Posamezna številka 20
flev. 76.
v LM« » telrlel, dne 4. aprila in
LflO XLV1
Velja po poitl: sa oelo leto naprt].. K 40 — sa en mesec „ .. „ 3.50 »a Nemčijo oeloietno. „ 45'— saostalo Inozemstvo. „ 50 —
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 3B-— sa ea mesoo „ ,. K 3-—
V	Dpravi.prefeman meseBito „ 2-50
s Sobotna Izdaja: s Za oe!o leto ..... K 8 — sa Nemčijo oeloietno. „ 10— ia ostalo inozsmstvo. „ 13 —
OrednlštTO Je v Kopitarjevi nlloi Stev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma so ne = sprejemajo. — Uredniškega teieiona stev. 74. =
In ser a ti:
Enoslolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoki1, ali nje
prostor) sa enkrat . . . . po 50 v za dva- ln rečkrat . „ 45 „ pri veftjth naročilih primeron popust po dogovoru. Ob sobotah dvojni tarif.
1---Poslano: ===»
Enostolpna petitvrsta K !•_ Izhaja vsak dan lzvaeinšl nedelje In praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vozni red
Upravništvo je v rfopitarjovi ullol šf. 6. — Račan poštne hranilnica avstrijske 5t. 24.797, ogrske 2C.511, bosn.-fisro. št. 7563. — Upravniškoga telotuna št. 188.
Napačno bi bilo, če bi kdo preziral ali omalovaževal gibanje slovenske »socialistične omladine«. V naši soc, demokraciji predstavlja ravno ta omladina najodličnejše intelektualce, njeno glasilo »Demokracija«, ki je te dni izdala svojo četrto številko, priča tudi o resnem delu njenih pristašev, 1T0 gibanje ni le socialistično — strankarskega pomena, ampak splošno — narodnega, in sicer zato, ker se je v okrilje soc, demokracije zatekalo mnogo slovenskega inteligentnega naraščaja, ki je iskal svojemu mišljenju trdnega idejnega okvira, a ga v nar. napredni stranki ni mogel najti.
Socialistična omladina se je ločila od oficialnc stranke, ki ji je preveč pod vplivom nemške soc, demokracije, in je razvila svoj lastni program. Ta program se loči v treh bistvenih točkah od dosedanjega socialističnega programa. Najprej glede narodnostnega vprašanja. Dosedanje stališče socialne demokracije glede narodnosti je bilo nevzdržljivo. Hoteli so takorekoč preko nje na dnevni red, in celo tedaj, ko je svetovna vojska odgrnila vso daljnosežnost tega v človekovi naravi utemeljenega problema, je soc. demokracija še vedno mislila, da ga more rešiti s svojo čarovno besedo o internacionali in razrednem boju. Dokazovali so z zgodovino verskih bojev, da je narodnostno vprašanje podrejenega pomena; da se bodo narodnostna nasprotja sama po sebi polegla, kakor so se polegla konfesio-nalna. Gotovo je, da se ta nasprotja morejo in morajo izravnati, toda mogoče bo to šele tedaj, kadar si narodi pribore politično svobodo, kakor se je sklenil konfe-sionalni mir, kjer je zavladala verska svoboda, Delo za svobodo svojega naroda je torej danes delo za internaeionalo, mir človeštva. Zato pravi »omladina«; »Suverene narodne države bodo šele tvorile temelj za svobodno federacijo narodov, ki bo izključevala izrabljanje slabejših narodov s strani močnejših, da si potem t; ustvarijo in utrde svoj svetovni emporij.«
Načelne važnosti je tudi, da se je omladina postavila po robu materialističnemu pojmovanju o družbi in svetu, ki je še vedno prevladovalo v vodečih krogih stranke. To naziranje je bilo osnovano na Heglu in Marxu, je danes kot neznanstveno od filozofije zavrženo in ima izrazito proti-krščanski značaj. Stari materialistični temelj je »omladina« označila kot neraben z besedami svojega programa: »Demokrati-zem zahteva mnogo več kot to, da se ustvarijo samo vnanji predpogoji za boljše in lepše življenje posameznika in širokih mas. Res je sicer, da je družbeno življenje v razsežni meri odvisno od vnanjih materi-jelnih okolnosti, ali pri tem ni prezreti, da
tvori 1 duševna stran človeške narave zelo važno, če ne odločilno vlogo v družbenem razvoju. V socialističnih vrstah, ki se priznavajo k nemškemu" socializmu, se duševna stran človeške narave skoro popolnoma prezira, naziranje o družbenih problemih je čisto mehanično, inaterijelno: od izpremembe samo vnanjih okolnosti se pričakuje rešitev demokratičnega problema.« , Te besede niso le dokaz, da se je sociali-j stična omladina miselno osvobodila od po-; grešene tradicije, ampak je tudi za delav-( sko organizacijo, v kolikor bo mogla »omladina« vplivati nanjo, velikega pomena. Ne da se namreč tajiti, da je materialistično svetovno naziranje delovalo kakor kuga v socialističnih delavskih vrstah: vsled tega naziranja je delavec duševno hiral, surovel, in medtem ko so nekateri socialistični voditelji teoretski, v govorih in akademičnih razpravah, kazali dovolj poleta, so njihove organizacije duševno propadale.
Najznačilnejši prevrat pa se je izvršil v socialni demokraciji s tem, da je »omladina« zavzela drugačno stališče nasproti verstvu. Doslej se je povprečni socialist, sledeč programu svoje stranke, zadovoljeval z izjavo: »vera je zasebna stvar.« A v praksi niti to skromno načelo ni veljalo. Niti soc. govornikom, niti njihovim časopisom, niti pristašem ni bila vera »zasebna« stvar, ampak stvar posmeha, psovk in omalovaževanja, Skoro nikdar ni mogla soc. demokracija zatajiti neke goreče sovražnosti proti verstvu sploh, zlasti pa proti katoličanstvu in vsem njegovim pojavom v življenju. »Omladina« je stopila znaten korak naprej. O verstvu izpoveduje programatično: »Vsled našega naziranja o družbi ne moremo prezreti dejstva, da tvori versko čuvstvovanje bistveni del duševnega življenja pri pretežni večini naših ljudi, in da pomeni vsled tega važno kulturno gibalo. Versko čuvstvovanje je prepojilo narodovo dušo tako, da je postalo bistveni del njegove osebnosti.« Omladina zagovarja ločitev cerkve od države, toda razlog, ki ga zato navaja, ni sovraštvo. »Da morejo verske družbe izvrševati svoje kulturno poslanstvo in da more i država zadostiti svojim nalogam, je popolna in vse-stranka medsebojna neodvisnost obeh neobhodno potrebna; zato stojimo na stališču ločitve cerkve od države.«
Da je to stališče neprimerno višje in objektivnejše od. stališča sod.ruga Kopača in .njegovih tovarišev, je vsakomu." jasno, dasi loči nas katoličane od »omladine« še vedno globok prepad, »Demokracija« računi z verstvom kot danim zgodovinskim faktom, ona »ne more prezreti dejstva«, da versko čuvstvovanje živi v našem ljudstvu. Ne pravi, ali je na verstvu kaj objek-
tivnega ali nič, ali je resnica ali zmota,
marveč ga samo priznava kot dano dejstvo, kot sedanjo kulturno razvojno stopnjo velike večine naših ljudi, ki bi imela torej zgolj relativno, prehodno veljavo, »Demokracija« govori le o »čuvstvovanju«. Ali ni verstvo tudi prepričanje, kakor moremo imenovati družbene nazore »omladine« prepričanje? Vestvo Sega pregloboko v duševno življenje človekovo, da bi pri njem bilo čuvstvovanje izključeno; nasprotno, prepleta vsega človeka, tudi čuvstveno zmožnost njegovo. Toda zaradi tega ni zgolj čuvstvo brez umske podlage. Vsako, tudi čisto znanstveno naziranje dobi ovojno meglico čuvstvenosti, če poseže to naziranje v človekovo osebno življenje, toda jedro je kljub temu umsko, v objektivnih, stalnih dejstvih utemeljeno. Take objektivne temelje ima tudi verstvo, ki ni torei le nekaj prehodnega, valovom čuvstvovanja podvrženega, zgolj etapa v razvoju človeštva. Verstvo je večna sopotnica človekova, je potreba njegovega srca, kulturna pomočnica njegova, a tudi neizogiben po 3 tul a t njegovega uma.
fcviv Oeriie v \m\
Ko je bilo Goriško osvobojeno sovražnika, smo slovesno zapeii »Te Deum«. V srcih beguncev se je pojavilo novo življenje. Upanje, da se kmalu povrnemo v domovine, nas je poživilo. Pogovarjali smo se o bližnji vrnitvi. Vsi smo upali, da vada poskrbi vse potrebno, da omogoči vrnitev, in se tako otrese ie »begunske nadlege«. Upali srno, da bo na pomlad vse mrgolelo pri obnovljanju Goriške. Predstavljali smo si cele gruče delavcev, ki bodo čistili razvaline, zidali poslopja ali vsaj začasne barake, videli smo vrste vozov, ki bodo vozile potreben materijal, v duhu smo videli naše ljudstvo pri poljskem delu, videli smo Icadečo se, razorano našo zemljo. V duhu smo se pozdravljali od raznih strani prihajajoči domačini, vsi. veselih obrazov, cla je konec našega izgnanstva. A prišlo je drugače. Naše trpljenje je danes večje nego je bilo takrat, ko je še sovražnik teptal našo zemljo. Takrat smo živeli v upanju, cla se po prejšnjem ali kasnejšem umiku sovražnika vrnemo in domačijo s pomočjo tistih, ki so podirali obnovimo, danes pa potimo krvavi pot nad trpljenjem, ki nas čaka. Po veselem »Te Deum« pojemo danes »Mise-rere«,
O obnovitvi Goriške se danes mnogo govori in piše, imamo več odborov, in tudi vlada je ustanovila posebne urade, komi-sarijate itd. za obnovitev. Organizacije v to svrho rastejo od dne do dne, po deželi pa leže izstrelki, kakor so ležali prvi dan po odhodu Italijanov. Gospodje, katere je
poslala vlada, da si ogledajo deželo, so si napasli radovednost in se vrnili domov. Sicer smo menda vsi prepričani, da nam Goriške ne bodo obnovili tujci, ki nimajo srca za nas. Tudi smo lahko prepričani, da naša vlada s svojimi uradniki tega pri še tako dobri volji ne bode mogla storiti. Naši državni uradniki so pač zmožni Goriško, na popirju spraviti v najlepši stan, praktik čno pa tega ne bodo nikdar storili, ker ni-i majo za to ne volje ne potrebnih zmožno-, sti. Vsled tega je potrebno, cla mislimo na samopomoč. Samopomoč pa je mogoča le, ako se vse v poštev prihajajoče moči zdru« žijo v močno obnovitveno organizacijo.
Vse, kar se je do danes storilo v svrhd obnovitve, je enostransko. Naj zadene krivda kogar hoče, dejstvo je, da se namenoma ali nenamenoma pri celi obnovitveni akciji (razen kranjskega odbora) prezirajo glavni faktorji t, j. naše zadružništvo, naša industrija, naša duhovščina in cela vrsta korporacij in osebnosti, ki bi bile voljne ia zmožne pri obnovitveni akciji sodelovati,
Naše zadružništvo je po večini tudi med vojno ohranilo svojo življenjsko moč, marsikje se je med vojno ista pomnožila, Marsikaka korporacija je med vojno zgubila vsak stik z begunci in doma ostalim ljudstvom, naša zadružna organizacija posluje cel čas vojne tako, da se ne more nl-kdo pritoževati. Pod okriljem našega zadružništva se je veliko napravilo za begunce. Ako smo zdravo zadružništvo potrebovali v času miru, ga toliko bolj potrebujemo pri obnovitvi. Naše zadružništvo ima pravico, dolžnost in moč pri obnovitvi sodelovati.
Organizacija ozir, obnovitev naše in* dustriie je prvi predpogoj obnovitve Goriške. Brez ključavničarja, kovača, mizarja, opekarja, zidarja itd. ne bodemo obnovili Goriške. Izvedence teh obrti je treba tukaj pritegniti k obnovitveni akciji. Goriška se bode obnovila z kladivom, dletom, z obličem in drugimi orodji in stroji, ne pa z samimi besedami, in v svrho odvrnitve odgovornosti v dolge litanije zločenimi zahtevami.
Naša duhovščina je bila pred vojno steber raznim gospodarskim organizacijam. Velika večina teh organizacij je bila od tega stanu ustanovljena in požrtvovalno vodena. Med vojno se je ljudstvo v svrho naprave raznih prošenj uspešno obračalo na častito duhovščino. Od vseh zapuščene begunce so naši goriški duhovniki obiskovali, jih tolažili, zanje posredovali. Položaj beguncev se je marsikje ravno >0 tem posredovanju zboljšal. Vsled tega se moramo pri obnovitvi tudi na pomoč našega du-hovništva zanašati, in to pomoč žc danes upoštevati.
T F if
A .(Cc lik,
27
Angl?ški spisal H. G. Wells. — Prevcl I. M, (Dalje.)
XIX. Poglavje.
Gotova prva načela.
»Kaj pa je?« je vprašal Kemp, ko mu je nevidni človek odprl.
»O, nič,« se je glasil odgovor.
»Vendar, preklicano, to razbijanje?«
»Slaba volja,« je rekel nevidni človek, »Pozabil sem na to roko; močno me boli,«
»Precej si nagnjen k takim rečem.«
»Sem.«
Kemp je stopil preko sobe in pobral kosce razbitega kozarca. »Vsa dejstva o tebi so objavljena,« je rekel Kemp s steklom v roki, »Vse, kar se je zgodilo v Ipingu in pod gričem. Svet je postal pozoren na svojega nevidnega člana. Nikdo pa ne ve, da si tukaj.«
Nevidni človek je zaklel.
»Skrivnost je izdana. Sodim, da je bi-skrivnost. Nc vem, kakšne načrte imaš, se pa ve, da ti prav rad pomagam,«
Nevidni človek jc sedel na posteljo,
»Zgoraj je zajtrk,« je dejal Kemp ko-or mortoče mirno in bil ie nrav vesel.
ko je videl, da je gost rade volje vstal. Kemp ga je peijal po ozkih stopnicah gor v svojo delavno sobo.
»Predno je mogoče kaj ukreniti,« je rekel Kemp, »moram vedeti kaj več o tej tvoji nevidljivosti.« Nervozno je pogledal skozi okno in sede!, vedoč se kakor človek, ki mora govoriti. Njegovi dvomi o možnosti in razumljivosti cele stvari so mu zopet šinili v glavo, pa izginili, ko je pogledal za mizo, kjer je Grafin sedel v podobi brezglavega in brezrokega nočnega plašča, brisoč si nevidne ustnice s čudežno držanim prtičem.
»Čisto enostavno je, povsem verjetno,« je rekel Griffin, odloživši prtič.
»Brez dvoma tebi, toda---- se je
Kemp zasmejal.
