dolžnosti in katerih žrtve so postali. Taka dejanja so obsojanja vredna in se iz tega vidi, kakšne namene zasledujejo partizani v naši pokrajini. Poleg tega pa vsa njihova dejanja škodujejo s svojimi posledicami vsem, tudi popolnoma nedolžnim ljudem, ki nimajo dejansko z njimi nič opraviti.
Zadnje čase se skrivajo za krinko, da so s njimi duhovniki in da so tako dobili zase ves narod. To pa ne drži, ker hočejo le ustvariti videz, kot da so z njimi prav vsi stanovi našega naroda.
Ti posamezniki spravljajo s svojimi brezumnimi dejanji v nesrečo ves narod in se ne zavedajo velikanske odgovornosti za bodoče življenje vsega prebivalstva naše pokrajine. Zato jim je treba jasno povedati, da jim razna dejanja, ki jih izvajajo, nič ne koristijo, niti osebno niti njihovi ideji, nasprotno pa škodujejo vsemu prebivalstvu naše pokrajine, ki v današnjih vojnih časih čuti vse posledice takih dejanj na lastni koži. Tega se mora zavedati jasno tudi velika večina prebivalstva, ki obsoja taka dejanja, pokazati pa mora tudi jasno, da noče imeti s komunističnimi teroristi nobenega opravka in da noče slediti
njih nepotrebnim in škodljivim akcijam ter
besedam.
Kakšen pomen imajo takšne manifestacije, kakršne smo doživeli zadnje čase, če pride kot odgovor nanje samo nova škoda za vse prebivalstvo? škoda, ki ni samo gospodarska, temveč škoduje tudi vsemu našemu narodnemu življenju?
Če se bodo nepremišljena in nepotrebna ter brezpomembna dejanja nadaljevala, potem je jasno, da se bodo razni ukrepi v pokrajini poostrili, kar bo v splošno škodo. In končni rezultat vsega skupaj bo to, da povzročajo nepremišljena in nepotrebna dejanja samo škodo vsemu prebivalstvu, nikomur pa ne koristijo. Zato je treba apelirati na zdravi čut vseh naših ljudi, da naj se ne dajo zapeljati v laka dejanja, ki samo na zunaj izgledajo kot bogve kakšno nacionalno dejanje zaradi agitacije komunistov, v resnici pa služijo samo za njihove politične namene in končno ne opravijo nič drugega kot da škodujejo vsemu prebivalstvu. Zato mora vsak pameten človek odklanjati sleditev takim parolam in dejanjem, za katere lahko že v naprej ve, kakšne bodo posledice.
Ali naj izgubimo sedaj po tehnični fakulteti še nadalje po vrsti vse ostale fakultete in s tem vse vseučilišče s tem, da dajemo povoda ostrejšemu nastopanju oblastev? Ali naj pridejo še večje osebne žrtve, ki uničujejo eksistenco posameznikov in njih družin? Ali naj trpi ves narod zaradi volje posameznikov, ki ne služijo narodu, temveč samo sebi in svojim lastnim terorističnim ciljem?
Zato je treba z vso odločnostjo povedati vsemu našemu ljudstvu, naj ne sledi vabljivim pozivom k nenarodnemu delu, temveč naj se vse ljudstvo od najstarejšega do najmlajšega zaveda, da bodo posledice težke za ves narod in za vse posameznike. Taka dejanja ne dosežejo nobenega cilja razen osiromaše-nja in trpljenja vsega našega ljudstva, ki si želi miru in svobode za delo na rodni zemlji.
Pred splosno stavko ameriških železničarjev
Ženeva, 28. novembra as. Iz Washingtona poročajo, da je pred desetimi dnevi prišla v Washing-ton skupina železničarskih zastopnikov, ki so v ime delavstva zahtevali povišanje plač. Ker se pa pogajanja med vlado in delavskimi zastopniki ne razvijajo ugodno, so organizacije železničarjev začele pripravljati splošno stavko, ki naj se začne dne 7. decembra.
Filadelfija, 28. nov. AS: Revija »Saturdav Evening Poste objavlja poročilo o knjižici, ki jo v Angliji delijo mladim Angležem, ki dohajajo v Ameriko na vežbanje na novih ameriških letalih.
Revija piše, da ti mladi Angleži niso zadovoljni z razmerami, v katerih morajo živeti v Ameriki. '1 a angleška mladina obžaluje, da med Amerikanci ni dovolj razlike v razredih. Ta enoličnost te mlade Angleže zelo moti. Ta angleška mladina želi predvsem, da bi ugodno in veselo prebila svoje dneve. Ti bodoči angleški letalci porabijo ves svoj urosti čas zato, da s svojimi ameriškimi prijatelji pohajajo na skupne večerje, sprejeme in plese ter na športne prireditve. Mladi angleški letalci so zlasti navtlušeni nad prehrano, kajti v Angliji je bila prehrana že navezana na mnogo omejitev.
Brošura svetuje mladim angleškim pilotom, da se morajo obnašati v Ameriki kot gostje. Ceniti morajo vse kar je amerikansko in ne smejo ničesar kritizirati. Predvsem se naj potrudijo, da bodo globoko razumeli in spoznali ameriško ljudstvo, pri tem pa naj več poslušajo, kakor govorijo. Amerikanci so namreč prepričani, da se v Ameriki vse boljše razvija kakor pa v Angliji. Zato bodo Amerikanci večkrat v pogovorih zavzeli stališče učiteljev. Ameriško ljudstvo po svoji pasmi ni čisto, pač pa je njihovo enotnost oblikovala šola, tisk, politične ustanove in slično pojmovanje o osebni svobodi. Amerikanci so Amerikanci, toda med njimi jih je mnogo italijanskega, nemškega, francoskega, irskega in drugega izvora. Na svoj izvor pa so vsi Amerikanci zelo ponosni.
Brošura se zaključuje z mislijo, da l>odo po svoji vrnitvi iz Amerike ti mladi Angleži morali točno popisati svoje vtise iz Amerike.
Washington, 28. nov. AS. Državni tajnik za mornarico Knox je izjavil, da je prijavljanje v službo pri ameriški vojni mornarici padlo približno za 15%, potem ko sta bila na Atlantiku potopljena dva ameriška rušilca. Knox je podčrtal, da je ta padec prijav zelo vplival zla6ti na nižje uslužben-stvo na vojnih ladjah. Roditelji namreč odsvetujejo 6vojim sinovom, da bi se prijavljali v službo v vojni mornarici. Ce se bo to nadaljevalo, tedaj bo tudi mornarica morala uvesti mobilizacijo, te
Predpisi o porazdeijevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov
V smislu čl. 21. naredbe Visokega komisariata z dne 8. novembra 1941-XX, list št. 512/90-41, morajo tvrdke, ki prodajajo občinstvu, v svrho dobave racioniranih izdelkov predložiti Trgovinsko-indu-etrijski zbornici prošnjo za dobavo, kateri prilože odrezke in nakupne bone, pobrane od odjemalcev in s katerimi dokažejo prodano količino blaga.
Pri tem se bo moral vsak detajlist za zbiranje točk posluževati posebnega obrazca, ki je sestavljen iz 3 delov: iz listov za zbiranje arabskih številk, za zbiranje rimskih številk in za zbiranje abecednih črk. Za natisk obrazcev in razdelitev med interesente naj poskrbita Združenje industrijcev in obrtnikov in Združenje trgovcev za Ljubljansko pokrajino, katerima se hkrati pošiljajo vzorci za obrazce.
Pri oddaji obrazcev za zbiranje točk Trgovsko-industrijski zbornici se morajo detajlisti posluževati drugega obrazca: izkaza oddanih odrezkov, ki ga tudi dobijo pri svojem pokrajinskem združenju.
Hkrati z oddajo obrazcev za zbiranje točk in izkaza oddanih odrezkov se vlaga tudi prošnja -za izdajo bonov za nabavo blaga. Tudi za to prošnjo se morajo detajlisti posluževati obrazca, ki ga dobijo pri svojem pokrajinskem združenju. Detajli-stom je dovoljeno zahtevati tudi več bonov, to je do višine oddanih točk.
*
Dodatno k že izdanim okrožnicam v gorenji zadevi se pojasnjuje sledeče:
I.	V smislu odd. II. okrožnice Vis. komisariata z dne 7. 11. 1941-XX, VIII. No. 4776-62-41, morajo tvrdke (proizvajalci, grosisti, trgovci na drobno, obrtniki) vse blago, ki je v njih posesti, inventarizirati v točkah v smislu tabele, priložene naredbi Vis. komisariata, objavljeni v SI. 1, št. 512-90-41. Tozadevni inventar mora biti sestavljen tako, da izkazuje zalogo z dne 30. novembra 1941, vpoštevajoč zaloge, kakor Izhajajo iz že predloženega inventarja po stanju 7. dne 30. septembra 1941, in blago prevzeto v zalogo ali izdano od 30. septembra do 30. novembra.
Trgovinsko industrijski zbornici se hkrati pošiljajo vzorci za obrazce inventarjev, ki naj jih zbornica sporazumno z združenjem trgovcev v potrebnem številu da v tisk in razdeli med interesente.
Izpolnjene inventarje je vrniti zbornici do 5. 12. t. 1. v treh izvodih, od katerih bo eden vrnjen interesirani tvrdki kot potrdilo predložitve.
II.	Producenti bodo morali voditi knjige, iz katerih se bo lahko kontroliral promet s surovinami 111 prodaja manufaktur.
Knjige, za katere bodo poskrbele sindikalne organizacije po kategorijah, mora vidirati trgovinsko industrijska zbornica ali pa okrajno glavars'./o.
Producenti bodo morali zabeležiti vse izvršene prodaje, bodisi grosistom, bodisi detajlistom. Pri prodaji grosistom bodo morali navesti podatke kupoprodajne pogodbe.
Te knjige bodo nadomeščale one, ki so zdaj v rabi in v katerih bo treba začasno nadaljevati knjiženje.
Dobavitelji (producenti ali grosisti) detajlistov bodo morali poskrbeti, da se na fakturo prepišejo podatki bonov za dvig.
III.	Prodaja producentov grosistom in izdelovalcem konfekcij (ako ti ne prodajajo občinstvu) in prodaja grosistov grosistom se bo lahko nadaljevala ob sledečih pogojih:
Tako prodajalec kakor kupec morata naznaniti trg.-ind. zbornici vsako kupoprodajno pogodbo, poslužujoč se v ta namen določenega vzorca, ki ga interesenti prejmejo od sindikalne katego-rijske organizacije.
Pa se olajša delo interesentom, bo treba pošiljati prijavo vsakokrat v priporočenem pismu, in "sicer 10., 20. in 30. vsakega meseca.
Razen tega sta tako dobavitelj kakor naba-vitelj dolžna javiti trg.-ind. zbornici ob gori določenih rokih in v priporočenem pismu: dobavitelj datum pošiljke blaga dabavitelj datum prejema blaga, sklicujoč se pri tem na kupoprodajno pogodbo, navedeno v prejšnjem odstavku in jasno omeniti tozadevne podatke.
Trg.-ind. zbornici in sindikalnim organizacijam se bodo v to svrho poslali seznami grosistov in izdelovalcev konfekcij (ako ti ne prodajajo publiki), katerim se lahko vrši prodaja po gorenjem sistemu.
Sindikalne organizacije bodo zadevnim podjetjem porazdelile knjigo (enostavno sestavljeno), v katero bo treba vpisovati vse prodaje ozir. nakupe z navedbo imen prodajalca ozir. kupca in podatke kupoprodajnih pogodb.
Začasno, dokler sindikalne organizacije ne bo-, do mogle poslati interesiranim tvrdkam vzorca enotne knjige, se gornje beležke napravijo v sedaj rabljenih skladiščnih (založnih) knjigah s potrebnimi dodatki.
IV. Za obnovo zaloge pri rokodelcih in kon-fekcionistih, ki prodajajo občinstvu, se je potrebno držati sledečih navodil:	J
Rokodelci in izdelovalci konfekcij morajo ob izročitvi blaga svoji klienteli zahtevati odgovarjajoče točke in voditi vse one zapiske, za katere so obvezani drugi detajlisti. Za svoje nabave pri dobaviteljih (producentih in grosistih) se morajo držati navodil, ki so veljavna za druge detaj-liste.
Rokodelcem in izdelovalcem konfekcij je pa dana možnost, da kupijo blago za račun svojih klientov (odjemalcev) pri detajlistih. V tem primeru pa mora rokodelec ali pa pooblaščenec nje-
gove delavnice predložiti sindikalno legitimacijo in oblačilno izkaznico odjemalca.
Rokodelec ali pa konfekeionist mora voditi register (knjigo), vidirano od trg.-ind. zbornice ali okr. glavarstva; v njem mora zapisovati ime in priimek lastnika izkaznice, število prejetih točk ter ime tvrdke, pri kateri je oddal točke.
Sindikalne kategorijske organizacije morajo prijaviti trg.-ind. zbornici imena obrtnikov in izdelovalcev konfekcij, na katere se nanašajo te odredbe.
V.	Prodaja preje za šivanje se bo v prvem štirimesečju vršila za občinstvo s strani trgovcev proti bonom A in B osebno abecedne nakaznice.
Za industrijce in obrtnike, ki si obnavljajo zalogo pri trgovcih, se bo vršila izročitev proti oddaji posebnih bouov, ki jih bo izdajala konf-industrija.
V bodoče pa bodo morali trgovci zahtevati od trg.-ind. zbornice bone za dvig proti oddaji točk, ki odgovarjajo količini trebovanja.
VI.	Visoki koinisariat si pridrži pravico, da dovoli dobaviteljem (producentom ali grosistom) izročitev blaga onim detajlistom, ki brezdvomno dokažejo, da so odposlali svoja naročila pred 29. 9. 1941.
Da se dobi to dovoljenje, bo treba predložiti trgovinsko-industrijski zbornici vse dokumente, ti-čoče se omenjenih naročil.
Trgovinsko-industrijska zbornica bo o tem napravila zapisnik in ga poslala s primernim nasvetom Visokemu komisariatu.
Trgovsko-industrijska zbornica mora zahtevati od detajlistov, da predložijo tudi zagotovilo s strani dobaviteljev, da bodo blago, na katero se nanaša naročilo, dobavljeno od industrijskega podjetja še tekom leta.
Poštna čekovna služba
Od 1. decembra dalje bodo vsi poštni uradi Ljubljanske province raztegnili in izenačili rabo poštnih nakaznic s Kraljevino, pri čemer 6e bodo posluževali italijanskih obrazcev, ki so tiskani dvojezično. Od istega dne dalje bodo glavni poštni uradi, ki so spodaj našteti, prevzeli s Kraljevino in v provinci tudi tekoče račune, ki pa nimajo nič skupnega z nekdanjimi tekočimi računi bivše Jugoslavije, ki pa jih bodo poštni uradi še tudi naprej vodili, uporabljajoč zanje ločene obrazce, vodeč ločen račun v svojih službenih odnošajih, ki jih imajo z ljubljansko Poštno hranilnico.
Za italijansko obračunavanje tekočih računov bo Ljubljanska pokrajina računsko dodeljena uradu za tekoče račune v Trstu.
Istega meseca z datumom, ki bo še pravočasno določen in objavljen, bodo glavni poštni uradi prevzeli s Kraljevino in v Provinci tudi sprejemanje hranilnih vlog in obrestonosnih poštnih bonov. Za že obstoječe vloge iz bivše Jugoslavije se bo tudi v tem pogledu vodil ločen račun.
Sprejem in splačilo hranilnih knjižic, ki se glase na donašalca in ne na ime, bo zaenkrat opravljala samo glavna pošta v Ljubljani št. I.
