Ste*. 2S3 (Posanezm Me vil ka 3 vinarjev.) V Trstu, v ponedeljek 22. oktobra 1917 Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah hi prazniklk, ob 5 zjutraj. Ured ijo; Liic» Sv. Asi^ke^a št 20, L nadstr. - Vsi dcotsi nj»j se pobijajo uredništvu Usta. Nefrankirani pisma se ne »prejemajo ta rukopisi se ne vračajo. Izdajatelj ni odgovorni urednije Štefan Godina. Lastnik konorcij Usta .EdiiiO&tV — Tisk tiskarne .Euino«ti*, vpisane zadr ge z cnejenftn porcfn-om v Trstu, ulica Sv Franči«ta AfiSkega št. 20. Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. N & roi n i n a z n a S a: Za cdo teto.......K 31*20 Za P*1 tek.................15 60 za tn mesece................ 7 80 i m nedeljsko Izdajoza cdo leto...... 6 20 « P«1 !eta..................... Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po K vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v široko?tt ene kolca^ Ceno: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vit. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- v,odov -..............mm po 80 via. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.-^ vsaka nadaljna vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnin« in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega št. 20. — PoStnoliranilniaii račun št. 841.652. Zvezno tirnim poročila. AVSTRIJSKO. D l NAJ, 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. oktobra 1917. Vzhodno bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Italijansko bojišče. — V fleim-ski dolini so privedle naše p2tru?ie z neke posrečene akcije s seboj 40 ujetnikov. Jugovzhodno bojišče. — Za-padj.o Ohridskega fo?ern so se eb hrahr' prof; ^rambi avstr* odrskih, nemških ?n bolgarskih čet izjalovili močni francoski napadi. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 21. (Kor.) Veliki glavni stnn, 21. oVtobra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Mesto Ostende je bi!o obstreljevano z morja. Povzročene so bile poškodbi? na hišah. Na flandrski front? ?e b«lo vsled močne megle topovsko delovanje do večera omejeno. Ko se je stemnilo, je postal ogenj ob obali jačji. Pri Di iiiuide in v nekaterih odsekih glavnega bojišča so bili napadajoči sovražni poiz-vedo . a»!*i oddelki izgubonosno odbiti. — Armada nemškega cesarjeviča: Po rae-gie^em «n zato nekoliko mirnejšem jutru se je pozneje ob boljših razglednih razmerah razvila topovska bitka pri Vauxaiilo-t;:i !»; Brage zopet do največje silovitosti. Vac »?ievaia se Je z nezmanjšano srdito •» »idi po »oči in se je razvila večkrat v ' * tajoč Of nI. Večjih napadov dosednj Pri ostalih armadah je b'lo boj-viovanje večinoma majhno. — Se- Njenih je bilo 9 sovražnih le'al. V/hodno bojišče. — Na oto'm D ago so dospele naše čete do vzhodne f ■} !i. Poizvedovalni oddelki prodirajo v •to:ri»n?ost. Dosedaj je bilo naznanjenih • cč sto ujetnikov. Zasedli smo med Močim?: ti celino nahajajoči se otok Šiluov. Slišne pomorske s*le so odplule 'z Moon-Suntia proti severu, ostavivši razvaline Sla\c in š'irih parnikov. -— Na rusko-ron!iij-»>.«\i trositi nič važnega. )i.->cedonska fronta. — V gor-skem ;r^benu med doii.io Shumbi in Ohridski;" jezerom so izvršile včeraj po titočm topuvski pripravi francoske čete apad. Nemške, avstro-ogrske in boJgar-i-!ve eeie so izjalovile sovražni naval z -gojeni in s protiSnnk -m. Vzhodno Ohrid--kega iezera, kakor tu Jj Prespanskega Jezera do Ćeri:e in na obeh bregovih Var-darja je bojno letovanje artiljerij vidno narastlo. BCROLIN, 2I„ zvečer. (Kor.) Zvečer na Fiatidrskem Živahno artiljerijsko eelova-iije severovzhodno S<#isonsa najsjine.isi topo\aki boj. — Otok Uago je popolnoma v naši.} rokah. — V Macedoniji zapadno Ohridskega jezera in severozapadno Bi-tolja za nas uspešni delni boji. Prvi g*i*ji«J:ii xv«iriit;iKHW^I Pi. f udencterft TURSKO. CARIGRAD. 20. (Kor.) Iz glavnega sta-1 se poroča: Siiiajska fronta: Sovražnik ie i/.vrš?! z oddelkom, obstoječim iz 20 e*J»adron? v konjenikov :n artiljerije in avtomobilov, poizvedovalno akcijo proti Bir es Sabahu. Dne 19. t. m. se je zopet umaknil. — Fronta oh Diiali: Topovski boj» med Angleži in našimi četami. — Per-zij>ka tronta: Napad, ki so ga izvršMi Rusi v okoltšu SerrJeča« je bil odbit Sicer no-bei:«ii važnih dogodkov. Oa^ofS8?! mmiUm BEROLIN, 20. (Kor.) \Volttov urad poročit: Eden naših podvodnikov (poveljnik kai)iLaii Jess) }e ob zapadni obali Anglije potonil zopet 6 parnikov, cm» jadrnico in 2 ribiški ladji, skupno .