207. številka. Ljubljana, sredo 10. septembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejenian za avstro-ogerBke dežele za celo leto 16 gld., za pol luta 8 gl., •za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za L i ubijano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od eetiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat Kuka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka Btolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hi5i. Nova vojna nesreča Angležev. Najnovejši telegram iz Londona poroča, da je črez Angleže prišla nova nesreča, uprav velika in mnogopomenljiva katastrofa, ki bode ne le po Angleškem silno vse dubove razburila, nego tudi vos drug svet zopet na Angleže in njih sumnjivo in črvivo velikost in malo vojno in diplomatičuo modrost opozorila in ogromno senzacijo delala. Telegram namreč poroča, da je vodja angleške ekspedicije v Afganistanu, ta prouzroči tel j angledke dolgotrajne afganske vojske in najboljši poznavalec onih krajev, polkovnik Cavagnari, kateri je zdaj imel diplomatično zastopati Anglijo v Kabnlu, v glavnem mestu afganske vladavine, bil od Afganistan-cev z vsem svojim vojnim angleškim spremstvom 67 mož pobit in umorjen, potem ko su je obupno branil. TJže prej ta dan preino je ta vest prišla, je IUuttrjevo agentstvo iz Sinile poročalo sledeče: Angleško poslaništvo v K a bulu je bilo od več afganistanskih polkov (regimentov) poprijeto z orožjem; afganeki vojaci so terjali vojno plačo, ki je niJBO dobili. Spremstvo ali vojna družina angleškega poslaništva se brani. Podkralj indijski je takoj ukazal, da en del angleške vojske zasede Shutar-Gardan-BOtfiko. Boberts maršira proti Peivvar-soteski in proti Kabulu. SttNvart je dobil ukaz Kandahar držati. Britanska vojska se pomnožuje. Po družili virih se poroča, da afganistansko uporno ljudstvo podpira svoje vojake in je vzelo iz arsenalov vse orožje, ter potem b presilo obkolilo angleško poslaništvo. Emir afganistanski je sicer poslal jednega svojega generala Cavagnariju na pomoč, ali ta je bil smrtno ranjen. Emir je potem poslal svojega sina, ali ljudstvo se r:j dalo pomiriti. Napad na angleško posla-r:"tvo je trajal celo sredo naprej in naprej. Tako se je prej poročalo G. septembra. Telegram 8. sept. pa uže prinaša vest, da je s*~ašna katastrofa zgodila se. Angleži nijso mogli ob pravem času do Kabula primarširati, ČJ, bi svoje ljudi strašne smrti oteli. Angleška Beaconsfieldova agresivna politika je uže triumfirala z vspehom svoj?m v Afganistanu, in s tem na volilce delovala pred novimi volitvami, ki se imajo v Angliji uže kmalu vršiti. Ali evo, nepričakovan krvav dogodek je Bcaconsfieldu in angleškim konservativcem ves račun zmešal. Afganistanska vojska Be zopet začne; politični vpliv te nove katastrofe, ki je Angleže zadela in njih vojnej previdnosti zopet prav slabo Bpričevalo pred svetom dala, puk se denes niti ne da prera-čuuiti, tako velik bode. Ruski listi o avstrijskih Slovanih. Iz Petrograda 31. (19.) avg. [I z v. dop.] O avstrijskih Slavjanih piše denašnji n Novoj e Vremja": „V Avstriji veje nov, zdrav duh Konservativno minister-1vo obeta podpirati „želanja Slavjanov.0 Na Češkem in Mo-ravskem. na GaliAkem in Kranjskem in na Štajerskem razvija in dviguje se narodno Čuvstvo. Čehi zahtevajo narodno vseučilišče v Pragi, Moravci v Brnu, poleg tega pomoč iz državne blagajnice na pomnoženje srednjih šol na narodnej podlagi, udeležitev Čehov v administraciji in ravnopravnost češkega jezika * nemškim. Slovenci zahtevajo zjedinjenje vseh kronovin, kder Živi razdrobljeno slovensko pleme, v eno provincijo, ustanovljenje narodnih gimnazij. Iz teh prav zmernih (vesma skromnih) zahtev, je vidno, da ultranemška vlada je odrekala avstrijskim S 1 a v j a n o m i z p o 1 n e n j e s a m i h postavnih želj, želja učiti se. 1/.obraćenje, sredstvo k dosegi politične sile in gmotnega blagostanja, bilo je v rokah BBmO Nemcev; Stavjani bili so prisiljeni ali ponem-čiti, ali utn.