Obrestujoči jx>štni boni se bodo začasno izdajali samo do višine 5000 lir in samo Glavna pošta v Ljubljani št. I bo izdajala lahko bone v največjem znesku 5000 lir.
Glavni poštni uradi, ki bodo opravljali to novo italijansko službo, so sledeči po abecednem redu:
1. Cerknica 2. Črnomelj, 3. D. M. v Polju, 4. Grahovo pri Cerknici, 5. Grosuplje, 6. Kočevje, 7. Kostanjevica na Krki, 8. Gorenji Logatec, 9. Dolenji Logatec, 10. Ljubljana I (glavna pošta), 11. Ljubljana II (glavni kolodvor). 12. Ljubljana III (Šv. Jakoba trg), 13. Ljubljana IV (Poljanska c. 15) 14. Ljubljana V (Zaloška c. I), 15. Ljubljana Vt (Cesta 29. okt. 31), 16. Ljubljana VII (Celovška c. 81), 17. Ljubljana IX (Tyrševa c. 62). 18. Lož, 19. Metlika, 20. Mokronog, 21. Moste pri Ljubljani, 22. Novo mesto, 23. Planina pri Rakeku, 24. Rakek, 25. Ribnica na Doi., 26. Souražl.-', 27. olari trg
pri Rakeku, 28. Trebnje, 29. Vel. Lašče, 30. Vič pri Ljubljani, 31. Vrhnika, 32. Žužemberk.
Ljubljanska pošta št. VIII na Dolenjski c. 22, ki ni glavni poštni urad, marveč samo sprejemni, ne bo teh poslov opravljala.
V kratkem bodo to službo prevzeli tudi ostali poštni uradi, ki niso popolni uradi, temveč samo sprejemni uradi.
Vedno večja poraba metana
Ko so se pred leti začeli prvi poskusi z večjim izkoriščanjem metana v Padovi nižini, ni bilo misliti na to, da bo postal metan tako važno gorivo za avtomobilska vozila. Postopno se je proizvodnja razširila na druge kraje in tako je metan postal iz nadomestka za druga pogonska sredstva eno najvažnejših domačih pogonskih sredstev. L. 1929 je znašala proizvodnja metana manj kot 7 milijonov kubičnih metrov, lani pa je dosegla proizvodnja že 33.5 milij. kub. metrov. Pričakovati pa je, da se bo proizvodnja še bolj povečala.
Nova določila za prodajo oblačilnih predmetov
Ministrstvo za korporacije je izdalo nova pojasnila glede prodaje oblačilnih predmetov. Trgovci, ki prodajajo predmete, za katerih nakup je potrebnih več točk, kot jih zapade v prvem štiri mesečju, morajo to javiti pokrajinskemu korpora cijskemu svetu. Nadalje je bilo določeno, da morajo registre o nakupu in prodajo vidirati poleg pokrajinskih korporacijskih svetov tudi občine in pristojne sindikalne organizacije.
Državna tiskarna v Rimu
Duce je sprejel predsednika upravnegn veta državna tiskarne v Rimu, ki mu jc poda! poročilo
odredbe pa do sedaj še ni maral izdati.
Ženeva, 28. novembra as. Dopisnik lista »La Suisse« poroča, da so ameriški krogi začeli opravičevati zasedbo nizozemske Guajane na ta način, da so iznašli, da so nizozemski narodni socialisti pripravljali v glavnem mestu Guajane upor,
»Jasno je, da hoče Washington vojsko«
Tokio, 28. novembra AS. Znani časnikar in vojaški strokovnjak Mishina je v japonskih listih objavil, da se mu zdi čisto jasno, da Amerika hoče vojsko. Amerika se že dolgo časa pripravlja na vojsko z Japonsko in si je ustvarila eno pomorsko oporišče za drugim okrog Japonske, okrog Aleut-skih otokov in okrog holandske Indije. Amerikan-cem gre le za to v tem trenutku, da pridobe na času, a so vsi prepričani, da ni nobenega sporazuma med ameriškim in japonskim stališčem.
Amerika brez vremenskih poročil
Lishona, 28. nov. AS. Ameriški listi javljajo, da je ameriška vlada ustavila objavljanje vremenskih poročil. To pa je storila zaradi tega, kakor pravi, da ne bi podmornice Osi, in v veliki meri tudi njih letalstvo, dobivalo dragocenih podatkov.
Japonski narod je na vse pripravljen
Tokio, 28. nov. AS: Izjave raznih narodnih voditeljev v zadnjih dneh, zadržanje tiska in vedno bolj vznemirljive vesti o vojaških pripravah Anglije, Kitajcev in Američanov na Tihem oceanu, so povzročile, da je javno mnenje vsak dan bolj prepričano, da Kuruzu s svojim poslanstvom ne bo uspel. Japonski narod je od'očen, da sprejme tudi skrajne odločitve. Dežela je o svoji stvari tako prepričana, da bi vlada, ko bi popuščala napram Ameriki, zadela na najodločnejše nasprotstvo vsega naroda. Japonci so prepričani, da ne kaže več popuščati nasproti Ameriki, ki hoče očitno izzvati vojsko.
Iz Saigona poročajo, da so Kitajci zbrali na meji Indokine 300.000 mož Japonska uradna agencija javlja, da so Japonci izpostavljeni vsemogočim nakanam od strani Angležev.
Litvinov v Singapuru
Stoekholm, 28. novembra. AS. Novi sovjetski poslanik v Ameriki Litvinov je iz Iraka od-letel v Singapur.
o poslovanju tega zavoda v letu 1940-41. Proizvodnja tega zavoda je znašala 400.4 milij. lir, od tega 282.74 milij. tiskovin, 91.7 milij. lir celuloze in papirja, 26 milijonov lir pa je znašala prodaja knjig državne knjigarne. Osebja ima zavod 7116, od tega 634 uradnikov in 6482 delavcev, od teh je bilo poklicanih pod orožje 155. V boju jih je padlo 14, ranjenih je bilo 20, pogrešajo jih 46. odlikovanih je bilo pa 8.
*
Nabavljalo« zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani je praznovala letos dne 27. novembra svojo dvajsetletnico odkar je bila ustanovljena. Kajti dne 27. novembra 1921 je bil v Mestnem domu v Ljubljani ustanovni občni zbor zadruge. V teku dvajsetih let je zadruga postala velika organizacija, kar se vidi iz številk za leto 1940. Tedaj je število članov doseglo 8483, deležev je bilo za 2,566.750 din, rezervnega sklada pa si je zadruga nabrala v teku let 7.36 milij. Kaj vse je storila zadruga, je razvidno iz naslednjih številk: v teku svojega obstoja je do konca leta 1940 izplačala 32.8 milij. din povračil članom 1.55 milij. din na posmrtninah, 1.24 milij. na podporah članom, blaga pa je prodala za 641.1 milij. din. Zadruga še naprej izdaja svoj mesečnik »Zadrugar«. Zato je upravičen poziv, naj imajo železničarji vero tudi v bodočnost njih ustanove, kateri naj bodo zvesti in skrbni člani, da bo lahko zadruga naprej vršila svojo dolžnost.
Izdelovanje piškotov. Ministrstvo za kmetijstvo, glavno ravnateljstvo za prehrano, jo odredilo, da je od 1. decembra dalje dovoljeno izdelovanje piškotov in sličnih peciv, katerih tip je predpisan po sestavinah. V Italiji bo dovoljeno piškote prodajati samo slaščičarnam in javnim obratom, ne pa pekom. Nakup piškotov bo dovoljen samo proti predložitvi krušne karte in sicer 50 gramov piškotov za 100 gramov kruha. Dovoljeno pa je nakupovati piškote tudi z odrezki za naslednje dni v mesecu.
Cene tunin so določene na debelo za met. stot na 825 in 1077 lir.
Novi poslovni pogoji hrvatskih denarnih zavodov. Iz Zagreba poročajo, da so hrvatski denarni zavodi izdali nove poslovne pogoje za poslovanje s strankami. Ti pogoji se ne nanašajo na višino obrestne mere, temveč na višino provizij itd. za razne bančne posle. Novi poslovni pogoji so stopili v veljavo dne 15 novembra.
Preureditev gospodarskih organizacij na Hrvatskem. Novi minister za obrt, veleobrt in industrijo dr. Toth je imenoval posebno komisijo, ki bo sestavila načrt za reorganizacijo gospodarskih organizacij na Hrvatskem. Sedanje gospodarske ustanove pa bi še naprej ostale kot stanovska predstavništva, stvorile pa bi se strokovne zajednice in poslovne centrale.
Aparat za uspavanje
Znano je, da enolični, ponavljajoči 6e toni, pa četudi so zelo glasni, na nekatere ljudi deluje uspavajoče. Človek lahko na primer v znatno neugodni legi v vlaku trdo zaspi od neprestanega, enakomerno se fionavljajočega ropota železniških kole6 ali pa na morski obali zaradi neprestanega udarjanja valov ob obali. Nekateri ljudje kaj hitro za6pe ob odprtem oknu kadar rahlo dežuje drugi zopet ob tiktakanju ure. Kaj se pri tem dogaja? Sen, ki zajame človeka, je prav za prav posledica izmučeno-sti, potem človeka prime zaradi monotonega ropota ali ponavljanja drugih glasov. Neprestano ponavljanje enoličnih glasov povzroči otopitev slušnih živcev in iz tega se nas poloti nelca utrujenost, ki nas sili. da se odjDočijemo v spanju. Neki zdravnik se je teh izkušenj poslužil tudi v zdravstvu. Živčno bolne, ki ni60 mogli ali so le težko zaspali, je skušal zdraviti z uspavanjem s pomočjo posebnih gramofonskih plošč, ki povzročajo enakomerni šum. 2e prvi poskusi so rodili uspehe. Tudi najbolj nervozni bolniki so ob tem aparatu zaspali najkasneje v teku pol ure. Izumitelj se sedaj peča z novim aparatom ki naj bi bil čim bolj cenen, po navijajoči se glasovi pa čim popolneje enolični.
Važna seja ljubljanskega mestnega sveta
Kljub varčevanju občina brez novih dohodkov vsem nalogam ne bo kos
V četrtek popoldne ob petih je bila v veliki sejni dvorani mestnega magistrata redna seja mestnega sveta ljubljanskega. Sejo je vodil ljubljanski župan dr. J. Adlešič, ki je po uvodnih formalnostih prešel na dnevni red in se spomnil najprej vseh zaslužnih mož, ki so od zadnje seje mestnega sveta dne 29. avgusta odšli k večnemu počitku. 10. oktobra je umrl vseučiliški profesor dr. Metod Dolenc, utemeljitelj slovenske pravne zgodovine in član akademije znanosti in umetnosti. 12. oktobra je izdihnil v Ljubljani Joie Barle, načelnik finančnega oddelka mariborske mestne občine. Istega dne je umrl docent dr. Ivan Robida, nekdanji vodja bolnišnice za duševne bolezni na Studencu in pritnarij 7. oddelka splošne bolnišnice. V Kamniku je zatisnil oči dvorni svetnik Julij Polec 14. oktobra. 6. novembra je umrl veletrgovec Ivan Samec, zaslužen za napredek našega trgovstva. Isti dan je smrt iztrgala iz naših vrst dr. Joža Bohinca, dolgoletnega člana ljubljanskega mestnega sveta in ravnatelja okrožnega urada. 14. novembra je umrl univerzitetni profesor dr. Stanko Lapajne, 22. novembra pa veletrgovec Andrej Šarabon, kateremu je za njegove zasluge mestni svet podelil meščanstvo. Vsi navzoči so počastili spomin zaslužnih pokojnih in jim zaklicali »Slava!«
Župan dr. Adlešič o gospodarskem stanju
Župan je nato obravnaval gospodarski položaj občine in izvajal:
Pred kratkim smo seznanili javnost z uspehi akcije za zimsko pomoč, kjer se je tako lepo pokazalo sodelovanje najširših plasti prebivalstva. Zbrali smo vsega skupaj 1,184.056.27 din ali lir 453.741.38, da smo lahko vse leto podpirali z delom in zaslužkom povprečno po 120 nezaposlenih na dan, predvsem pa očete velikih družin. Tako podpirani so bili zaposleni pri 17 različnih večjih javnih delih in so dobili samo na mezdah lir 456.791.43.
Enako smo pred kratkim podali javnosti obračun letošnje vsesvetske akcije, ki nam je ob letošnjih praznikih umrlih prinesla 45.830.40 lir čistega dohodka.
Na dnevnem redu današnje seje imamo pa obračun gospodarjenja z zaupano nam mestno imovino; računski zaključek obsega delo od dne 1. aprila 1940 pa do 31. marca letošnjega leta. Dosegli smo delen prebitek, ki so nam ga omogočili pojavi izrednih časov, zlasti pa promet z nepremičninami, živili in drugimi življenjskm potrebščinami. Prav ta prebitek pa nam je omogočil, da smo kljub izrednim časom mogli še nadalje voditi nemoteno gospodarstvo pri mestni občini.
Na seji mestnega sveta 11. julija 1940 smo sklenili najeti pri SUZORju večje investicijsko posojilo 15 milijonov din, ki smo mu tudi takrat določili podroben program in sicer: rekonstrukcijo in kanalizacijo Tyrševe ceste, kanalizacijo Opekarske ceste, tlakovanje Zaloške ceste, novo ljudsko kopališče v Koleziji in zidanje tržnic. SUZOR je 4 oktobra 1940 dal tudi prvo akontacijo 1,500.000 din ter obljubil izplačati ostale obroke.
Tako je občina brez skrbi izpolnila sklep mestnega sveta in oddala dela za preračunjene vsote. Sredi del so pa prišli nepričakovani dogodki velikega'tedna in SUZOR je odpovedal nadaljnjo realizacijo posojila. Pogodb z obrtniki nismo smeli razveljaviti ter smo morali dela dokončati. To smo mogli storiti le z viški izrednih dohodkov minulega leta in s skrajnim varčevanjem.
V drugi vrsti je bil pojav, ki ga opazujemo vse leto skoraj sleherni dan, da so cene neprestano rasle in še rasto. Tako smo prišli danes skoraj do tega, da prihajajo dohodki v dinarjih, izdatke pa moramo šteti v lirah.
Deloma lani, največ pa letos, smo dobili nal-ge, na katere pri sestavi naših proračunov nismo mogli niti najmanj misliti.
Vsi ti izdatki ne znašajo skupaj nad 2,800.000 lir, a od te vsote smo izplačali mestnim usluž-
ključek mestne občine ljubljanske za leto 1940-41. Omenil je, da je občina 1. aprila 1940. razpolagala z gotovino 854.788 dinarjev v blagajni in da je imela še terjatev v znesku 11 in pol milijona dinarjev. Tako da je v novo proračunsko leto prešla z 12,355.000 din gotovine, odnosno dobroimetja. V teku leta je bilo na račun terjatev iztirjanih 8,476.000 din. okrog 2 milijona in tri četrt dinarjev pa ni bilo mogoče realizirati. Tako je mestna blagajna v teku leta na račun prebitka iz prejšnjih let prejela 9,330.000 din. Prepis dohodkov za leto 1930-41. je predvideval 91,138.000 din. Od tega je bilo vplačanih 82 milijonov 793.000, neizterjanih pa je ostalo 8,345.000 dinarjev. Izdatki so bili za to leto preračunani na 80,990.000 din in so bili skoraj v celoti izdani, tako da je v blagajni od rednih proračunskih dohodkov ostalo le 2,287.000 din prebitka. S prebitkom iz prejšnjih let je razpolagala mestna občina 31. marca 1941 z 11,617.000 gotovine, knjižnih terjatev pa je imela še 11,190.000 din. kar pomeni, da je razpolagala letos konec marca s premoženjem 22,000.000 din, kar je zasluga varčevanja prejšnjih let. Izredne razmere so zahtevale, da je bii ta prebitek porabljen v tekočem proračunskem letu, tako za predujme uslužbencem, za draginjske doklade uslužbencem in za dovršitev javnih del, za katere SUZOR ni več plačeval dogovorjenih obrokov. Od zaostankov 11,000.000 dinarjev je bilo iztirjanih okrog 5 milijonov dinarjev, ki so šli prav tako 7,a tekoče potrebe mestne občine. Tako nima sedaj občina nobene proračunske rezerve in so njeni redni dohodki le redno kritje tekočih stroškov. Zato predlaga, da občinski svet hkrati, ko sprejme računski zaključek za leto 1940-41., sklene, naj mestna občina za bodoče ustavi vsa dela občine, ki še niso pogodbeno oddana, da tako prepreči občini, da bi zašla v še težji položaj. Občinski svet je računski zaključek in predlog glede javnih del sprejel.