»No, da, res, tudi meni se je izprva stvar dozdevala čudovita, ni dvoma. Pa sedaj, moj Bog! ... Vendar bomo še izvrševali velike stvari! Na celo stvar sem prvič prišel v Chesilstovven.«
»Chesilstovven?«
»Tja sem odšel, potem ko sem zapustil London. Saj veš, da sem popustil medicino in se lotil fizike, ne-li? Ne, No, pa sem. Svetloba me je očarala,« »Oj!«
»Optična gostota! Cela stvar je pravcato omrežje zagonetk — pravo pravcato omrežje in njih razrešitev sc lokavo svetlika skozL In ker. sem imel komat dva-
indvajset let in bil poln navdušenja, sern rekel: »Posvetiti hočem življenje tej stvari. Je vredna časa!« Saj ti je znano, kakšni bedaki smo v dvaindvajsetih letih.«
»Bedaki tedaj, bedaki sedaj,« je reke! Kemp,
»Kakor cla bi znanje moglo biti človeku kako zadoščenje!«
»Vendar sem se lotil dela — kakor zamorec. In komaj sem delal in razmišlja! o celi stvari šest mesecev, ko se je naenkrat — na slepo zasvetilo skozi eno odprtino! Našel sem splošno načelo o pigmentih in lomljenju žarkov — nekako formulo, nekak geometričen izraz o štirih dimenzijah, Bedaki, navadni ljudje — celo navadni matematiki ne vedo ničesar, kaj more kak splošni izraz pomeniti za pro-učevalca molekularne fizike, V knjigah — v knjigah, ki jih jc skril klatež — so čuda! A to ni bila metoda, bila je ideja, ki je mogla privesti do metode, ki bi bilo z njeno pomočjo mogoče brez izpremembe vsake druge lastnosti tvarine — razen v nekaterih primerih — znižati prelomni indeks kake snovi, trde ali tekoče, vse do onega od zraka — kolikor se namreč gre za praktične namene.«
»Pah!« je rpkel Kemp. »To jc čudno! Pa vseeno ne razumem čisto .,, Razumeti morem pač, da s tem lahko predrugačiš kak dragocen kamen, osebna nevidnost pa je še daleč.«
»Res je,« je rekel Griffin. »Ali pomisli, da je vidljivost odvisna od učinkovanja vidnih teles na svetlobo. Daj, da ti predložim naielementarnejše resnice, kakor da bi jih sploh ne poznal. To ti sc bolj pojasni moje misli. Dobro veš, da telo ali svetlobo vpiia ali jo odbija ali lomi ali pa vse to skupaj- Ako svetlobe niti ne odbija niti ne lomi, ne vpija, ne more biti sa-moposebi vidno, Ti vidiš n. pr. neprozorno rdečo škatljo radi tega, ker barva vpija nekaj svetlobe, ostalo pa, ves rdeči del svetlobe tebi odbija. Ako ne bi vpijala nobenega posebnega dela svetlobe, uiar-več bi vso odbijala, potem bi bila škatlja svetla, bela. Srebrna! Dijamantna škatlja ne bi niti dosti svetlobe vpijala niti jc dosti odbijala od splošne površine, ampak samo tupatam bi bila svetloba, kjer bi bil a površina ugodna za to, odbijana in lomljc-na, tako da bi videl sijajno prikazen sve-tlikajočih odbojev in prosojnosti. Nekako ogrodje svetlobe. Steklena škatlja nc bi bila tako svetla, nc tako razločno vidna kakor dijamantna, ker bi bilo pri njej manj lomljenja in odbijanja. Ali razumeš to? Z gotovih stališč bi mcgel docela razločno videli skozi. Nekatere vrste stekla bi bile bolj vidne od drugih — škatlja iz kremen-skega stekla bi bil?, svetlejša nego škatl'a iz navadnega okenskega stekla. Škatljo iz jako tenkega, navadnega stekla bi bilo ;a-ko težko videti pri slabi svetlobi, ker bi
K obnovitveni organizaciji je neobhodno potrebno pritegniti naše kupčijske izvedence raznih branž, ki pridejo pri obnovitvi v poštev. Preskrba materijala je danes težka stvar, je skrivnost, ki jo pozna le v posamezni branži izveden in izkušen trgovec. Prepričan sem, da bi se med našimi trgovci dobilo nekaj tako požrtvovalnih, ki bi hoteli sodelovati pri obnovitveni akciji, če drugače ne, vsaj z primernimi nasveti. Les, kovanje, šipe in drugi materijal se danes sicer težko, a vendar se dobi. Zaloge pa gredo h koncu m kmalu bo
bila dvanajsta ura.
Kakor pri vsakem gospodarstvu, tako je tudi pri obnovitveni akciji potrebna enotnost. Ra=-epljeni v dunajski, kranjski, goriški itd. obnovitveni odbor, nc bodemo mogli uspešno Goriške obnavljati. Potrebna je velika organizacija, v katero naj se združijo vsi ti odbori, v kateri naj bodo zastopane vse v poštev prihajajoče korpora-cije in stanovi. Tu naj bo dela za vsakega, ki hoče sodelovati. Obnovitvena akcija naj se centralizira. Ta organizacija naj bi prevzela obnovitev v lastno režijo. Vse kar misli kdo dati, ozir. kar moremo od vlade izvojevati, naj da pod primernimi pogoji tej organizaciji na razpolago. V nasprotnem slučaju bode vladna podpora malo zalegla. V svrho ustanovitve te organizacije naj se v najkrajšem času skliče v Ljubljano (ki je začasno še najpremožnejši kraj) daljše zborovanje, h kateremu naj se povabijo brez izjeme vse korporacije in osebnosti, ki hočejo pri obnovitvi sodelovati. Tu naj se pojasni kaj je vlada dala, kaj misli dati in kaj naj se od nje zahteva. Tu naj se konštatira, kaj zmoremo sami bodisi v kreditnih, bodisi v drugih ozirih, kaj nam primanjkuje in kje naj ta sredstva dobimo. Tu naj se določi natančen načrt v svrho obnovitve. Končno naj se cela stvar spravi v resnično življenje. O drugih podrobnostih bi bilo predolgo pisati, ker bi bilo itak naloga zborovanja o vsem razpravljati.	.,.,,.,.
Tako zborovanje naj bi sklicali nasi državni poslanci, ki kot člani Jugoslovanskega državnozborskega kluba zastopajo cel narod,
Centralizirajmo obnovitveno delo in če drugaga ne razdelimo odgovornost za neobnovitev.	A. V.
Po lovoru grola tirnim.
Časopisje razpravlja o izvajanjih giofa Czernina. Nemško nacionalno časopisje obeh nemških parlamentarnih skupin ne more prikriti svoje radosti. Le alpsko časopisje ni popolno zadovoljno samo z na-
Eadom na Čehe, ono bi hotelo še več n. pr. ot pravi graška soc. dem. »Arbeiter-\ville«, ono hoče, da bi grof Czernin tudi Jugoslovane obešal. Včerajšnja večerna »Tagespost« napada zopet Jugoslovane ter še posebej knezoškofa dr. Jegliča, kateremu očita, da hoče ustvariti jugoslovansko državo s pomočjo splošne mirovne konference, ali po »Tagesposti« z drugimi besedami povedano »s pomočjo entente.«
Govor groia Czernina tvori nov mejnik v naši notranji politiki. Grof Czernin je govoril gotovo v soglasju z dr. Seidler-jem in dr. Wekerlejem in zato bo njegov govor bučno odmeval v naši notranji politiki. Nemci in Mažari so danes grofa Czernina veseli, toda če mislijo, da jim je s svojim napadom na Čehe in nenemške narode
koristil, se morda motijo. Prišlo bo spoznanje, toda takrat bo prepozno. Nenem-ški narodi smo upali, da bodo naši državniki razumeli tok časa, toda varali smo se. Upali smo in čakali, da bo parlament vzel v roke vprašanje prenovitve Avstrije. Toda čas hiti, ministrstva se imenujejo, a nemško-mažarski tok in duh ostaja. Vele-nemci, ki vlečejo vse druge za sabo, so izpovedali že davno, da nočejo z nami nobenega sporazuma in sedaj je razodel tudi grof Czernin, kaj imamo pričakovati od
naše zunanje politike. Zanesti se smemo le naSe |
ČEHI PROTI CZERNINU. Dunaj, 3. aprila. Predsednik »Češkega svazai poslanec Stanek in podpredsednik T u s a r sta obiskala danes ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja, da protestirata v imenu predsedništva »Češkega svaza« proti obliki in vsebini nagovora gr. Czernina. Zastopnika Čehov sta naglašala v prvi vrsti, da si je izbral grof Czernin korporacijo, ki je po svoji sestavi absolutno nepripravna in tudi nekom-petentna. Obžalovati je treba, da minister, ki je še pred nedavnim časom do celega sveta tako moderno govoril, ne smatra za potrebno, da obvesti legitimne zastopnike avstrijskih narodov o treh mirovnih sklepih in jim tako ponudi priložnost, da povedo svojo sodbo. Zastopniki Češkega svaza izjavljajo, da ima zimanji minister pravico izreči svojo nezadovoljnost glede češke politike, toda to se mora zgoditi pred takim forom, kjer mu je mogoče odgovoriti. Grof Czernin prihaja ravno v trenutku, ko poskuša avstrijski ministrski predsednik pričeti z razpravami o ustavnih vprašanjih, in vrže češkemu narodu in njegovi »delegaciji najtežjo obtožbo. Oblika, v kateri je to napravil, je signal za vzplamtevanje novih notranjih bojev. Vedno, ko je šlo za češke želje in zahteve, je naglašal grof Czernin, da se kot zunan-nji minister ne more vmešavati v notranjo avstrijsko politiko. Ko je pa treba češki narod napasti, tedaj ne pozna minister nobenih cbzirov in preti preko avstrijske •vlade z grožnjami češkemu narodu. Zastopnika Češkega svaza zahtevata takojšno sklicanje delegacij in dostavljata, da bodo Čehi vporabili vsa sredstva, da dobi grof Czernin primeren odgovor. — Ministrski predsednik je vzel izjavo čeških zastopnikov v vednost in je šel nato k cesarju.
Dunaj, 4. aprila. Predsedništvo Češkega svaza se je obrnilo na predsednika zunanjega odseka delegacij dr. Baernrei-terja s sledečim pismom: »Če si je grof Czernin iz sedmih gospodov sestoječe zastopstvo dunajskega občinskega sveta že v oetek za torek naročil, tedaj bi bilo tudi dejansko mogoče in lahko sklicati za včeraj ali danes zimanji odsek avstrijskih delegacij, da bi grof Czernin tam poročal in se branil. Da so posvetovanja tega odseka izostala in se še vedno ne skličejo, smatramo Vas, ekscelenca, pred celo javnostjo za to odgovornega in protestiramo z vso odločnostjo proti zapostavljanju parlamentarne tribune tako potom Vas kakor potom ministra in vprašamo, kako morete to opustitev zagovarjati in ali ste pripravljeni sklicati odsek, da nadaljuje svoja pogajanja?«
ZMAGOSLAVJE NEMŠKIH KRŠČANSKIH SOCIALCEV.
komaj vpijala kaj svetlobe in prav malo odbijala pa lomila. In ako vtakneš šipo iz navadnega belega stekla v vodo, še bolj pa, ako jo deneš v kako tekočino, ki je gostejša od vode, bi malone popolnoma izginila, ker se svetloba, prehajajoča od vode do stekla, le malo lomi ali odbija ali sploh kako učinkuje. Ona je malone tako nevidna kakor curek ogljika ali vodika v zraku. Ln to iz povsem istega vzroka!«
»Res,« je rekel Kemp, »to je vse jasno. Vsak šolar ve dandanašnji vse to.«
»In dalje je še eno dejstvo, ki ga bo vsak šolar vedel, Ako šipo stekla razbijemo, Kemp, in stolčemo v prah, postane mnogo bolj vidna dokler je na zraku; ona postane navsezadnje neprozoren, bel prah. To raditega, ker stolčcnje pomnoži ploskev stekla, kjer se vrši lomljenje in odbijanje. Pri stekleni šipi sta samo dve ploskvi, pri prašku pa se svetloba lomi in odbija od vsakega praška, skozi katerega gre, in prav malo je pride skozi prah. Ako pa deneš belo, stolčeno steklo v vodo, takoj iz-g;ne. Stolčeno steklo in voda imata precej isti lomski indeks, to se pravi, svetloba se pri prehodu iz enega v drugo prav malo lomi in odbija.«
»Steklo narediš nevidno s tem, da ga vtakneš v tekočino malone istega lomske-ga indeksa, prozorna reč postane nevidna, ako jo deneš v kakoršnikoli medij malone istega lomske&i indeksa. In ako samo za hip pomisliš, boš tudi videl, da se more narediti, da stekleni prah izgine na zraku, uko sc more naredit: njegov lomski indeks isti kakor od zraka. Tedaj namreč ne bi bilo nobenega lomljenja in odbijanja, ko prehaja svetloba od stekla v zrak.«
Dunaj, 3. aprila. Danes popoldne ob 5. uri je prišel predsednik nemške krščansko socialne zveze prelat Hauser k grofu Czerinu, da mu izrazi osebno v smislu klubovega sklepa popolno zaupanje nemške parlamentarne zveze do naše zunanje politike. Istočasno izraža prelat Hauser ministru svoje popolno soglasje k včerajšnji izjavi. Odobrava našo zvezno politiko z Nemčijo in izjavlja, da smatra krščan-sko-socialna stranka vsako drugo politiko za brezpogojno nemogočo.
Sotrudniku korespondence »Austria« je izjavil prelat Hauser, cla je bilo popolnoma nemogoče sklicati zunanji odsek v tako kratkem času. Posebno ovira sklicanje odseka dejstvo, da je vsled nujno po trebnega odhoda grofa Czerina, ki odhaja jutri ali pojutrišnjem v Bukarest, sklicanje ene ali več sej nemogoče.
ČASOPISJE O CZERNINOVEM GOVORU.
»Arbeiterzeitung« piše: »V resnici ni trditev, da vojno podaljšuje želja po miru, nič drugega nego zavijanje. Ali ne sprejmemo vsakega mirovnega g^asu iz Anglije, Francije in Italije z globokim zadovoljstvom in ali nismo prepričani, da koristno učinkuje, da škoduje nadaljevanju vojne in da je sredstvo za dosego miru? Če pa želja po miru naraste v zahtevo, da I se vojna konča, v Avstro-Ogrski, na Nem-I škem, potem naj je pa klic po miru naenkrat škodljiv in naj podaljšuje vojno! Kakšen cvet abotnosli! Če se Macdonald na Angleškem bori za mir, je to moralen činj če pa socialist v Avstriji deluje za mir, je to »nemožato.« Če govori proti vojni lord Lansdownae, je modro, če se bije za mir Lammasch, je abotno, Grof Czernin se za-
naša na to, da bi mirovna volja narodov v nasprotnih državah premagala vojni pohlep sovražnih vlad. Pa ali ne razume, da se more mirovna volja nasprotnih narodov užgati še-le tedaj, če se prikaže enaka volja tudi pri nas, da more šele tedaj dobiti izpodbudo in moč? Mirovna volja širokih množic v državah sporazuma je v resnici najmočnejša mirovna sila, in čim jasneje se javlja, čim zavestneje se izraža, tem vplivnejša je ta moč. Kajti če mirovna misel ne bi imela te podpore, podpore v volji širokih mas in bi bila odvisna le od pripravljenosti n. pr. vlad, ki so sklenile mir v Brestu Litovskem, potem bi ostal mir vsekakor na slabih nogah.
Grofu Czerninu se predstavlja svet res zelo enostavno: na Nemškem in v Avstro-Ogrski pri vladah, pri »merodajnih činiteljih« sama pripravljenost za mir, sama nesebičnost, pri nasprotnikih pa sama bojaželjnost, pohlep po aneksijah; to je približno tisto, kakor da imajo vso krivdo na izbruhu vojne drugi, mi pa seveda blestimo v snežnobeli nedolžnosti. V resnici se pa že iz vprašanja francoskega ministrskega predsednika Clemenceaua, iz govorov in ponudb Wilsonovih čisto jasno vidi, da bi na oni strani prav radi sklenili mir, da so tudi nasprotniki nezmi-selnega morjenja do grla siti in da jih od zelene mize veliko bolj zadržuje strah pred pogoji zmagovalcev, nego morda upanje, da bi zmogli pogoje narekovati sami.
In če mu notranjepolitične razmere v Avstriji ne dopadejo, naj išče razlog v državi sami. Kajti narodi niso nikaka pri-tiklina »državne misli,« nočejo biti in tudi ne bodo. Sicer je to le splošno mnenje, ki ga tu podaja Czernin, toda če prav premislimo, je pa to vendar-le najgrotesknejša misel: da naj bi narodi v Avstriji ne imeli nobene druge določbe in ne čutili nobene druge dolžnosti, nego da žive in umrjo za neko skrajno megleno državno misel. Takoimenovana država ni poleg narodov prav nič: ako naj bo država urejena, zdrava, za življenje sposobna, potem je vsota narodov, katerim gre kot nosilnim močem vsikdar in vedno predpravica. Ne vemo, koliko resnice je na trditvah grofa Czernina glede vpliva naših notranjepolitičnih razmer na vojno voljo nasprotnikov; da pa noben govor in nobena resolucija Čehov ne more imeti učinka, ki ga more imeti ta izjava zunanjega ministra fbela lisa), da so vsi ti narodi v notranjem uporu proti avstrijski državi, mora biti razlog in krivda vendar-le predvsem v Avstriji sami. Potem se pa državna misel trkaj na prsi in priznaj: »Moj greh, moj veliki greh!«
»Arbeitenville« pravi: Grof Czernin je zvrnil odgovornost za podaljšanje vojne na Čehe z namenom, da bi ta misel osvojila vse nečeške narode. Mi imamo dovolj razloga, da izjavimo, da velika masa delavstva grofu Czerninu na tej poti ne bo sledila; poizkus hujskanja naroda proti narodu z vso odločnostjo zavračamo in vstrajamo na tem, da je edino-le goli pohlep po oblasti in osvojitvah tisto ozadje vsled katerega morajo narodi srednje Evrope še vedno krvaveti, še vedno brez upanja na skorajšen konec.