-t veuo popačiti se. Avstrijski ministri so skrbeli najbolje za to, da bi Slavjani ostali na nizkej kulturnoj stopinji, in so vsemi sredstvi zakrivali jim dostop k srednjemu in višemu izobraževanju. Pri mnogih državnih davkih je bilo njim težko, skoro nemogoče, zidati in vzdržavati na lastne troške srednje in višje šole. Umeje se torej, zakaj narodi prisiljeni boriti Be za narodno eksistenci jo, obračajo se zdaj najpreje k slavjanskim ministrom s prosbo o razvitji narodnega izobraževanja. To je temeljni kamen, na katerem se vzdignejo s časom daljši uspehi avstrijskega slavjanstva." Časopis opisuje in obžaluje dalje razpor mej Poljaki in Rusini, ki služi le na korist nemške in židovske stranke in konča svoj uvodni članek z besedani: „Mi vidimo sedaj v novinah in v političnih predstaviteljih Čehov, Moravcev in Slovencev ne samo teoretična stremljenja (zelenja) k solidarnosti, a uže javno občnost dejanja in borbe; samo rusinsko-polj-ski razpor ovira okrepljenje solidarnosti, prinaša neslogo (razjedinenje) v tabor naravnih zaveznikov." Tako piše najbolje razširjeni ruski list. Čitatelji bodo morda vprašali, zakaj sem te besede navel, ker zahtevanja in zelenja avstrijskih Slavjanov vsak Slovenec dobro pozna? To je res, ali vedeti morati, da mi Slovenci nijsmo do sedaj bili „kaj si bodi" v ruskih očeh; Rusi so dobro poznali Bolgare, Srbe, Črnogorce, o Slovencih nijso vedeli — na svojo sramoto in našo žalost — do zadnjega časa ni kako Be imenujemo, ni kje živimo. Imel sem priložnost razkladati visokouče-nemu gospodu, ki zaseda vidno mesto v ruskem občinstvu in literaturi, naše pravo ime, naše kraje, naše razmere in zahteve. Kake nenatančnosti in nevednosti Bi moral o nas čitati, če so Rusi o nas pisali, kar se je scer prav redko zgodilo. Pri literarnih Rusih se imenujemo „Horutanci" (Gorotani) in naše Število je skrčeno na en milijon. Naša literatura jim je znana le po „fr i ž i n s ki h Bpomenkih", po Dalmatinu in k večjemu Vodniku. Še te dni sem moral brati v „FilologiČeskem Ve-stniku" (Veronež, za mesec julij), kjer se tiskajo prepodavauja umršega univerzitetskega profesorja Grigoroviča, da mi „Hoiutani" nemamo prav nobene slovesnostim nas dalje ne omenja, mej tem ko prav obširno razpravlja literaturo Bolgarov. Še celo učeni Pipin, ki je izdal iz nova svojo obširno knjigo o slavjanskih literaturuh, je posvetil nam ,,ttlo-viiiccm" le malo prostora; kar je tam natiskanega, vzeto je večinoma le površno iz Čop-Saf«fjkove knjige. Marsikateri Slovenec bi mu bil gotovo rad pomogel pri sestavljanji, Če bi bil g. profesor le vprašal. To moramo tembolj obžalovati, ker dela bivšega univerznega profesorja se odlikujejo z nenavadno redko natančnostjo in hladnokrvnostjo. On slovi kot zmerni zapadni k*) pa se vendar veliko peča se slavjanstvom, razbirajo posebno njegovo kulturno stran. Poslednji njegovi Bpisi, priobčeni v „Vestniku Evrope", obdelujejo „panslavizem". Prvi spis o političnem panslavizmu je uže dokončan, drugega o literarnem Be je pojavilo do sedaj komaj troje člankov. Ruski listi bo jih z velikim veseljem pozdravili in jako mnogo