ŠTEVILKA IT. rO NI..V, L 5. fEBRUAR 2013 CENA 1.58 EUR Posebno priznanje JSKD Of Združenje M a nage r podelilo Uspehi slovenskih smučarskih Mozirje za življenjsko delo naziv mladi manager feta skakalk kar kličejo na Ljubno, Ivani Žvipelj 2012 Boštjanu Gorjupu iz kjer je že vse pripravljeno na BSH Hišni aparati Nazarje tekmo svetovnega pokaia STRAN 6 STRAN 9 STRAN 19 Oglasi 6. april 2013 ob 20. uri Jan j Plesten Športna dvorana Mozirj^ Cena vstopnic: - 22,00 EUR Ide vključno februarja), ■ 25,00 eur (*>& »prllajg - îQ,Û0 EUR (na dan k»ncprf.il PÏ*H|H«I»J» rtioptiic; Turiiiitn J J j U sravrejí rentra), ü^nl in- ivo ci www eve niipi.vii |LI[J VrisatU /tir ÍMúi. jf, i-.jlprcil I, i a neiia IPelfbl. I nSi 3 SIo'.t-- ie, I rof û: m»-dj a .Turnem Mí d YHírJ prfrjeiimi Kupu ni hoir □ V. jk '. l-J l -, uiiibijii dvi «einii.i, ki büill prejïl*vstopni« »tanteen. ' i-> h i í'fb nsklarjen tanjllulnlj AanfinfrjE 10, In RnjkJ MftmliR Nci-"; n»w Jí ¡, ijojnH Sra), iilrÚbw ■dvljn«H «tafinJtl v turiíilíní m c r : i¡ i Me<í¡ ru'iífi-: v Monrlu. Moje ime in priimek: MoJ naslov: Tel,/GSM: tjpaln|en por-iek r p Ifi na aup sn rtirrça ptràlj;"je naJ-ask-.' Savi^jsie nôyltJft, ¡Savinjski 3331 Nazarje 2 Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 I Iz vsebine: Tema tedna: (Ne)varnosti spletnega prijateljevanja............4 Zbirni center Podhom: Izvajalec za izgradnjo in izvedbo protipoplavnih ukrepov izbran...........................5 Mozirje: Podjetniki na novih lokacijah.............................7 Mozirske trate: Predstavitev socialnega projekta za iskalce zaposlitve............................8 MePZ Gorenje: Spevoigra Ta presneta ljubezen nasmejala rečiško občinstvo..........................13 Osrednja knjižnica Mozirje: Razstava o pustni tradiciji v Savinjski dolini...................................13 Solčava: 50. Vinarska o kritičnih točkah in problemih preteklega leta ............................ 14 Smučarski skoki: Dve zmagi Pikla, dobra forma Tesovnika .... 19 Golte 12. Zimske športne igre Slovenske demokratske stranke....................21 Tretja stran Elektronika ne bo nikoli nadomestila osebnega stika. Ali pač? Elektronska pošta in internet sta v minulih letih zelo spremenila način komunikacije v sodobnem svetu, razna socialna omrežja pa so na tem področju povzročila pravo revolucijo, še posebej pri mlajšem delu populacije. Mnogi so postali »okuženi« s tem, da svojemu okolju z uporabo omenjenih orodij neprestano sporočajo, kje so, kaj počnejo, kako se počutijo ... To ima svoje prednosti in tudi slabosti. Če bi na elektronsko komunikacijo gledali zgolj iz poslovnega vidika, bi morali priznati, da gre za izjemno koristen pripomoček, ki komuniciranje v primerjavi s klasičnim načinom ne samo pospeši, ampak tudi bistveno poceni. Sam se še spomnim razmer na začetku moje poslovne kariere, ko se nikomur ni niti sanjalo o internetu, elektronski pošti ali mobilnem telefonu. Računalnik, ki sta ga Gozdno gospodarstvo in Glin Nazarje uporabljala za elementarne operacije, kot so bili obračuni plač in vodenje evidence zalog, je zasedal celo sobo v gradu Vrbovec in je moral biti za nemoteno delovanje hlajen s klimatskimi napravami. Za hitro komunikacijo s poslovnimi partnerji smo praviloma uporabljali stacionarni telefon, za pomembnejša sporočila tudi teleks (če kdo izmed mlajših bralcev ne ve, kakšna naprava je to bila, mu svetujem, da si ogleda tragikomedi- jo Toneta Partljiča Mama umrla stop), ko pa so iznašli telefaks, je to pomenilo velik napredek v smislu možnosti hitrega prenašanja izvorne podobe dokumentov, vključno s slikami, seveda v bistveno slabši kakovosti in črnobeli tehniki. Sodobna era komunikacije se je začela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja z razvojem računalništva