Nemško nacionalno časopisje vriska in poje slavo grofu Czerninu. »Neue Freie Presse« opisuje zunanjega ministra kot prostodušnega in srčnega viteza, ki je brez strahu zgrabil hidro. Potem namiguje, da se mora imeti že veliko samopremago-vanja, da ostane človek spričo dejstva, da so mir, ki je bil že blizu, preprečili in ga še preprečujejo razni zunanji in notranji Masaryki, hladnokrven. Milijoni morajo na ministrov poziv vstati na boj proti »izdajalski drhali,« da se strup izloči. ,
leta 1848., tako leta 1868. ko se je osnovalo pod Levstikovim vodstvom dramatično društvo, tako tudi danes. Premostil se je prepad, ki je zazijal na poti našega kulturnega razvoja in danes, ko ima gledališki konsorcij po tihi agitaciji nekaterih tednov na razpolago kapital, ki bo zasigural zdrav razvoj, lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost.
Nato je poročal dr. I. C a n k a r o pri pravljalnem delu artističnega odseka. Gledališče bo vodilo ravnateljstvo petih članov. Tej korporaciji so podrejeni voditelji drame, opere in operete. Kot artističen posvetovalen organ ravnateljstva, naj bi se osnoval »gledališki svet«, ki bo skrbel v dogovoru z voditelji drame in opere za re-pertoir. Tako bi bilo mogoče spraviti v sklad umetnostne in gospodarske interese gledališča. V gledališki svet naj bi vstopili naslednji gospodje: Janko Bleiweis, dr. I. Cankar, F. S. Finžgar, A. Funtek, dr. I. Grafenauer, M. Hubad, dr. A. Kraigher, Fr. Milčinski, dr. F. Novak, A. Pesek, O. Župančič. Gledališki svet si po potrebi lahko kooptira nove člane. V ravnateljstvo gledališča naj bi se zvolili naslednji gg.: dr. Adlešič, dr. Ažman, Fr. Govekar, dr. Grafenauer, A. Praprotnik. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Nato poroča dr. Krsnik o gospodarskem položaju konsorcija. S tiho agitacijo se je nabralo doslej že 275.000 K. Podrobnega proračuna ne more podali, a tudi najbolj pesimističen načrt je aktiven. — Dr. Jež povdarja, da je med ljudstvom mnogo zanimanja za gledališče, kar dokazuje podpisovanje deležev. Kadar stopi odbor z okiicem v javnost, je pričakovati, de doseže konsorcijska glavnica 500.000 K.
Pravila konsorcija se soglasno spremene v toliko, da bosta v upravnem odboru zastopana tudi deželni odbor in mestna občina. Dostavek k dotični točki pravil se glasi: ^Dokler deželni odbor in mestna občina subvencionirata slov. gledališče, imata v upravnem odboru po eno mesto,«
Slednjič sc soglasno izvolijo člani upravnega odbora in siccr naslednji gg.: kot predsednik veletržec A. Lilleg, kot odborniki Šarabon, Meden, dr. Ažman, dr. Krsnik, ravn. Praprotnik, nadkom. Govekar, Jelačin, svet. Jerman, A. Kralj, dr. Adlešič, dr. Grafenauer, A. Kristan, Zor-man, dr. Kramer. Pri slučajnostih je po-
iiCi!
HMlegi Konsorcijo.
ffr
se je vršila ob obilni udeležbi včeraj, dne 3. t. m. v posvetovalnici mestnega magistrata/ V imenu pripravljalnega odbora jo otvoril skupščino dr. A. Kramer, ki je v svojem govoru izvajal:
Ko so pred dobrim četrttisočletjem igrali ljubljanski dijaki pod Turnom prvič igro v slovenskem jeziku, ko so v jože-finski dobi italijanski igralci peli na ljubljanskem o Iru slovenske pesmi barona Žige Zoisa na italijanske arije in so igrali diletanti iz najodličnejše ljubljanske družbe Linharjevo igro »Županovo Micko« in »Veseli dom ali Matiček se ženi«, ko so leta 1848. ponavljali »Županovo Micko« se pač ni moglo misliti, da bomo Slovenci še po tolikem času imeli težave s slovenskim gledališčem. Že nad tri leta nismo imeli ne drame, ne opere in operete v Ljubljani in tp je bila velika kulturna škoda, velika škoda za ugled našega naroda. Koliko je hodilo zadnja leta skozi Ljubljano slovanskih in neslovanskih izobražencev in misliti so si morali, da ti narodno tako prebujeni Slovenci nimamo najlepše cvetke kulturnega življenja — drame. Pa še vselej se je v času, ko je naš narod doživljal svojo pomlad, oživila tudi naša dramatična umetnost, tako v prvi pomladi narodov
vdarjal g. Špicer, tajnik posojilnice v Radovljici, koliko odmeva je vzbudila akcija za slovensko gledališče po deželi, m je konsorciju priporočal, naj bi gojil domač igralski naraščaj. Nato je predsednik konsorcija g. A. Lilleg skupščino zaključil.
Bilka eo zahoda-
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. aprila. Uradno:	>•
Zahodno bojišče. Pri in južno od Lensa so od časa do časa živahno stre-
!iali- • .
Na bojišču so se boji omejevali na to* povski ogenj in na boje poizvedovalcev. Angleške stotnije so ponoči napadle proti Ayetti, naši so jih napadli s protisunkom in jih odbili. Sovražnik je napadal zvečer z močnejšimi silami med Marchelcavo in potokom Luce. Sovražnika smo vrgli z velikimi izgubami zanj. S presenetljivim napadom smo zasedli neko višino, ki leži jugozahodno od Moreuila. Francosko topništvo ruši Laon dalje.
S topovi so pričeli streljati pred Ver-dunom in v srednjih Vogezih. Naši so jugozahodno od Hirzbacha izvedli z uspehom sunek; vrnili so se z ujetniki.
Z drugih bojišč nič novega.
Berlin, 3. aprila zvečer. S francoskega bojišča nič novega.
Berlin, 3. aprila. Uradno: Novi uspehi podmorskih čolnov pri Angliji: 19.000 ton.
Wolffovo poročilo.
Berlin, 2. aprila. Wolff: Po novi vojni napovedi iz Versailla je Francija zopet izpostavljena bedi. Angleške in francoske granate rušijo vasi in kraje z zgodovinskimi stavbami. Vojskine grozote obiskujejo cvetoče kraje, ki jim je dozdaj vojska priza-na§ala
Berlin, 2. aprila. Wolff: Nek francoski vjetnik, ki se je vrnil z dopusta v Parizu na bojišče, je pripovedoval: Dasi zelo pazljivo nadzorujejo časopise, je v Parizu splošno znano, kje stoje nemške čete. Vejo, da je Amiens v nevarnosti, a upajo, da bodo francoske rezerve ofenzivo ustavile vrgle Nemce v stare postojanke, kakor pri Verdunu. Če se to ne posreči, francoska vlada ne misli čakati, da pridejo Nemci v Pariz, marveč se prične že prej poga,ati. Nemška ofenziva je že zdaj dosegla, da so Francozi na Angleže nevoljni, ker so morali Angležem, ki so se slabo borili, prihi-teti na pomoč. Angleži sc svoj čas tud> bojev pri Verdunu niso udeleževali.
Woliiovo poročilo.
Berlin, 3. aprila. Wolff: Tudi laik mora spoznati z ozirom na poročilo o štirih potopljenih pamikih zvezo med delom podmorskih čolnov in načrtom vrhovnega vojnega vodstva. Podmorski čolni podpi*
rajo na morju naš veliki napad na zahodu, ker napadajo angleške ladjine zveze za hrbtom. Recimo: potopljeni štirje parniki so vozili 10.5 cm granate, ocl katerih tehta vsaka približno 16 kg; vsaka ladja je pa vozila le 4500 ton povprečno, se je potopilo okroglo 1,700.000 strelov, kar zadošča za bobneči ogenj, če so pa vozili tudi topove in živila, je sovražnikom škoda še večja. Če bi vozili žito, bi spekli lahko iz njega toliko kruha, kolikor ga potrebuje 1 milijon nemških vojakov v treh mesecih, Angleško poročilo.
London, 2, aprila zvečer. Uradno: Na celi bojni črti je bilo danes mirno, le ir.i smo pri Serri v manjšem obsegu nastopili in vjeli neko nemško stražo.
London, 3. aprila. Uradno: Ma angleški fronti je dan mirno minil. S francoske bojne črte niso o nobenem znatncj"om boju poročali.
XXX
Premična vojska na francoskem bojišču je zopet obtičala, Nemci so 21. t. m. odbili napade angleških stotnij pri Ayetti in napade pri Marcelcavi in pri potoku Luce ter zasedli neko višino pri Moreuilu, Angleži poročajo, da ni bilo 2, t. m. na angleški in francoski bojni črti večjih bojev, Obe sovražni vojski sta se zakopali v strelske jarke, — »Berliner Tageblatt« je zapisal 2. t. m.: Boji počivajo, ker se morajo premagati težave radi preskrbe in ker je deževje zadnjih dni spremenilo ceste v močvirja. — Položaj je zdaj tak: Nemci so prvotno napadali, napredovali so do 60 km daleč. Foch jih je na v^oh potih v Calais, Amiens in v Pariz ustavil, Napadalci morajo zdaj odbijati manjše f :".n-coske in angleške sunke,
XXX Iz francoske zbornice,
Pariz, 3, aprila. (Kor. ur.) Zbornica je v petek sprejela predlogo o vpoklicu letnika 19,19. V razpravi jc izjavil v imenu socialistične manjšine Pressemanne: Dozdaj smo odklanjali vpoklice novih letnikov, a danes glasujemo za predlogo, ker so okolnosti take, da morajo vse stranke složno nastopati. — Rassin Dugus je izjavil: Prišla je ura, da se konča prelivanje krvi, Francija jc le zemljepisni pojem in postane plen inozemstva, če se francoska vlada ne prične o miru pogajati,
Calais obstreljevan,
Pariz, 3. aprila, Calais Nemci vsak dan obstreljujejo, Američani so pobegnili v Lyon. Brezžično brzojavljanje med Anglrjo in Francijo so 30. marca za negotov čas ustavili,
XXX Nemško časopisje o vojnem po!o2-?.;a.
BsrHn, 2. apr. »Tagliche Rundschau« poroča: Naši vojaki so v prvih tednih ofenzive dosegU krasne uspehe, a povejmo, da je to, kar se je zgodilo, šele začetek, da nas čakajo še težki boji in da se ne more vsak dan doseči uspeh.
Angleško časopisje.
Haag, 3, aprila. »Daily Chronicle« poroča: V zadnjih dneh so Nemci zbrali velikanska ojačenja, Angleško-francoska armada se mora pripraviti na nove, težke boje.
Francosko časopisje.
Bern, 3, aprila. (K. u.) Pariško časopisje poroča, da so minuli teden nemška letala napadla Chalons-sur-Marne; škode so veliko napravila. Nad Diinkirchen so v zadnjih dneh nemška letala večkrat priletela. Severno Francijo so civilisti skero popolnoma zapustili. V Pariz so 29, marca z vlaki pripeljali večinoma prebivalce iz Amiensa, kjer so nemški letalci razrušili prefekturo. Clemenceau je prepovedal glavno mesto z avtomobili zapuščati.
Pariz, 3. aprila. (K. u.) »Petit Journal« poroča: Občinski svet v Reimsu je slronil, do se preseli v Pariz,
XXX Obstreljevanje Pariza,
Bsife, 2. aprila. Lokalanzeiger poroča: Včeraj so Pariz dlje obstreljevali, kakor ponavadi. Ceste so bile prazne še dolgo časa potem, ko je padla zadnja bomba. Železniški promet s predmestji so ■elo omejili.
Berlm, 2. aprila. Wolff: Obstreljevanje je povzročilo v Parizu veliko zmešnjavo. Ljudje oblegajo kolodvore, da zapuste mesto, a vlada se ne more in noče ozirati na želje občinstva, ker ni dovolj železniških voz.
Berila, 2. aprila. Granata je zadela in ubila ženo ruskega generala Gurka, ki biva v Parizu, odkar je iz Rusije ušel,
Sacro egoismo.
Bern. Lucernski »Vaterland« izvaja: Prestop čez italijansko mejo najstrožje nadzorujejo. Redki so tisti, ki morejo dobiti milanske ali turinske časopise. »Cor-riera della sera« in »Stampa« sta 29. marca pisala, da Italija ne more pošiljati vojakov zaveznikom na pomoč. Bernski list radovedno vprašuje če morebiti namerava Italija slediti zgledu Rumunije in pravi, da Ee' y Ualiji nekaj pripravlja,
Mrlisifi mn poroči
Dunaj, 3, aprila. Uradno: V Adiški dolini smo odbili italijanske poizvedovalne čete,
™"Wclii5iIiiE "
Berlin, 3. aprila. Uradno: Deli naših pomorskih sil so danes zjutraj po težavni vožnji skozi zamrznjeno z minami zavarovano morje izkrcali v Iiango na južnem Finskem tiste čete, ki so namenjene, da pomagajo Fincem,
Načelnik mornariškega admiral.nega štaba,
Trockij proti finskim belim gardam.
London, 31. marca. (Kor. ur.) »Times« sporočajo iz Petrograda: Finske bele garde prodirajo zdaj preti Hemu na zahodni obali Belega morja, cla zasedejo severno železnico. Vsled nove nevarnosti so se zvezali krajni sovjeti z angleškimi in francoskimi oblastmi, da zasedejo Mur-mansko železnico. Ko je izvedel Trockij o nevarnosti, ki grozi železnici, če dosežejo Nemci in bele garde uspeh, je precej zapovedal, naj se železnica brani. Rušite vojaške oblasti v Murmanskem ozemlju so se prccej z angleškimi in francoskimi zastopniki sporazumeli. Angleški in francoski zastopniki so pripoznali krajne sovjete za najvišjo oblast v tem ozemlju in so se obvezali, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve. Obljubili so, da bodo skrbeli za potrebščine prebivalstva in rdečih gard, ki jih zdaj ustanavljajo
llliijlg; Ncnvke čete v boju z armado Akkscjeva in Kormlova.
»Novaia Žizn« poroča: Nemške in avstrijske čete, pomnožene z Ukrajinci, so prodrle do jekaterinoslavske črte in se bojujejo sedaj z armado Aleksejeva in Kor-nilova.
P g* i I f | ¥ b P n fi if i$*p>
u b fc s <«» a ii & vt* i3 s to; a
Splošno pomšlaščenjc. Današnja »Wiener Zeitung« je objavila cesarjevo lastnoročno pismo, ki napoveduje splošno pomiloščenje Pomiloščeni bedo predvsem tisti, ki so bili obsojeni radi razžaljenja Veličanstva ali pa članov vladarske rodbine; claije tisti, ki jih je civilno kazensko sodišče obsodilo v zapor, ki nc presega 1 mesca a'i 5G0 kron denarne glebe. Izvzete so kazni radi krive prisege, krive pričevanja, obrekovanja, oderuštva, navijanja cen, obrekovanja in kazni radi prestopkov proti postavi o živilih, — Tega pomi-loščenja bi bil izmed naših ljudi deležen tudi znani gostilničar Brence z Dovjcga, ki je bil dne 24, avgusta 1915 v Ljubljani po prekem sorlu ustreljen.
-j- Preslrba v Avstriji in ra Ogrskem, Z Dunaja poročajo: Pododsek prehranjevalnega odseka je posebno odločno ugotovil krivično razmerje med preskrbo v Avstriji in na Ogrskem in sklenil pozvali vlado, naj z vsem pritiskom deluje na to, da bo prebivalstvo obeh držav enako preskrbljeno.