govorili o njih. Tudi inostranski listi bo razbirali te spise, in jaz mislim tudi Slovence bi zanimali, ako bi vam jih razložil na kratko. (Izvolite. Ur,) Z zgodovino avstrijskega slavjanstva Be peča zadnje čase tudi profeBor varšavskega vseučilišča, Pervolf. On piše v mesečni list „Ruskaja reč", a njegove članke je rusko novinarstvo do zdaj popolnoma ignoriralo. V zadnjem listu je Pervolf našega Kopitarja v političnem obziru vendar le — po mojemu mnenju — preveč obdelal. Pervolf je rodom Čeh, in ne more pozabiti, da je bi! Kopitar nasprotnik Čeha Hanke, velikanskega falsifikatorja, kakor ga imenuje profesor Laman s kij v novejšej kritiki o „staročeSkih spominkih". Nijsem Bog ve kako učen literator, a pri vsem tem me zadnja razprava Laman-skega neizmerno interesuje; ob svojem času, *) Zapadnikom so naproti postavljeni tako nazvani slavjanofili ali „kvasni patrijoti". „Kvasu jo prava narodna ruska pijača iz vode, rži, jabcljk in drugega sadja; skoro kakor naš „hruškovec". Dopisnik. kadar bode spis končan, napišem vam glavne misli in dovode; Kopitar ne igra tam male role. No, faz sem kar v literaturo zašel, čeravno sem hotel le povedati, da ruski žurnali«; ti nijso posebni zna tok i naših avstrijsko-slavjanskih razmer. Za to me veseli omenjeni Članek „Nov. Vr.-, ki je tako odkrito in mo-fiko se potegnil za nas Slovence. Ta članek je pa tudi tih odgovor večnemu kameleonu .Golosu". Zadnji vtorek (26/14 avgusta) je namreč .Golos*1 prinesel tu li članek o zahtevah avstrijskih Slavjanov, v katerem nas Slovence imenuje „Slovake u, živeče na Kranj* skem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem, in imenuje naše zahteve — posebno uvedenje slovenskega jezika v šole, v urad in na železnicah n ere 8 ne (neserjozne)!! Jaz sem ko maj 8 svojim očem verjel, čitaje tako grdost v listu Krajevskega, bivšega členom „slavjan skega komiteta". Če bi kaj tacega čital .Molvi" nekedaojih „Brževih Vedomostih", ki nehče in nij hotela nič vedeti o neruskih Slav janih, in ki je za to priljubljena pri tukaj šnjih Nemcih, smejal bi se in molčal, a da so bo dunajski židje v „Golos" preselili, to mi je bilo neznosno. Moralo se je na to opozoriti „Novoje Vremja", in tam nahajate odgo vor „Golosu", če tudi nij naravnost njemu adre sovan. Zadnje Čase se v „Nov. Vr." sploh večkrat omenjajo Slovenci in sicer vsakikrat prav veščno ; opomba o slovenskih pisateljicah, JoBipini Turnogradskej in Pesjakovej Lujizi me je iznenadila. Tudi naša krajevna imena se pravilno pišejo, in nij nemških spak z ruskim pravopisom. Se ve, tudi na to moralo se je nNov. Vr." opomniti. Le ene stvari ne morem mu odpustiti, namreč neko koketničanje z nagimi „irredentovci". Pač ne pomisli, da vsi uspehi „irredentovcev" gredć na škodo pri morskih Slovencev. No ruski list dela tukaj „visoko" politiko. — Črnogorski knez Nikolaj Njeguš — cesarjev gost. Z Dunaja 4. sept. [Izv. dop.] Vitežki knez Črnogore došel je vtorek zvečer na Dunaj. Njegov sprejem je bil vrlo sijajen. Južni kolodvor bil je na Dunaji, kakor je to le ob najbolj svečanostnih prilikah navada, razsvitljen in to na čast knezu črnogorskemu. Peroni in stopnice bili bo z dragocenimi preprogami pokriti. Na stotine in stotine elegantnega in druzega ljudstva zbralo Be je uže poprej, nego je došel brzovlak z imenitnim gostom našega vladarja, na kolo dvoru. Največ mej temi bilo je se ve da Jugoslovanov; mož sivobradatih in mladih, gospii in gospic in tudi ne veliko število di jakov. Vse je radovedno pričakovalo junačkega pobjeditelja Turkov, prvega junaka, ki