Poročevalec je nato omenil, da bo kupila italijanska družba EIAR svet, ki ga potrebuje, od zasebnika, kateri ne mara sveta prodati, ampak ga kvečjemu zamenja. Da bo zamenjava mosoča, bo mestna občina prodala družbi EIAR 13.750 m5
sveta po 4 lire. Svet je v trnovskem predmestju in ga bo družba nato zamenjala z zasebnikom, čigar svet potrebuje. Občinski svet je dalje sprejel zamenjave in odkupe zemljišč, potrdil ustanovitev obnovitvenega fonda pri mestni pripregi v znesku 25.000 lir, potrjena je bila redna pogodba z Drofenik Hildo za prostore Anagrafič-nega urada na Mestnem tegu, kjer bo plačevala občina 800 lir mesečno najemnine in povrnila instalacijske stroške v znesku 3000 lir. Prav tako je bil dovoljen kredit 40.000 lir za adaptacijo anagrafičnega urada. Rentnikotn mestne delavske zavarovalnice je bil dovoljen enkratni izreden prispevek po 300 lir. kar ho zneslo 24.000 lir. Bolniški blagajni nameščencev mestne občine se zviša prispevek mestne občine od 1. januarja 1942 naprej tako. da bo občina mesečno dodala še 6300 lir. Dovoljeni so bili še nekateri drugi manjši krediti, nakar so bili obravnavani in deloma zavrnjeni ter sprejeti številni ugovori proti predpisom taks in pristojbin.
Poročilo trošarinskega odbora, ki je obravnaval ugovore zoper plačilne naloge, in poročilo gradbenega odbora, ki je obravnaval parcelacijo pod Rožnikom, je prav tako dal dr. Ažman. Za upravo mestne imovine je predlagal inšpektor Vester, naj se pristojnim oblastem stavi predlog, da sme mestna občina odpovedati stanovanja v mestnih hišah tistim strankam, ki imajo svoje hiše, pa v njih ne stanujejo. Za upravni odbor mestne plinarne je poročal načelnik Karel Kavka o novem pravilniku mestne plinarne. Cilede na pripombe občinskega svetnika prof. Hrvata je svet sklenil, naj se pravilnik revidira dogovorno z ravnateljstvom plinarne in s prof. Hrvatom. Za personalni pravni odbor je poročal svetnik GustI Novak. Občinski svet je imenoval v upravni odbor bolniške podporne zadruge nameščencev občinske svetnike Baša, Čebina. Likarja, dr. Milavca in Novaka Franca. V preskrbovalni odbor sta bila izvoliena člana iz vrst trgovcev s kurivom, in sicer Čebin Dominik, kot namestnik pa Bartol Anton. Sprejet je bil pravilnik o organizaciji in zaposlitvi delavcev pri javnih delih na račun zm-ske akcije in potrjen preustroj zaščitnega oddelka. Sledila je tajna seja.
Intimna slovesnost v fašističnem domu
Fašistična stranka nagradila 43 marljivih slovenskih delavk
je bila snoči intimna slovesnost. Voditeljice žen-bencem za izboljšanje njihovega položaja 2,400.000 I sj{ega fašija so povabile v dom skupino zaslužnih lir.	slovenskih delavk ki so za svoje zvesto in vestno
Brez doseženih prebitkov prejšnjega leta in I delo v posameznih tovarniških obratih in po doma-skrajnega varčevanja v zadnjih letih bi vseh teh g;^ gospodinjstvih prejele od stranke denarno na-nalog ne mogli zmagati in bi bili zabredli v abso- grado po 100 lir. Nagrade je dobilo 43 delavk od lutno pomanjkanje in zastoj našega gospodarstva. Device Marije v Polju, iz Vevč, iz Saturnuga in
K vsemu temu pa so se pojavile še težave na Store, denarnem trgu, kl jih mora čutiti tudi mestna	Delavke so bile zbrane v dvorani fašističnega
blagajna: ko so vsi že navedeni izdatki povsem doma. Prostor za mizo je zavzela voditeljica žen-izčrpali gotovino in ko si je bilo treba pomagati g^ega fašija gospa De Vecchi z vsemi ostalimi svo-v denarnih zavodih, mi nismo dobili izplačanih niti jjmj sodelavkami in podtajnik fašistične stranke raznih skladov. Tako je mestna občina danes na- za Ljubljansko pokrajino commendatore Gatti. Navezana še samo na tekoče dohodke, ki pa prepo- vzoj je tudi predsednik Delavske zveze za časi prihajajo za kritje vseh potreb sproti.	Ljubljansko pokrajino dr. Branko Alujevich. Prihod
Zato ne bo mogoče v bodoče vzdržati rednega funkcionarjev fašistične stranke v dvorano so de-občinskega gospodarstva niti v skrčenem obsegu lavke pozdravile z živio vzkliki in rimskim po-brez povečanja mestnih dohodkov. Tega se mo- zdravom.
ramo zavedati že danes in tega se mora zavedati	Voditeljica ženskega fašija gospa De Vecchi
tudi naša javnost, zlasti pa vsi tisti, ki dandanes je takoj povzela besedo ter je najprej naslovila stavijo na občino razne zahteve in naloge ter pri- na vge slovenske delavke širom Ljubljanske pokra-čakujejo izpolnitev njenih socialnih dolžnosti, ki jine topel pozdrav narodne fašistične stranke. Za-jih občina s svojimi sredstvi ne more izpolniti. tem Je poudarjala, da je, potem ko je Duce vzel Svojega pregleda dela v minulem proračun- vodstvo italijanskega naroda v svoje roke, bilo po-skem letu ne morem zaključiti, da ne bi izrekol veličano tudi delo žene ter je žena v fašistični najtoplejše zahvale vsem, ki so kakorkoli sedelo- I Italiji zavzela tisto važno mesto, ki ji pripada, vali pri mestnem gospodarstvu. Na prvem mestu li Slavnost, ki je bila prva snoči v tuk. fašističnem izrekam zahvalo vsem onim, ki so nam izkazovali 1 domu, je samo ena slavnost v vrsti številnih pro-zaupanje, da danes gledamo že na šest let dela ; slav fašistične stranke, s katerimi hoče narodni za Ljubljano. Enako izrekam zahvalo tudi vsem pokret poveličevati zvestobo do tlela. To dela občanom, ki so dobrohotno spremljali in podpi- stranka po navodilih svojega duceja, katerega skrb rali naše delo za občino, sodelovali pri raznih I bdi tudi nad to pokrajino. Delo naj bo tudi trdna anketah, predvsem tudi pri delu za preskrbo pre- vez med slovenskimi in italijanskimi delavkami,
V fašističnem domu na Erjavčevi cesti št. 12 i tu, da prepreči tudi nevarnost, ki se vedno bolj - • ■• ■---------1	približuje tudi tukajšnjemu narodu in ki grozi, da
bivalstva. Enaka zahvala našim časnikarjem, ki so ves čas budili zanimanje za sodelovanje pri komunalnih vprašanjih. Srčna potreba mi narekuje tudi zahvalo mestnemu uradništvu in uslužben-stvu, da smo ohranili ravnotežje in urejenost mestne občine.
med Ljubljansko in ostalimi državnimi pokrajinami. Končno slovenske delavke naproša, da naj poročajo o tej slovesnosti tudi svojim tovarišicam in jim naj povedo, da so bile v družbi italijanskih žena, ki od njih nočejo ničesar drugega, razen tega, da jim pomagajo.
Navzlic našim prizadevanjem pa je ostalo še Iv---Delavke so tople besede voditeljice ženskega
go upravičenih želja naših meščanov in mest- fas;j„ VZele z navdušenjem in odobravanjem na
mnogo
nih uslužbencev neizpolnjenih, enako pa tudi mnogo naših želja in lepih načrtov neuresničenih, to pa zaradi draginje in padanja dohodkov.
Z zadoščenjem lahko gledamo nazaj na svoje delovanje za mestno občino ljubljansko. Samo v proračunskem letu 1940-41 ste pri 576 sejah, od 1. aprila 1940 do danes pa pri 796 sejah žrtvovali čas, svoje znanje in izkušnje, da bi koristili mestu.
Od srca Vam hvala, dragi tovariši, prav za vse, predvsem pa za zaupanje v moje vodstvo, za požrtvovalno ljubezen do našega mesta in za trdno vero v srečno bodočnost naše ljubljene Ljub ljane.
Vsa še ne oddana dela se ustavijo
Županove besede so bile sprejete z odobravanjem. Nato je poročal za finančni odbor dr. Aiman, ki je najprej obravnaval računalu
fašija vzele z navdušenjem in odobravanjem na znanje.
Po govoru gospe De Vecchi je imel na delavke navduševalen govor podtajnik Narodne fašistične stranke za Ljubljansko pokrajino commendatore Gatti ki je uvodoma sporočil zbranim delavkam prisrčne pozdrave Ekscelence Graziolija, Visokega komisarja in zveznega tajnika stranke za Ljubljansko pokrajino. Tudi commendatore Gatti je uvodoma poudarjal pomembnost slovesnosti v fašističnem domu, s katero hoče 6tranka izkazati hvaležnost za zvesto delo slovenskim delavkam. Zatem je pa naglašal velike koristi, ki jih ima Ljubljanska pokrajina od svojega sedanjega položaja. Medtem ko je vojni vihar ostale kraje potegnil s seboj v krvavi ples, je ostal ta košček zemlje obvarovan vojnih strahot. V teh krajih je sedaj Italija, ki ščiti in varuje tudi,narod, ki pre- . biva tod. Italija je tu kot zastopnica civilizacije in je iu iudi zalo, ua brani slovensko civilizacijo. Jo »
bo tudi njega vrgla v vojno vihro. Fašizem, ki je pokret najzdravejših sil naroda, hoče biti vedno blizu delovnemu ljudstvu, mu hoče vedno pomagati ter od njega ne zahteva nič drugega kakor lojalnost in zaupnost. Fašizem se ne bori proti boljševizmu iz koristoljubja, temveč iz načelnih ozirov. Bori se zato, da reši pred to nevarnostjo človeštvo, delovno ljudstvo in tudi Slovence.
V svojih nadaljnih izvajanjih je pa slikovito risal trpljenje in bol italijanskih mater in žena, katerih sinovi prelivajo kri po bojiščih. Vsega tega Slovencem ni treba. Zato svetuje vsem delavkam, vsem slovenskim materam, da skrbno pazijo na svoje otroke, da ne bi zašli na stranpota, da se ne bi okužili od brezbožnega komunizma, ki mu niso sveti ne italijanski in ne slovenski domovi in ne vse to, kar je dragega slovenskemu ljudstvu in ki lahko uniči vse to, kar danes Slovenci imajo in zgrne nadnje popolno nesrečo. Delavke opozarja, da se je temu zlu treba postaviti odločno nasproti, ker s tem branijo samo sebe, svoje otroke in svoj narod.
Narodna fašistična 6tranka sodeluje povsod najtesneje z narodom. Posebno z delovnim ljudstvom. Takšna navodila ima tudi od svojega Duceja in jih tudi v tej pokrajini izvaja Ekscelenca Grazioli in vsi njegovi sodelavci. Visoki komisar in zvezni tajnik stranke je za prihodnji mesec izdelal lep načrt, ki ga bo stranka tudi izvedla. Tako bo dne 24. decembra v vsej pokrajini dan mater in otrok. Tega dne bo stranka razdelila med siromašne slovenske matere in njihove otroke 250.000 lir, da bodo lahko dostojno praznovali božične praznike. V sami Ljubljani se bo tudi odprla ljudska kuhinja, v kateri bo vsak dan dobilo brezplačno hrano 450 revežev, razen tega bo pa tudi mladinska strankina organizacija organizirala po pokrajini prehrano siromašnih šoloobveznih otrok. Stranka tega po zatrjevanju podtajnika Gattija ne dela zato, da bi potem od ljudi kaj zahtevala. Od ljudi hoče samo lojalnost in vestno delo. Stranka dela vse to, ker ima takšen program, ki ji ga narekuje ljubezen do bližnjega. Svoja izvajanja je commendatore Gatti zaključil z zagotovilom, da bo tudi v tej pokrajini fašizem branil vse pomoči potrebne. Njegov pozdrav Duceju so povzele tudi zbrane slovenske delavke.
Po govoru podtajnika Stranke je 43 slovenskih delavk dobilo od stranke nagrado po 100 lir za vestno delo v posameznih tovarniških obratih in podjetjih.
Ne skrunite nedelje!
Preteklo nedeljo so v novi stavbi na začetku Ilirske ulice nasproti Zavetišču sv. Jožefa ves dan delali. Pa ko bi bi delali vsaj tiho, neopaženo! Bi sicer tudi ne bilo prav, vendar pa ne tako spotak-Ijivo izzivajoče, kakor je bilo to. Menda so polagali parket. Zabarikadirali so se v hišo, vse okoli je bilo zaprto, notri pa tako razbijanje, da se je slišalo daleč naokoli. Ne prej, ne pozneje ni bilo takega ropota — samo in ravno v nedeljo. Kakor da bi hoteli prav nalašč celi okolici povedati, da se za nedeljo nič ne brigajo in da zanje ni nobene postave. To je bil pravcati škandal in zasluzi, da se javno ožigosa.
Slišali pa je bilo, da tudi drugod ob nedeljah zidajo. In krščanska Ljubljana k temu molči. Nihče ne črhne besedice. S kako lahkoto in drznostjo skačejo nekateri podjetniki čez ta paragraf. Ce bi javnost na to kaj pazila, bi bilo to nemogoče. Izgovori, ki jih morda imajo podjetniki za nedeljsko delo, so večinoma prazni. — In kako nt-socialno je tako početje! Prvič delavec ni stroj, ki ne potrebuje nobenega počitka: drugič bije nedeljsko delo v obraz in se roga brezposelnosti. Ko nekateri tožijo, da nimajo dela in zaslužka, delajo drugi ob prepovedanih dneh! Kaka nedoslednost in brezobzirnost! Taki podjetniki si dajejo javno spričevalo, da nimajo socialnega čuta in nobene obzirnosti do drugih.
Poleg državne postave je pa še ena postava, ki nedeljsko delo prepoveduje: božja; kakor nad državno. tako so taki podjetniki in delavci vzvišeni nad božjo postavo: Kaj nas briga Bog in njegove zapovedi!... Ali menite pa res, da Bog nima nič več govoriti v svetu? Da je to od vladanja odstavljen mož, ki ga svet nič več ne potrebuje? Babilon, tak v tem visoko kulturnem svetu, da ga še ni bilo takega, odkar so tam zidali znani stolp in se so jim jeziki letli. Kakor so takrat zidali brez Boga, tako zidajo tudi danes. Zato pa je na svetu tako, kakor je! Kakor vidite, strašno fletno!