-f- Celjski nemikatarji prirede dne 14, t, m. shod »Abv/ehrversammlung« proti jugoslovanskemu »hujskanju«. Na tem shodu govorita poslanec Marckhl in dr. Er-nest Mravlag.
-j- Mc.",nri in cMi*arari'a. »Frvalski List« piše: Zaradi podpisovanja jugoslovanske reklaracije so odpovej a'i Mažari veliko delavcem delo v ladjedelnicah ca Reki, in si ne- zaradi »slovanske propagande«, Taki ljudje-pridejo pozneje v druge slržbe, toda tam?-: a j so že označeni kot politično sumljivi in sc nahajajo pod poli-cijsk:m ali orožniškim nadzorstvom. — Kaj	je pač meoče na Ogrskem,
-j- Za aklivr.o č?.l'lio poH'1'so. Čerki katoliško- narodni poslanec Valoušek je imel te dni v Prosnicah shr.d, na katerem se je med drugim izrekel za ohranitev parlamenta in za rkiivno češko politiko. Velika napaka je bila, cla so Čehi odklonili zastopstvo v ustavnem odseku. Češka zgodovina uči, da češki narod cd Inozemstva ni mkoli ničesar dobil, marveč je im«l samo listo, kar si jc z lastnim bojem in delom pridobil,
+ Straucher pozdravlja Czernira. Bukovinski judovski poslanec dr, Straucher je brzojav.il Czerninu: Povodom važnega miru, ki se je sklenil z Rumunijo, in vsled važnih izjav Vaše ekscelence izražam kot patrlotično dinastični Avstrijec, kot Bukovinec, kot poslanec deželnega glavnega mesta Černovice in kot jud Vaši ckscelenci svoje odkrito spoštovanje in občudovanje in zahvalo. — Czernin jc na to čestitko lahko ponosen. —
+ Ogri in Czernin. Ogri so seveda ze'o zadovoljni s Czerninom, Poluradni »Pester Lloyd« je ves iz sebe, da jc Czernin lopnil po Čehih, »Ujsag« s Czerninom ni popolnoma zadovoljen. Očita mu, da nrr>mi1r> s nrf-Mrfinm nnoUnn PJ?r>, Nli —
. - - —---- -	w	-	i hi.j ii. j j ii ,	x isvi .1-
kdar nam Rumunija in Francija ne odpustita, ker smo ju premagali. Ne ogrevamo se za aneknijsko politiko, a mir si ustvarimo le, ako pri mirovnih pogajanjih uve-
ljavimo svojo moč. »Pesti Hirlapu« ne ugaja, ker je Czernin nasproti Rumuniji še vedno preveč sentimentalen, »Pesti Na-plo« upa od Czernina, cla bo več povedal, kaj ga jc Clemenceau vprašal o miru, »Bu-dapesti Hirlap« so zapisale: Grof Czernin apelira na nas, mi pa apeliramo nanj in na vse činitelje, ki jim gre za to, da ohranijo ogrski narod kot vrelec moči, kakršnega je govor označil.« Torej niti Mažari niso s sentimentalnim grofom popolnoma zadovoljni,
+ Češki poslanci proti Czerninu,
»Zeit« poroča: Češki poslanci v zbornici najostreje in najodločneje odklanjajo Czcr-ninov očitek, češ, da oni podaljšujejo vojsko,
+ Priznarje političnim oblastem na
Čeakem, Cesar jc poslal notranjemu ministru grofu Toggenburgu lastnoročno pismo, v aterem izreka priznanje delovanju poil..5nih oblasti na Češkem-, o katerem se je vladar o priliki svojega češkega potovanja sam prepričal.
-f Po ;sko vp:;ašanfe. Konservativni >Czas« poroča: Grof Czernin se bo sedaj pri prihodu iz Bukarešta posvetoval z zastopniki Poljskega kola, da se razjasni položaj. Po nemško-poljskih posvetovanjih v Berlinu pričakujejo, da bo poljsko vprašanje rešeno v avstro-poljskem smislu.
+ Minister za Galicijo pl, Twardow-ski je imel daljši pogovor z zunanjim mi-sLroih grofom Czerninom.
+ Na Ukrajini. »Kurjcr Lwowski« poroča: Razpoloženje med ukrajinskim prebivalstvom do »prlvandrovcev« je dan na dan bolj napeto. Čujejo se glasovi, da se zbira ljudstvo vsled izkoriščanja in rekvizicij, pri katerih prihaja do krvavih spopadov, okrog Murevjeva. Boljševiki agitirajo energično in z uspehom. Prebivalci posameznih okrajev se pridružujejo prostovoljno boljševiškim formacijam. Ukrajinski vojni minister je vsled teh dogodkov izdal okrožnico, v kateri preiesti-ra proti takemu samovoljnemu organiziranju. Komisar Kijeva je stavil formelni predlog, naj se kmetje razorožijo, ker drugače je vsak boj proti anarhiji nemogoč, A anarhija se širi. Ukrajinska vlada ima zelo malo avtoritete med kmečkim prebivalstvom. Podpirajo jo le maloštevilen uradniki, a šc ti nimajo med ljudstvom zaslom-be. Kmetje se izražajo pogostokrat, cla se čutijo Ruse in naglašajo, kako se jim je peci rusko vlado v gospodarskem oziru dobro godilo, Ravnokar zasedena Odesa se nikakor ne navdušuje z možnostjo, cla bi bila pridružena Ukrajini. Ukrajincev je v Odesi zelo malo. Največ je tam Židov (3C0.C00) in Velikorusov. Ti pa si želijo če žc ne združenja z Rusijo, pa vsaj, da bi bila proglašena Oclesa za svobodno mesto, tako kakor Hamburg.
+ V ogrski rcgr.ikob.nii dsputaciji je izvoljen za predsednika namesto umrlega grofa Khuen-Hedervaryja posl. Aleksander Plosz.
-j- E€gs":o!arne deputacije. Ban Ante pl, Mihalovich in podban dr, Vinko Kriš-kovič sta odpotovala v torek dne 2, t, m, v spremstvu banovega tajnika dr. Havlička v Budimpešto, kjer se udeležita razprav pododbora obeh regnikolarnih deputacij, V sredo dne 3. t. m. so odpotovali v Budimpešto čl ar i pododbora hrvatske regni-ko'a.-re deputac-je, od strani vlade pa kr, dež, vlače strokovni referent vladni tajnik dr. Nikola Kostrenčič,
Posvetovanja odrskih ministrov na Dupc;u. 3. t. ni. je prišel na Dunaj ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle in se je posvetoval z zunanjim ministrom in pa ministrskim predsednikom. Istočasno sta bila na Dunaju na posvetih ogrski naučni minister grof Apponyi in prehranjevalni minister princ V/indischgraetz. Skupna ministrska konferenca o gospodarskih vprašanjih se bo glasom ogrskih listov izvršila še-ie pz'hodnji teden.
-j- Ogrska porirnska zbornica se skliče 10. t. m. Volilni odsek se snide 5,, f;nančni pa 8, t. m. Obenem uvedejo akcijo za sporazum v vprašanju volilne reforme, ki pa nima dosti nacle na uspeh,
+ Grožnje z novimi vrnitvami na C;;r-sltpn, »Zeit« sporoča iz Budimpešte: Če bi Tisžova stranka koncu koncev le ne sprejela moderne demokratične volilne nre-osnove, bi vlada razpisala nove volitve, dasi bi ne mogle biti idealne, ker bi častniki in vojaki nc volili. Wekerle se tucli volitev nc boji, dasi bi se raje mirno pobotal s Tiszovo stranko. Volitev se vlada ne boji, ker računa na odvisnost mnogih volilcev od nje,
-f- Obsodba klavnega glasila bankovcev »Hrvatske«. V »Domu«, glasilu hrvatske seljačke (kmečke) stranke ostro obsoja dosedanji vneti pristaš frankovcev, predsednik kmečke stranke Stjepan Radič pisavo glavnega glasila frankovcev »Hrvatske«, Pravi, da je njeno pisanje ne-narodno, da je v tem oziru zašla že tako daleč, da se jo sramujejo ne Ie lastni pristaši, ampak vsak Hrvat, ki narodno čuti. Najodličnejši pravaši ne smatrajo »Hrvatske« niti za hrvatski, kaj šele za prava-ški list. »Hrvatska« jc zašla že tako daleč, da jc te dni naravnost z veseljem pozdra-
vila nekega dunajskega Nemca, ki je dokazoval v »Neue Freie Presse«, da Slovenci, Hrvati in Srbi niso en narod. Tako kakor piše »Hrvatska«, so pisali mažaro-ni, zato jih je ljudstvo tudi obsodilo.
-j- »Novine« v Sarajevu. Hrvatski ka« toliški akaclemični starešine, ki se zbirajo okoli zagrebških »Novin«, imajo protivni-ka tudi v samih katoliških vrstah. Na Hrvatskem so to frankovci (posebno v Za* grebu in Djakovu), ki pod krinko katoli-čanstva branijo hrvatsko nemoralno fran« kovščino zapostavljajoč interese hrvat* skega naroda interesom tujlnskcga gospode Iva. V Sarajevu se ti protivniki mladega hrvatskega gibanja zbirajo okoli fa-moznega »Hrv. Dnevnika«. Besnost teh !'udi jc vel'ka. Dobro veelo, da jim bo v Bosni med katoliškimi Hrvati zadalo smrtni udarec edinp-1'e gibanje idealnih delavcev okoli zagrebških »Novin« v zvezi s čč. oo. frančiškani in katoliškimi*laiki. Uredništvo »Frv. Dnevni! a« je pokazalo, kako ga boli u.igeh zagrebških »Novin« po Besni in Hercegovini, na ta način, da je izdalo v Velikirioči aprilsko prilogo »No-vine«, kjer sc v pos- emanju tehnike za-grebšklh »Novin« kaže plitkost zarobljenega duha in pumeti. — Z naše slovenske strani moramo n^glasiti, cla je hrvatsko katoliško str.retlr^tvo z uredništvom »Novin« in s prevz. gosp. r;aJ^kofcm dr. Bauerjem in prsv. gosp. škofom dr. Mahničem na če u v celi Hrvatski in Slavoniji prvo podpisalo jir p^ovn-isko deklaracijo naših dunajskih zastopnikov in jo proglasilo za svoj narodni program. Prvi javni glas iz Hrvatske za deklaracijo je izšel na uvodnem mestu zagrebških »Novin«, Tega ne smemo pozabiti. :.Novinc« uživajo v jugoslovanskih kro jih ca Hrvatskem tudi danes velik ugled. Uspeh tega katoliškega in jugoslovanskega giban:a gospoda okoli »Frv. Dnevnika« ne bo zadušila, pa naj tudi najde šc nekoliko vlad, ki bodo prepovedovale glasila (kakor na primer »Luč-:) jugoslovanske katoliške svobode.
-!- Novi deželi '.-red-claik v Bakovi-n!. Cesar je povišal v čast deželnega predsednika v Bukovim dvornega svetovalca dr. Jožefa grofa Erzdorfa.
+ NenT- i držaVni kr.-.cler grof Hert< Hng in državni tajnik za zunanje stvari dr, pl. Kuhlmann sta imela 2. t. m, daljji posvet.	|
MR8B0K!C8, Ll
k oyiar.ee dr. Stcinwender je naiiihv Vsenemcem že dolgo časa trn v očeh', ker
noče in neče svojega varnega državnozborskega sedeža'prepusti ti njihovem^ poglavarju clr. Angercrju. Na zadnjem shodu v Greifenburgu je zabrusil svojim protiv-nikom v brke: Obrniti državi hrbet, kakor hočejo Vsenemci, ni posebno modra politika; če se potegujem za svoje ljudstvo, se moram potegovati tudi za državo, ker mi ce poznamo pogojne zvestobe dq države. Kar zadeva klic po »novih možeh«, pač zna, da j i star, da pa tudi več ve, kakor cel tucat teh crlacličev! (Odobravanje.)
k Bu!-ov.~ke vesti. Za doktorja bogoslovja je '-.U promoviran dn.hovnik kirške škofije Izidor Kadras. — Za ravnatelja Jo-želove tiskarne v Celovcu je imenovan konz. svetnik Filip Strelner, župnik v Ilohejifeldu, ki je bil tudi nadzornik škofovih posestev. — Za nadzornika škofovih posestev v Medvodah je imenovan župi: "k Severin Jaborntg v Hohennressen. k Ossbra v-sst. V Žabnice se je povr
nil zopet

visar
kim romarjem dobroznani
organist g. Tomaž Folmar. Zadnji čas je uspešno deloval v Slrassburgu v Krški dolini. Na njegovo mesto v Stvassburg je prišel vnokojeni nadučitelj in pisatelj g. Janko Lebnn s Kranjskega.
k eV'ovF:c r.ovice. Starčki, ki jim je knezeškof veliki četrtek umival v stolnici noge, so šteli vkup 9 let. — Od vseh strani dežele se poroča o vedno bolj mno-žcčlh se večjih in man šili tatvinah. Gredo zlasti, za jedili. — Veliki teden nam je prinese! zcoefc občuten mraz.
k V dveh tnieli je umrlo v celovški bolnišnici 18 oseb. V norišnici ie umrlo 5 oseb, med njimi posestnica Petrlč iz Železne Faple, ki jc bila 20 let v tem zavodu. — Za ?njl izkaz v celovških bolnišnicah un-rnh vojakov obsega 15 mož, med tem? 10 ln?k'h ujetnikov.
k »Froč cd R«nia* je šel v Volšbcrgu c. kr. praporščak Kmjel Ortncr-Bcncdikt, rolen tam dne 13. julija 1894. Po dveinče-trtlelr-cm ujetništvu re je potom izmenjave vrnil zli ranami z Ruskega.
k Zone- ir;±i premrl v L 1918. se je izrekla deželna vlada in dot'čna dcSFema zveza, ker povsod pri •■>najhuje živil. Zalo tujce, ki so večinoma tndi zelo razvajen", za to leto hvaležno odklanjajo. Siccr čaka (0 sc na dovoz iz Ukrajine in Rumunije a snmi dvomijo, da bi bilo iz te moka kaj kruha.
k Smrtma kosa. V bencdlklinski cer-1 levi v Celovcu se je dne 20. m. m. pri blagoslovu zvečer zgmdil 701etni fin. nad-paznik 5;men Kvasnik mrtev na tla. Zadela ga je srčna kap, — Nagle smrti i«
umrl v Celovcu dne 24. sušca 63letni odvetnik dr. Jos, Frass pl. Ehrfeld vsled srčne kapi. Ko je prebiral časnike, ga je dohitela smrt. — Dne 27. sušca je preminul v Celovcu po kratki bolezni c. kr. finančni svetnik Robert Prugger. Rojen je bil leta 1870 v Železni Kapli. »Fr. St.« hvalijo na pokojniku, kako vneto je deloval v raznih nemško-nacionalnih društvih, zlasti v »Volksratu«.