jih ima sedanja zgodovina jugoslovanskega osvo bojenja izpod turškega iga. Leta 1873 bavil se je knez črnogorski tudi na Dunaji. Takrat nij obračal toliko po zornosti nase. Bil je takrat še podložen knez Turčije in njegovih la8tno3tij nij še poznal takrat nemški svet. Sedaj je situvacija pač drugačna 1 Nikolaj I, knez črnogorskih vitežkih so kolov, je po berlinskom kongresu priznan kot samovladar, ter Bprejet je bil v krog vla darjev. Kar je židovska druhal napenjala žile pred Bvetom ogrditi vrle Črnogorce, ponižati junaškega kneza, vse nij izdalo nič. Zgodovina ima svoj tok in zastonj se jej Stavijo zapreke. Črnogorsko junaštvo stoji pred svetom kot nijednega sedaj živečih narodov, in vitežkega Nikolaja slava predrla je; vse zide sovražnikov Jugoslovan stva. Kneza Nikolaja pak ne dičijo samo lastnosti bojevitega osobno junaškega vojaka, temveč tudi vrle lastnosti dobrega vladarja, ki je kot mili otec svojim sokolom. A kar ga postavlja nad vse vladarje, to je poetiški pegaz, pesniška nadarjenost, ki je rodovini Njegušev sploh lastna. Nikolajev: O.iam' onamo" — vitežki zbor, peva ves jugoslovanski rod, in kdo nij občudoval krasne pesni: „Moru", ki jo je zložil knez, ko je, predrvšl turčko silo, prišel na morje! (Obe pesni sta bili tudi prestavljeni na nemško ter natisneni v nemških beletrističnih listih) Id ta junak je sedaj našega cesarja goBt na Dunaji 1 Sijajen sprejem na dunajskem dvoru je znak, kako osobno čisla naš presvitli vladar najslavnejšega jugoslovanskega junaka. Cesar je poslal svojega adjutanta in slavnega generala M aro i čiča na Dunaj ki sta imela kneza sprejeti. Pozdravit ga je tudi prišel nižje-avstrijski namestnik baron E y b i s f e 1 d, policijski prezident vitez Marka c. kr. komisar Rohrvveck, kot zastopnik južne železnice vladni svetovalec vitez Pretz-ner, mnogo generalov, srbskih velikaše v itd Namestnik baron Con rad pozdravil je kneza v nemškem jeziku, knez odgovoril mu je francoski, konverzacija bila je potem v francoskem jeziku. Na to pozdravil je kneza fcm. M a r o i č i č s posebnim povdarkom, d a ga je Nj. Veličanstvo cesar sam po slal, da kneza v njega imenu po zdravi; slednjič je tudi policijski prezident vitez Mark s v posebnem nagovoru pozdravil kneza. Ta je v najprisrčnejšem naglasu v saćem u odgovoril ter vsacemu tudi krepko podal roko. Bil Be je tudi odkril, katera čast smatra bo pri Črnogorcih za največjo. Ko je knez dospel do stopnic, sprejeli so ga gromoviti dolgo trajajoči „živio!"- in slava!"-klici. Knez je bil vidno iznenadjen s to ovacijo. Smehljaje zahvaljeval Be je b Čepico v rokah navdušenej, vedno viharneje pozdravljajočej množici. Same navdušenosti videl Bi iskre oči, prijetno razjarena lica. Ko je knez sedel v prvo cesarsko kočijo, ravno tako njegova adjutanta Sava Plamenac in Sava Petrovič, v drugo doneli so mu živahni „živio 1 "-klici zunaj ko lodvora. Fcm. Maroičić se je prav srčno veselil nad lepo ovacijo. Peljal se je knez v cesarski dvor, kjer so mu od cesarja samega odločene sobane za stanovanje. Cesar je tudi posebno naročil, da Be imajo sobane, kjer bode knez Nikolaj in njegovo spremstvo sta novalo, z jugoslovanskimi dragocenimi podo bami in slikami okinčati. Denes odpeljal se je knez z dvornim vlakom v spremstvu nadvojvode Lud. Viktora v Bruk na Lajti, kjer biva sedaj cesar pri velikih vojaških vajah. O 5. uri je bil \ kiti na Čast velik obed, vsi oficirji so morali o tej priliki priti v velikej paradi. Knez in njegova spremljevalca bo * krasnej črnogorskej narodnej noši, vse z zla tom opletenej in z dragocenostmi okinčanoj Nikolaj je leta 1841 rojen, je prav krepke srednje velike zasedene postave; koraka krepko, samosvestno; kot alem-kamen iskrijo se mu oči; gosta črna brada povišuje njega lepoto, zelo prijazno lice dela neopisljivo do-brodejen vtis. Žena mu je kneginja Milena; porodili mu je uže šest hčera in jednega sina — naslednika. Posebno se moram omeniti, da je ta sijajen sprejem črnogorskega kneza celo Du-najčane iznenadi!. Ko sem bil na kolodvora pri sprejemu, slišali bo se tudi prav živahni „boch !"