Obžalovanja in obsodbe vredno pa je to, da se ljudje, ki niso od božje šibe sami še neposredno prizadeti, iz vsega gorja, kar ga je na svetu in kar ga zadeva še posebej naš narod, prav nič ne store. Gorje bližnjega, tudi najbližjega soseda in brata jim ne gre prav nič k srcu. To ravnanje, rojaki, v tem resnem času ni le pomanjkanje verskega čuta, to je tudi pomanjkanje n a -rodnega čuta in je pomanjkanje vsakega človeškega čuta. O ti visoka moderna kultura, kako si ti nekulturna; kako v resnici — nizka! Od nekdaj je bilo pravilo vseh srčno izobraženih, da se gre z veselimi veseliti, z žalostnimi pa žalovati. Zdaj smo prišli v kulturi tako visoko, da to obče-človeško pravilo ne velja več...
Vsemu narodu je razglašena devetdnevnica prvih petkov. Po cerkvah se ima moliti, spovedo-vati, obhajati, Bogu zadoščevati — saj vemo, zakaj. Večji del Slovencev še vedno veruje, da je Bog nad nami, da nam je dal svoje zapovedi in hoče, da se izpolnjujejo. Dal pa je tudi sankcije tem zapovedim, kakor jih daje vsak postavodajalec: kdor jih prestopi, zapade kazni. Prestopek zapovedi vedno nujno zahteva zadoščenja: takega ali lakega. Ali prosiš odpuščenja, ali pa boš — čutil! Zadoščevanje, to je: prošnja za odpuščanje, je torej potrebno. To bodi povedano tistim, če morda ne razumejo, čemu je lo dobro.
Ne smemo pa se zadovoljiti samo z zadošče-vanjem. Zlo preprečiti, da se ne zgodi, je bolje kakor popravljati ga skušati, ko se je zgodilo. Gotovo je, da je v našem narodu mnogo nerodnega, kar ni v skladu z božjo zapovedjo, kar Bog težko posluša in prenaša. In kdo more reči, da nam ravno zaradi lega ne prizanaša? Vsa zgodovina človeškega rodu nam prifioveduje, in je še danes res, do Bog zaradi greha narode kaznuje.
Zato pa ni dosti samo zadoščevali za greh, skušati je treba grehu napravili konec. Javnega greha, ki drzno dviga pest proti Bogu, ni bilo kmalu toliko, kakor ga je v naših dneh. Tudi v našem narodu ne. Grešili so ljudje vedno, a danes se z grehom ponašajo! Nedeljsko delo, bo-gokletstvo in bela kuga — sicer tajen in vendar javen greh — vsega tega slovenski narod pred zadnjo svetovno vojsko skoraj ni fioziial. Zdaj pa že vsak tretji Slovenec Boga preklinja, ob nedeljah se brez jiotrebe dela, kakor vidimo, bela kuga pa je slovensko zemljo preplavila, da je groza. Kolikor rojstev na Slovenskem, toliko približno | umorov nerojenih. Najmanj 20.000. Nekaterim je to svobodna obrt, ki jo izvršujejo — brez kazni!... Ali pa menite, da bo Bog to brez kazni pustil?...
Ko se torej pripravljamo, kako bi Bogu za storjeno zlo zadostili, moramo, če hočemo z Bogom na čisto priti, resno mislili, kako bi mogli zlo preprečiti, ki Boga izziva. — Da bi preprečevala javno nemoralo in vse javne grehe, ki naš narod kazijo, v fa namen se je ustanovila pred dvema letoma »Liga dostojno-s t i«. Ker ni bilo odziva, ne umevanja in nc podpore, Liga dozdaj res še nima veliko delovanja j>o-kazati. Zdaj pa je prišel čas zanjo. Zato se obrača do vsega naroda z željo in prošnjo, naj vendar njene namene umejo, pa tudi dejansko podprejo. Polje njenega delovanja je široko. Delo jako hvaležno in nujno potrebno. Veliko plevela, strupenih zeli, je treba iz naše domače njive populiti. Zdaj je čas za to! Bog nas kliče, stiska nam veleva. Zavzemimo se, da hočemo delati zoper n e-deljskodelo, kvantanje, pornografijo, nespodobne predstave, konkubinate, belo kugo, ki narod ubija, in vso podobno nesnago, ki narod onečašča! Kdor svoj narod res ljubi in mu dobro hoče, bo to razumel in rad storil, kar more.
V kratkem bo Liga dostojnosti sklicala zborovanje, na katerega opozarja že zdaj vse, ki imajo smisel za nravnost, dostojnost in jioštenje naroda, da se ga ude!eže.
»LIGA DOSTOJNOSTI«-
Storimo vse za pravico in resnico! Strnimo se vsi Slovenci v pobožnosti devetih prvih petkov!
Življenjska odpornost nižjih živali
Gotovo ste že večkrat opazovali kakega črva, ki je za 6vojo debelost nenavadno kratek. Ce ste ga natančneje opazovali, ste videli, da je na eni strani debel, na drugi pa tanek, čeprav vemo, da so črvi na obeh straneh šiiljasti, tanki. Kako to? Nekdo je kopal zemljo in je črva presekal na dvoje. Vsaka črvova polovica je po teni začela živeti samostojno življenje. Rana ji je zarastla in preostali tanki del ji služi kot glava. To 6vojstvo imajo še v mnogo večji meri druga nižja živalska bitja, ki zopet nadoknadijo organske dele, ki so jih v borbi za obstanek kako izgubila. To svojstvo imajo v neki meri tudi pajki in raki. V naših vodah je tako čudo majhen polip ali hidra, kakor se mu znanstveno pravi. Razsekate ga lahko na 200 kosov, pa bo v ou k kos čez nekaj časa poŠt«! GsmGGlojni pcuip.
f&hoJ&toe. itovite
Koledar
Sobota, 29. novembra: Saturnin, škof in mučenec; Fluminata, devica; Filomen, mučenec.
Nedelja, 30. novembra: izseljenška nedelja, Andrej, ajiostol; Mavra, devica in mučenica.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla gdč. Vera Kovačičeva
po kratki bolezni. Njeno truplo leži na Žalah v kapelici sv. Frančiška, odkoder jo bodo pokopali v soboto ob štirih popoldne Naj ji sveti večna luč! Žalujočim staršem in vsej družini naše sožalje!
Cei nekaj dni i«:do krasna Miklavžema novost za nnadino iu odrasle
LEA FATUK:
Pravljice in pripovedke
L zvesek. — Ilustriral Fr. Podrekar
Te pravl|ice, pripovedke in bajke velike s'o-venske pisateljice - njeno najboljše delo -še niso bile nik.,er objavljene. Pisane v sočnem in klenem letiku, ter na podlagi domačega pravljičnega zakiada, nredstavliaio na lepši dar, ki ga morete za Miklavža dati mladini, pa tudi starejšim. Tako lepe domače pravljične kniige še nimamo. Pa tudi slike v knjigi so nekaj posebnega.
V tem I. zvezku je 10 pravliic in pripovedk: Ne odgan:aj berače / Neumni Matiček / Godec je pravil... / čarovničina smrt / Sirota Jerica / Škopnik / Mati božja rešiteljica / Zagovoriena čarovnica / Sestra reši nakletega brata / Povodna deklca 111 lovec Knjiga bo izšla v večiem formatu. kartonirana Ctna samo 14 lir. II. zvezek l7ide za botič.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
hiši je imel svojo prodajalno in delavnico de-/nikar Josip Kobilica, čigar hčerka Ivanka je bila znann akad. slikarica. Po očetovi smrti sta
Eodedovali hišo hčerki Ivanka in Marija, ki je ila poročena z lic skriptorjem Lukom Pin-♦arjem. Obe sta pozneje hišo prodali trgovcu Souvanu in Veri Souvanovi Od obeli pa je hišo kupil ljubljanski trgovec Drofenik, ki je pred leti umrl v Gradcu. Drofenik je sprednji del hiše na Mestnem trgu podrl in potem sezidal moderno trgovsko hišo, kamor je nameraval vseliti svojo manufakturno trgovino. Izbruhnila pa je svetovna vojna. Po prevratu se jc v to hišo vselila lirama in razpošil jalnica ur Sutt-nor, katere dejanski lastnik je Švicar Maire in ki ima sedaj svojo prodajalno v Prešernovi ulici. Tvrdka je ostala v tej hiši kakih 8 let, nakar je lokale opustila zaradi previsoke najemnine. Tvrdka Suttner je pred vojno pošiljala svoje ure celo v Ameriko med tamošnje slovenske naseljence, med katerimi je uživala izreden sloves. Po Drofenikovi smrti 1. 1939 so postale lastnice te hiše v Gradcu bivajoče trgovčeve tri hčerke.
Kdaj se omenjeni zavod vseli v prostore Drofenikove hiše, šc ni določeno. Treba je najprej prostore nnd II. nadstropjem primerno preurediti in dobiti tudi zadostne selitvene in ndaptarijske kredite na razpolago. Iz Srbije
Zadostujmo za naše grehe in grehe narodov!
Ljubljana
—	Naročnikom »Slovenčeve knjižnice«! Vljudno prosimo one naročnike »Slovenčeve knjižnice«, ki še niso prejeli prve knjige »Trop brez zvoncev« in »Ma-rianne Sirca«, da potrpe, ker ponatisi še niso gotovi. — Knjige bomo ponatisnili v nekaj tednih in jih bomo potem tudi takoj poslali vsem naročnikom.
—	K predavanju dr. A. Munde. K včerajšnjemu poročilu o spominski slovesnosti za pok. univ. prof. dr. M. Dolencem naj dodamo še kratko dopolnilo. Res lepo in vseskozi temeljito in pregledno je bilo predavanje sodnika vrh. sodišča dr. Avgusta Munde o pokojniku kot znanstveniku- kriminalistu. Iz predavanja pa je bil pomotoma izpuščen prav za pokojnikovo svetovno naziranje značilen stavek. G. predavatelj je poudaril, da je dr. Metod Dolcnc smatra! za načelo, da ni v skladu z dostojanstvom človeka radikalna, prisilna sterilizacija. Temu svojemu stališču je dal izraza tudi v posebni resoluciji na mednarodnem kongresu kriminalistov, ki je bil pred leti v Berlinu.
—	Jasne noči in snho vreme. V četrtek ponoči je bilo jasno in nebo vse prepreženo z zvezdami. Prvič v novembru je imel človek priliko občudovati lepote zvezdnatega neba. V petek zjutraj smo bili brez megle. Krasno, zmerno hladno jutro, ko se je zgodaj tudi pojavilo mnogo zvezd na nebesnem svodu. Drugič v novembru je temperatura padla pod ničlo. Dne 19. zjutraj je bila dosežena najnižja jutranja toplota —1.3 stop. C, v petek zjutraj pa še nižja namreč —2.8 6top. C. V četrtek jc bila najvišja dnevna +4. Barometer je pokazal stalnost. Kakor v četrtek, tako je bilo tudi v petek barometrovo stanje visoko 773.6 m/m. Obljubljajo se nam še res krasni, nekoliko mrzli jesenski dnevi, ko bo dana prilika, da bo človek ob prostih urah lahko pohitel v bližnje gozdove in na izlete po Barju, ki r.udi izletniku na mnogih, drugače samotnih točkah prav lepe užitke prirode.
—	Abonentom Opere in Drame je »Gledališki koledarček« najlepši priročnik za vse leto. Poleg zanimivih člankov, ki zanimajo slehernega gledališkega obiskovalca, je v njem še 66 slik vaših ljubljencev z odra. Posebej opozarjamo na razpis bogatih nagrad. Dobite ga pri gledaliških blagajnah in pri bil.jeter.jih. »Gledališki koledarček« je najlepše Miklavževo darilo.
—	Rdeči križ iz Mokronoga. Namesto venca na grob svojemu prijatelju pokojnemu sodniku Josipu Trojetu je daroval g. mr. pli. Ivan Gralirk 100 lir socialni sekejii Rdečega križa v Mokronogu. Iskrena hvala!
—	Za Miklavža! Prinese otroku ali prijatelju smeha! Kupi knjigi »Pod drobnogledom« in »Zbiralna leča«!
—	Župne urade obveščamo, da smo ponatisnili knjižico za pouk ženinov in nevest: »Novo življenje«; stane le 50 cent. — Uprava »Knjižic«, Rakovnik.
Državni zavod za žensko domačo obrt se bo selil
Ljubljana, 28. novembra.
Nekdanjo Pongratzovo stanovanjsko hišo na Novem trgu 4 je prod leti kupila zadruga »Jegličev dom«. V tej hiši je nameščen tudi državni osrednji zavod za žensko domačo obrt, kjer ima svoje učilnice in druge prostore Zavodu so bili nedavno ti prostori odpovedani. Težave so bile pri iskanju in najetju primernih prostorov. Naposled je bilo določeno, da se ta zavod vseli v še prazne prostore Drofenikove hiše št. 23 na Mostnem trgu, kjer je že v pritličju in v I. nadstropju nastanjen anagra-fični urad za mestno občino.
Od kod bo dohod v zavod? Tudi to vprašanje je rešeno. Med Drofcnikovo in Kumpovo hišo je ozka slepa ulica, ki je včasih vodila z Mestnega trga na nabrežje Ljubljanice. Ta ulica je bila pozneje spredaj in zadaj zazidana. Zdaj bodo to ulico primerno očistili in dohod do zavoda bo skozi to ulico in skozi dvorišče Rebkove hiše.
O poslovanju anngrnfičnega zavoda smo že kraiko poročali. Naj zapišemo nekaj zanimi vosti iz zgodovine Drofenikove hiše. V
1 Odrezke novembrskih živilskih nakaznic
morajo oddati v mestnem preskrbovalnem uradu trgovci l začetno črko A—M v ponedeljek
1.	decembra, peki v torek 2. decembra, trgovci z začetno črko N—-Ž pa v sredo 3. decembra.
1 Reklamacije glede decembrskih živilskih nakaznic, ki jih mestni uslužbenci dostavljajo na dom, bo mestni preskrbovalni urad sprejemal izključno in brez izjeme šele od torka
2.	decembra pa do srede 10. decembra v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu od 9— U. Zato naj oni ki so jim bile decembrske živilske nakaznice že dostavljene na dom, ali oni, ki jih pomotoma ne bi dobili, počakajo z morebitnimi reklamacijami do prej navedenega roka. Spet pa vse opozarjamo, naj skrbno pazijo na svoje živilske nakaznice, da jih ne izgube ali ne uničijo. Pod nobenim pogojem namreč ne bodo mogli dobiti drugih in se v tej zadevi sploh ni treba obračati s prošnjami na mestni preskrbovalni urad, ker dodatnih nakaznic za izgubljene ali drugače uničene nima in jih zato tudi nikakor ne more izdajati.
1 Kupčije s hišami in zemljišči. V prvi polovici tega meseca ni bilo zaznamovati nikake večje živahnosti pri kupčijah s hišami in zemljišči. V drugi polovici se je že pojavilo večje zanimanje za mnoge starejše in novejše stanovanjske hiše in tudi za trgovske. Vzroki so različni. Do 25. novembra je bilo zaznamovanih že 37 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 1,444.978 lir,. Med večjimi kupčijami naj navedemo! Škafar Ivan in Ivana, posestnika v Ljubljani, Cesta v Mestni lOg št. 55, sta prodala Hiši usmiljenih sester sv. Vincen-cija Pavelskega — Zavetišču sv. Jožefa na Vi-dovdanski cesti travniško parcelo št. 325/2 k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 13.008 m! za 130.000 din, v sedanji valuti 49.400 lir. Pogodba jo bila podpisana in datirana že 31. marca 1941, torej pred časom, ko še ni bila v veljavi lirska valuta. Krisch Erich, pravnik v Ljubljani Gledališka ulica št. 2 je podaril svoja materi 3/40 nepremičnine vlož. št. 86 k. o. Kapucinsko predmestje (hiša št. 2 v Gledališki ulici). Vrednost je 10.000 lir. Rojina Ivan, posestnik in trgovec Ljubljana Vil, Lepodvorska ulica št. 16 je prodhl Franu Remicu, posestniku in gostilničarju na Dobrovi pri Ljubljani gozdno parcelo štev. 557 k. o. Podsmreka za 10.000 lir. Kramar Fran, posestnik, Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 27 je prodal Benigarju Antonu, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38, parcelo št. 362/7 k. o. Zgornja Šiška v izmeri 1662 mJ za 103.000 lir. Kvadratni meter je bil nad bi lir.