k Koroška hranilnica v Celovcu je od svojega čistega dobička darovala za razne namene 43.750 kron, med tem nemškemu otroškemu vrtcu v Železni Kapli 300 kron, istemu v Borovljah -100 K. Kak dobrodelni slovenski zavod kajpak zastonj čaka na podporo od te strani, dasi je hranilnica obogatela tud; s slovenskim, zlasti cerkvenim denarjem,
k Častni kanonik H. Angerer f. V Celovcu jc veliki četrtek zvečer preminul po kratki težki bolezni preč. g. Henrik Angerer, mestni nadžupnik pri sv. Ilju, dekan okoliške dekanije, častni kanonik itd. Pokojnik se jc rodil dne 1. sept. 1849 na Zilj-ski Bistrici, kjer je bil njegov oče zdravnik, v duhovnika je bi! posvečen 14. julija 1872, Ker je znal tudi slovenski, s o ga nastavili 7.a kaplana v Kotmarivasi, kjer je bil sedem mesecev. Pozneje je bil provizor v Kremsbriike, župnik v Št. Janu in pri Sv. .Valburgi, mestni župnik in dekan v št. Lenartu v Labudski dolini, kjer je bil sedanji škof dr. Adam Hefter njegov kaplan. Leta 1900 jc bil imenovan za mestnega župnika v Celovcu, kjer je deloval zelo vneto tudi v društvih, prenovi! mestno župnijsko cerkev, Bil je zelo priljubljen uri ljudstvu in duhovnih tovariših. — Ker »Karntner Tag-blatt« pohvalno poroča, da je bil še navzoč pri seji nemškega > Priesterbunda« dne 20. marca, v kateri so spustili znano zlovoljno resolucijo zoper Slovence, naj omenimo, da jc rajni Angerer svoj čas z zanimanjem zasledoval, deloma tudi podpiral naše narodno gibanje. 3il jc naročnik »Mira«, ud Mohorjeve družbe in je bil menda edini nemški duhovnik, ki je mnogokrat prispeval tudi za naše zbirke, zlasti za dijake. Če se je mudil v Celovcu, je rad prihajal v takratni »slovenski klub« in bil zelo vesel slovenske družbe. — Pri nekem posvetovanju pri tedanjem knezoškofu dr. J. Kalinu je on sproži! prvi misel, naj se po zgledu Mohorjeve družbe osnuje nemška družba sv. Jožefa. Opozoril ga je bil pa na to, ko se je mimogrede pri njemu oglasil, takratni dravberški prost Anton Wako-nig. Kdo bi si bil takrat mislil, da se bode baš iz podjetij te, svoj čas na katoliški podlagi osnovane nemške družbe, začelo šopiriti strupeno sovraštvo zoper Slovence! — Blagi pokojnik je bil vse svoje dni nenavadno delaven mož, za vse dobro vnet duhovnik. Pravi oče je bil siromakom, zato nc zapušča zemeljskega blaga. Svetila mu večna luč!
k Samomor. V Celovcu se je ustrelil knjigovodja mestne plinarne Jožef Čejčov-nik, star 40 let. Bil je oženien in oče troje otrok. Prej jc bi! opozoril nekega Drija-telja na svoj pogreb. Ta je to naznanil njegovi ženi, a ko je ta prišla od dela domov, je mož bil že mrtev.	_
Dnewn© §wtfce«
—	Nova prebiranja. S pozivnim razglasom W zaukazano ponovno prebiranje v letih 1899—1894 rojenih črnovojnikov se vrši na Kranjskem: Dne 11. aprila 191S v Višnjigori za sodni okraj Višnjagora. — 12. aprila v Trebnjem za spd. okraj Trebnje. — 14. in 15. aprila v Rudolfovem za sod. okraja Rudolfovo in Žužemberk. — 17. aprila v Črnomlju za sod. okraja Črnomelj in Metlika. — 19. aprila v Kostanjevici za sod. okraj Kostanjevica. — 21. aprila v Krškem za sod. okraja Krško in Mokronog. — 22, aprila v Ratečah za sodni okraj Rateče. — 24, aprila v Litiji za sod, okraj Litija. — 26. in 27. aprila v Kamniku za sod. okraja Kamnik in Brdo. — 11. aprila na Jcsenicah za sod. okraj Kranjska-gora, — 12. aprila v Radovljici za sodni okraj Radovljica. — 13. in 14. aprila v Kranju za sod. okraja Kranj in Tržič, — !5. in 16. aprila v Škof ji Loki za sod. okr^j Škofja Loka. — 17., 18. in 19. aprila v Ljubljani za sod. okraja Ljubljana (izvzem-ši mesto Ljubljana) in Vrhnika. — 20, in 21. aprila v Ljubljani za mesto Ljubljana. ■— 23. in 24. aprila v Ribnici za sod. okraja Ribnica in Velike Lašče, — 25. in 26. aprila v Kočevju za sod. okraj Kočevje. — 19. aprila v Vipavi za sod. okraj Vipava. — 21. aprila v Postojni za sod. okraje Postojna, ilirska Bistrica in Senožeče. — 22. aprila v Logatcu za sod. okraje Logatec, Lož in Cirknica. — 24. aprila v Idriji za sodni okraj Idrija,
—	Poljedehki dopusti. Prošnje svojcev vojaških oseb za podelitev poljedelskih dopustov ne pri vojnem ministrstvu tako množe, da je to v soglasju z domobranskim ministrstvom prisiljeno objaviti naslednje: Vlaganje prošenj pri vojnemu ministrstvu je čistu brez pomena, ker ima po obstoječih odredbah poveljnik nadomestnega oddelka, ozir. zavoda pravico •odbiti dopust. čpto ferc« pomena je vla-
ganje prošenj za podelitev dopusta osebam, ki pripadajo armadi na bojišču. Te prošnje pošlje vojno ministrstvo pristojnemu poveljstvu na bojišču. Pripominja se, da je vojno ministrstvo v soglasju z domobranskim ministrstvom pri izdaji tozadev-nih odlokov ukazalo vsem vojaškim oblastim, da morajo skrbeti za največjo možnost dopustov, posebno pri osebah, ki pripadajo poljedelskim poklicem, Povdarja se, da pri raportu izražena prošnja popolnoma zadostuje in je ni treba še s številnimi prošnjami podpirati.
—	Objektivnost kranjske deželne vlade. C. kr. deželna vlada v Ljubljani nam je poslala zgornjo notico o poljedelskih dopustih v nemščini. Deželna vlada je dobila od vojnega ministrstva nemško pisano notico, vendar ima ali bi vsaj morala imeti dovolj slovenščine zmožnih uradnikov, ki bi to notico prestavili, ako hoče, da jo priobčijo tudi slovenski listi,
—	Imenovanje. C, kr, poljedelski minister je z odlokom z dne 15, marca 1918 imenoval vodjo »Kranjskega deželnega mesta za vnovčevanje živine« nadzornika R. Legvarta za upravnega svetnika »Avstrijske družbe za promet z živino in mesom« na Dunaju.
—	Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje v smislu sklepa osrednjega odbora izreden občni zbor na nedeljo, dne 5. majnika v Ljubljano. Pred občnim zborom v soboto, 4. majnika bo zborovanje delegatov. Dnevni red, kraj in čas bomo pravočasno objavili. Bratske podružnice prosimo, da nam tekom 14 dni javijo svoje eventualne predloge ter zanesljivo pošljejo na občni zbor in na zborovanje delegatov svoje zastopnike. — Odbor.
—	Odlikovanje. Srebrno hrabrostno svetinjo 1, razreda je dobil desetnik Fr, Mastrl iz Crngroba pri Škofji Loki; srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda pa Anton Molk, Oba služita pri 6. stotniii gorskega strelskega polka št, 2.
—	Poročil sc je 30. marca na Malem Lošinju starešina »Danice« dr. Jakob Šile, nadporočnik, z gospodično Evgenijo Orlič.
—	Švicarski zvezni svet je izdal novo naredbo za obmejno policijo in za nadziranje tujcev v Švici. Vsak inozemec, ki hoče potovati v Švico, mora imeti po teh predpisih potni list ali kako drugo enakovredno izkaznico, s katero je državljanstvo popotnika dokazano. Te dokumente mora vidirati švicarski poslanik ali konzulat, ki je pristojen za zadnje bivališče popotnika. Inozemci morajo imeti poleg tega izpis iz svojega kazenskega registra ali spričevalo o dobrem glasu, ki ne sme biti srtarejše kot 3 mesce in mora biti izdano od pristojne oblasti zadnjega bivališča. Dalje je treba imeti dokazilo neoporečenega smotra nameravanega bivanja v Švici in zadostna denarna sredstva za to bivanje.
—	V Tržiču je umrl g .Pavel Lučki, brivec, ki jc dolgo let služboval v brivnici Zajec v Ljubljani, — Dne 2. aprila je umrl g. Jožef Salberger/ posestnik in bivši častnik. Nakopal si je na bojnem polju jetiko, ki mu je pretrgala nit življenja.
—	Sestanek starešin v Zagrebu se vrši v nedeljo dne 21. aprila. Za tiste starešine, ki potujejo iz Ljubljane v Zagreb, bo prikladen osebni vlak iz Ljubljane, s katerim se morejo že v soboto zvečer pripeljati v Zagreb. Povratek iz Zagreba v nedeljo ob 10, uri zvečer. Vsled velikega navala tujcev v Zagrebu ni dovolj hotelskih sob na razpolago; zato jc potrebno, d", se udeleženci sestanka pravočasno prijavijo starešini ^Domagoja«, Ici se mudi v Ljubljani, — V ponedeljek, dne 22. aprila, bo sestanek hrvatskih kaplanov,
—	Papirnati čevlji. Dunajski strokovni list piše: Prvi poskusi z izdelovanjem čevljev iz papirja in z lesenimi podplati imajo namen, da se spravijo v prome-t ko-
I likor mogoče ceni čevlji za ljudstvo. Sicer 2e ni nstančno znano, kčko bodo priredili papir za čevlje, vendar utegnejo napredovati vse priprave v toliko, da bo mogoče poleti dali v promet te papirnate čevlje, ki bodo po možnosti nadomestovali usnjene. Upajmo, da ne bo nreveč deževalo tiste dni, ko bomo nosili čevlje iz papirja. Najbolj pametno bi pač bilo, če bi vlada izdala naredbo, da morajo v poletnem času hoditi bosi vsi od prvega ministra do zadnjega berača,
—	Iz Komende. Iz ujetništva v Ukrajini se je povrnil velikonočni teden Franc Marin iz Suhadol, kjer je bil v prvih bojih leta 1914, Odpeljali so ga v Sibirijo, Čez eno leto je bil premeščen v Ukrajino in je delal v neki tovarni. Pisal je mnogokrat na dom, vendar domači niso ničesar prejeli. Kasneje je došlo poročilo, da je padel 30, oktobra 1914 pri Novem mjastu. Sedaj že pokojni oče njegov je naročil cerkveno opravilo za mrtvega sina. Ob ureditvi očetove zapuščine so uradi poizvedovali še enkrat, na kar se jc dognalo, da je France mrtev! Iz tega zopet sledi, da se'bo vrnil še marsikdo, ki je bil proglašen za mrtvega,
—	Na poti iz ruskega ujetništva. Pred kratkim smo objavili brzojavko, ki smo jo
i dobili jz Bodena na Švedskem ob f'P*ltL
meji. Brzojavka se je glasila: »Darlio Va-lentum ornreni, nidmargensko alle gesundt Jesenko krgf, smobce.« Kakor smo zvedeli, so to najbrže sledeči vojni ujetniki: bančni uradnik Valenčič, medicinec Ora-žem iz Ribnice, medicinec Drago Vidmar iz Ljubljane in dr. Rok Jesenko. Vsi štirje so bili tri leta skupaj v Skobelevu, odkoder so svoj čas poslali razglednico, na kateri so bili vsi štirje skupaj slikani,
—	Prihajajo .., Zadnje dni prihajajo v domovino cele trume slovenskih fantov in mož, ki so zbežali iz ruskega oziroma ukrajinskega ujetništva. Koliko ljudi se je že vrnilo, o katerih so mislili, da so mrtvi. Pozdravljeni, naši ljudje, na domači zemlji!
—	Za dr. Krekov spomenik. Potom našega uredništva so darovali: Vesela družba zbrana na velikonočno nedeljo pri Šenu v Malih Žabljah na Goriškem v počastitev spomina velikega prvobojevnika za svobodo naroda zložila 117 K; cerkveni pevci in pevke zbrani na velikonočni ponedeljek pri č. g župniku Rejcu v Sv. Križu na Vipavskem 54 K.
—	Išče se Jakob Plevnik, ki je služil pri c, kr. črnovojniškem delavskem oddelku 3/3, vojna pošta 391. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti Heleni Plevnik v Šmartnem št. 26, p. Moste pri Ljubljani,
—	Žrtve obstreljevanja Pariza, »Nord-deutsche Allgemeine Zeitung« piše: Kakor poroča »Agence Havas«, sta bila švicarski legacijski svetnik Strohlin in njegova soproga pri obstreljevanju Pariza ubita. Nemški poslanik v Bernu je dobil naročilo, naj zveznemu svetu izrazi obžalovanje in sožalje nemške cesarske vlade.
—	Žrebanje turških srečk. Pri žrebanju turških srečk v Carigradu dne 1, aprila je zadela glavni dobitek v znesku 400.000 frankov srečka št. 63.277, 30.000 frankov dobi srečka št. 548.135, po 10.000 frankov dobita srečki št. 1,354.461 in 1,783.400.
Primorske novice.
p Odlikovanje, Konzistorijalni svetnik in škofijski kancelar v Trstu Ivan Mandič je dobil viteški križec Franc Jožefovega reda, župnik Jožef Schiffrer v Sežani pa zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje,
p Jože! Gttlin, ruski ujetnik, sedaj pri štabnem oddelku c. in kr. pešpolka 97. v Radgoni, išče svoje starše Ivana in Katarino Gulin, doma iz Gor. Vrtojbe št. 53 pri Gorici. Kdor kaj ve o njih, naj blagovoli sporočiti na zgoraj navedeni naslov.
Prosvets.
pr Jugoslavenskim umjetmeima. Obračam se na sve jugoslavenske likovne umjetnike bez iznimke. Da svaki doprinese sa jednim svojim radom oboi na žrtvenik naše stradujoče siročad: u Herceg-Bosni, Istri, Liki i Dalmaciji, Sva ta darovana djela, bila bi izložena u Zagrebu i na dražbi prodana, u korist gladne naše djece. Obračam se takodjer na faktore, koji več odprije na tom plemenitom oplju rade, da ovu moju ideju prihvate i da stupe u vezu sa svim našim umjetnicima. Ja ču se oda-zvati sa jednim djelom: nadam se, da če svi jugoslavenski umjetnici, koji su se uvjek pokazali ljudi vrelog srca, sljediti moj pri-mjer, — Vlaho Bukovac. U Pragu na Veliki petak, 29. III. 1918.
ž Žensko komisijo so sestavili te dni v novem avstrijskem ministrstvu za socialno skrbstvo. Komisija bo podajala svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se tičejo ženskega dela in bo sodelovala tudi ob izvršitvi dotičnih odredb. V komisijo so imenovane zastopnice naslednjih ženskih organizacij: »Socialna pomoč«, centrala za žensko katoliško delavstvo v Avstriji; tri zastopnice socialno demokratičnih strokovnih organizacij; Luiza Cechar za »Žensk^ v^robnf spolek česk^«; državna organizacija avstrijskih gospodinj; zveza nemških avstrijskih gospodinj; avstrijska krščanska ženska zveza; centralna posvetovalnica za ženske poklice; zveza avstrijskih ženskih društev; katoliška državna ženska organizacija. Nadaljne zastopnice izvendunajskih ženskih organizacij se bodo še imenovale. Razen teh častno službo opravljajočih članov komisije je ministrstvo za socialno skrbstvo nastavilo dve uradni konzulentinji za žensko delo, katerih naloga bo, sestavljati poročila za razprave ženske komisije; to sta dr, phil, Alma Seitz In asistentinja obrtnega nadzorstva Hedvika Lemberger.
ž Prusko šolstvo za žensko mladino. Šolstvo za žensko mladino je tačas urejeno na Pruskem — in po pruskem zgledu v večini ostalih zveznih držav — tako-le: osemrazredna ljudska šola, devetrazredna srednja šola (od 6. do 15. leta), devetrazredna povišana dekliška šola (od 6. do 15. leta), desetrazredna višja dekliška šola (od 6. do 16. leta), desetrazredni liccj (od 6. do 16. leta), ki je razdeljen na spodnjo,
»ssdpia M ttotm ?i<&pL9.;. p° dpvršgjjj
ljudski, srednji in povišani dekliški šoli more učenka iti na preparandijo, ki traja za učenke iz ljudske šole tri leta, za učenke z ostalih dveh šol pa dve leti; z deset-razrednih šol sprejemajo učenke v ženske šole, višje liceje, višje realke, realne gimnazije in gimnazije; za absolventke višjega liceja so odprti seminarni razredi.— Strokovnih šol je brez števila.