-klici. Koder se knez vozi, vse se mu odkriva — sploh, vidi Be prav lepo, da židovske psovke na Črnogorce in njih kneza se Dunajčanov prav nič nijso prijele. In to smatram /mirom za dobro znamenje 1 Uže vest, da pride knez črnogorski na Dunaj, bila je vsem tukajšnjim listom povod, v uvodnih Člankih razglabavati in pretresaVati političko stran prihoda vladarja Črnegore na avstrijski dvor. Jedni so trdili, da se smatra ta knežev pohod za popolno zmago Andras^vjeve politike ; da je npliv ruski na Črnogoro uničen; da Be odslej ne bode več ruska sila osmelila vladarju Črnegore dobrih svetov dajati in tato dalje!! Javkati je pa tudi začela ta židovska ustavo vem a golazen, kako daleč je prišlo s Avstrijo, da pri knezu črnogorskem išče prijateljstva, ki bi za Avstrijo moralo Bog v« kakih hudih nasledkov biti. Mrzlično tarnanje in javkanje porodilo je v buticah nemških časnikarjev tudi mnogo psovk, hotelo prouzročiti novega mrzenja na heroični črnogorski narod in njega vitežkega vladarja. Predaleč bi vodilo takovo opisavanje du-hobornih židovskih politikov šemastih proizvodov, omeniti mi je le to, kar more istinito politične važnosti ta knežev pohod imeti. Vladar Črnegore hotel je najprvo avstrijskemu cesarju zahvalo izreči za dobrovoljno podpiranje teženj črnogorskega naroda v poslednjih letih. Kar so junaci črnogorski krvavo priborili, to je bilo potrjeno stoprav na berlinskem kongresu. In tu je baje grof Andrasay podpiral Črnogorce. Da je črnogorskemu knezu na tem ležeče v dobrih razmerah v novo ustvarjenem položaji z Avstrijo Živeti, je prav kazno. Saj vendar Se nij Črnogora ustvarjena, kot jo je hotel ustvariti Nikolaj ; v obližji še ima divje Arnavte, ki bo Črnej gori sovražni, kakor ao to tudi Avstriji. Ukrotenje tega gorskega naroda morda pripade Črnogorcem. Tako želi morda Avstrija sama, kar bode za njen razvoj na jugu menda veče koristi, nego da italijanski ali koji drugi pustolovni agenti pripravljajo zemljo albansko za italijanski po-žirek. Tudi še nij rešeno mejno vprašanje zaradi Gusinja in Plave; to pitanje misli črnogorski knez le B porazumom in podporo Avstrije ugodno rešiti in to vprašanje je za Črnogoro zelo važno. In sedaj, ko se ima od avstrijske armade v malo dneh — kakor trde oficijozi — Novi pazar poBesti, smatral je knez Nikolaj za najugodnejši čas, da izreče svoje želje na avstrijskem dvoru. Da je avstrijskim dvornim krogom in razumnim politikom avstrijskim ta pohod vladike črnogorskega zelo dobro došel, zatrjuje se od mnogih stranij. Ker je Avstriji na berlinskem kongresu pripal važen in težaven nalog, napraviti mir v južnih turških provincijah, in ker so Avstrije interesi res velevažni na balkanskem poluotoku, razume ae ob sebi, da se v tacib ■odnoSapb smatra zveza s Črnogoro ža zetb važno. Saj je znano iz bivšega leta, kako korektno je postopal knez Črnogorski napram turškim begunom, ki so prej Avstrijce klali ali potem pred kaznijo bežali v Črnogoro. To korektno ravnanje črnogorskega kneza bilo je za Avstrijo velike