1 Mestno zdravniško nedeljsko službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni viš. zdravstv. svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15-11., telefon št. 32-84.
1 Nad 26.000 bolnikov je že sprejela ljubljanska bolnišnica. V četrtek popoldne je bil sprejet v splošno bolnišnico v Ljubljani bolnik, ki je pri sprejemu dobil številko 26.000. V primeru z lanskim letom, ko je bolnišnica sprejela nad 36 000 bolnikov, bo letos po dolgi vrsti let prvič nazadovala v sprejemu bolnikov. To je razumljivo, čc upoštevamo, da prihaja v novih razmerah le del starega območja v poštev. Glede na to je število doslej sprejetih bolnikov celo veliko, saj moramo I računati z mesečnim povprečkom 2400 bolnikov.
1 II. vnanja kongrcgacija pri uršulinkah v Ljubljani naznanja, da je umrla članica Vera Kovačič. Pogreb bo z Žal, kapelica sv. Frančiška, danes, 29. t. m., ob 4 popoldne. Vodstvo kongregacije prosi, da se članice pogreba svoje tovarišice polnoštevilno udeleže. — Voditelj.
1 Revna mati 5 mladoletnih otrok živi v Ljubljani v obupnih razmerah. Otroci so brez obleke in tud>i kuriva nimajo, tako da v tem času zmrzujejo. Lepo prosimo usmiljena srca za blagohotne darove v kakršni koli obliki. Darove pošljite na upravo »Slovenca«, kjer je tudi naslov imenovane.
1 Ljudski oder je ime, ki ima pri nas slavno tradicijo. Tudi v današnjih dneh je skuša biti vreden in je za prihodnjo nedeljo pripravil krstno predstavo nove slovenske drame Antona Leskovca z naslovom »Vera in nevera«. Ideja igre je posvečena živi in iskreni veri, ki končno kot pristno zlato zašije skozi vso navlako človeških slabosti. Opozarjamo na začetek predstave, ki bo v frančiškanski dvorani topot ob 3. popoldne. Vstopnice dobite v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. Cisti dobiček prireditve je namenjen socialni akciji Rdečega križa.
1 Socialno-gospodarski odbor za rejo prašičev v Ljubljani vabi vse svoje člane do št. 100 na gospodarski sestanek, ki bo v dvorani mestnega magistrata, in sicer v soboto dne 28. t. m točno ob 16. (t. j. ob 4. popoldne). Ker je ta sestanek v interesu naših članov prosimo ,da se ga vsi udeležijo zaradi medsebojnega dogovora. — Odbor.
1 Pevke in pc. ci akademskega ccrkvenega zbora! Za akademsko službo božjo pri 00. fran-£j«kanih jc pevska vaja v snlvito zvpčpr ob pol ss^frib in v nedeljo ob desetih dopoldn«-
Zmota, ki je svetno oblast razvezovala vsake odvisnosti od Najvišjega bitja, iz katerega kot iz prapočela in vrhovnega gospodarja izhaja posameznik in človeška družba, zmota, ki je svetno oblast razvezovala vsake vezi na kakršni koli višji zakon, ki kot iz pravrela izhaja od Boga, zmota, ki je dala svetni oblasti neomejeno oblast, da se je ravnala po zahtevah lastne koristi, ta zmota je po besedah papežev Pija XI. in Pija XII. prava kuga modernega časa; je to »resnični zločin, da mnogi skušajo izgnati Kristusa iz njegovega kraljestva.« Iz te zmote ne more priti drugega, kot popolno razdejanje.
Prav v tej zmoti »je prvi in najgloblji vzrok vsega gorja, ki stiska sedanjo družbo... Kadar Boga ni več, se zamajejo vsi temelji nravnosti.« Mnogi nismo doumeli, kako prazen jc vsak poskus, postaviti na mesto Kristusovega zakona kaj drugega: »postali so prazni v svojem modrovanju«.
Svetovna zgodovina se ne da tolmačiti zgolj z naravnega vidika. Postavljena je višja sila, ki vodi narode in če treba, kakor pravi sv. pismo »zdrobi kralje na dan svoje jeze.« To je Kristus Odreše-nik, kateremu je dal Bog »narode za dediščino in vse pokrajine zemlje za posest « Če se mu bodo t upirali in otresali jarem njegovih zapovedi, »jih bo vladal z železno palico in jih razbil kakor posodo lončarjevo.«
V naših dneh se celi narodi vdajajo brezbožnemu komunizmu in hočejo porušiti temelje krščanske kulture. Je to prevrat, ki po sili in velikosti presega vse, kar je Cerkev doslej pretrpela. Mesto božanstva hočejo postaviti idole in izvajati iz krvi vse norme pravnega reda, morale in končno vero. Osebnega najvišiega bitja ni, kosmos, narava je tisto neskončno bitje, ki se pretvarja v različne faze svoje biti. Zato tudi ni božjega razodetja, ki bi bilo osebno priobčenje resnice po Najvišjem bitju.
Ta negacija, ta izgon Kristusa iz človeške družbe, zakonodaje, javnosti itd. je v jasni opreki
s Kristusovimi pravicami, v kolikor so njegovim zakonom podvrženi vsi naiodi, vse pokrajine, vsa človeška udejstvovanja.
Greh je očiten, je mednaroden, je evropski, svetovni. Prav tako očitna, mednarodna, evropska in svetovna bo kazen, če bodo narodi vztrajali v teh grehih upora. Ali nismo vsi narodi priče sedanjih katastrof? L. 535 pr. Kristusom je bil prerok Daniel v pregnanstvu v Babilonu. V mladosti je doživel razdejanje Jeruzalema (586) in preselitev vseh Judov, leta 536 je doživel razdejanje Babilona; in obrnil je svoj obraz h Gospodu, svojemu Bogu in ga prosil v postu, raševniku in pepelu: »Gospod, veliki in strašni Bog ,. grešili smo, hudobijo smo delali, brezbožno smo se obnašali.. . odvrnili smo se od tvojih zapovedi in pravic, zato se je razlilo nad nas prokleUtvo... Sedaj, Gospod, naš Bog, odvrni svojo jezo od nas, usliši molitev svojega služabnika, odpri svoje oči in poglej naše razdejanje...«
Spodobi se, da za Evropo in za vse narode molimo enako izpoved kakor Daniel; saj smo vendar ena velika družina, skrivnostno telo Kristusovo; pozabimo na svojo malenkostno osebo, ne opravičujmo se kot narod pred drugimi narodi, mislimo zdaj na rešitev Evrope in krščanskega sveta splohl Naša devetdnevnica, naša vseljudska pobožnost devetih prvih petkov bo dobila v luči takih misli globlji, šiiši, mednarodni pomen-
Župnim uradom
Pripravljalni odbor za pobožnost devetih prvih petkov je razposlal vsem župnim uradom škofovo pismo, podobice in osnutke govorov za devet-dnevnico. Nekateri baje niso prejeli vseh tiskovin. Če kak župni urad ni prejel vseh tiskovin, naj to sporoči, da mu takoj pošljemo. Podobice za bolnike pridejo kasneje, prosimo sporočila, koliko naj jih pošljemo.
1 Na violinskem koncertu našega virtuoza Karla Rupla bomo slišali poleg Tartinijeve Sonate, Bachove Fuge in Debussyjeve Sonate v drugem delu koncertnega sporeda vrsto skladb, ki so zelo pogosto na violinskih koncertih ve- ' likih umetnikov. Uvod v drugi dol tvori Dvo- j rakov Ples v e-molu, vzet iz druge zbirke Dvo-rakovih Slovanskih plesov in je zaradi svoje slovanske zasanjanosti zelo priljubljen. Za Dvo-rakom pride Adamičev Andantino. Skladbica je vzeta iz Adamičeve Otroške suite, ki je bila napisana v poslednjih letih njegovega življenja za mali orkester. Njen prvotni naslov je: Berač ob potu. Andantino je priredil za violino in klavir koncertant Rupel sam. Na koncertu bo spremljala umetnika naša odlična pianistka Zora Zarnikova. Koncert bo v torek, dne 2. decembra, ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani. Opozarjamo na ta koncert, za katerega so vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
1 Otroci ne gledajo v prihodnjost in ne čutijo, da izpodjedajo domu temelje, ko silijo vsak na svojo življenjsko pot brez pravili, skupnih ciljev in skupnega dela. — Taka je kratka vsebina Jalnovega »Doma« (štiridejan-ke), ki ga bodo igralci Rokodelskega odra ponovili jutri, 30. t. m., ob 5 popolde. Ker je zanimanje za igro veliko, preskrbite si pravočasno vstopnice, ki so v predprodaji jutri od 10—12 in 1 uro pred predstavo.
1 Društvu »Dom slepih« in »Društvu slepih« v Ljubljani so darovali uslužbenci tvrdke A. Ša-rabon & Co 1000 lir namesto venca na krsto pok. gospoda šefa. Iskrena hvala!
Gledališče
Drama. Sobota, 29., ob 17.30: »Nocoj bomo improvizirali«. Izven. Znižane cene. Nedelja, 30., ob 10.30: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Zelo znižane cene.
Opera. Sobota, 29., ob 17.30: »Madame But-terfly«. Izven. Nedelja, 30., ob 15: »Faust«. Izv.
Radio Ljubljana
Sobota, 29. novembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Slovenska glasba, vmes ob 8. napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija. — 12.40 Harmonikarski duet Golob-Adamič. — 13. Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Orkester EIARja pod vodstvom D. M. Šijanca: Operetna glasba. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Simfonična glasba. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Najnovejše plošče Cetra. — 18 Albin Neržima: Kemija v domačem gospodinjstvu (nadaljevanje), predavanje v slovenščini za gospodinje. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 20 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Beneška fantazija, orkester pod vodstvom Petralia. — 21.20 Koncert pod vodstvom Gaudiosija. — 22. Pogovor v slovenščini. — 22.10 Orkester pod vodstvom Zemeja. — 22.45 Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakar-
čič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
Iz Hrvatske
Uspehi hrvatskih letalcev na vzhodnem bojišču. Hrvatsko časopisje objavlja na prvih straneh poročila ojunaštvu hrvatskih letalcev na vzhodnem bojišču. Tako poročajo, da je letalski poročnik s svojim bombnikom sestrelil dne 6. t. m. dva sovjetska lovska aparata, letalski oficir Ferečinga pa enega.
Sprememba imena občine. Notranji minister je odredil, da se odsedaj imenuje občina Kula pri Požegi Kula-Josephsfekl.
Zboljšanje veterinarske službe na Hrvatskem. Na povabilo ministra za kmetsko gospodarstvo so 6e zbrali v Zagrebu vsi državni veterinarji iz posameznih velikih žup ter so skupno z resornim ministrom razpravljali o zboljšanju veterinarske službe v podeželju. Na sestanku 60 bili v tem pogledu sprejeti potrebni sklepi predvsem glede tesnejšega sodelovanja živinozdravnikov z ljudmi zaradi zboljšanja živinske pasme in načrtnega pobijanja raznih živinskih nalezljivih bolezni.
Naredba za ustaške mladinske prireditve. Poveljnik ustaške mladinske organizacije je naročil vsem nadrejenim tnladrnskim organizacijam, da mora viaka organizacija svojo prireditev prijaviti
vodstvu ustaškega mladinskega pokreta najmanj 10 dni prej radi odobritve.
Tudi v Zagrebu neprekinjene uradne ure. Zagrebški župan je odredil, da bodo odsedaj v vseh mestnih uradih uradne ure samo od osmih do dveh popoldne. Prednja odredba je bila izdana radi varčevanja s kurjavo.
Nemška ljudska šola v Karlovcu. V Karlovcu so oni dan slovesno odprli nemško ljudsko šolo.
V Zagrebu lahko kupite naše časopise po sledečih trafikah in kioskih: Balogh Aleksan-dar, kiosk, kod Burze; Baloh Petar, trafika, Pejačevieev trg (kiosk); Bakovič Zdenka, trafika, Nikoličeva 9- Dračič Štefanija, trafika, Zrinjevac 17; Griinfeld David, trafika, Juriši-čeva 9; Holešek Olga, trafika, Preradovičeva ulica 1; Stipanovič Blanka, trafika, llica 160; Kolodvorska prodavaona, Zdenka Markovič, trafika, Kiosk br. 1; Mešeg Milka, Jelačičev trg; Spitab Valerija, trafika, Dežmanov pro-laz 1; Sušič Anica, trafika, Masarykova 1: Štefan Ljubica, trafika, llica 142; Katovič Amalija, trafika, Preradovičev trg 4; Kunec Marija, trafika, Praška ul. br. 10, Kiosk; Str-motič Jakob, trafika, Zrinjski trg. Gradski podrum; Jurjev Vasilije, trafika, Jelačičev trg; Hrženjak Terezija, Radičeva 20, Paviljon; Predojevič Milka, Starčevičev trg; Jovanovič Laura Petrinjska 2. Provincija: šerbič Meh-medaga, Banja Luka; Wolf Josip, Jajce; fea-banovič Asim, Sarajevo.	,
Kaznovanje prekupčevalcev z živili v Petrinji. Policijska oblast v Petrinji je zadnje dni kaznovala z visokimi denarnimi globami več petrinjskih prekupčevalcev z živili.
Zagrebška mestna občina je prevzela dosedanjo prostovoljno rešilno postajo v Zagrebu.
Vinogradništvo na Hrvatskem. Po zadnjih statističnih podatkov ima neodvisna hrvatska država 72.922 vinogradov. Ker na področju hrvatske države 6edaj ni nobene tovarne za izdelovanje modre galice, se hrvatska vlada že sedaj bavi z načrtom ustanovitve take tovarne. Dosedanjo tovarno »Danica« v Koprivnici je namreč kupila »Zorka« iz
Pogajanja za sklenitev koletivne pogodbe za 20.000 gozdnih delavcev. Med zastopniki Hrvatske delavske zveze in hrvatsko lesno idustrijo so v teku pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za 20.000 gozdnih delavcev, ki so zaposleni v raznih hrvatskih lesnih podjetjih.
Tudi nemška narodnostna skupina zbira za Zimsko pomoč. Poleg Hrvatske Zimske pomoči je na Hrvatskem organizirala zimsko pomoč tudi nemška narodnostna skupina, ki bo pobirala prispevke od svojih članov zadnja dva dni v mesecu. Pri tej akciji sodeluje tudi nemška vojaška ob.ast.
Enotna vrsta oblek in obutve za delavce nt kmete. Radi boljše preskrbe delovnih slojev z obutvijo se ministrstvo za obrt, veleobrt in trgovino bavi z vprašanjem uvedbe enotnih vrst obkk in obutve za kmete in delavce.	_
Akcija proti svobodnim zidarjem na Hrvatskem se nadaljnjo. Po zadnjem članku, ki ga je proti svobodnim zidarjem napisal šef državnega propagandnega urada dr. Rieger, sedaj tudi ostalo hrvatsko časopisje objavlja članke proti tej tajni organizaciji. V »Novi Hrvatski« je te dni objavil daljši članek proti svobodnim zidarjem Ivo Bog-daft, časnikar in ministorialni svetnik ter v njem pozdravlja poglavnikovo željo in voljo, da v usta-ški Hrvatski do temelja iztrebi svobodno zidarstvo. Ivo Bogdan pripominja, da bo ustaški pokret znal to dobro izvesti in ne bo ostal samo pri zapori svobodnozidarskih lož, temveč ho tudi vse masone odstranil s položajev, na katere so prišli samo s pomočjo svojih lož.