ž Prcosnova ženskih šol na Nemškem« Na Pruskem imajo tri vrste ženskih šol (Frauenschulen): zavode z enoletnim in dve vrsti zavodov z dveletnim poukom. V vseh stoje praktične stroke na prvem mestu. Po novem učnem načrtu bo na enoletnih zavodih posvečenih: 400 ur gospodinjski vedi in šivanju, 240 ur zdravoslovju, 40 ur veronauku, 80 nemščini in 120 ur zgodovini z državljansko in narodnogospodarsko vedo. Dveletni zavodi morejo predmete, ki se uče na enletnih šolah, razdeliti na dve leti in v prvem letu posvetiti glavno pažnjo gospodinjski, v drugem pa pedagogični izobrazbi, ali pa morejo v drugem letu iz zasebnega gospodarstva preiti na socialno in narodnogospodarsko po-prišče. V tem slučaju je učni načrt v prvem letu enak onemu na enoletnih šolah, drugo leto pa se učni predmeti razdele tako-le: gospodinjstvo z ozirom na narodno gospodarstvo 40 ur; kuhanje (posebne naloge, n, pr, hrana za bolnike, dojenčke), hišna in vrtna dela 300 ur; ravnanje z obleko in pohištvom, snaženje, pospravljanje 80 ur; zdravoslovje, socialno zdravstvo in osnova urejenega skrbstva za javno blaginjo 80 ur; uvod v praktično delo na poprišču skrbstva za dojenčke, male otroke in šolsko deco, »ogledovanje naprav za javno blaginjo 360 ur; nadaljevanje in poglobitev znanstvenih strok, telovadba in gibalne igre ali kaka nova stroka po presoji šolskih vodstev. V ženske šole sprejemajo tudi učenke, ki niso dovršile celega liceja; zahteva se le lOletna šolska predizobrazba (8 razredna ljudska in še dve leti srednje šole). Sklepno spričevalo ženske šole opravičuje do sprejema na tečaje za iz-učbo tehničnih učiteljic, otroških vrtnaric, zavetišnic in mladinskih voditeljic. Na samostojnih ženskih šolah mora biti vodstvo v ženskih rokah, na šolah pa, ki so včle-njene drugim zavodom, mora šolo voditi odgovorna »prednica«, ki je podrejena ravnateljstvu zavoda.
ž Žensko delo na Nemškem. Glasom uradnih podatkov je bilo dne 1. decembra 1917 zavarovanih v bolniških blagajnah na Nemškem 4,075.536 ženskih proti 3,375.054 moškim članom. — Na prusko-hesenskih državnih železnicah je naraslo število ženskih uslužbenk na okroglo 100 tisoč, dočim jih je bilo v miru pičlo 10 tisoč.
lj Naslov ravnatelja sta dobila v priznanje dolgoletnega, odličnega delovanja nadučitelja v Ljubljani g. Ivan Jeglič in g Jožef Cepuder.
lj Služba božja za Goričane, Goriške gospe so naročile za prihodnjo nedeljo ob 9. v frančiškanski župni cerkvi slovesno službo božjo s pridigo na čast sv, Antonu Padovanskemu, in sicer v zahvalo za rešitev Gorice iz sovražne roke, obenem prošnja za nadaljno pomoč. Med pridigo se bo pobiralo za kruhe sv. Antona, Gori-čani, pridite polnoštevilno! 1 lj Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« se vrši dne 18. aprila t. 1. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih (Bleitvei-sova cesta 24, deželni muzej). Spored: 1. Otvoritev občnega zbora po predsedniku. 2. Poročila odbornikov: tajnika in blagajnika. 3. Poročilo preglednikov. 4. Slučajnosti. 5. Volitev novega odbora, ker je sedanjemu potekla funkcijska doba. Na mnogoštevilno udeležbo vabi vljudno člane Muzejskega društva njegov odbor, da se ob viru prepričajo o njegovem delovanju.
lj Zaročil se je na Velikonoč v Metliki g. Nejko Jelenič, posestnik in tovarnar v Ljubljani, z gdč. Ljubico Franc»vo, hčer< ko posestnika v Metliki.
lj Zadruga krojačev itd. ima svoj red« ni občni zbor v nedeljo, dne 7. aprila 1918, točno ob 2, uri popoldne v dvorani hotela »Ilirija«, Kolodvorska ulica. Dnevni red j« zelo važen.
lj Za trafikante. Člani društva tobačnih trafikantov, ki so naročili tobačno primes »Mftrathon«, ga dobijo pri društvenem tajniku Fr. Šoukalu, Pred škofijo 12. En3 porcija stane 48 K 80 v.
—LjiljaBsFfi apvizacijii.
a Sladkor na izkaznice št. 46 se dobi v trgovini g, Janko Predoviča, Poljanska cesta 73.
a Krušne komisije bodo uradovale v
petek dne 5. aprila od 8. do 1, ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za sladkor.
a Meso na zelene izkaznice B št. i 20 i do 2400. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1201 do 2400 prejmejo meso v soboto, djg^6. t. m. ponojdn,e na Poljanski cesti
št. 15. Določen je ta-le red: od 1. do pol 2. št. 1201 do 1320, od pol 2. do 2. št. 1321 do 1440, od 2. do pol 3. št. 1441 do 1560, od pol 3. do 3. št. 1561 do 1680, od 3. do pol 4. št. 1681 do 1800, od pol 4. do 4. št. 1801 do 1920, od 4. do pol 5. št. 1921 do 2040, od pol 5. do 5. št. 2041 do 2160, od 5. do pol 6. št. 2161 do 2280, od pol 6. do 6. 3t. 2281 do konca.
a Čevlji z lesenimi podplati za posle se bodo oddajali v petek, dne 5. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 13, I.
a Razdelitev masti v občini Moste se vrši v petek dne 5. aprila v občinski mesnici pri Rodetu. Dopoldne od 7. do 8. ure St. 1 do 80, od 8. do 9. ure št. 81 do 160, od 9 do 10. ure št. 161 do 240, od 10. do 11. ure št. 241 do 320, od 11. do 12. ure št, 321 do 400; popoldne od 1. do 2. ure št. 401 do 480, od 2. d<-> 3. ure št. 561 do 640, od 4. do 5. ure 2t Ml do 720, od 5. do 6. ure št. 721 do koi,cx V;ak naj se zglasi z mesno izkaznico. Vsaka oseba dobi 10 dkg. Ni 7^r**idnike se ne bede oziralo. Strankr iaj drže predpisanega reck, da se preprečijo nedostatki. Izvzeti so tisti, ki
50 klali trešiče. ___________
USTNICA UREDNIŠTVA.
Odjemalec. Reda božje službe ne objavljamo, ker nam ga ne pošiljajo, medtem ko ga aotični list prejema. — N. S. Ruskih časnikov še ni mogoče naročiti razen ujetnikom namenjene in v nemškem zmislu ureievane »Ne-djelje«. — I. M-č. Bilo je naznanjeno v mse-ratu. Z vzroki se ne moremo pečati. _
Modno pspfcivo.
g Cene za les, V svetovni zgodovini še nikdar niso bile cene za les tako visoke ktft sedaj. Na svetovnoznanih lesnih trgih v Meningenu, v Monakovu in Stuttgartu na Nemškem sploh ni bilo nobenih stalnih cen za les. Tudi pri nas v Avstriji so dosegle cene za les višino, ki se nam zdi ne mogoča. Za otesani ali oglati žagani 1"s (smreka,' jelka, bor) so plačevali po 110 do 120 K, za bukov in hrastov les pa 280 do 300 K. Povpraševanje po lesu je skrajno
živahno.	^
g Nov način rekviriranja žita, kakor so ga nameravali izvesti, da bi se že sedaj predpisalo, koliko bi moral kmet oddati jeseni posameznih pridelkov, se ne bo vpeljal, ker vlada ni navdušena zanj. Sedaj iščejo razni strokovnjaki zopet nove načine. Glavna stvar je, da odločno povemo, da po načinu, kakor se je do sedaj re-kviriralo po mnogih krajih, nikakor ne gre naprej. Z vojaško silo so ljudje, ki še mnogokrat niso razločevali koruze od pšenice, rekvirirali tako, da kmetje sedaj nimajo ne živeža, ne semena. Ljudstvo so po nepotrebnem razburjali, vzeli so mu veselje do dela in tako ima škodo kmet in država. Rekvizicijo bo treba pravično izvesti in tako, da bo ostalo kmetu šc vsaj toliko, da bo lahko preživel sebe, svojo družino \n delavce,
120 KilomeiersK! lep! ~
Nemalo presenečenje se je pojavilo, ne samo med navadnim občinstvom, temveč tudi med artilerijskimi krogi, ko je do šla časniška vest, da nemška armada obstreljuje Pariz iz daljave 120 kilometrov. S početka se je mislilo, da je to le časniška raca, ali pa, da iz zrakoplovov mečejo bombe, ker se pa vest trdovratno vzdržuje, tedaj hočemo tudi mi to zadevo iz fizikalnih in praktično-balističnih podatkov malo natančneje preiskati, v koliko je mogoče s sedanjimi tehničnimi pripomočki napraviti top, ki bi projektile netal 120 kilometrov daleč.
Razdalja, kako daleč poleti topova krogla, je v prvi vrsti odvisna od brzine, s katero krogla topovo cev zapusti. Čim večja začetna brzina, tem dalje bo letela krogla. Večji ali manjši naboj smodnika požene kroglo z večjo ali manjšo silo, toda množina smodnika v naboju je navezana na gotove meje, katerih ne sme prekoračiti, ker bi se drugače lahko poškodovalo cev, ali bi pa smodnik deloma brezuspešno zgorel zunaj cevi. Glavno vlogo ima topova cev. Čira daljša je topova cev, tem dalj časa delujejo, pritiskajo plini gorečega smodnika na projektil, s tem večjo močjo, oziroma brzino bo zapustil cev.
Časopisi so poročali, da ima omenjeni dalekosežni top kaliber 24 cm, oglejmo si torej podatke Kruppovega 24 cm topa. Dolžina topove cevi se označi s številom, kolikrat je cev daljša kot njen premer. Na primer 30 kalibrov dolga cev premera 24 centimetrov je dolga 30 X 24 cm = 7 metrov 20 centimetrov. Starejši Kruppovi topovi so imeli dolžine 25, 30 in 35 kalibrov in ti so streljali 190 kilogramov težke granate z brzino 445 metrov, 505 metrov in 530 metrov na prvo sekundo. Podaljšana cev za 10 kalibrov, ali m 2-40, je pomnožila prvotno brzino krogle za 85 metrov na sekundo. Z upeljavo novega brezdim-nega smodnika se je ta brzina povišala skoro za 200 metrov in 40 kal. dolga cev ie že pognala kroglo z brzino 800 metrov m sekundo. S 45 in 50 kalibrov dolgo cevjo se je tudi že ta brzina povišala na
850 metrov, odnosno na <506 metrov. Daljših topovih cevi pred svetovno vojno niso izdelovali, deloma, ker so bile tehnične težkoče, deloma pa tudi, ker je predolg top preokoren. Saj meri 30 5 cm in 50 kal. dolga topova cev z zaklopom vred celih 16 metrov. Cev težkih topov ni, kakor pri malih topovih, iz enega samega kosa izdelana, temveč je iz več delov sestavljena. Prvotna notranja cev mora biti izdelana seveda iz enega samega kosa. Na to cev so navlekli vrsto vročih jeklenih obročev, ki so se notranje cevi na tesno oklenili (Ringrohr), ali pa so mesto obročev drugo širšo, pa malo krajšo cev, tudi vročo potegnili čez spodnjo cev, takozvani plašč (Mantelrohr), in včasih so čez ta plašč nabili še obroče (Mantelringrohr), Po tem načelu izdeluje Krupp in poleg njega tudi Skoda in pa Schneider v Creuzot-u na Francoskem topove, Angleži napravijo tudi najprvo prvotno notranjo cev in na to cev navijejo pot razbeljeno četvero-oglato 2 do 4 centimetre močno žico v več legah drugo na drugo. Vroč ovoj se tesno oprime cevi in zabrani, da sc cev pod pritiskom plinov ne more raztegniti. Vsled te naprave imenujejo tudi Angleži svoje topove »žične topove«. Imajo pa ti topovi to hibo, da se pri veliki dolžini radi nekoliko zapognejo. Zato si tudi Angleži dalj časa niso upali cevi napravljati daljših kot 42 do 47 kal. Že med vojno sta Krupp in Skoda izdelala 55 kal. dolge topove kalibra 35-6 cm. Balistični podatki teh topov niso prišli v javnost, vsekako so streljali svoje ca. 620 kilogramov težke projektile z začetno brzino 1000 metrov na sekundo in je verjetno, da so ž njimi obstreljevali Nemci minulo leto mesto Dunquerque na 40 kilometrov.
Kot gonilna sila se je rabil pred desetletji stari smodnik, ki je imel pri težkih topovih obliko 3 cm širokih in toliko visokih šesterooglatih prizem. Drobnozr-nati smodnik b* bil prehitro pogorel, de-belozrnati pa potrebuje več časa, da zgori in odda polagoi-ia svojo silo krogli v tem času, ko jo poriva skozi cev. Novi brez-dimni smodnik ima največ obliko cevk, podobnih našim makaronom. Pri poljskih topovih se rabijo ozko cevke, ne popolnoma debelosti navadnega svinčnika, za težke topova so pa ce cevke debele 21 do 25 mm in tako dolge, kakor patrona. Množina in velikost cevk mora biti tolika, da ves smodnik zgori v času, dokler se krogla v cevi premika. Na ta način smodnikovi plini polagoma oddajo vso silo pro-jektilu. Čim daljša je cev, tem močnejši mora biti naboj, tem več smodnika zamo-re oddati svojo silo krogli, s tem večjo močjo in brzino izide ista iz cevi.
Omenili smo, da se je pri starejših topovih, ki so bili od 25—35 kalibrov podaljšani, brzina projektila povišala za 85 metrov, pri novejših topovih, ki so bili podaljšani od 40 na SO kal., se je brzina povečala od 800 na 905 metrov, torej za 106 metrov; sklep je torej opravičen, da se s podaljšanjem cevi za 10 kalibrov pomnoži brzina Krogle približno za 100 metrov, Ako se 50 kal. dolga cev podaljša za nadaljnih 50 kal., tedaj bi se brzina krogle povišala cd 906 m na 1400 m na prvo sekundo. Dolžina vse cevi bi znašala okoli 25 metrev, In podaljšanje za nadaljnih 20 kal. bi tvorilo 29 metrov dolgo cev, katera bi proizvajala 1600 metrov začetne brzine.
Rad priznavam, da bi bila taka topova cev pravi neslvor, neznano mi je tudi, je li v velikih tovarnah izdelovanje tako dolge cevi tehnično izpeljivo, brezdvom-no pa je združeno z ogromnimi težkoča-mi, ker je treba ra?novrstnih naprav za struženje in vrtanje tako dolgih kosov. Tudi naprava lafete, katera bi dopuščala tako cev dvigniti vsaj na 30 je zelo težavno delo, konečno bi pa bilo s takim topom možno doseči strelno daljavo do 120 kilometrov.
Na podlagi fizikaličnih zakonov se po
obrazcu daljava — J v katerem po-
menja c brzino, g pospešek teže in a kot, pod katerim je top dvignjen, preračuni. Ta račun pa praktično ni poraben, ker je treba vpoštevati odpor zraka, ki kroglo zelo ovira. Zračni odpor se pa tem lažje premaga, čim večja teža projektila tišči na ploskvo njenega prereza, V balistiki imenujejo to razmerje obteženje prečnega prereza (Querschnittsbclastung). Odpor zraka pa tudi ni vedno enak, temveč odvisen od gostosti zraka in pa od brzine projektila. In sicer raste zračni odpor s kvadratom brzine. Projektil s 1000 metrov brzine ima 4 krat večji zračni odpor, kakor pa drugi z le 500 metri brzine. Kako zrak projektil ovira, vidimo pri malem poljskem topu, čegar projektil ima začetno 500 metrov brzine, na 7000 metrov daljave pa le še 190 metrov. Pri našem topu se izstreljena krogla dvigne visoko do približno 20 kilometrov in že v višavi 8000 metrov je gostost zraka le še ena četrtina spodnje gostosti, višje še znatno manjši, torej je tudi zračni odpor veliko manjši, Ko pa krogla prične padati, prihaja zopet v vedno gostejše zračne plasti, in
ker je njena prvotna smer vsled rotacije nespremenjena, tudi z večjo ploskvo prodira, ki jo še bolj ovira. Ta dvojna nepravilnost, namreč vedno pojemajoča brzina in pa menjavanje gostih zračnih plasti z redkimi in zopet gostimi, napravlja račun zelo zamotan in se da le na podlagi praktičnih skušenj drugih topov približno izpeljati, Največjo razdaljo dosežemo teoretično pri 45° nagnjeni cevi, v resnici se pa pri prcjektilih z veliko začetno brzino doseže največja razdalja, ako jc cev nagnjena 30"—35° in to vsled zračnega odpora. V brezzračnem prostoru bi bila daljava strela odvisna edinole od začetne brzine in pa seveda od kdta, pod katerim jc lopova cev nagnjena. Puškina kroglica in težka topova krogla hi šla po isti začetni brzini enako daleč. V gostem zraku pa lahko kroglica vsled odpora veliko preje oslabi, kakor pa težka topova krogla, katera s svojo veliko vsebino lažje premaga odpor zraka. Izredno velike razdalje se dajo lc z težkimi kroglami doseči.