vrednosti, timveče mora biti sedaj, ko ima naš armadui oddelek tudi kos najtežavnejšega dela. Zveza Avstrije s črnogoro smatra se za gotovo. Da bi pak bil Nikolaj b tem pohodom na avstrijskem dvoru res misli imel, Rusiji nehvaležen postati, je bndalasta judovskonem-ska domišljija, ki misli, da prijateljstvo Avstrije mora knezu sovraštvo Rusije pomeniti. Zlobna nemška fantazija si menda v svojej borniranosti vendar ne domišljuje, da Avstrija pomeni smrtni sovražnik Risije ; naj vendar ozre se v statistiko, da je Slovanov lepa večina v Avstriji in tudi razumnih Nemcev, ki hote le prijateljstva z Rusijo, prijateljstva južno slovanskih kneževin pa še posrbe. In da je naklonjenost dveh mogočnih prijateljev Črnei gori v sedanjem položaji veče koristi, nego jednega, tega si „N. Fr. Pr.u ali „Deutsche Zvitung" in drugi seveda ne morejo tolmačiti. P Dopisi. Politični razgled. I\otntiit<> dežele. V Ljubljani 9. septembra. Državni *6or, pravijo, da se snide 2'). t. m. „Mont. Revueu poroča, da bode precej predložen državni proračun za 1880. leto; dalje bodo predložene davkovske reforme, ki imajo deficit pokriti, zlasti osobni dohodninski davek; potlej bode predložena hrambov8ka ali vojaška postava, postava o izpremembi legalizacijske prisiljenosti, postava zoper oderuhe itd. Naša cesarska hiša bode praznovala avatovSČino. Španjski kralj Alfonso je snubil nadvojvodinjo Marijo Kristino, hčer ranj-cega nadvojvode Karla Ferdinanda in nadvoj-vodinje Elizabete. Cesar je kot glava cesarske rodbine dovolil to ženitev. Včeraj 8. septembra je imela naša vojska, ki bode JVnvi pa&ar zasedla, črez mejo iti. Fzm. VVUrtemberg je šel iz Sarajeva v Čajnico, da sam vodstvo vmarširanja prevzame. Viiuiij«> dritive. O naj važne jem dnevnem dogodku vnanje politike govorimo denes ob kratkem v prvem članku. Iz Carigrada Be javlja: Savfet paša je avstrijskemu poslaniku rekel, da je porta Husni-paši izrekoma ukazala avstrijsko vojsko pri vmarširanji v Novopazarski okraj podpirati in spremljati, da pokaže popolno sporazumlje nje Turčije z Avstro-Ogersko. Tudi družim turškim oblastim v Novo-pazarskem okraji je sultan ponovil ukaz, avstrijsko vojsko podpi rati kadar pride. #Vriki komisarji bo 6. t. m. odbili tur-ško deklaracijo kot nezadostno in bo odločno terjali naj Turčija povć, ali hoče ali neče izpolniti člen trinajsti berlinskega protokola. Mej tem pa se grška Vlada pridno obo rožuje na Buhem in na morji. Iz Janine pa po ročajo, da je tudi Turčija na boj z Grki pri pravljena ker ima v Epiru in Tesaliji 34 ba taljonov redne vojske, pa še 12 taborjev Al bancev. italijanski listi še nijso nehali pi Bati o brošuri polkovnika IIaymerla „Italicae res.M Riforma pravi: „V Evropi je jedna Ita lija in jedno kraljestvo Italija, prvo je nare dila natura, drugo je naredilo orožje in di plomacija". — Iz fefcofje I-oRe 5. Bept. [Izv. dopis ] Na dan rojstvenega dneva Njega Veličanstva je napravila tukajšnja požarna straža slavnosten večer 8 tombolo v gostilnici na Štemarjib. Poslopje in dvorana so bili a cesarskimi in narodnimi zastavami olepšani, in čeravno je dež neusmiljeno lil, zbrala se je bila mnogobrojna druščina, ter se dobro zabavala celi večer. Obilen obisk in pa primeroma velik dohodek pri tomboli je dokaz, da si požarna straža pridobiva vedno več prijateljev mej našim prebivalstvom, in marsikdo, ki ga prej nijsmo nahajali pri veselicah tega društva, je prišel 18. avg., vesele' se, da je požarna bramba nehala biti ognjišče agitacije in strasti proti lastnej krvi, da vedno boli spoznava svoj