Poglavnikova poslanica Ilrvalom v Ameriki. Za praznik zahvale, ki ga je Amerika letos praznovala že 20. t. m. namesto 27. t. m., je poglavnik poslal vsem Hrvatom v Ameriki poslanico, v kateri se jim zahvaljuje za pomoč, ki so jo izkazovali ustriškemu pokretu. Nadalje poudarja, da jo srečen, lahko Amerika praznuje svoj praznik v miril. I
Naslov glavnega urada ia državno propagando. Ker'posamezni državni in samoupravni uradi na Hrvatskem še vedno niso prav vedeli, kako se imenujeAhrvatski državni propagandni urad, omenjeni uriid sporoča, da je njegov uradni naslov: Državni j izveštajni i promičbeni ured kod pred-sjedništwa vlade.
Hrvatski invalidi pri poglavnikn. Poglavnik je te dni Sprejel zastopstvo hrvatskih invalidov, ka-kaferim je obljubil, da jim bo ustaška Hrvatska z boljšala! težko stališče, v katerem še vedno žive
Ureiflitev prodaje jajc v Zagrebu. Mestna občina v Zagretlu je prodajo jajc uredila tako, da se bodo smela vj bodoče v Zagrebu prodajati jajca samo po mleiiarnah in na javnih tržnicah.
ei|ai
KULTURNI OBZORNIK
Z razstav« Kregar-Putrih-Omersa
Spori
Pntriih: Dekle
V nedeljo 30. novembra ob 11 bo imel vodstvo po umetniški razstavi Kregar-Omersa-Pntrih v Jakopičevem paviljonu g. ak. si. in prof. Iv. Vavpotič. Ker t»o razstava le še malo časa odprta, si jo vsi čimprej oglejte!
Vokalno-plesni večer
Prva plesalka Narodnega gledališča ga. Erna Moka r jeva je pozvana na gostovanje v Turin in Milan. Pred odhodom je priredila v frančiškanski dvorani skupno s soloplesalcem naše opere, z g. Borisom Pilatom, samostojen plesni večer, ki ga je bilo vredno pogledati. Udeležba sicer ni bila velika (večer se je vršil na drugi datum kot je bilo prvotno napovedano), pa so bili navzoči toliko bolj zadovoljni s tem, kar so videli. Moharjeva je izvedla tri točke, Pilato dve; skupno sta pa nastopila v treh točkah. Med premori je zapela ga. Ko-gejeva-Radev pet samospevov raznih skladateljev, kar je napravilo spored še bolj pester.
Če izhajamo iz stališča, da je ples umetnost izražanja čuvstev s pomočjo ritmičnih telesnih gibov, potem lahko trdimo, da sta Moharjeva in Pilato kot plesalca na lepi umetniški višini. Tu ni bilo videti praznih, neprera-čunanih telesnih kretenj brez vsake izraznosti kot jih lahko včasih opazujemo tudi pri boljših plesalcih. Vsaka kretnja, vsak najmanjši gib je bil izvršen s posebnim ozirom na vsakokratno glasbeno misel, ki jo je bilo treba vte-lesiti. Soglasje med telesnimi gibi in med glasbo je fcilo toliko, da se je zdelo, da glasba sproti narekuje gib; vse je bilo tako naravno, da ni bilo sledu o kaki priučenosti. Kot sta se oba plesalca v kar najpopolnejši meri prilagodila vsakokratnemu razpoloženju, tako sta nakazala tudi v plesnih gibih in izrazu stilne posebnosti skladb, na katere sta plesala. Pri skupnih nastopih sta bila tudi dosti kontrastno podčrtana moška odločnost in ženska mehkoba. Posebno 'pozornost je pri solo-točkah vzbudila »Šaloma« na glasbo Riharda Straussa, ki jo je plesala ga. Moharjeva. Dovršeno izvajanje je potrdilo v nas prepričanje, da nas bo tudi drugod dostojno predstavila, kakor bi ji bil tudi to pot enakovreden partner g. Pilato. — Ga. Kogejeva-Radev, ki je dopolnila spored s petimi samospevi, je svoje točke lejk) odpela Njen pastozen, v nižinah temno barvan, v višinah jasen alt z izrazitim dramatičnim poudarkom, je izzval odobravanje pri vseh poslušalcih. Na klavirju je spremljal pevko kakor tudi oba plesna umetnika g. Dimitrij Žebre.
M. T.
*
Nova daritvena skladba. — Darujmo Gospodu! Osem darovanjskih pesmi za mešani zbor zložil Alojzij Martine. V lastni založbi odobril škof. ordinariat v Ljubljani, dne 16. septembra 1941, XIX. št. 3414. Skladbe so preproste, za pevce in organista lahke. Harmonično in modulalorično potekajo mirno, pa vendar dovolj pestro; poživljajo jih kontra-punktično-imitatorična mesta, ki pa pevcem ne bodo delala nikakršnih težav, pač pa bo za pevce in iposlušalce taka razlika zelo mikavna; kakor niti ljudskega petja ne motijo znana imitatorična mesta v priljubljeni Hladni-kovi »Marija, skoz življenje...« Nasprotno! Prav ta mesta ogenj šele vzplamene in pevsko navdušenje vzdignejo na višek. Razen tega taka mesta mikajo s svojim menjavanjem moških in ženskih glasov, moškega in ženskega dvosjlasja. Tako se v vsaki pesmi morejo uveljaviti samostojno tudi moški glasovi — ki so navadno, obsojeni ženskim le bolj za spremljanje, za mogočno ozadje. Skladbe priporočamo vsem, ki darovanjskih pesmi potrebujejo. To so pa menda vsi naši zbori. Kc. — Naprodaj v Ljudski knjigarni v Ljubljani. — Partitura velja 6 lir; kdor naroči ti) izvodov, jih v župnišču pri Devici Mariji v Polju dobi po 3 lire.
Deset najboljših
Svetovni rekord: Schroder 53.10 m •
Tistim, ki diska še videli niso, moram takoj povedati, da je disk lesena plošča, ki je v sredi s kovino obtežena, na robu okovana in tehta točno 2 kg. V včerajšnjem komentarju o desetorici najboljših suvalcev krogle sem skušal naglasiti, da grešijo oni mladi tekmovalci, ki se pri vsakem športu najprej zanimajo za tehniko izvedbe. Tehnika ni najvažnejša in ni prva. Prvo je nekaj drugega. Kdor se odloči za to, da se bo uril v teku na 100 m ali v metanju diska ali vs kakanju v višino, se mora najprej vprašati: ali sem sposoben za to? Ali imam one duševne in telesne sposobnosti, ki so potrebne za to ali ono panogo lahke atletike? Ali je verjetno, da bom nekoč podoben športnemu tipu Torranceja, Owensa, Kalarneja ali lajime? Kdor si izbere športno disciplino, za katero ni sposoben, je podoben pevcu, ki se je posvetil pevski umetnosti, pa nima posluha.
Košir in Stepišnik' sta brez dvoma nenavadno nadarjena atleta. — Sta pa po telesnem sestavu povsem različna: Košir je lahek, droben in manjše rasti, Stepišnik pa je orjaško močan, velik in težek. Če bi se Košir odločil za metanje diska, bi nikoli ne dosegel slovenskega prvenstva. Če bi se Stepišnik odločil za teke na dolge proge, bi čitali njegovo ime nekje na repku slovenske desetorice. Z eno besedo povdano: pri športu je usodne važnosti za uspeh, da si izbereš ono panogo, za katero čutiš nadarjenost.
Tudi v slovenski atletiki opažamo vedno bolj, da so tekmovalci strokovno »sortirani«. Med metalci diska, ki morajo biti visoke rasti, dolgih rok
v metanju diska
- slovenski rekord: Stepišnik 42.76 m
in precejšnje telesne teže, opazimo precej takih tipov. Opozoriti hočemo le na Slamiča, Dobovška, Jegliča in Stepišnika. Smola pa je, da so tudi med temi, navidezno sposobnimi, nekateri po naravi počasni, drugi prelahki, eden pa ima nenavadno kratke roke. Med našo desetorico najboljših je več mladih moči, od katerih lahko pričakujemo novih uspehov. Z ozirom na to, da je disk trikrat lažji predmet od krogle, ni pri metalcih odločilna telesna teža, pač pa dolžina rok. Opozoriti želim tudi na bistveno različno tehniko. Medtem ko kroglo suvamo (skrčeno roko sprožimo), vihtimo disk z iztegnjeno roko in je rezultat odvisen od dolžine kraka.
Med najboljšimi metalci na svetu so samo ostavni atleti, ki imajo nenavadno dolge roke. lajveč jih srečujemo spet med Nordijci, strokovnjaki pa dajejo prednost dinarski rasi. Svetovni rekord v metanju diska ima Nemec Willi Schroder, ki je 1. 1935. zalučal 2 kg težko ploščo 53.10 m. Najboljši med Slovenci je inž. Milan Stepišnik, ki je 1, 1936. postavil slovenski rekord z 42.76 m. — Pozneje se je Stepišnik posvetil specializaciji v metanju kladiva in meče disk več ali manj mimogrede. Ima pa kot metalec toliko naravnih prednosti, da je tudi letos na čelu naše desetorice. Vrstni red letošnjih prvakov je tale: 1. Stepišnik, Ilirija, 39.20m ali 668 točk; 2. Merala, Planina, 37.98; 3. Kajfež, Hermes, 37.87; 4. Kosec, Hermes, 37.55; 5. prof. Dobovišek, Ilirija, 37.54; 6. Slamič, Ilirija, 36.66; 7. Lužnik, Planina, 36.61; 8. Hlade, Ilirija, 35.82 ; 9. Zupančič, Ilirija, 35.20; 10. Jeglič, Planina, 34.65.	—ga.
s:
čl
»Kapranje« športnikov zopet na dnevnem redu
Zvedeli smo neprijetno novico, da so med ljubljanskimi športnimi klubi zopet na delu tajne sile, ki agitirajo za prestopanje posameznih atletov in nogometaiev iz kluba v klub. Mislili smo, da je ljubljanski šport že na tolikšni višini, da si bo vsak klub sam vzgajal naraščaj, po govoricah pa sodimo, da so med športnimi fukcionarji še vedno ljudje, ki vabijo nezavedne mladeniče in ljubljanskega kluba »x« v ljubljanski klub »y«.
Že od vsega začetka organiziranega športnega udejstvovanja velja med amaterji vsako prestopanje, ki ni v zvezi s selitvijo ali drugimi nujnimi zahtevami, za nečastno. Tekmovalec, ki nosi zdaj ta, zdaj oni dres, je podoben kameleonu, karak-terno pa človeku, ki menja svojo barvo po trenutnih koristih. Če trdimo, da šport kuje značaje, tedaj je nujno, da izločimo iz športne družbe ne-značajne ljudi, katerim ne gre za šport, pač pa za osebno in klubsko ambicijo. Vnaprej pa povemo, da se bomo k vprašanju športnega kapranja še povrnili, če se bodo govorice uresničile.
Šport v kratkem
Zbor časomerilcev bo osnovan za poslovanje na prireditvah vseh športnih panog. Vsi, ki se zanimajo za to športno delo, naj se udeleže sestanka v torek dne 2. decembra t. 1. ob 17.30 l'A6) v pisarni CONI-ja, palača Ljubljanske kreditne banke, II. nadstropje. Izven Ljubljane bivajoči interesenti naj se zglase pismeno na zgornji naslov.
Zagrebški srednješolci kažejo vedno več zanimanja za rokomet. V nedeljo so imeli prvenstveno
srečanje med I. realno gimnazijo in H. klasično Izid je bil 1 :1.
O bolgarskih nogometaših, ki so gostovali preteklo nedeljo v Monakovem, poročajo, da so igrali preostro. Srednjega krilca Nedeljkova je moral sodnik izključiti. Dasi so igrali Bolgari v drugem polčasu le z 10 igralci, so izsilili neodločen izid 1 : 1. Nemški listi poudarjajo, da nedavna zmaga Sofije nad berlinsko enajstorico ni bila slučajna.
Visoka zmaga Concordie. Zemunska Viktoria je imela v nedeljo prvenstveno srečanje z zagrebško Concordio. Očividno so imeli Zagrebčani lahek posel, ko so odpravili goste z 11:0. — V hrvatskem prvenstvu je presenetil osješki Hajduk, ki je premagal Haškovce "s 3 ; 1.
V hokeju na ledu je premagal ERC Mannheim goste iz Basla s 7 :3 in 5 :3. Po uspehih Mann-heima sodijo, da bo letos odločilno posegal v nemško prvenstvo.
Koroški smučarji bodo imeli tale zimsko-športni spored: od 20. januarja do 1. februarja smuške tekme v Beljaku; od 2. do 8. marca mednarodni teden v Planici; 6. marca slalom na Villacher Alpe, 26. aprila triglavski smuk, 30. maja spominski smušk tek na Plockenpa6s-u.
Albert Bildstein, znani smuški delavec Vzhodne Marke je izdelal predloge za poenostavljenje tekmovalnih predpisov za žensko alpsko kombinacijo. Bildstein zahteva lažje proge in lažje predpise in pričakuje, da bo tako več zanimanja za žensko tekmovalno smučanje.
Norveški trener Kjellberg bo prevzel lefo6 vodstvo tekmovalnih tečajev italijanske smuške reprezentance za teke. Tekmovalce za alpsko kombinacijo bo pa učil Leo GasperL
Iz Soriške pokrajine
V spomin možu — poštenjaku. Časopisi so že kratko poročali, da nas je 7. novembra za vedno zapustil g. Mihael Malik, veletrgovec v Ajdovščini. Vendar smatramo za dolžnost, da odličnemu in zaslužnemu možu zapišemo še nekaj vrst v pohvalo Ln v spomin. Kot trgovec je bil pokojnik zelo pravičen in pošten. Zavedal se je, da dobra mera in vaga v nebesa pomaga. Nekoliko pred smrtjo je tudi sam izjavil: »Se ne spominjam, da bi bil kdaj koga ogoljufal«. Kot človek je bil zelo usmiljen in radodaren. Revni so ob njegovi smrti govorili: »Zakaj ni Bog katerega izmed nas vzel namesto njega, ko nam je toliko dobrega storil.« Kot : kristjan je bil globoko veren. Dokler ni oslabel, je ) redno hodil k nedeljski sv. maši in pobožno molil j iz masne knjižice. In kako skrbno se je priprav-| ljal na sv. zakramente! Po sv. obhajilu je vselej • še dolgo ostal v cerkvi. Tudi od svojih uslužben-I cev je zahteval, da so izvrševali svoje verske dolž-I nosti. Ko je prejel zadnjo popotnico je rekel: »Zdaj sem zelo zadovoljen,« in ajdovski cerkovnik, ki že dolgo z vnemo skrbi za lepoto hiše božje, se je izrazil: »Nisem še videl na smrtni postelji bolnika, ki bi bil tako zadovoljen, da je bil obhajan, kot je bil g. Malik.« Tako velikega in lepega pogreba, kot ga je Ajdovščina in vsa okolica priredila svojemu spoštovanemu možu poštenjaku, nihče ne pomni. Še vreme je bilo naklonjeno. Prej je divjala huda in mrzla burja, na dan pogreba se je pa nebo zjasnilo in burja umirila. Vsa dolina ga bo ohranila v lepem, častnem spominu. Naj počiva v miru! Domačim iskreno sožalje.