^S.omožno križarko >Satur-nia in 4 velike angleške oborožene j>o-možne parnike. LONDON, 20. (Kor.) Admiraliteta ik>-roča, da sta bila angleška rušiica torpe-dovk »Mary Rese« in »Strcngbow« v boju z i;aglo plujočimi, težko oboroženimi nemškimi vojnimi ladjami v Severnem morju potopljena. WASHINGTON, 20. (Kor.) Vojni oddelek naznanja, da je bil ameriški prevozni parnik Antills« (6878 ton) dne 17. oktobra v evropskem bojnem pasu torpediran. Ladja je bila na povratku v domovino. Izmed 167 oseb, ki so bile na krovu, jih ie 25 utonilo. Podvodnika ni bilo videti. Ar-madni in mornariški oficirji, ki so bili na krovu, so rešeni. Izmed ladijskih oficirjev so .3 utonili, izmed 33 vojakov pa jih je zgubilo življenje 16. DUNAJ, 21. (Kor.) Angleški listi z dne 11. oktobra poročajo: Neko italijansko polu radno poročilo pravi, da je bilo do danes dognano z gotovostjo, da je bilo v Jadranskem morju potopljenih 11 podvodni-kov brez številnih drugih, katerih izguba ni gotova. Ternu nasproti se zamore konstatirati, da avstro-ogrska vojna mornarica od pričetka vojne ni izgubila niti polovico navedenga števila podvodnikov, dočim je izgubila nemška mornarica v teh vodovjih le en sam podvodnik. KOPENHAGEN, 20. (Kor.) Iz Bergena se poroča: Semkaj je prispelo 10 mož, med njimi 2 oficirja, angleškega rušiica »Mary Rose«. Ta je bil prva žrtev nemškega napada na spremni vod. Vrh tega je bil potopljen še en angleški rušilec, dva danska, dva švedska, 5 norveških in 1 belgijski parnik. Dosedaj je bilo rešenih 78 mornarjev. __ Vesti Iz Rusija. RAZPUST DUME. PETROGRAD. 20. (Kor.) Ker so volitve za ustavodajno skupščino določene na 25. novembra, ie vlada odredila razpust četrte dume in razglasila mandate za ničeve in neveljavne. OTVORITEV PREDDUME. PETROGRAD. 21. (Kor.) Včeraj popoldne je bila v Marijini palači otvorjena preeldiuna. Za predsednika je bil izvoljen Aksentiiev. Polivka demokratična konferenca. PETROGRAD, 20. (Kor.) Tu je bila v navzočnosti 400 de'egatov otvorjena poljska demokratična konferenca. Odpuščeni ruski letniki. PETROGRAD, 20. (Kor.) Vojni minister je poleg letnikov 1895 in 1896 odredil sedaj tudi odpust letnika 1897. Nova izdaja bankovcev v Rusiji PETROGRAD. 20. (Kor.) Vlada je pooblastila državno ba*iko. nai izda zopet dve milijardi rublje v. Navodila delavskega in vojaškega sveta za svojega zastopnika na Konferenci za-veznikov v Parizu. PETROGRAD. 20. (Peirogr. brz. ag. — Kor.) Izvršcvalni ;>dbor delavskega in vojaškega sveta je i H) izvolitvi bivšega de-lavsktga ministra Skobeleva za zastopnika ruske demokracije na konferenci zaveznikov v Parizu izJclal zanj naslednja, na mirov no vprašanje se nanašajoča navodila: 1. Izpraznitev Rusije po nemških četah, avtonomija za Poljsko, Litvansko in za letske provrnre. 2. Avtonomija za turško Armenijo. 3. Rešitev alzaško-k>ta-r:nškega vprašanja p^om ljudskega gla-sovarja med prebivalstvom; popolna svoboda glasovanja. 4. Vzpostavitev Belgije in odškodnina za njene izgube iz mednarodnega fonda. 5. Vzpostavitev Srbije in Crne gore z odškodninami iz mednarodnega ionda. Srbrja dobi dohod do Jadranskega morja. Bosna, in Hercegovina naj postanete avtonomni. 6. Sporna ozemlja na Balkanu dobe začasno avtonomijo do ljudskega glasovanja. 7. Romunska se na mejah zopet vzpostavi, obljubi, da da Do-brudzi avtonomijo, ter poda slovesno obljubo, da uveljavi člen 3. beroiinske pogodbe o enakopravnosti Židov. 8. Avtonomija za italnanske province Avstrije do ljudskega glasovanja. 9. Povrnitev vseh nemških kolonij. 10. Vzpostavitev Perzije in Grške. 11. Nevtraiizacija vseh morskih ožin, ki vodijo v notranja morja, ter Sueškega in Panamskega kanala, svoboda trgovske plovbe in odprava pravic za nasilno najetje in torpediranje trgovskih ladij. 12. Vsi vojujoči se odpovedo kontri-bucijain ali odškodninam pod kakršnokoli obliko. Vse tekom vojne naložene kontri- || __ O n L I S T E_K. __ Milijonar, ki ie Izginil. Rcrr.nn. Francoski spisal Evfea ChavNto. Ccipu? — je dejal Ponedeljek in skomizgnil z ramami. — Ko so me vrgli na cesto, so pač imeli vzrok to, in prav gotovo se ni zgodilo od prevelike ljubezni Jo mene. In potem, zakaj naj bi se vrival v rodbino, kjer bi me brzdali ir: me nadlegovali z moralnimi pridigami? Jaz. ki niso ! nikdar mogel trpeti gospodarja nad seboj! l isti dan, ko so mi listi, ki so me pob: «!i s ceste, hoteli resno natekniti ■brzd'% sem iili pretepel tako temeljito, da so pozabili zuj;et vstati. Cinizem, s katerim je govoril Ponedeljek o umoru obeh svojih dobrotnikov, je naravnost pretresel gospoda de Vivon-na, ki je, trebeč svoje krasne zobe, raz- i o tem čudnem dog-- d!:«.:. | buci je se imajo povrniti. 