Glede na naša izvajanja pridemo do zaključka, da je strelna daljava 120 kilometrov mogoča, ako se posreči izdelali top ,kateri bi pognal kroglo z začetno brzino vsaj 1600 metrov r,a sekurnK Top mora imeti velik kaliber (24 cm do 30 cm), da zamore projektil zračni cdp<v-vati. Topova ccv bi morala biti n: /nj:"-a približno do 30".	Topničar.
mu mmm u cežjsriB.
Dunajsko državno pravdništvo 12 tc dni poslalo dunajskim listom knjižic, ki vsebuj? navodila, po katerih se rvv ia r.e 1-zura. Ozirrjoč se na ta pravila, naj u; se dunajski listi koiikor mogoče ognili belim lisam V »Prager Tagblattu« parodira sedaj Rihard Katz navodila za cenzorje takole
Zapleni veliko, zelo veliko in v dvo:n-nem slučaju rajše še nekoliko več. Pomisli, kako lahko se vsaka konfiskacija vtemelji! Ne daj se zbegati po telefoničnih klicih besnih urednikov! Vzemi pa ve-lno s seboj na telefon svinčnik in eno pričo, kajti nikoli ne smeš pozabiti, da si uradna oseba in te nihče ne sme žaliti!
Cenzuriraj počasi! Kočljiva mesta či-taj po trikrat tudi tedaj, čeprav takoj ob prvem pogledu veš, da jih boš črtal; pomisli, kako zelo se povzdigne tvoja varnost, ako mora zaradi tebe stati veliki casniški obrat in mora na deset tisoče či-tateljev čakati!
Vprašaj zaradi vsako, notice, ki se ti zdi spotikJjiva, 'saj na -reh dunajskih osrednjih oblasteh; na ta način telefonsko žico tako izdatno obložiš z državnimi pogovori, da časopisom ni mogoče dobiti novih poročil, ki bi jih potem moral citati I
Ne trpi, da bi s« naznanila zunanjih listov v področju tvojega gosoodstva po-natiskaVala! Kdor jih hoče brati, naj gre v kavarno di pa naj si inozemske liste naroči, pote-n bodo morda domači listi prenehali in imel boš manj del?..
Bodi nedosleden! Misli na --vodila« ministrskega predsednika proti birokra-tizmu! Zaplenhj nebirokratično v enem 'i-slu to, kar v drugem pustiš;,večkrat je čisto zabavno, brati pritožba uredništev, nezabavne pa itak lahko takoj proč vržeš. Če pa kdo pritožbo le pretraovratno zastopa, potom 33 mirno sklicuj na »ukaze« kakršnegakoli dunajskega nadzorovanega urada! Gciovo te ne bo pustil na cedilu.
Ne pozabi, da moreš dobiti »nes« lc tedaj, ako premalo zapleniš, nikoli pa tedaj, če preveč!
Ne daj se preslepiti po zvenečih imenih! Nihče v državi ne stoji dovolj visoko, da ne bi smel konfscirati njegovih govorov in spisov. Ne brigaj se — predvsem — za imuniteto parlamentarnih govorov; to ljudsko praznoverje bi te bilo nevredno!
Mirno zanlenjaj sološno znane stvari! Ako je že splošno znano, čemu naj bi se še pisalo o tem? Tako ne smeš n. pr. nikoli ugotoviti, da še kdo drut? strada ali je nezadovoljen, da stoje fronte pred prodajalnami in obtoženci pred vojaškimi sodišči še kje drugje nego v Parizu, Londonu in Rimu.
Nikar ne poizkušaj, da bi si »ukaze« vojnega nadzorovalncga urada šele zapomnil; to že zato ni mogoče, ker si vsak dan nekajkrat nasprotujejo; marveč: konfiskuj na vsak način!
Nič naj tc ne mot', če kažejo listi, ki si jih cenzuriral, več belih nego tiskanih mest! Za čitatelja to bele lise vedno zabavne, ker puščajo njegovi domišljiji naj-obširnejši delokrog. Pomisli vendar, kako razočaran bi bi! čitatelj, če bi bral nedolžno stvar, na katere mesto ki postavil ti tako mnogopomembno belo liso.
Zapleni vse, česar ne razumeš; utegnilo bi škoditi vojevanju.
Ako imaš vtemeljiti kako konfiskacijo, navedi v odloku enostavno tisti paragraf, ki ti kot prvi pade v glavo. Držal bo na ta ali drug način.
Ako te jezi desni stavek, ga iztrgaj,_ iz previdnosti pa vzemi takoj tudi levega!
Zapleni tudi te nasvete; saj so odveč, kajti ravnaš so itak p* njih že tri in p«l | leta.
uUlUlilli
Spisal vseuč. prof. Maryan Morawski, S. J« Po tretji izdaji prestavil France Fr. SU,;,č»
Dragi prijatelj!	\
Mili in resni raz«;, •■veri, ki sem jih imel s teboj in z drugimi po s.velu, ki podobno kot Ti iščejo rcr ;ce, ro mi dali povod, da sem spisal to 1; "<*•*>. — Zato sem se po< služil oblike r.vpvora.
Nisem imej na h en a zasnovati te knjige na široko in rjen rmen ni v prvi vrsti apologeti!:a; i.š."en t: 10 krajšega pota, po katerem,bi moderni duhov), kot Vaši, mogli priti do prepričanja, ' i ga potrebujejo.
Postavil som
v . ednarodni milje,
saj so tudi ra«!ični nar:}'1 i 1 pravili duševno atmosfero, / kateri žh itej poleg tega pa so vprašan;.!, o L,;-.i\'i bomo govorili, splošno človečke;.,a značaja in
per/« --r •>,
Prvi večer.
'. vačal sem se iz jr.i.ne Francije domov v družbi g. Bielskega iz Varšave, ki sem ga spoznal v toplic;-i?. Sklenila sva csiat! nekaj dni ob geniskem jezeru, da se spočtjeva po tako mučnem brezdelju, kakor je bilo vodno zdravljenje. Kielski, prijatelj mestnega življenja, je bil zato, da ostaneva v Genfu; na mojo slino prošnjo na se je udal, da sva šla v Ouchy, majhen kraj pri Lozani, tik ob jezeru, kjer sera poznal lepo urejeni in čudovilo lepo ležeč' liolel Eeau Rivage.
Kmalii po prihodu sva sedla k obcdil na terasi ped scnco dveh mogočnih akacij, prav nad sinjim jezerskim valovjem, ki je migljalo v zlatih bleskih zahajajočega solncn. Nasproti nam, na drugem bregu, so ce groma,lile sinje, za njimi pa bele gore, fantastično izrezljane na ažurnem nebu, odločer'- od ::?m!je z opalastim pasom megle. Na desni je na obzorju gorel Genf v žaru zahajajočega solnca. Na levi sc je razteza'o jezero brez konca in se stri >lo tam nekje daleč z nebom v enotni, s\. io< biserni barvi.
Družba pri miri, majhna sicer, tocla Izbrana, jc precej vzbudila najino pr urnost vsled različnosti in raznovrsl, narodnostnih tipov. Poleg mene je secL Jig. Siemionov/, ki je imel lepe, modre i:či, malce kalne, malce skrivnostne, da se je zdelo, kakor bi gledale nekam v brezmejno daljavo; njegova brada je bila svetla, nekoliko predolga, a prav leno urejena. Nasproti mi je se.-cla častitljiva postava zr razumnim, prijaznim pogledom; lasje so bili žc sivi, obraz še dosti poln, obrit, ustnic ozke, malo stisnjene. To jc bil g. De-ville, lezar«. !:i pastor. Pri njem je sedel g, Leroy, vitek, temnolas mož nežnih potez in živih cči, ki so govorile o razboritosti; obnašanje in malo tudi naglas sta spominjala ra ju "no Francijo. Spisal je nekaj priljubljenih dram in -oveiU in je še vedno deloval v tej smeri. Zraven njega je sedel g. pl. Hainberg, katerega obran jo tudi gcw voril o razumnosti; nori! je naočnike, bil poprej docent pravne Vozofije v Lipskem, sedaj pa se jc posveti! rodbini in živi na svojem posestvu v TTc^cnus Družbi je predsedovala gospod!čna \Vilson, ženska ve-l'k:h svetlih cči pod temnimi obrvmi in vc* likih, belih z o a v klasično zaokroženih ustih; njen« starost bi bilo težko določiti; spisala je že fHozofčno povest pod naslovom F:;celsior, ki jo zanimala in sta se j ujo zc'o peča'a javno Angleškem.
mnenje in kritika ne
Seznanili smo rc hitro. Blelski, ki je že prej poznal g. Hainberga, me je predstavil najprej njemu, nakar je sledilo predstavljanje kroinkrog mize. Ko sva prišla, so govorili ravno o preganjanju Cerkve na Francoskem in očividno so vsi obžalovali, da stvari tako stoje, čeprav s stališča različnih naziranj,
Bielski se je precej vpletel v pogovors
• Mi Poljaki,« je dejal, »najbolje vemo, kako neznosen je za veren narod pritisk' v verskih zadevah. Al i tudi v kulturnem interesu sem nasprotnik takega pritiska. Saj je znano, da rodi samo verski fanatizem; ta naj Li pa mirno izumrl. Saj so že tako ali tako njegovi dnevi šteti. Širimo prosveto — to jc po mojem prepričanju najboljše sredstvo, da se vera in pretiravanja v tem oziru odstranijo.
D e v i 1! e.
Zdi mi se, gospod, da obračate pre« malo pozornosti na reč, ld je pa vendai jako resna. Da bi mogla znanost, ali — kakor vi pravite — prosveto, izpodrinit-vero, bi morala — tako mislim jaz — samr. odgovoriti na vprašanja, ki jih stavi veru in ki so človeškemu srcu zelo zelo mar. Do sedaj pa znanost ne rešuje nobenih takih vprašanj, Iluzije bodo trajale !e nekaj Caša, potem pa mora znanost sama priti do prepričanja, da ta vjv.aiaaja leae i»ve« njenega okrožja.
H a i n b e r g.
Prav dobro. Pripomnil bi lc še, da sedaj ni čas govoriti o štetih dnevih vere, ko vender versko gibanje po svetu vidno narašča. Pri nas na Nemškem od Lutrove dobe sem ni bilo časa, ko bi versko vprašanje tako prevzemalo duhove, knj'ževnost, da, celo državno življenje, kakor v drugi polovici tega stoletja. Evangelijska cerkev trpi sicer radi napak verskih naukov in ljudi, a se giblje, preosnavlja, bojuje, raz-seva po vsej Nemčiji množico dobrodelnih ustanov, ki jih preveva verska misel. Celo rimski katolicizem — to mu je treba priznati — se krepi. Utrja se vedno bolj, a se tudi zbira in postavlja v vrste kakor pruski regiment. Udeležuje se vseh strok javnega življenja, znanosti, dobrodelnosti in boja proti socializmu. Vedno in povsod moramo ž njim računati. In da ni tako samo pri nas na Nemškem, ampak po celem svetu, nam dokazuje čudovito dejstvo, da sc je papeštvo v naših dneh povzdignilo na tako visoko stališče, da se mu klanjamo vsi, vlade in ljudstva. Verujte mi, g. Biel-ski, kadar bo na svetu vera izumirala sc ne bo nobena verska sila krepila.
I. izkaz darov za »Invalidni dom« v Bcii-krajini do 5. marca 1918.
Zbirka pri zborovi ustanovitvi 105 K; g. Matija Bartelj, nadučitelj v Semiču, 150 K; okrajni cestni odbor 50 K; pododsek »Rdečega križa« 10 K; cerkveno predstojništvo v Metliki 10 K; g. Vuksinič, oskrbnik 10 K; Ivan Šusteršič, Semič, 500 K; Jen. Kramar, Ribno, 10 K; Ivan Šašelj, Adlešiči, 100 K; Marijina družba Podzemelj 34 K; Franc Pfaj-tar, Rudnik, 35 K; Dragovan Marija, Lorzaki, 15 K; Brine Janez, Preska, 8 K; Vovko Fr., Št. Peter, 20 K; Akačič Matija, Leže, 5 K; Lavrič Josip, Bogniče, 10 K; Goli Anton, Boh. srednja vas, 5 K; iJovgan Franjo, Metlika, 20 K; Požek Ana, Metlika, 10 K: Požek Miko 10 K; Novak Matija. Radovica, 20 K; župni urad Hrenovice 50 K; Jaklič Karol, Prežga-nje, 25 K; Dobnikar Janez, Janče, 5 K; nad-Župni urad Moravče 15 K; Čuk Karol, Škoci-ian, 2 K; župni urad Leščc 16 K; MeZnaršič Ivan, Metlika, 10 K; Dovgan Marjeta, Metlika, 6 K; Kocjan Ivan, Božakovo, 10 K; Pav-
lin Andrej, Sv. Katarina, 6 K; dr. Martin Mal-nerič, nadporočnik, Črnomelj, 8 K; duhovnij-ski urad Bevke 10 K 50 vin.: Kramlovič Miko, Metlika, 20 K; župni urad Št. Lambert 105 K; župni urad Marijino oznanjenje, Ljubljana,
4 K; Stazinski Nikolaj, Primskovo, 25_K; Ka-
zimir Kosobud, župnik, Črnomelj, 50 K; Fuks
Feliks, Metlika, 10 K; župnija Tržič 10 K; Za-
bukovec Janez, župnik v Križu, 10 K; Štular
Martin, župnik, Trboje, 10 K; hranilnica in osojilnica Radovica 20 K; Podgcrnik A., "etlika, 10 K; Juvanec Josip, dekan, v Cerk-
nici, 10 K; Hirsche Franc, župnik, Radeče, 20 K; dr. Fr. Griveo, profesor bogosl., Ljubljana, 10 K; Jakob Franc, stavbenik, Metlika,
10 K; Jos. Žnidaršič, načelnik, Metlika, 20 K; dr. Ivan Hizelberger, sodnik, Metlika, 20 K; Ivan Lušnik, kanonik, Ljubljana, 25 K; župni urad Braunseifen, Moravsko, 4 K; Fuks Ka-rolina, Metlika, 10 K; dr. Jos. Lesar, semen, ravnatelj, Ljubljana, 20 K; župni urad Mošel >ri Kočevju 2 K; župni urad Cerklje 50 K; rane Schiveiger, dekan, Leskovec, 50 K; Iv. Sodeč, Radovica, 4 K; Ramuta Marjeta, Metlika, 20 K; Bernik Valentin, župnik v Komendi, 5 K; Tavčar Tomaž, sv. Jakob, Ljubljana, 10 K; Muller Karol, Črncmeli, 30 K; Norbert Klein, škof v Brnu, 50 K; eksc. grof

I'
L. Cavrianl, Dunaj, 10 K; Porenta Ant., župnik v Hinjah, 2 K; župni urad Ajdovec 24 K 56 vin.; župnija Sestro pri Ljubljani 35 K; konvent nem, vit. reda, Lana ob Adiži, 100 K; fml. Jos. baron Pelichv 10 K; Ivan Ušiakar, not. subsiitut, Črnomelj, 10 K; Peter Rauch, graščak, Podbrezje, 25 K: Spiro Vranknvič, lekarnar v Črnomlju, 20 K; župni urad Čem-šenik 50 K; Franc Barbič, gostilničar, Metlika, 4 K; Katinka Vukšinič, Božakovo, 10 K; dr. Ušeničnik, Ljubljana, 10 K: dr. Franc Uše-ničnik, prof. bogosl., Ljubljana, 10 K; jezuitje v Ljubljani, 5 K; Peter' Flajnik, kaplan v Les-kovcu, 15 K; uršulinski samostan, Ljubljana, 10 K; dr, Leopold Žužek, Ljublana, 10 K; dr. Franc Perne, prof., Ljubljana, 5 K; dvorni sv. Kaltenegger, Ljubljana, 5 K; Jurij Jaklitsch, Črnomelj, 50 K; uršulinski samostan Mekinje 20 K; Ivan Vrhovnik, Ljubljana, 2 K: uršulinski samostan Škofja Loka 5 K; Jakofčič Mihael, Krani, 5 K; Ignac Muller, Črnomelj, 20 K; hranilnica in posojilnica v Strugah 3C K; Anton Zurc in nečak, Krupa, 100 K; P. Bernard Polak, prijor, Ljubljana, 344 K 60 vin.; samostan Brezje 32 K 11 vin.: dr. Anton B. Jeglič, škof v Ljubljani, 100 K; dr. Jos. Do-lenec, prof., Ljubljana, 10 K; grof Kiinigl, Ljubljana, 30 K; župni urad Črnomelj 224 K; Avg. Kune. Črnome". 10 K: hranilnica Kropa 10 K; dr, Illner, Ljubljana, 1 K; Ignac Elsner, c. kr. ravnatelj. Ljubljana, 10 K; Jan. Flis, ;en. vikar, Ljubljana, 30 K: Adolf Elsner, de-elni sod. predsednik, Ljubljana, 40 K; dr. Fr. Janežič, sem. prof., Ljubljana, 10 K' fml. Pavel baron Wernhardt, Dunaj, 20 K; Alojzij Mihelčič, deželni poslanec, Lokvica, 10 K; Anton Jemec, župnik, Sv. Jakob o. S„ 10 K; župni urad Motnik 20 K; F. Rabič, ravnatelj kaznilnice, 10 K; dr. Gregorij Pečjak gimn. profesor, Ljubljana, 100 K; Hulo Miillner, c. Jfr. poštni nadof., Ljubljana, 2 K; Jan. Kuna-ver, župnik na Golem, 4 K; Alojzij Verderber, Ljubljana, 5 K; Emanuel Fuks, Metlika, 10 K; Janez Vok, Radoše, 20 K; Bernard V/idmann, opat, Zatičina, 30 K; sanitetno okrožno zastopstvo, Metlika, 50 K; Franc Prus, Metlika, 10 K; župni urad sv. Troiice, Tržič, 72 K; Eupni urad Adlešiči 100 K: Klementin in Vuk-hmč M_ 10 K; Natalija Keki, voditeljica m. Jole v Reki, 5 K; Ribič Marija, Metlika, 2 K; Jerenčak Uršula, Metlika, 2 K; Vraničar Jase? Čurile, 6 K; Jaklič Miko, Rosalnice, 6 K; to!ar Martin, stol. dekan, Ljubljana, 100 K; Josm Hrehorič Metlika, 6 K; Viktor Steska, ravnate!) kn. šk. oisarne, Ljubljana, 20 K; M. &rko(i dekan, £ K; Franc Tome, Gradac, Be-
akirai^' K; ^ar,tin Plut' trgovec, Črno-neli, 100 K; zavod ubož. šol. sester N. G. G.