pravi, lepi namen: braniti dom in življenje bližnjega proti sovražnemu ognju. V to svrlio jej kličemo: Le tako dalje naprej! Čitalnica naša je tudi mislila prirediti veselico v slavo rojstvenega dneva Niega Veličanstva, a nedodelan nov gledališk oder jo je prisilil, odložiti besedo na 31. t. m. Mnogo odličnega občinstva se je bilo zbralo na ta dan v čitalniških prostorih pri „kroni". Prva točka je bilo petje; čveterospev pod vodstvom g. učitelja L. je izvršil svojo nalogo izvrstno. Krepki in čisti glasovi pevcev in lepe melodije so segale vsacemu do Brca; burno plo skanje je sledilo vsakej pesni, posebno pa crnogorskoj: „Onamo" . . ., ki se je morala ponavljati. Pelo se je nadalje: Tijo noči, Slovo, po dovršenem programu „U boj !B — vse ne pričakovano dobro. — Druga točka programa e bila dramatična predstava. Igrali so naši diletantje 2 burki: „Gluh mora biti" in .Uskok". Obilen plosk in občna pohvala je dokaz, da sta igri vrlo dopadli. Posebno moram omeniti go spodičin F. in K., ki sta svoje vloge tako izvrstno igrali in pa zahvaliti se gospri Riegler jevej iz TrBta, ki na« je očarala s svojim vir tuoznim igranjem na glasoviru. Škoda, da je tako kmalu odšla. Z eno besedo: bil je lep večer in Bog daj, da mu kmalu sledi drug. Videlo se je da ima čitalnica dober živelj za svoj obstanek sebi, da uživa simpatije v vseh krogih. Manjka jej le več takih aranžerjev in delavnih odbornikov, kot sta g. Gašperin in g. Bernard — in uiarsikak dolgočasen večer v našem mestu bode prešel prijetno v prostorih čitalniških, narodnej zavesti v Škofjej Loki in čitalnici samej v proapeh in korist. Wt lliiiitiju 8. septembra. [I;v. dop.] Naši židovsko - ustavaški listi še vedno naprej prerešetavajo novo ministerstvo, ter branijo na vse kriplje ustavoverno Btranko, katera se ve" da živi samo še v njihovoj domišljiji. Da se v tem „N. fr. Pr." najbolj odlikuje, umevno je samo ob Bebi. Nedavno je ogerski list „Ellenor" povedal temu listu poleg drugih resnic i to, da „stoji z eno nogo zunaj monarhije, z drugo pa tam, kjer se mu plača" Denes pa mu bere „Pester Lloyd" hude le vite. Ta list, kakor znano, v ozkej zvezi z ogersko vlado in z ministerstvom vnanjih po bIov, piše v polemičnem članku proti „Neue Freie Preese" sledeče: „Ne, vsi ne ume jemo stranke, ki se sama nulificira in mi ne ume-jemo časnikov, ki leto in dan kriče v diskantu Btrasti; vsi ne umejemo stranke, ki samasebeneuroeje, in mi ne umejemo časnikov, ki razumejo le nerazum Dajte nam vendar poduka, povejte nam ven dar, kaj ustavoverna stranka hoče? Ali ve* to sama, ali vedo to njeni listi? Videli smo tO stranko v dneh njene moči, ko je bila vlada na krmilu, Ed )* delovala v njenem duhu. Pa se je stranka mučila na vse kriplje, da bi to vlado vrgla; doslednosti tega čina pa Se je ustrašila ter zbežala pred ministerskimi portfelji, ki so se jej ponujali. Na vsak način je hotela bitf opozicija in ker je z volilnega bojišča tepena vrnila se, ne more svoje pogibelji odpustiti ni vladi, ni volilcem, ni samej sebi, in kar besni, da je, če drugega ne, vsaj numerični pravni naslov na opozicfjonalno po-loženje izgubila. Ali gospoda, ki z občudovanja vrednim patosom deklamujejo, da je parlamentarizem v nevarnosti, ne pojme, da ga sami vedejo ad absurdum! Parlamentarizem je le mogoč, če je vlada parlamentarična; ako pa kaka stranka nehče vladati, dokler ima večino, in ne pusti vladati, kadar je v opoziciji, potem zares najiednostavnejša parlamentarna načela po lici bije". To bo ostre, a pravične besede, na katere se ne da odgovoriti. V