13. Vsaka dežela 'je neodvisna glede svoje trgovinske politike, toda v9e dežele se zavežejo, da se odpovedo trgovinski blokadi po vojni in da ne bodo sklepale nobenih separatnih carinskih pogodb. 14. Mirovne pogoje določijo na mirovnem kongresu zastopniiki, ki jih izvolijo narodna zastopstva. Te pogoje morajo ix>trditi njihovi parlamenti. Diplomati se zavežejo, da ne bodo sklepali ni kakih tajnih pogodb, ki se proglase za nasprotujoče mednarodnemu pravu in torej za ničeve. 15. Postopno razoroženje na suhem in na morju in nato sledeča uvedba iniličnega sistema. — Navodila zaključujejo s priporočilom, da se odstranijo vse zapreke, ki ovirajo sestanek stockliolmske konference, ter da se doseže izročitev potnih listov za vse stranke, ki se je hočejo udeležiti Ktihlmatm v Pešti. BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Državni tajnik pl. Kiihlmamn je prispel včeraj zvečer scmkćij ■ BEROLIN, 21. (Kor.) Državni tajnik za vnanje stvari, pl. Kfihlmann, ki je spremljal nemškega cesarja na potovanju v Sofijo in Carigrad, se bo na povratku ustavii na Dunaju, da konferira z državniki avstro-ogrske monarhije. t Škof Jordan Zaninović. ZADER, 21. (Kor.) Hvarski škof, Jordan Zaninović, je včeraj umrl. — Ne, — je dejal sam pri sebi, — gotovo bi bil premrzek dar, če bi hotel ta izmeček človeštva vrniti njegovi ubogi materi. Bolje je, da ostane, kjer je. Vendar pa je čutH vojvoda, da ga je nalahno pekla vest, in to je bilo tudi vzrok, da je hotel izkazati kolikortoliko milosti kaznjencu. — Veslaški mojster, — je dejal. — Milostni gospod? — je odgovoril le-ta in se globoko poklonil. — Tega človeka popelješ nazaj na nje govo klop in pazi, da ga dobro prikujejo nanjo, bolje kot prvikrat. — Da. m-lostni gospod, in orožnemu mojsrru porceetn, da mu napravi ono malo kazensko opremo, — ie odgovoril veslaški mojster i i s nokazai kaznjenčev nos in ušesa. — Ne, — je dejal kratko vojvoda, — to kazen odpuščam Ponedeljku; nos in r'esa naj mu osianejo. ne bolmo n razkriti] I Gora je porodila smešno miško — pravi neki pregovor. V našem slučaju pa je narobe: iz smešnih groženj se je rodila velika blamaža. V dunajski »Informatino« so iz meglenih »jugoslovanskih krogov« namigavali na strašna razkritja z dokumenti, ki — bi smrtno kompromitirali tržaške slovenske vodilne politične kroge, ako bi sc ti dokumenti mogli objaviti, kar pa ni možno, ker jih.... ni več! Informator »Informacije« pa je — da bo stvar bolj senzacijonelna — že navedel nekoliko kronskih prič za svoja »razkritja«. Mi smo te priče že označili. O J. Kušarju smo po-vednli. da je že leta službi pri podjetju — ^Edinosti«. Poštenjak Andrej Munih pa objavlja v »Slov. Narodu« pismo, ki je naravnost porazno za uprizoritelja te kampanje in one, ki so eventuvelno za njegovim hrbtom. G. Munih piše: »Z ozirom na članek v »Slov. Narodu« z dne 6. t. m. se smatram dolžnim, da pojasnim zadevo pokojnega Krištofiča, v kolikor prihaja pri »razkritjih« v poštev moja oseba. Obžalujoč svojo ignoranco moram pred vsem konstatirati, da mi je bila ekzistenca »znanega« hrvatskega pisatelja Androviča dosedaj popolnoma neznana in da še danes ne vem. Če ta »znani« hrvatski pisatelj živi še kje drugje. ali pa samo v fantaziji zaupnika »In-fc-rmaiion«. Mihovila Krištofiča, ki je bil po poklicu odvetniški uradnik — sem spoznal ieta 1899. kot sourednik »Edinosti«. Bi! je tedaj pristaš jugoslovanske socijalne demokratične stranke, za katero je agitira! po deželi in nastopal tudi kot govornik na shodih. Menda leta 1912. je izstopil iz stranke, meiida zato, ker mu ie bila premalo odločna v narodnih vprašanjih. Biižje sem se seznanil žnjirn leta 1912. Bil je radikalen Jugoslovan in strasten politik, a njegovo .publicistično delovanje se je, kolikor je meni znano, ome-jalo na neki v »Jugoslaviji« marca 1914 objavljeni članek proti ir reden tizmu. Da bi Krištofić pustil kak manuskript pod naslovom »Patriotizem tržaških Slovencev in njih politično kulturni boj s posebnim ozirom na irredentizem«, ali kaj podobnega, moram najmanje dvomili; gotovo pa je, da on ni iaftel v rokah nikakih dokumentov, ki bi bili v stanu kaker si bodi kompromitirati katerega izmed tržaških Slovencev, in tudi ne vem, kako in s čem bf bili tržaški Slovenci, ali njih voditelji ubogemu Krištofiču do zadnjega momenta grenili življenje. Jaz torej o vsem tem ne vem nič povedati. — Omenil sem, da Krištofič sploh