Zima na Banjški planoti. Zima, ki nas je nepričakovano in kruto zajela tam okrog novembra, je bila tako izredna in silovita, da bi bil greh, če bi zapadla pozabi. Na prilično 700 metrov visoki planoti, ki se za svetogorskim grebenom širi med čepovansko kotlino in Soško dolino tja gori proti Sv. Luciji, je ta nenavadna zima gospodarilR s prav nečuveno srditostjo. Nekemu kmetu v lo-kovških hribih je snežni vihar polomil 40 močnih, debelih smrek, katere je gospodar gojil in čuval kot svoj največji zaklad. Tudi njegovemu sosedu je vihar prizadejal na lesu precej škode. Mraz je
bil tiste dni prav zlodjev, saj je bilo v Lokovcu 8 stopinj, v Lomu pa 8 stopinj pod ničlo.
Na poti iz ujetništva. Prejšnji teden se je peljal skozi Gorico na Reko oddelek častnikov in vojakov bivše jugoslovanske vojske, ki so bili v ujetniškem taborišču v Nemčiji ob holandski meji. Vrnili so se zaradi posredovanja Visokega komisarja v Ljubljani, ker so pristojni v Ljubljansko pokrajino. Častniki, ki se jim poznajo sledovi vojne, so bili židane volje in so izjavili, da so jih italijanske oblasti na meji zelo ljubeznivo sprejele in obilno pogostile. Veselijo se, da se vračajo na jug in vsi upajo, da se bodo spričo daljnovidnega razumevanja italijanskih oblasti mogli kmalu vrniti v svoje družine.
Dva groba. V Vipavi so v ponedeljek 24. nov. ob velikem številu pogrebcev slovesno spremili k zadnjemu počitku 80 letno Bratovževo mamo. Vdova po rajnem trgovcu Francetu je rajna Ivana dolgo vrsto let trgovala v znani trgovini na vipavskem mostu v nekdanjem Baumkirchnerjevem tur-nu. Bila je poštena slovenska žena in mati. — V Desklah v Soški dolini je legla v prezgodnji grob, stara 39 let, skrbna gospodinja Marija Kumar, rojena Vuga, doma iz znane Štefnove družine v Morskem pri Kanalu. Zapušča štiri nedorasle otro-čiče, od katerih ima najmlajši šele nekaj dni. Smrt dobre matere je za družino težak udarec, pogrešala jo bo pa tudi soseska, ki je vzgledno ženo spoštovala. — Obema pokojnicama naj sveti večna luč, domačim pa toplo sožalje I
Štiridesetletnica Marijino družbe. V Vrhpolju na Vipavskem praznuje tamošnja dekliška Marijina družba letos 40 letnico svojega obstoja. Zaradi neugodnih vojnih razmer je svoje slavje obhajala kar na tihem. V vsej dolgi dobi, kar deluje, šteje navadno okrog 100 članic. Po mnogih žrtvah in trudih si je ustvarila lasten dom, v katerem ima svoje pobožnosti in razvedrila. Za dom so prispevali skoraj vsi vrhpoljski župljani z izredno ljubeznijo in darežljivostjo. Naj dobri Bog njim in njihovim družinam obilo poplača.
odrasle. Miklavževa darila bodo sprejemali proti majhni nagradi v petek od 12 do pol 3 popoldne v dvorani. Igralci bodo uprizorili primerne veseloigre. Podprite igralce-begunce, obenem pa razveselite mladino!
Miklavž bo obiskal tudi otroški vrtec pri Šolskih sestrah.
Obvestilo eenj. naročnikom. Pooblaščenec uprave bo kasiral te dni naročnino za »Slovenca«. Vse naročnike prosimo, da naročnino poravnajo dostav-ljalcu potrdil. Njemu lahko plačajo tudi naročnino za »Slov. knjižnico«. Vsa plačila in naročila se sprejemajo tudi v Gorenji vasi št. 29.
Gostinskih obratov — gostiln, restavracij, hotelov in točilnic jo v kočevskem okraju lepo število. V Ribnici imamo rekordno število gostiln. Zanimiva je kategorizacija gostinskih obratov v tem okraju. Po tej kategorizaciji so gostinski obrati razdeljeni v pet kategorij. V kočevskem okraju ni gostinskih obratov, ki bi spadali v posebno in v I. kategorizacijo. V II. kategorijo spadajo v Kočevju hotel »Trst«, v Ribnici pa gostilni Podboj Ivan in Peterlin F.la. Vsi drugi gostinski obrati v okraju spadajo v III. kategorijo, dočim obratov, ki bi spadali v 4. kategorijo, v okraju ni. Pribitek za postrežbo v II. kategoriji ie 10%, v 3. kategoriji pa 5?ž. V vseh gostinskih obratih so gostilničarji morali obesiti na vsakem mestu oznako o razvrstitvi razreda.
Fotografijo brezijanske Marije Pomagaj iz našega oltarja v Ribnici, ki smo jo priobčili pred dnevi brez podnaslova, nam jo dal na razpolago Foto Divjak, Ribnica, za kar se mu na tem mestu zahvaljujemo.
Občinski preračun bo te dni na vpogled Rib-ničanom.
Iz Črnomlja
V ponedeljek, dne 24. nov. sta prejela zakrament sv, zakona v tukajšnji farni cerkvi g. Jože Šterbenc, organist in učitelj na meščanski šoli, ter gdč. Kotar Fančka, hčerka uglednega katoliškega posestnika. Novoporočenca sta bila vseskozi agilna sodelavca pri vseh naših organizacijah, kakor tudi pri cerkvenem pevskem zhoru. Za vso požrtvovalnost jima Prosvetno društvo in prijatelji želimo veliko sreče in blagoslova na njuni življenjski poti.
Iz Srbiie
Poziv srbski inteligenci. »Obnova« objavlja poziv srbski inteligenci in zahteva od nje, da opusti staro stališče, ki je prizadejalo toliko gorja Srbiji in se loti konstruktivnega dela. »Obnova« poudarja, da je srbska inteligenca poklicana za vodstvo svojega naroda, ki je ostal brez voditelja in se sedaj za nobeno ceno ne sme odreči te vzvišene naloge.
Newyork brez časopisov
Začetek novembra je bil New York deset dni brez listov. Izvod »New York Times« je bil dragocenost v hiši. Ljudje so bili pri zajtrku brez časopisov. Lesene hišice časopisnih prodajalcev so bile razne. Vzrok za štrajk so bili prodajalci časopisov časopisna podjetja so bila brez moči, ker nimajo stalnih naročnikov, katerim bi list pošiljala na dom, marveč prodajajo časopise po ulicah in pro-dajalnicah, te pa so štrajkale... Bilo pa je nekaj 6tavkokazov. Morale so jih iskati in pestiti posebne straže. V Ameriki je toliko raznih štrajkov, da imajo po večjih mestih kar poklicne straže zoper stavkokaze. Močan človek zasluži — plačujejo jih organizacije — tri dolarje na dan, da ob raznih priložnostih lovi in pesti stavkokaze, čeprav niti ne ve, žakaj stavkajo, temveč is enostavnega raz-
loga, ker je pač to njegova služba. Pa tudi te straže niso zadovoljne z zaslužkom in bi se nekoč skoraj pripetilo, da bi tudi oni stopili v stavko. Le kdo bi potem lovil njihove stavkokaze?
Kdor varčuje s tokom, pomaga
Nemška centrala za gospodarstvo z električnim tokom je izdala na nemško prebfvalstvo proglas, naj po možnosti čim bolj — zlasti v jutranjih urah od 6 do 10 — varčuje z električnim tokom, ne uporablja električnih reklam, peči, likalnikov, razsvetljavo pa po možnosti omeji, ker je potrebna električna energija v vojni industriji, kakor tudi v nemškem gosjx)darstvu sploh. Kdor varčuje s tokom, pravi proglas, pomaga nemškemu gospodarstvu in krepi notranjo fronto.
Iz Ribnice
Marijina kongregacija v Ribnici bo obhajala na praznik Brezmadežne 40 letnico obstoja.
Zadostilno poboinosti so se pričele po Ribniški dolini. Po vseh župnijah se je verno ljudstvo polnoštevilno odzvalo klicu in povabilu svojega nadpastirja. Jutranjih in popoldanskih služb božjih se udeležuje izredno mnogo ljudstva.
Daviea se je pojavila pred kratkim v Lipovcu. Ukrepi okrajnega zdravnika so preprečili razširjenje te bolezni.
80 letnico jo obhajala pred dnevi Lovšinova mama Ivana v Lipovcu pri Dolenji vasi. Priljubljeni ženici želimo še mnogo srečnejših leti
Jeleni so napravili precejšnjo škodo na ozimi-ni v vaseh pod Veliko goro Posebno so prizadeti ]>osestniki v Danah.
Miklavževnnje bodo priredili v petek, dne 5. decembra v Ribnici člani ljubljanskega Narodnega gledališča. Ob 3 bo prireditev za mladino, ob 8 za
Izšla je
Družinska pratika
za leto 1942.
Dobili jo boste za ceno
L 2-
v Ljudski knjigarni, r trgovini Ničman in v vseh drugih knjigarnah in mnogih trgovinah v Ljubljani in na deželi. Ker naklada ni velika. Bežite takoj po pra-tiki sv. Družine.
Za 50.000 lir bi marsikdo prisostvoval avtomobilski nesreči
V Čikagu so imeli pred nekaj meseci zelo zanimivo sodno razpravo. Na neki cesti sta trčila dva avtomobila. Avtomobila sta bila malo poškodovana, vozača pa sta ostala popolnoma cela in zdrava. Nekaj korakov stran od mesta, kjer je prišlo do trka, je bila neka ženska, ki se je tako prestrašila, da so ji odpovedali živci in je omedlela. Postala je neznosno nervozna. Zdravniki, ki so jo pred tem dogodkom poznali, so izjavili, da je bila prej zdrava. Torej je jasno, da je bolezen prišla od tega čudnega naključja. Ženska, ki je morala opustiti zaradi slabih živcev služb.o tajnice, si je najela advokata in je tožila za odškodnino avtomobilista, ki sta se ponesrečila. Tožbo je dobila, avtomobilista sta bila obsojena na 50.000 lir odškodnine. Čudi so ti Amerikanci...
Japonci proti gejšam?
Japonski finančni minister je zahteval, da morajo biti gejše dvakrat tako obdavčene, kakor drugi jajtonski državljani. Neki poslanec v parlamentu tudi s tem ni bil zadovoljen, marveč je zahteval, da se v bodoče gejše sploh ne smejo več udeleževati javnih svečanosti. Je to mogoče? Mogoče na JajKinskem, kjer so bile gejše skozi stoletja nekaj samo po sebi umevnega in potrebnega? Gotovo je, da si pred petdesetimi leti nihče ne bi upal misliti, kaj šele izreči kaj takega, kar sta storila finančni minister in omenjeni poslanec. Vsekakor je videti, da je klasična doba gejš minila in da tudi na Japonsko polagoma prodira osnovna krščanska misel, da je zakon svobodna odločitev moža in žene, ki si hočeta biti vse življenje zvesta in da naj se mož drži svoje žene. Gotovo je, da še prevladujejo zastopniki starega naziranja, toda novo si vedno bolj utira jx>t in prinaša tudi japonski ženi zarjo svobode ter višjega ugleda.
Za ali proti pismom
Krištof Martin Wieland je bil mnenja, da vsebujejo pisma redko kaj razveseljivega in se je tudi po tem ravnal. Po njegovi smrti so našli v neki njegovih sob velik zaboj, napolnjen z — neodprtimi pismi. Bilo jih je nad 2000.
Komponist Rossini pa je cenil pisma nadvse zlasti ljubavna. Čim več jih je dobil, tem srečnejši je bil. Pa se mu tudi ni bilo treba pritoževati: lepi spol ni skoparil z dopisi. Rossini jih je z velikim veseljem zbiral ter jionosen kazal obiskovalcem. Zanj so bila merilo priljubljenosti in 6lave med občinstvom.
Italijanski časnikar v Gondarju
Časnikar Maner Lualdio, urednik turinske »Stampe« je opravil pred nedavnim junaški polet v Gondar. S težkim prevoznim letalom vrste »Sa-voia« je v 40 urah prevozil 10.000 kilometrov ter je pripeljal junaški gondarski posadki zdravila in pošto. Pri povratku se mu je posrečilo vkrcati na letalo posadko nekega sestreljenega letala italijanskega Rdečega križa in jo pripeljati |>o 54 urah v Rim. Poleg srečne rešitve teh letalskih tovarišev je Lualdino spoznal odločni junaški duh branilcev Gondarja, ki hočejo vztrajati do konca. Za hrano imajo še moko, dobre mesne konzerve in živino, ki so jo ob umiku privedli v Goudar.
LJUBLJANSKI NEMATOGRAFI
Predstava ob 16 In 18.15. ob nedeljah In pi«-mikih pa ob 10.30. 14 30, 16.30 In 18.30
Film uupetih kriminalnih pustolovščin —y in nežne ljubezni
Kriv sem
Oeorga Raft, Claire Trevor KINO SLUUA - rEL. 27-30
Izreduo globok film o življenju in dramatični ljubezni »iavneira pianista
Decemberska noč
Pierre Blanchar. Itenne saint Cyi. Odlični igralci!
Klasična glasba! Radi koncerta predttava danes samo ob 16 url rFi.. 11.a%_
Napela kriminalna drama — ruzkr.ukooje misterijozuega morilca
Zapuščena hiSa
Keut Kenneth, Judy Kelijr, AVaiter Rilla KINO UNION - fEL. 22-21
Mišek pa nd ustavil svojega konja, temveč je urno vrgel zanko okrog kamna, ki je molel iz skale; z nogami pa je stisnil trup kon ja in se je s konjem vred zavihtel ok:#jg skale.
»Le poskusi ustaviti se, tepec!« mu je zopet zažugal Netopir.
Ko je Mišek začutil pod seboj trdna tla, se je okrenil -in prestrelil vrv, ki je bila ovita okrog štora. Tako ie 'preprečil, da se vrvi Netopir ni mogel poslužiti in mu slediti.
Mišek in Netopir sta spotoma venomer streljala. Toda v diru drug drugega nista mogla zadeti.
Mišek je bil besen. Na noben način ni hotel odnehati. »Moram ga dobiti v roke, lopova, živega ali mrtvega, tudi ako pri tem sam poginem!« ga je trlo v duši.
Oba konja, Netopirjev in Miškov, sta bila izvrstna. Tako je bila razdalja med jezdecema skoraj vedno enaka. Pot se je vila kakor kača navzdol v podnožje hriba. In je naneslo, da je hil Netopir prav pod potjo, koder je drvii Mišek 5 svojim konjem.