•iT*0 r® H'6 Kf ™	c- vladni svet-
ilk, Liubliana, 20 K; Konrad Rubbia, c. Itr. Ivorni svetnik, 201 K; Janko Lebar, Črmoš-ltice, 27 K 57 v., župni urad Dragatuš 100 K; lanko Barle, mestni župnik, Ljubljana, 5 K;
l
županstvo občine Dobliče 35 K; vitez La-schan, dvorni svetnik, 20 K; Ivan šustaršič, Črnomelj, 20 K; Ferdo Habjan, orož. straž-mojster, Metlika, 10 K; Josip Kambič, Metlika, 10 K; župni urad Besnice pri Kranju 30 K; zavod ubož. šol. sester d. N. D„ Šmihel, 15 K; Franc Pibernik, trgovec, Suhor, 20 K; baron Mattenloit, podpolkovnik pp. št. 102, 100 K; župnik P. Stanko Dostal 500 K; neimenovan, Ljubljana, 100 K; Alojzij Pehani, župnik v Knežaku, 10 K; dr. Alojzij Merhar, katehet, Ljubljana, 3 K; katol. slov. izobr, društvo Črnomelj 237 K 12 vin.; Janez Klepec, invalid v Belčivrhu, 10 K; župni urad v Sori 25 K; Jan. Medith, 10 K; Franc Kušar, Mengeš, 10 K; dr. Alfonz Mahr, deželni svetnik, Ljubljana, 5 K: hranilnica Žiri 25 K; Milan Sašelj, župnik v Klancu, 20 K; Marija Skrinjar, Krašča pri Semiču, 200 K; Marija Langer, Črmošnjice, ;80 K; župni urad Kokra 20 K; Alma Račič, Ljubljana, 3 K; Marija Predosnik, voditeljica nemškega »Studentenheima«, Ljubljana, 100 K; sestre nem. vit. reda, Freudental v Sleziji, 12 K; Ivan Škof, Metlika, 5 K; Matija Flak, Gradac, 10 K; Ivan Režek, Radovica, 5 K: L. Bajec, župnik v Št. Janžu 5 K; Andrej Kalan, kan., Ljubljana, 20 K; Marko Anugelj, Ga-brovec, 4 K; Mart>n Stare, Rosalmca, 10 k; sestre nem. vit. reda, Freudental, 50 K; Ivan Flis, gen. vikar in kanonik, Ljubljana, 100 K; Ivan Kogovšek, vojni kurat, 50 K; križanska Marijina' družba 30 K 60 vin, Skupaj 6747 K 66 vin.
»Šmarnice« za leto 1918. so pravkar izšle. Knjižico je spisal znani govornik dr, Jos. Jerše pod naslovom »Lavretanske' šmarnice«. Cena še ni končno veljavno določena, utegne pa biti 5 kron za lično vezan izvod.
Knjiga »Vojska na Balkanu«, spisala profesorja dr, V. 'Šarabon in A. Šušnik, ki je bila več let prepovedana, se zopet dobi. Cena za broširan izvod 7 K 15 v, elegantno vezan 11 K.
Obe knjigi se dobita v »Katoliški bukvami« v Ljubljani.	_
Tudi pri zobobolu pokaže Fellerjev dobro-dejni rastlinski esenčni iluid z znamko Elza-Ouid svoje bolečine hladeče kakovosti. Boleče lice so vdr^ne ž njim, kosmič prepojeno vate se porine v otli zob ali uho na boleči strani in se preveže s suho obvezo, nakar sc kmalu pojavi bolečine hladeči učinek. Zopetno obolenje zob se lahko prepreči s čiščenjem zob z Elsa-iluidom. 12 steklenic tega izbornega domačega zdravila pošlje za 14 K 22 vin. franko E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg 134, Hrvatsko.	(ee)
Pri napetosti in težkečah v telesu, bolečinah v križu in hrbtu, bolečinah v boku ter neuralgijah, ki jih povzročajo češče motenja v prebavi, odpravi takoj naravna »Franz Josef« grenčica nedelavnost črevesnih mišic, pospeši kroženje krvi v spodnjem delu telesa in preskrbi . zdravo prebavo, svež tek in mirno spanje.
iščem [»rivskega pomočnika
(event. tudi pomočnico) proti mesečni plači 50 K, prostemu stanovanju in hrani. Ponudbe na F, Pef-kovnik, Hofgastein.	875
Močan
iiiiiiilfji plaSC
za moško kolo sc proda. — Pojasnila daje M. Kurent, Ljubljana, Jeranova ulica štev. 19.
iKW;> .\~Wttto :...'/...:-...■■ fVf: '.:>->.■■■	A t--■'■'■ t*>. .va.- t'
Za dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše ljube mame, stare mame, sestre, tete in tašče, gospe
Frančiške Prežel]
vd. Skok roj. Kadivc
izrekamo tem potom prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. pevcem za ganljive ža-lostinke, ter sploh vsem, ki so blago pokojnico spremili na zadnji poti.
Mengeš, 3. aprila 1918.
ŽALUJOČI OSTALT.
Milim sli sčii
IŠČE SI
ki bi poučeval !8alij!attš£ilno Ponudbe pod šifro »Učitelj« na upravo.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest, da je naša predraga, dobra mati ozir. stara mati in teta, gospa
po devetletni mukepolni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 78. letu boguvdano preminula.
Pogreb predrage pokojnice bode v petek, dne 5, aprila ob 10. uri dopoldne,
Viinja gora, dne 3. aprila 1918.
Marija Zore, Josipina Kovač, bčeri.
Viktor, Mirko, vnuka.
Ani, Pepica, vnukinji.
IŠČE SE
učiteljica
ki bi poučevala gjlaSOVir Ponudbe na upravo pod »Glasovir«.
ŠlVlliJfl
na dom se sprejme takoj. LJUBLJANA, Sv. Petra nasip Stev. 49, pritličje.
Proda se
pripravna za branjarijo in dve črni, dobro ohranjeni J8F" vojaški bluzi. Vpraša se: Ljubljana, Bohoričeva ulica itev. S.
Kupim ali dam živila za lepo, veliko
Delavce in delčke
sprejme takoj v službo strojilna tovarna SAMSA & CO v LJUBLJANI, Metelkova ulica 4. Zglašcvanje od 4.—5. ure pop.
za jedilnico. — Ponudbe pod »Slika 1102« na
upravništvo »Slovenca«.
100 K dobi, kdor mi preskrbi čimpreje v Ljubljani
z dvema ali tremi sobami in kuhinjo. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 1103.
• (Hrvatsko) [
Pojasnila in prospekt zastonj. Dobra oskrba zagotovljena!
DVE PLEMENSKI KOBILI po 4 leta stari ŽREBE, staro 2 leti in KRAVA
so na prodaj. "^C LJUBLJANA, Poljanska cesta štev. 55.
Kupi se v Ljubljani
Ponudbe pod »Lepa lega« na upravništvo »Slovenca«.
vešča špecerijske stroke, išče službe v mestu ali na deželi, — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Prodajalka štev. 1076.«
Proda se
z mladim kozličem. LJUBLJANA, Poljanska cesta štev. 27.
Invalid, vajen konjem, se sprejme kot
Kje, pove uprava »Slovenca« pod Stev. 1088, ako znamka za odgovor.
Starejši samec, trezen in varčen, vešč kmetijstva, trgovstva in krčmarstva, z nekaj tisoč kronami gotovine, se želi priženiti k priletni, dobrosrčni vdovi z lastno trgovino oziroma gostilno in nekaj zemljiščem ali s primerno kmetijo v večjem kraju. — Prijave z natančno izjavo pod »Abstinent 1073« na upravo r- Siovcnca«.

Pridnega
če tudi nekoliko invalid, sprejme takoj MATEJ EREGANT, !™vač v Orehovi vasi, po-_Sta Slivnica pri Mariboru, Štajersko.
Žveplo ^a sode
1 kg 36 K
razpošilja po poštnem povzetju F, A. KREPEK, Maribor, Bismarckstr. 19.	1043
od 15 let naprej se takoj sprejmejo za popravljanje proge. ELEKTRIČNA CESTNA ŽELEZNICA V LJUBLJANI.	1045
Kupim
trgovsko hišo
s celim inventarjem in tudi nekaj posestva zraven; kupim tudi	večji gozd "l&C do 100 oralov ter prosim ponudbe z navedbo cene in natančnim opisom. — Naslov pove upravništvo lista pod štev. 1067.
za vsa domača dela, ki zna tudi nekoliko kuhati, zvesta, poštena in zanesljiva, se sprejme v boljšo uradniško družino v mestecu na deželi. Plača 40 K mesečno z dobro rodbinsko oskrbjo. Ponudbe pod znamko »Stalnost 1068« na upravo »Slovenca«.
kupimo vsako množino, — Obširne po-nudbe na poštni predal 49, Gradec.
Pisalne stroje-
vseh sistemov, kupi, proda in zamenja tvrdka THE REX CO., LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 7, I., (nasproti pošte).
Do"j1 se pristen kranjski
brinjjevec in hrušeuec
kakor tudi
ftruašha siiuoivka
po primerni ceni v večji množini pri
MIHAEL OMAHEN V VISNJIGORI.
popolnoma izvežbana v špecerijski in manufakturm stroki, z večletno prakso, iSče primerne službe, najraje kje na deželi. Vstopi lahko takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1035, ako znamka za odgovor.
KiSlO VOdO »Silva vrelec"
razpošilja R. Osct, p. Guštanj, Koroško. Kupim steklenice in zamaSke.
Imam naprodaj več vrst močnega, naravno-
pristnega žganjia
VpraSanja pod »Žgan]e« na upravo »Slovenca«.
H KONJEM dobi 9TALN0 SLUŽBO. Nastop po dogovoru. Kje, pove uprava lista pod štev. 1007.
Prebarvajte si oblaka!
lister, volno, sukno, platno itd. v poljubni barvi z najstanovitnejšo barvo svetovne znamke, katera tudi na solncu in po pranju stanovitna ostane. Postavno zavarovana, neškodljiva! Že od 10 zavojčkov naprej se pošilja s poštnino in navodilom za K 17'20. »Mebloto«, Graz, Steyrergasse 60/11. Tudi slovensko dopisovanje! Trgovci popusti 1032
za citre in petje.
Priredil in založil podpisani. — Zvezek IX. izide prihodnji teden. V tem zvezku je več daljših domoljubnih pesmi, na primer: Na tujih tleh, Planinska, Tičica gozdna, Planinska roža itd. Cena zvezku je 3 krone ali pa 1 kilogram moke. Priporočam se:
IV. KIFERLE V LJUBLJANI,
_Krojaška ulica štev. 8. 1
Išče se	m a
(penzionist) vešč nekoliko vrtnarstva k neki vili na Gorenjskem blizu postaje, 12 km od Ljubljane. Dobi prosto lepo stanovanje z 2 sobama in kletjo ter plačo po dogovoru. — Ponudbe na tvrdko FELIKS URBANC V LJUBLJANI.
LJUBICA FRANC NEJKO JELENIČ
zaročena.
METLIKA	LJUBLJANA
Velika noč 1918. ~ NAJNOVEJŠI
v katerem se nahaja vse v kupilo in prodajo potrebno
:: že natanko preračunjeno. s: :: Izdaja v kronski veljavi. Cena 1 K 60 vin, po povzetju, — Celovec. Tisk in založba Jan Leona star. Cenjenim
,	trgovcem, uradom, šolam
naznanjam, da radi prevzetja drugega podjetja
opustim svojo frg&irino
ter prodajam v večjih množina!;
vso svojio zalogo "\\1
ki obstoji iz vsakovrstnega
galanterijskega in papirnega blaga ter L N' skih, uradnih (pisarniških) potrebščin.
Prodaja se le na debelo.
Trgovina je odprta od 8. do 12. ure dopoldne, popoldne pa je trgovina zaprta.
Fr. Iglic, LJUBLJANA, MESTNI TRG št. II.
BARVA ZA OBLEKE, zajamčeno dobra v vseli barvah: 100 zavojev 50 kron;
500 zavojev po 45 kron za 100 zavojev;
1000 zavojev po 40 kron za 100 zavojev, TABAKON, nadomestek za tobak:
za cigarete 1 karton 120 zavojev 70 kron; za pipo 1 karton 120 zavojev 60 kron. Z dovoljenjem c. kr. fin. ministrstva dovoljen tudi v trafikah.
PERILNI PRAŠEK »Zipo«, 350 zavojev 90 kron. LUG »TON-TON«, popolen nadomestek za milo. Za pranje, ribanje itd. Za vsako hišo, bolnišnico, tovarno itd. neobhodno potreben. Zaboj 20 kilogramov 56 kron. ŽEBLJI ZA ČEVLJE, sukanec, sandali, slamnat« krtače itd. —::— Zahtevajte ceniki — ::— Podpirajte domačo tvrdkol Se priporoča
R. COTIč, VRHNIKA.