ni bil publicist in se tudi sam ni nikdar izdajal za takega. Prepri-. čan sem, da bi se še v grobu obrnii, ko bi kot slo 'an:-ki maksnnalisi vedel, da se njegovo ime zlorablja proti jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja t. On bi mogel kvečemu veljati kot dokaz, kako misli o tej deklaraciji naš duševni proletarijat, oziroma naša nižja inteligenca. To pa bi bilo ravno proti onemu, kar naj bi dokazala »senzacijonelna« razkritja v »Information«. Prepričan sem namreč, da bi nesrečni Krištofič, ko bi še živel, imel na deklaraciji naše parlamentarične delegacije in iz te izvirajoči taktiki ugovarjati k večjemu eno, da je namreč premalo radikalna. Da rekapituliram na kratko: to najnovejše ravno tako neumno kakor zlobno »razkritje« je čisto navadno falot-stvo, in jaz, ki sem zastopal vedno skrajno radikalni jugoslovanski narodni program, moram najodloeilneje protestirati, da se hoče mojo neznatno osebo zlorabljati in kompromitirati na tako nedostojen način ter navajati moje ime kot nekak dokaz, kakor da bi sedanja politika voditeljev tržaških Slovencev ne bila v soglasju z voljo naroda «. Te izjave g. Andreja Munika padajo kot udarci s kolom na glave brezdušnih obre-kovalcev in so pripravile le tern poslednjim goropadno blamažo. Razkrinkati so hoteli In razkrinkani so — oni sami! — »Slovenskemu Narodu« verujemo brezpogojno, da je temu zlobnemu in neumnemu poizkusu atentata na čast in osebno varnost neoporečnih ljudi pripisoval važnost zato, ker je bil uverjen, da bi izvestni slo-vanožrski krogr na Dunaju iz te skrajno nespretno uprizorjene intrige radi napravili evropsko afero. Seveda so grdo nasedli Saj to je ravno značilno za upravitelje te dršave, od nekdaj do danes, da razmer v južnih naših pokrajinah kar nič ne poznajo in da se tudi niso nikdar potrudili, da b* jih poznali. Nikdar niso iskali resnice, da bi iz nje izvajali pravico in pametno in za državo koristno politiko, marveč so se vedno lovili za ljudmi, ki jim govore, kar ta gospoda naši sovražniki — žele slišati. V takem razpoloženju vsled popolne deso-rijentacije so se morda od napovedanih »razkritij« v »Information« res nadejali »velike afere« in nove opore za nadaljevanje protislovanske politike tu na jugu. Izkustvo z Friedjungovimi »razkritji« jih še ni izučilo in izmodrilo. Tista strašna blamaža pred vso" Evropo jim menda še ne zadošča? Ce nimajo še dovolj, naj se le — blamiraio dalje. Ali potem naj se ne čudijo, če bo v svetu tu na jugu države bolj in bolj dozorevala sodba o njih, ki ne bo v pohvalo njim, niti ne na korist države! Vnovič jim kričimo na ušesa: minoli so časi, ko ste mogli pri nas kaj opraviti z obrekovanji, sumničenji, denuncijacijaini in »razkritji« — pa naj prihajajo od še tako »znanih publicistov«!! Ne treba se mu bati nikakih razkritij, kdor pošteno dela za svoj narod, pa naj je to delo komu ljubo ali ne. Sedaj še eno besedo na adreso dunajske »Information«: radovedni smo, ali stori sedaj, kar bi v takem slučaju storilo vsako lojalno uredništvo?! Ko je začni to nezaslišano povelje, se je veslaški mojster izpozabil tako daleč, da je prestrašeno vzkliknil: — Ali. miiostm gospod, to je nemogoče; to bi se dejalo, da vzpodbujamo tega človeka, da naj vnovič pobegne. — Tvoja dolžnost je, da mu preprečiš beg, in da ti bo ta naloga lažja, te pooblaščam, da naznaniš obema Ponedeljkovima tovarišema pri veslu, da se njima po-režejo nos in usta, če pobegne on, in sicer zato. ker se nista ustavila njegovemu begu. In sedaj odpelji tega človeka ter stori, kot sem ukazal. Pol ure pozneje ie sedel Ponedeljek zopet na svoji klopi, prikovan nanjo z veliko težjo verigo, kot prej, in je nemo pretidar-jal, kaj neki bi bilo vzrok, da ga je admiral pomilostii; kajti vsled tega pomilošče-nja mu je bil odslej beg nemogoč. CDalie.) ^aine pollfiilne ves^I. Proti dualizmu. Tudi med Nemci se oglašajo poedini možje proti dualistični uredbi monarhije. Nekdanji državni poslanec, dvorni svetnik dr. Schopfer je na •nekem zborovanju v SoLnogradu polemiziral proti grofu Tiszi, ki je trdil, da se je dualizem v tej vojni sijajno izkazal. — Schopier je odgovarjal: »Enotnost se je izkazala, ne pa razdelitev. Vse življenje se je militariziralo — žal, da preveč. Na mesto dvojne volje je stopila ena — mili-tarična. Če je kaj ogrožalo uspeh, je bil to — dualizem. Kako pa je možno, da more priti ujedinjenje vkljub dualizmu? Možno je le potom uravnave tostranske državne polovice po psihologičnern vzratnem učinkovanju na ono drugo polovico. Čim več svobode bodo uživali narodi pri nas, tem manje možno bo, da bi mala rečica Litva mogla zadržati zdrav, po naravi potreben zgodovinski razvoj.