Gledališki koledarček
za leto 1941-1942
Skoraj med prvimi podobnimi žepnimi koledarčki je izšel Gledališki koledarček, ki je novost na našem koledarskem trgu. Lepa misel je to ter lepo realizirana, kar bo prišlo prav pred vsem ljubiteljem slovenskega narodnega gledali šča. Tu se naši igralci prikazujejo brez maskfe, tako kakor jih je rodila mati in dal Bog, kakor pravi v uvodu režiser Frelih. Po navadnem koledarskem delu otvarja podoba Nestorja slovenskih igralcev ata Danila gledališki del koledarja. Režiser Ciril Debcvec je napisal patetično himno: Pozdrav gledališču, v katerem je podal lepoto in gorje gledališkega poklica. Dr. Bratko Krelt je v kratkem pogledu načrtal našo gledališko tradicijo, namreč prve osnove slovenskega igranja. Početki slovenske opere pa so opisani po podatkih M. Bravničarja in Fr. Govekarja. Prof. Sest je nanizal nekaj zanimivosti okrog slovenskega Hamleta, naše najbolj igrane predstave. Režiser Emil Frelih opisuje občutke za opernim zastorom. Edvard Gregorin pa Naše leto — naše delo ter nam pokaže delo slovenskega igralca in njegov trud. M. Bravničar je prispeval članek o prvih sto letih operne tvorbet to je - zgodovina opere sploh. Fran Lipah pa je s svojim toplim peresom opisal igralčeve počitnice. Po teh člankih je podano celotno osebje Narodnega gledališča v Ljubljani ter letošnji repertoar Drame in Opere. Obiskovalcem gledališč bodo prišli prav zapiski dramskih in opernih predstav, kjer bo lahko zabeležil svoje vtise pri vsaki predstavi ter zapisal glavne vloge in njihovo oceno. Posebni članek je posvečen slovenskim skladateljem oderskih del, to pa samo opernih, ne pa tudi dramatskih, kar bi seveda zavzelo preveč prostora. Besede o kritiki, podane po dunajskem profesorju glasbene šole dr. Marxu, so zelo tehtne in potrebne, da se povedo, čeprav človek čuti, da so v koledarček postavljene kot v obrambo igralcev pred našo kritiko, seveda pa tudi njej v opozorilo. Predstavljeni so tudi gledališki kritiki naših dnevnikov. Opozorilo: Kaj v gledališču ni lepo, je zelo umestno in skoraj prp-več taktno povedano. Besede o opernih tekstih ter opernih skladateljih (svetovnih) in njihovih najvažnejših delih, repertoar pretekle sezone v Drami kakor v Operi — za p/imerjavo z letošnjimi — ter dramske anekdote zaključujejo Koledarček. Važno pa je to, da so v Koledarčku portretirani vsi slovenski poklicni igralci ljubljanskega Narodnega gledališča ter tudi voditelji Veselega teatra. Gostje, ki tudi nastopajo včasih na našem odru in ki delujejo večinoma v provinci, niso pritegnjeni. Opozarjamo tudi na razpis nagrad, ki jih dobijo tisti, ki pod vse portrete igralcev v Koledarčku dobe originalne podpise do 1. febr. 1942. Nagrade so polletni brezplačni abonma v Drami in Operi ter več zbirk knjig (nagrad je deseti). Predložiti pa bo moral seveda Koledarček ter evidenčno številko s svojim naslovom, kar mu bo vrnjeno. Koledarček slovenskih igralcev priporočamo.	'
Oglase za italijanske Časopise sprejema uprava »Slovenca"
»Naj bol«, je pritrdil gostilničar, misleč, da bo to najbrž edini način, da bo plačal.
Potepuh se je za trenotek zbral, potem je vzel v roko harmoniko in začel.
Začel je proslavljati s pesmijo in godbo pečenko, ki jo je jedel in vino, ki ga.je popil... Toda gostilničar ni prav nič kazal, da kaj ceni hvalospeve in bil je popolnoma brezbrižen.
Toda pevec je vpletal besede, da bi opisal, kako prijazna in gostoljubna je gostilna in kako izkušen in prikupen človek je gospodar... Toda ta je imel v mislih samo to. kako bo izterjal račun in ni bil nič kaj dovzeten za take poklone.
Toda pevec je začel hvalo peti ženi in hčerki gostilničarja, ki sta ravno vstopili, ko sta zaslišali harmoniko, od katerih ena je bila modra, ka-
kor je bila druga ljubka, prva zvesta, kakor druga skromna ... Gostilničar pa trd.
Ko je pevec videl, da z nobenim verzom ničesar ne doseže in ko že ni vedel na kak način bi hvalil in poveličeval, sklene, da se bo dal premagati; zato je končal zadnjo kitico z vzdihom: Zastonj se mučim, pesmi pojem vse vnemfir, gostilničar pač noče pesmi, hoče le denar.
Na te besede, glejte gostilničarja, ne da bi kaj mislil, poskoči in ves navdušen vzklikne:
»O to je, to je dobro!«
In pevec mu odvrne:
»Vidite, saj sem rekel, da vam bo nekaj le ugajalo!«
In začne se smejati.
Očividno je dobil stavo. Odšel je, ne da bi mu bilo treba plačati kosila.
| SUižte j
Dobe:
Razpisana je služba
organista - cerkovnika
v Preserju pri Ljubljani. Nastop 1. Jan. 1942. Prijave do 15. dece..ibra t. 1. na župni urad Preserje.
Braška - zdrob - od oglja
prodam večjo količino. _ Telefon št. 24-50.	1
Rabljene zaboje
in lesno volno - prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13039.	1
Prodam
poceni par novih koles, in dvoje rabljenih moških in ženska. Fantinl, mehanik, Celovška 42. 1
Potepuh in gostilničar
Znan je po vsej Lukeziji ljubek in edinstven dogodek nekega Ticija, ki je hodil od kraja do kraja, kakor mnogi taki, igral na harmoniko in sproti zlagal pesmi. Nekega dne se je ustavil v neki gostilni na deželi.
Tu je pojedel precejšnjo kračo jagnetine in popil dober liter vina in potem, ko je prišel gostilničar z računom, se je začel izgovarjati. Ne da ne bi hotel ^plačati ampak ...
Gostilničar ga ni hotel popolnoma razumeti? prosil ga je, naj se točno izjavi, da bo vedel, ali ima opravka z oderuhom ali s poštenjakom.
»S poštenjakom, za božjo voljo; s poštenjakom!« odgovori tedaj potepuh. »Mojster gostilničar, imam denar, da vam plačam. Imam pa samo tega in ako jih moram dati vam, bom ostal suh, kakor potok, ki ga neprestano suši sonce. Zato sem mislil, da bi vam to poplačal s kakšno svojo pesmico.«
»Oh, oh, oh,« se je zakrohotal gostilničar z divjim izrazom. »Kaj mi pa koristijo vaše pesmice?«
»Zato tako pravite, ker me še nikoli niste slišali.
Gostilničar spači obraz.
»Dobro,« povzame nato potepuh, »dobro mojster gostilničar, ali 6taviva? Jaz vam zapojem karkoli. Ako vam bo ugajalo, boste preklicali račun za obed; nasprotno pa, ako se mi ne posreči najti kaj takega, kar bi vam ugajalo, bom plačal. Velja?«
Žvepleni cvet
izvrsten tudi za ohranitev krompirja pred gnitjem, dobite pri Sever & Komp., Gosposvetska 5.
|Kmiimi)|
Briljante kupim
Ponudbe na oglasni odd. »Slov.« pod: »Nakit« št. 12036.	k
34WATT 1A
[OS RAM]
, D ^
NeH'acqulsto dl lampaS* pre-tendete sempre le Osram Avrete luce a buon mercato garanlita dalla marcatura del rldoHo con-■uno (Watt) e della quanUtd dl luce emessa (Decalumen).
Kadar kupuleie zamlco zahtevajte vedno žarnice Osram H-Tako boste imeli lu£ poceni; kaiti zaznamovanja (Watt). ki iih one nosijo. Vam jamčijo znižano vporabo električne sile in količino izzariene svetlobe (Decalu-^ imen).

1
ttfr.&S;-
■.'..V../.



JJLj
-vr;
.1
oltaii/A, A'.-'.''.:'
» wat T	J-:;::.?-'
.OS R A M-//- _ •••? -S—
Stare zaboje
ln leseno slamo kupuje tvrdka Klein - Frančiškanska ul. 8, tel. 33-79.
Bobne za karbid
stare, kupujemo. A. Goreč, poleg nebotičnika.
Rabljene steklenice
očiščene, kupujemo od Jekocitrola, Tonovina in Bfetusina, z zamaškom ali brez. - »Cehostaklo« B. Llsek, Resljeva cesta.
' 1 i I 1 U I I 1 i ( 1
Poltovorni avto
enotonski, v dobrem stanju, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« št. 12983.
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Po kratki in mučni bolezni je dotrpela in za vedno zalisnila oči naša srčno ljubljena hčerka, sestra, nečakinja in sestrična.
draga
Vera Kovačičeva
Umrla leži v kapelici sv. Frančiška na Žalah, od koder bo pogreb v soboto, dne 29. novembra ob 4 popoldne k Sv. Križu.
Ljubljana, 27. novembra 1941.	Žalujoči ostali.
Zahvala
Vsem številnim znancem In prijateljem, ki so se nas spomnili ob smrti predragega nam očeta
Andreja Podboia
In ga v tako velikem In častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, bodi Izrečena najsrčnejša zahvala.
V Ribnici, dne 26. novembra 1941.
2alujo£a rodbina Podbojeva.
Kap jih je zadela..1.8
»Kdo ima korist od Cassertonove 6mrrti?< vpraša Ambrose in 6am odgovori: »Oba!«
»Se6tra in bratranec?«
»Oba naspol!«
»To je že nekaj!«
»Torej te lahko Charles Casserton takoj postavi na cesto!« zaključi Ambrose z ironičnim za-smehom. »Potem ko si ga tako hudo pretepel...«
»Ne govori traparij! Kaj je rekel Higgins?«
»K čemu?«
»K brzojavu!«
»Da mnogo 6tane!«
Oba sta se glasno zasmejala.
»Seveda, tega nisem mislil!«
»,S tem se bo krog osumljencev še razširil!' je zabrundal Higgins,« pojasnjuje Ambrose.
»Si tudi ti o tem prepričan?« ga vpraša Chappell veselo.
»Ravno nasprotno!« odgovori Ambrcee.
»No, kaj pa spet to pomeni?«
Ambrose odgovori premišljeno:
»Saj 6edaj vendar vse govori proti Charlesu Cassertonu!«
Chappell se zasmeji.
»In kako si razlagaš prejšnje štiri smrtne primere? Ali je tudi one ljudi spravil Charles Casserton na drug 6vet?«
»Prekleto!«
»Sedaj ti bom nekaj zaupal!«
»Napeto poslušam!«
»Lyngby ni prvič na gradu!«
»Oho!«
»Bil je že pri V6eh štirih predhodnjih primerih. In čudno je, da se je pojavil na gradu šele kratko pred njihovo smrtjo!«
»To je pa važno!«
»Glede tega sem pa istih mieli s tabo!«
»In kako dolgo je sedaj tu?«
»Že dva tedna ...«
»Tu na gradu?«
»Da!«
»To ima gotovo 6voj pomen!«
»Sem istega mnenja. Morda lahko, vprašaš pri Pinkerlon-agenturi kakšna je preteklost tega človeka ...«
Ambrose močno prikima.
»Dobro! Bomo napravili!«
8.
V	težke misli pogreznjen je hodil Chappall sem ter tja po sobi, v kateri so umrli tako nenadoma poslednji prebivalci gradu.
2e več ur je iskal zaman. Ni našel nobenega sledu.
še nikoli se ni počutil v nobenem kriminalnem primeru tako nesigurnega kot v tem. Saj še prav za prav niti dokazati ni mogel, da gre tu za umor.
V	jezi je premišljeval vse mogoče možnosti, ki bi prišie v poštev.
Končno je bila 6am6 njega domneva, da je bil Ca-sserton umorjen.
In niti obdukcija ni mogla tega potrditi.
Dejstvo, da je izginil sluga, bi 6e dalo razlagati tudi iz začasne duševne zmede, kajti ni nemogoče, da je po nezgodi z avtomobilom ...
.Prekleto!' 6i je mislil Chappell pri 6ebi. »Kaj pa tisti štirje naboji?«
Nemirno je opazoval ka6etirani strop 6palnice.
Spraševal se je: »Le odkod bi bila ta-le krpa?«
Krpo, ki jo je našla gospa Chappellova, so dali pri kemiku v Edinburghu preiskati in doktor Glourie, ki je bil posredovalec, je že telefonično sporočil o izidu preiskave.
Slo je za blago, ki je bilo prepojeno s svetilno barvo.
Ker pa je Chappell večkrat 6ode!oval z ljudmi, ki so pri gledališču in pri varieteju, mu ni bilo tako blago povsem tuje.
Iz takšnega blaga 60 bili navadno kroji plesalcev, ki so izvajali svoj 6pored na jx>polnoma zatemnjenem odru.
Ce 60 jih potem obsevali z žarometom — vijoličaste barve — ta barva 6e iz prostora za gledalce skoraj ne opazi — eo postave v prepojenih oblekah zažarele v neverjetno žarečih rumenih, zelenih in svetlordečih barvah.
Toda Chappell 6e je sedaj ubijal z mislijo, kako bi spravil ta košček svetlikujočega se blaga v zvezo s ,primerom Casserton'.
Toda ker še oficielno ni bilo ,f»rimere Casserton', in še ni on 6am vzročnih zvez niti od daleč slutil, so ostala vsa njegova prizadevanja seveda 6amo trud, ki si ga je naprtil iz ljubezni, a zaman.
Kljub temu ni hotel Casserton j en j a ti.
Čeprav 6e je danes dojooldne odpeljal Higgins ,oiicielno' na grofijsko sodnijo...
» ... moram vendar javiti, da 6em 6edaj na heatherstonskem gradu, in utemeljiti vaše energične ukrepe kot obdukcijo in tako naprej,« je dejal z zastrtim glasom komisarju, ki je raziskoval primer še naprej.
Njegova gospa in Montgomery 6ta se pa vrstila pri ]x>sihišanju radia.
In Montgomery je mrzlično poslušal.
Sedel je pri sprejemniku kot ris, ki čaka na svoj plen, in venomer vrtel gumb.
Ambrose pa je preobrnil ves Heatherstone-Beer narobe, da se tam nihčč ni počutili varnega.
Gospodična Tessy pa je ležala v postelji s težkim glaboljem.
Charles Casserton 6e je odpeljal v London, da bi s svojimi odvetniki rešil zadevo dediščine.
In na čudo 6e je še precej vljudno poslovil pri Chappellu.
Ker je ta vedel, da so 6edaj vsi proč ali pa
zaposleni, je končno enkrat le lahko začel s preiskavo gradu, ker ga niso ovirali službeni predpisi.
Prva misel, s katero se je že dolgo ukvarjal, je biila, da bi preiskal prostore, ki mejijo na spalnico Henryja Cassertona.
Heatherstonski park so zidali in razširjali po sili razmer zelo varčni gosp>odarji — varčni zato, ker je škotska dežela zelo revna in lahko preživlja kvečjemu le svoje prebivalce — in zato ni bilo na gradu niti enega poslopja ali temeljnega obrisa, ki bi se ujemala.
V6e 6obe 6o bile raztresene križem kražem, druga poleg druge, hodniki eden vrh drugega, polno zakotij in vogalov, vse mrko in neprijazno.
Chappell je potegnil za starodavni zvonec.
Cez par minut je vstopil mož, ki je bil tako simpatičen Higginsu in Ambroseju — Phineas Ga-vin.
»Gospod Chappell?«
»Phinea6, kakšni prostori so pa tu zraven?«
»Soba gospodične Cassertonove, go6pod Chappell!«
»In tam-le?«
»Soba gospoda Henryja Cassertona. Bog mu daj večni mir in pokoj?«
»In kaj je j>od nama?«
»Orožarnica številka dve, gospod.«
»In nad nama?«
»Gospod, mislim, da gledališka dvorana.«
»Zakaj to samo mislite, Phineas?«
Hišnik se je malce nasmehnil.
Seveda se ni njegovo nepremično lice pri tem niti najmanj spremenilo.
Le njegova postava je zgledala kot bi vsa izražala veselje.
»Ker človeku ni lahko dokazati, da je to res tako, gosjx>d. Poslopje je zidano preveč neenakomerno.«
Chappell prikima.
To njegovo pojasnilo je bilo zadosti jasno.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
izdajatelj: inž. io;e Sodia
Urednik: Viktor CenfciC