in njegovim povezovanjem s telefonijo. Danes je praktično vsak nov mobilni telefon že računalnik, pojavila pa se je tudi nova oblika prenosnih računalnikov, ki jih imenujejo tablični in hitro izrivajo s trga običajne prenosnike. Ob vseh teh pripomočkih se je seveda spremenil tudi način komunikacije, ki je marsikje pripeljal že tako daleč, da si člani družine v isti hiši izmenjujejo sporočila v elektronski obliki, namesto da bi se pogovarjali. Ne glede na to bo, sodeč po mojih izkušnjah, osebni kontakt še vedno ostal temeljni način sporazumevanja. Posel delamo ljudje in nikoli ne bo drugače. Za pomembnejše odločitve bo zato osebno srečevanje potrebno tudi v prihodnosti, za rutinsko izmenjavo informacij pa se bodo verjetno načini elektronske komunikacije še razvijali. Če bo drugače, bomo priča robotizaciji človeške vrste ... ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 7, 15. februar 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 3 Tema tedna (NE)VARNOSTI SPLETNEGA PRIJATELJEVANJA Pravega prijateljstva ne moreš vzdrževati virtualno Za nami je 14. februar, valentinovo, praznik zaljubljenih. Za tiste, ki so v srečnem razmerju, je povezan z lepimi občutki, za tiste osamljene je le opomnik, da so sami, brez partnerja. Za marsikaterega mladostnika je valentinovo dan, ko še posebej čuti pritisk, saj »ne«zaljubljenost pomeni tudi stigmo, zaljubljenost pa se napačno povezuje s priljubljenostjo. In, ker mladi dandanes stike, prijateljske in ljubezenske, zelo pogosto iščejo preko spleta, velja omeniti pred parimi dnevi obeležen svetovni dan varne uporabe interneta. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da lahko internetne »romance« odraščajočega hitro pripeljejo celo v zasvojenost s spletom. SPLETNI ODNOSI DAJEJO LAŽNE OBČUTKE VARNOSTI V zadnjih desetletjih je možnost navezovanja stikov močno narasla. Ljudem so na voljo mobilni telefoni, elektronska pošta, družabna omrežja in spletne klepetalnice. In ravno to, da imajo mladi danes na voljo vse in hkrati nič, je po mnenju mag. Damjane Podkrajšek, ki na to problematiko gleda z vidika zdravnice v ambulanti za šolsko mladino in soustvarjalke programa promocije zdravja za mladostnike »To sem jaz« ter svetovalke v spletni svetovalnici www.tosem-jaz.net, prav največji problem. »Mladi lahko objavljajo svoje slike in opisujejo doživljanje na internetu ter tako obveščajo o sebi vseh svojih 1.000 »prijateljev« širom sveta. In ravno tu je bistvo; mi vsi, mladi in starejši, potrebujemo prave prijatelje. Take, ki jim lahko zaupamo svoje globine, tudi in predvsem takrat, ko nam ni dobro in se zato nismo pripravljeni kazati vsem tem 1.000 »prijateljem«. Pravi prijatelj je še vedno oseba, ki nam je na razpolago kadarkoli, tudi, ko smo jezni in žalostni. Navadno imamo enega ali dva prava prijatelja istočasno, ne sto ali tisoč. Pri prijateljstvu imamo manj, če imamo več,« razlaga Podkrajškova. Splet daje mladim lažne občutke varnosti, meni. Prepričani so, da imajo dovolj prijateljev, ki jim bodo pomagali, če se bodo znašli v stiski. A žal navadno ni tako. »Mladih nismo naučili spopadati se s krizami, zanašajo se na te spletne fren-de in katastrofa je hitro tu, ko mla- dostnik ugotovi, da le-ti niso tisti, ki bi mu pomagali iz godlje. Čedalje bolj pomembno je v tem norem svetu, da svoje otroke in tudi sebe tega naučimo, namreč premagovati krize, konflikte. Seveda starejši lahko mlade največ tega naučimo z vzorom.