« — Praška »Union« pripominja, da to, kar pravi dvorni svetnik Schopfer. ne velja samo v tistih pogledih, ki se jih je dotaknil on. — Dualizem je bil etabliran v namen, da bi na Ogrskem zatirali neinadjarske, v Avstriji pa neneinške narodnosti. Ako naj imenovani narodi pridejo do svobode, mora pasti ta ustvaritev, ki gre za dušenjem narodov. Tudi Nemci nimajo razloga, da se izpostavljajo za ohranitev dualizma, ker bi po njega padcu tudi njih soplemenjaki na Ogrskem postali svobodni. Sedaj je prilika za to. Kdor hoče novo Avstrijo, ki bi bila vsem svojim narodom enako pravična, ta naj sodeluje, da se dualizem odstrani in napravi prostor za boljšo državno formo. Hrvatska in Slavonija — Inozemstvo za Madjare! O »bratski Hrvatski« govore radi ogrski ministri in včasih tudi razni poliliki, tko je slučajno hipna potreba tako nanesla. Kako pa madjarski mogotci v pral« »i izvajajo to bratstvo, je kaj fletno razvidno iz sledeče vesti, ki jo čitamo v »Hrvatski Straži*: »OgTski minister za narodno prehrano, grof Hadik, je izdal v najnovejem času naredbo, s katero pre- poveduje izvoz mleka iz Ogrske v inozemstvo in prišteva k inozemstvu tud' Hrvatsko in Slavonijo! Bodimo torej dosledni temu, da nas smatrajo za inozemstvo! Naj te tudi naša vlada izda slično naredbo! Ne prisili nas n. pr. niti groi Mailath, da bi izvažali iz Slavonije dnevno 600 in več litrov mleka v Pečuli — v inozemstvo! Za Madjare smo tuzemstvo — kadar nas treba daviti; inozemstvo smo — ko nas treba gospodarski oškodovati!« — Tudi ta naredba ogrskega ministra za ljudsko prehrano nas uči, koliko hipokrizje, koliko hinavstva in zavratno-sti, in kolikega pomanjkanja na vsakem pravnem in moralnem čutu je v vsej politiki — vitežkih Madjarov napram Hrvatski. Iste zavratnosti in nemoralnosti, ki jo prakticirajo v razmerju do naše polovice monarhije. Ko nas hočejo in morejo guliti, smo skupnost žnjimi, sicer pa zahtevajo s tisto znano madjarsko vihar-nostjo vse atribute državne samostojnosti. češ, da naša državna polovica le izkorišča njihovo polovico! Pa saj občutimo krvavo na lastni koži sedaj, v tej vojni, kako Madjari razumejo »skupnost-< žnjimi. Državljani naše polovice naj le krvave tudi v obrambo njihovega ozemlja: na ruskih frontah jim naši junaki niso ino-zemci«, marveč je njihova prokleta dolžnost, da napajajo s svojo krvjo zemljo na mejah Ogrske. Ko pa gre za aprovizacijo, za preskrbi jen je, za preživljanje, zapirajo svoje meje hermetično pred nami — ino-zemci! Ko gre za to, da bi nam bili v pomoč, kjer bi lahko mogli to, nismo več skupnost. — Če se z naše strani oglašajo kritike o razmerah na Ogrskem, protesti proti nasilnemu oligarhičnenni režimu na škodo nemadjarskih narodnosti, protesi'-rajo hrupno proti vsakemu vmešavanju z naše strani kot tentatu na sakrosanktno duvalistično uredbo monarhije, proti državni samostojnosti Ogrske. Zahtevajo celo — kakor smo doživeli ravnokar — kazenske določbe proti vsaki besedi Kii-tike o neevropsk;\ razmer ah v njihovih deželah krone sv. Štefana! Če pa jim razvoj stvari v notranjem naše polovice ni po godu, vam divja po vsem inadjur-skem gozdu silen vihar in posezajo s«, m črez s tisto nasilnostjo in prepotenco, ki jih — odlikuje od nekdaj. Zgodovina političnega življenja v Avstriji pripoveduje, da pri nas ministrstva prihajajo in odhajajo v največ slučajih po volji in zahtevi Madjarov! Karakteristična poteza vse njihove bistrenosti je skrajna sebičnost. Če ta tako zahteva, jim je celo tudi Hr-vaeska, s katero žive baje v »bratski zajednici« — inozemstvo! AorovigaciJske stvari. GOVEJE MESO. Jutri, v torek, 23. t. m., se bo prodajalo goveje meso proti predložitvi živilske izkaznice (brez rdeče črte) in proti izročitvi izkaznic št. 10 serije a, b in c. Na vsako izkaznico št. 10 se bo moglo dobiti Vb kg mesa. — Prodaja se prične ob o zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinigaglia, Barkovlje, Bin, Rojan 9, Punte-r, Greta Zgornja, Dapretto, ul. G. Boccaccio 6, Pellis, ul. Cecilia de Rit -meyer 9, Concilia, ul. Benvenutto Cellini 1, Cadoriui, ul. nadvojvode Josipa, Gatz-nig, ul. S. Spiridione 7, Borgnolo. ul. Laz-zaretto vecchio 52, Borzer, ul. Tigor 10, Zadnik, ul. S. Vico 7, Benedettich. ul. S. Scbastiano 3, Polacco, ul. Beccherie 45, Zadnik, ul. S. Giovanni 6, Pasqualim, ul. Marije Terezije 41, Marše, ul. Far