ravno tako ostrem tonu piše o tej stranki „Moravska Orlice", katera jej mej drugim očita, da je bil tisti „parteitag8 t Linci nič drugega, nego — beračenje za ostale ministerske stole. A krona, pravi ta list, se nikakor ne bode nagibala proti levici, proti ljudem, ki bo v zadnjem času ščuvali jeden proti drugemu ter se zbankrotovali vsled notranje gnjilobe in nenravnosti in katerih voditelji so izgubili popolno zaupanje krone. Kakor vsako leto, praznovala se je i letos 7. septembra v Linci Jjudska svečanost, spojena z razstavo. Posebno važnost je tli slavnoBt dobila s tem, da jo je cesar sam otvoril, ki je šel tja, spremljan od ministrov Taaffe in Falkenhayn. Mislil sem vam denes pisati o tukajšnjih oficijoznih listih, mej katerimi je „Fremden-blatt" v svojem genru skoraj tako neumen, kakor vaš „ljubljanski butelj". Ta list ne zna, kaj bi pisal, denes tako, jutri drugače, denes se zahvaljuje vladi, ki mu kruha daje, jutri pa zopet pred prejšnjo parlamentarno večino i repom miga. Stara „Presse" se pa še vedno drgne ob nas in še vedno plačuje svoje laž-njive dopisnike. Habeant šibi! Domače stvari. — (Cesar) je daroval za pogorelce na Vrhniki 600 gold. iz svoje blagajnice. — (Vojaško.) Kakor čujemo ostanejo 6ni 187G. leta h kranjskemu polku potrjeni v Ljubljani, leta 1877. in 78. potrjenih 150 mCž gre v Livno, a oni 74. leta potrjeni pridejo domov na odpust. — ( 11 a 7. p i s a n i ) s t a dve k o rar ski mesti pri ljubljanskoj stolnej cerkvi. — (Imenovanje.) Duhoven ljubljanske škofije Janez Janežič je imenovan za vojaškega kaplana drugega razreda v rezervi. — (Predrzni tatovi.) Pretekli vtorek po noči so neznani tatovi ulomili v tobakar nico št. 29 na Korsi v Trstu, ter so ukradli cigar, tabaka in denarja, skupaj okolo 50 gl. vrednosti. Jeden je v naglici pustil mošnjico z nekoliko novci in nekimi pismi v štacuni; pisma so ovadila tatu in koj drugi dan so ga uže imeli organi javne varnosti v svojih pesteh. Za njim bo ujeli tudi dozdevnega tovariša, kateri je prvemu do zdaj vedno zvesto pajdašil, kar je vzbudilo opravičeni sum, da sta hotela tudi smodke in tabak skupaj popušiti in za i g* is* IZZ*Z|r Z N wr m r d. B — -i ■ ■ i o S?a * 5. B B £l £§. o I i fes » i »i g Do oŠ _ 5 o" S' — «5* t—< -t 3 uS.^s- f¥ i tO O m Roditelji! Oskrbniki! i meni podpisanem dobite vsake velikosti in z obleko za dijake. Tudi raznotere obleke za otroke prodajem Juko v ceno. (414—3) v Ljubljani, v Lukman-ovej hiši. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politične razmero, ki so nastale v celcj Evropi, zadele so tudi Švico: vsled teh razmer so je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najveksa fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane žepne ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega srebr-ih'Kii ni kl jat, bo izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskoga sistema. Vsled neke * lastne konstrukcije ne niore se tuku ura nikdar pokvariti, pilile lekko na tlu, sine h v Ktisiiiti, it vendar ura pri tem nič ne trpi. Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pridejana zlata double urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najfinejšo repasirano uro skoraj na polovico khhIouJ. Vse ure bo natanko repasirano, ter Karuntajemo ib lHako uro pet let. v dokuz jrotoYO|rii jmiiihL-vu. in. Htrogo solidnosl i, j)revze-mamo *4 lom dolžnost ju vno, cIil vnuku nt»|»i-ij»i t <»j «*«'•*> uro nuzaj vzemomo, in x Uhrenfabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. i^gtnlQa jjj gjjjg ^Nurodne tiskarne".