noto 7, Lenarduzzi, ul. Amalia 23, Godigna, ul. Giulia 24, Pangoni, ul. Giulia 18, Vatto-vatz, ul. Giulia 17, Polli, ul. Acquedotto 13, Pcriatti, ul. Barriera vecchia 4, De-pace, ul. Barriera vecchia 26, Jenco, ul. Istituto 4, Carniel, ul. Istituto 28, Tapaz-zin. ul. Settefontane_24, Jenco, ul. Rigutti 5, Rizzian, ul. Istria 76, Rocco, ul. S. Mar-co 2, Cooperative Operaie, ul. S. Marco, Rizzian. ul. del Rivo 38, Gatznig, Škede/ij 138, Godina. Skedenj 50. CENE: Prednji deli s priklado po K 672 kg, zadnji deli s priklado po K 7'84 kg. Doniat« w@itl. Smrt odlične žene. Rodbine Kastelic v Materiji in Rybar-Mandičevi v Trsiu je zadel hud rodbinski udarec. V soboto zvečer je umrla v Materiji po dolgi bolezni, gospa Ivanka Kastelic, mati gospe Božidarja Kastelca in gospe Zinke dr. Rv-bareve in Josipine dr. Mandičeve. Pokojnica je bila ugledna, vsesplošno spoštovana glavarica Kastelčevega doma v Materiji. Žalujočim rodbinam izrekamo najgloblje sožalje. VII. vojno posoi'io. Kakor izhaja iz zadnjega velikega govora finančnega ministra, se v kratkem predloži v podpisovanje VII. vojno posojilo. Kot pri dosedanji!? vojnih posojilih, bo tudi tokrat zavaro-vanjski oddelek c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote v Trstu, ul. Lazzaretto vecchio št. 3, pritegnila vso svoio propagando za vojno posojilo in je računati po dosedanjih izkušnjah, da bo imeia ia akcija najboljši uspeh. Prebivalstvo se je naravnost privadilo, da se v 9*rf* H._ „EDINOST* šicr. 2*3 V Trstu, dne 22. oktobra 1917 padevah vojnih ■;■'..>> vetuje z zaup- niki zavarovanjskega oddt !ka. katerim trdi in j i- nos 'ia jezik naše ljube slovenske ma- ; ure. St )iimo že skoro tri leta na bojnem '; po ju ;>za svobodo in enakopravnost vseh narodov. Sil niti sovražni ogenj nas ni j razmajal, '-e lnraij nas razmaja ptujski; -^t?.;erc . Z vso navdušenostjo kličemo: ! Na; ej. d Mer ne dosežemo svobode in. rjeJinjenia Jugoslovanov! Živela avstrijska Ju: -iavrja!* — Le radovat! se mo-r ' na teh pojavih z front. Kajti, veliko v:';;{a r^nena so. nego bi se zdelo v; 1 Vir- rVlčaVo, da sedanji veliki dogod-1. rrr-.jajo ia? narod doma in ra fron-I tali. Tt» ?( drjvi velikega izpoz^arrja, kij na./, ustvarja jamsivo bolrse bodočnosti, t 'I » vojna ram je velika učiteljica: nas i.'edinia, a sovražnike izpoznavamo. !z-p z-a\ a:no njihove namene. Izumira rod, V* je verjel razn n sladkim besedam in' oHr-bam. (j »spedje nemški naciion .Jci naj bodo ie pripravljeni: v zaledju se! šok: po grenkih Izkustvih in z front pride — drugačen, oživljen, izpametovan in1 osveščen rod! Na? sc !e pripravijo na bor-1 bo z novo preporoie/o slovensko generacijo. z vojsko, ki je dobila snr i z na-r disciplino in ki bo imela — cilj pred s/ ). Z to se mi radujemo na takih pojav:1 od fr. nt, iz vrst priprostih sloven-Sa:1i mož in mladeničev. bo treba ve- i ivili naporov preko strmin. Ali, došel nam jc u -raličcn moment velike sr!e: trdna | \ era. Ja pridem* na vrh!! Per asp.'a aJ . a ira! Študijska taborišča za vojne ujetnike, I)a Sv vsem onim vojnim ujetnikom, ki so bi!" : cJ vojno a'i nastavljeni krt uč'(e!ji| na v.-eučUiščih ali s.» take zavode t ti: \a-; va'i kot slušatelji, oziroma ki so po d<>-vr>itvi srednjih š»)l nameravali nadaljevati sv. . studije na vseučilišču, da se takim! vojnim ujetnikom nudi rrilika. da čas vojnega ujetništva porabijo /ai ie študije a'i za izro - injevanje v svojem poklicu, na-i njerava vohto ministrstvo ustanoviti po-set> ia študijska taborišča. Po številu v v ustev prihajajočih vojnih ujetnikov bii \ niiaistrstvo določilo šievilo in kraj študijskih tah rišč. Vojno ministrstvo bo s r ^aia'iji n.jd vladami skušak> dišeči ti( . 1 r. Ja se v teh studijskih taboriščih, preiti čas vračuna v čas, ki je predpisan za \ laganje izpitov. Izkazi učiteljev in si ^atel iev se do|K>šljejo dotičnim vladam. — L je, da bodo vojni ujetniki, ki so določeni za premestitev v kako študijsko ta! ;rtšče. s svoje strani potom korespon-dt! ce vp vali na svoje vlade, da čim i rej re>ijo predloge c. in kr. vlade; kajti ii " ka taborišča se bodo mogla pri nas u?.a.i< i;i Ie tcJaj. ako ruska in italijanska vlada zag >io . I te poix>ii] > reciprociteto. PCj>T3rv!jaD40. \ prvem odstavku razprave o Joži Lovreučieu v včerajšnjem izdanju se je par vrst pomešalo. Ta odstavek se mora giasiti: Kdor misli, da se poezija nahaja samo v rimah in enakomernem ritmu, ta naj pu-6ti Deveto de. elo: pri miru. Vem že naprej, da bodo nihcnja o Lov renči Če vi prvi d*iamentralf)o nasprotna. A eno stoj! ini bo stalo: da je večji del zbirke dober, ve-, lik del prav dober; kar pa je slabega, ka-1 že svežo samo-tvorno moč, ki se v bodoči zbirki mogočno razmahne in — ako intuicija in pripovedov anje avtorjevo postanete bolj jasni — boste rodtfi še mnogo lepih sadov. Kakor že omenjeno, |e dve-tretjinski del priču joče zbirke dober; zato lahko rečem, da je delo uspelo in f>00 K: Muha Anton. Muha Ka-rolina. Muha Minrica, Placer Miha, Skok Franc, Santi Alojzija; po 1000 K: Bole Franc. Hreščak Alojzij, Cok Katerina, Mijai Jožef, Marčič Jožefa. Božjeglav Jo-žet. Božieglav Olga, Gregorčič Marija, Gregorčič Ivanka, Gregorčič Jožefa, 2i-berna Marija, Srebotnjak Radoslav, Fran-kovič Anton, Praportnik Ema, Praportnik Jožefa, Umek Katarina. Skok Marija, Meblja Ana. Prelec Franja: Gomsi Maks iz Trsta 5000 K. V vzhodni Galiciji poslujejo zopet: 1.) za pisemski poštni promet poštni uradi: Biala pri Czortkdwu, Budzanow, Byblo, Matijowce, Ossovvce. Rzepince, Sloboda Rungorska, in Zarudzie, 2.) za promet z denarnimi pismi poštni urad: Berezow Wyznv, 3.) za denarni promet poštni uradi: Delatyn, Jabionica pri Tatarowu, Ko-marovvka, Maryanij>ol pri Halicsu, Mona-sterziska, Olejo\va Korolovvka, Oslawy Biale, Potok Zloty in Steco\va. 4.) zaj prsemski in denarni pro^^K't poštna urada i blobodka Lesna in Latacz. zadnji urad tudi za promet z zavitki. DAROVI. Darovi, došli vladnemu koirjsarja. j Tvrdka Karel Martinoiich cv sin K 20 zal vdove in sirote ob Soči padlih Tržačanov. j Okrajni glavar Ernest conte Dana!ni dej Svlva K 20 za vdove in sirote padlih Tržačanov. j KsRg se obi'nrujele slSIltline K*Ix2 7 8piaal zOravcik dr. Err.ar.uel "Frennd v Trs'/u Opomin vojakom in mladim možem. Groza me je tresla,* ko sem zapustili strašni prostor, naglo sem hotel izpolniti1 svojo nal go, da obiščem svojega p fatvlja Stopila sva dafje in docpela na dolg hodr.ik. Na levo in desno so I Ha vrafa pri vratih Iz celic mi je bilo na uho glasno; vpitje. Tu se je razleg 1 b'azen srn;.h, tam živalsko tuljenje, zdaj zavijajoč tožeč gLs, zdaj en*k. merno petie. „Samo omehčanje možgar — sama sili is je raziagal moj sprem jevi c . In čim dalje sva stopal , it m glasneje je, Lilo tuljenje, zavij inj.\ ttm g'a^ne ši je bil smeh in vreščanje, ječanje in stckr.nj na lev > in desn :; v m^zeg pretres: jočem zb^ru mi je udarjalo na uho, dt kle« s ni vse str lilo v pie^rozen pekinški ;oncerr ... Slednjič sva stala pred celico moje a V Hatc'ja. Ključ se Je vreŠIaje ia .rte! v. k j-čavaici: Toda že na praju sem se zdrzni sicd strašnega prizo a, ki se je nud:l moji n očem. Marsikaj sem že v d.i v ž;v-Ij^n.u, a tega ne bom porabil svoj živ, dan. Tam v kotu je čepela kot pes na vseh Štirih čiov.Ška piikr.zen. Sivi, redfc; lasje so ji zmršenj padali na globok z:ub no čelo. Div e zrasda brada, nep glajena, ne-p »česana, ji je valovila globoko na prsa, i»ne so se ji neprenehoma cedile iz us in z ostekLnelim živalskim pogledom ;'e bulj Ia vame strašna pr kazen. Groza 1 t ie bil moj prijatelj! Ne da bi se zmenil zame,, se je majal kakor mi dved na vseh štirih, u.iaril z g'avo zdaj na desno, zdaj na levo j r rmraje nera7umljive besede s svojimi osl:-njenimi, po intimi ustnicami ^Piazi se," je dej 1 zdiavnik, „že ve kot dve leii po tleh. pušča vodo in blatc po J se, le z veliko težavo in silo ga morem0 snažiti, s si o mu vlivamo po drobni gumi° jevi cev i hran * skozi nos v želodec, ke" noče ne je-ti ne pilL Ko smo ga poizkusi^ hraniti, je vsakokrat krčevito stisnil zob" skupaj ali kavsa' po strežnikih, Id jim ^ i mars kdaj zasekal z zebmi globoko rano.^ .Toda,- je dejal zd avnik, da bi m** tolaži', .kmalu bo rešen svojih mak, kajt^ kap ga je prviC že zadela." ■ Z n-popisno grozo v srcu sem bežal iz zadnjega pribežališča ti^očev sifilitičnih ne-srečnikov. VOjSvi! Prijatelji moji! Ali mora vse tako biti? Ali morajo v tej vojni oboleti vojnkt na spolnih boleznih v stotisočerih slučajih ? In ve!ik del med njimi je sihlitičen. AH je res tak brezme.en uži ek, da si kupi človek za Ia ten denar najstrašnejšo bolezen, ki je na svetu? Ali ne slutite, ali ne veste, da zeli sladostrastna vlačuga od vas samo in samo vaš denar? Ia vi je ne poznate, ne-sr čnice, ki je že davno izgubila vsnk čut sramu, ki vas, zavedaje se, da je bo-oi'en. v navadni obleki natakarice ali slu ž kin e naj se vam bli'ajo v pe tri noši naš:-: Kmetskih' deklic, kajtf ti očero slučajev do-k * nje, da se je v tej s' trpinčila cele tedne v strašno bclest-no. negotovostjo. Še en ^ zax:ito imate, dragi prijatelji, proti tej strašni bolezni. Vsak jo ima, jo nosi vedno pri seb:. ker, mu jo ie sr>m Bog vsa-dii v dušo . . ., voljo, menim, t r d n o r osko voljo, ki vas v trenutku izsu-šnjave bolje va uje kot obiasii in dtžava. In vi imaie to močno voljo, saj ste kot junaki na n oteiih bojiščih pojju uno zrli smrti v oči in vaša trdna vol a .l- bih; in bo vselej, ki vam d je moč, da planete brez strahu na premočnega sovražnika. Naj končeni Ne vem, ce so moje be-! sede, moja opisovanja govorila vašim sr-1 ceni. Nekateri pač dvomijo, drugi se mogoče mojim ep tminom celo z.an čljivo posin.hu-jejo. Toda er.o jc- gotovo! Vsakdo med vami ima mater ali reve s v a!i ženo, ijubke 'ot očiče, ki jih je pus:il do na ia jih želi pr t;sniti na svoje srce, čeravno mu je v mnogih silovitih bitkah žc otreio. In k vašim srcem, očetje, k vašim srcem, i možje, k vašim srcem, mladeniči, ki ste ' obljubili svojo r« ko, življenje in čast svoii nevesti, ki trepeče doma za vaše življenje in čaka va?, do vas vseli se obračani, ki ste si ohranili lepo, krasno nado na novo lepše življenje po vojni — in ponavlja::'!: Ne zavrnite z la'ikomlse'nim početjem zdrava, ■ ne uničujte sreče svojih staršev, sreče svo-jjih žena, sreče svojih oirok, sreče svt; i i nevest, n.1 za vrzite svojega drag k -»c^n zdravja kakor podivjani kvartopirci -v• • imetje! Ne. ne zavr/.ite ea v blato, -i rt koplčjo pr«.«1 vašimi n j»">mi \lačuge i i pohotne /cn^ke, nikar ne sL^ie ?i;;. \ j .n zapeljivi.n glasovom. Kot pon sai ai.-žje. ki se vam na prsih blešči ma/sikako /.nam».nje hrabrosti i i drznejo poguma, se zavedajo v trenutku izkušn.ave in recite: „Ne, živeti hočem in no cm ugonobili sa mega sebe, moj je plemeniti čht zdravja in ne d im ga \!ačugi na ijubo. moje je življenje, ki mi ga je milos:no nebo ohrani o v neštetih bitkah pred vsemi nevarnostmi!" (Konec.; Češko Budjevička Restavracija (B< a-kova uzorna češka gostilna v TrstiO nahaja v ul. O. Galatti (zraven gla\ uc pošte.) Slovenska postrežba rn slovenski jedilni listi. MALI _ Anton Jorkič j os uje v srojem »telj^fu riJlU jrPž r T«tn Via delle Poste it ll>. 407 Mlada sospodienar^-jo^s^ polnoma sloven-keg* ia nemškega je*ika in nekaj it a ijanskega, ter reflektira na bo\ So bodočaest. dobi takoj »lužbo kot prakt kantinja pri nekem tr^aikem »lovenskem poehetja. Trgo.>ka izobrazba ni absolutno potrebna. N« reflektira !-e na on« gospodične katere ne stanujejo v sredižču mesta. Natančne pismene ponudbe pod Praktika nt i-n j a 14—17" na InB. odd Edinosti. 3317 K|ff| kupim z enim — 4 »tano vanji, ako m o IlISO goče t malim Trtom, v bliiini mesta a I Jnžnega kolodvora. Natančne pismene ponudbe pod „V kratkem" na Ins. odd. Edinosti. 15**» KermangSld Trocca TRST, Bllcfl Bmrlerfl vecchla 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s Kakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike ItcL Ittt konkurenčne ceno. M-M111 i Trst - Uia Stadion 13 - lm Osiprt od i ustopnliia K l Dr. J. Čertiidk v Trstu, ul. Posta vecchia 19, vogal ulica delta Poste. izdiranje zobov brez s«; b^Ssifne. s-: ^iombiranie. UHETKI ZOBJE .rttrz ^araa—ii in ii ■ iiiibn ■ n-jjB. ^vtstitAK-fr ' — Osa fl m. 5 mm poslopje) Kapital in razerva K 13,290.000.— Filijalke: Dunaj Tegethoistr^ssc 1- 9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik. Zadar. Vlog« na knl'ike 3'2% Vžega na knjižica od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi Čeki in nakaznice na v?a tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja : vrednosine papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoiitete, delnice, srečke, valute, devize, piomese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bSa o le/.eče v javnih skladiščili, deposits. — Prodaja srečk razredne loter je. Zavarovanje vsakovrstnih papir;-proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk ;td. brezplačn . S' • ni kredi:, re.nb.ui krediti. — Borzna naročila.---lnkaso.--Menjalnica. F.skompt m i Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. 11== UracSna ura s od 9 do 1 popoldne ~~ Potrte najgloblje žalosti javljajo podpisane, da je njih nad vse ljubljena mati, tašča in stara mati, gospa Ivanka Kastelic nocoj ob 8. uri po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Pogreb remskih ostankov nepozabne pokojnice se bo .vršil v torek, dne 23. t mf ob 10. uri predp. iz hiše žalosti v Materiji na pokopališče v Brezovico. MATER1JA-TRST, 19. oktobra 1917. Družine Kastelic-dr. Rybar-dr. Mandič. /r