« VIRTUALNI ODNOSI SO NAVADNO PREVEČ POVRŠINSKI Raziskave spletnih uporabnikov kažejo, da mladostniki vse pogosteje živijo v virtualnih oziroma fiktivnih odnosih. Konkretnega osvajanja je vedno manj, mladi ga zato ne obvladujejo več dobro. Poleg tega sodobni načini komunikacije lažje omogočajo virtualne odnose z več osebami istočasno. To pa po mnenju mag. Podkrajškove vodi v past površne komunikacije. »Pri takšnem načinu komuniciranja ima mladostnik občutek, da je v centru sveta, da je »car«. V resnici ima na ta način obilo površinskih stikov, išče pa globino, enega človeka, ki mu lahko razgrne vsa svoja čustva in občutke. To na fa-cebooku recimo »ni dovoljeno«, ker frendi pač bežijo od človeka s problemi, njim je le za to, da se dogaja, da je vse lepo ...« NUJNI SO DOVOLJ POGOSTI OSEBNI STIKI Internetna komunikacija ne prinaša le slabosti, a človeku hitro vzame preveč časa ter lahko opu-stoši človekovo čustveno doživljanje. Preko interneta lahko spoznaš dobrega človeka, a čim prej ga moraš »preveriti« v živo, je pre- pričana mag. Podkrajškova. »S tem si v svoji glavi ne ustvariš lažne podobe o njem. Zato je modro kombinirati oboje, komunikacijo v živo z vsemi sodobnimi oblikami. Predvsem pa je treba paziti, da ne postanemo odvisni od interneta. Ko čutimo, da nam nekaj manjka, če en dan ne prižgemo računalnika, smo že tam - smo odvisni. Takrat se moramo vprašati, kaj sploh želimo. Da nam mine čas v surfanju med navideznimi prijatelji ali pa želimo za svojo dušo prijatelja, s katerim bomo izmenjevali občutke in čustva in skupaj rasli v svoji človeški dimenziji. Takega prijatelja lahko najdeš preko interneta, a globokega prijateljstva ne moreš vzdrževati virtualno, nujni so dovolj pogosti osebni stiki, saj vemo vsi, kaj vse nam živa komunikacija daje.« Tekst in foto: Tatiana Golob Mag. Damjana Podkrajšek, dr. med. spec. šolske medicine: »Vsi vemo, da živi način komuniciranja več daje, ker v komunikacijo vlagamo živa čustva, in prav to je tisto, zaradi česar ljudje pravzaprav sploh vstopamo v pogovore. Ko se pogovarjamo v živo, se vidimo, vonjamo, lahko se otipamo, opazimo spremembe na obrazu sogovornika, kar je vredno veliko več kot le poslušanje preko telefona in mnogo več kot branje sms-ov, e-mailov, blogov. Internetna komunikacija dopušča laž, pollaž, masko. Maske so v tem prisotne skoraj pod obvezno; na fa-cebooku objavimo le svoje najlepše slikce, življenje pa je še vse kaj več kot to. Saj vemo, da življenje ni potica. Tudi ni praznik, kot se je izrazil eden naših pesnikov. Žal današnji mladi vzorov dobre klasične komunikacije velikokrat nimajo, ker mi odrasli, »zrela generacija« tega velikokrat ne znamo več. Ker se zanašamo na sodobne oblike, klasične, na škodo nam vsem, opuščamo. Prisluhniti si, povedati občutke in čustva, to je to. Včasih z besedami in drugič samo z nasmehom, z objemom, z očmi. Poskušajmo v tej smeri, morda bo svet za kanček boljši.« 4 Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 I Aktualno ZBIRNI CENTER PODHOM Izvajalec za izgradnjo ter izvedbo protipoplavnih ukrepov izbran Občina Gornji Grad je nosilka projekta izgradnje zbirnega centra odpadkov v Podhomu, pri katerem sodeluje pet zgornjesavinjskih občin. V začetku meseca februarja sta predstavnik naročnika župan Stanko Ogradi in predstavnik izvajalca Gic Gradnje, tehnični direktor Venčeslav Cajzek podpisala grad- beno pogodbo za izvedbo protipo-plavnih ukrepov in izgradnjo zbirnega centra Podhom. Izvajalec gradbenih del je bil izbran na podlagi postopka javnega naročanja kot najugodnejši iz- V torek, 5. februarja, je v prostorih občine na Rečici ob Savinji potekala žalna seja v slovo častnemu občanu in rojaku doc. dr. Antonu Dolencu. Seje se je poleg rečiške-ga župana Vinka Jeraja udeležil mozirski župan Ivan Suhoveršnik, saj je bil Anton Dolenc tudi častni občan občine Mozirje. Tudi sicer je bila udeležba na žalni slovesnosti številčna. Poleg članov občinskega sveta in predstavnikov društev so se je udeležili nekateri drugi re-čiški občani, ki jim je bil Anton Do- med treh ponudnikov, ki so se potegovali za omenjeno gradnjo. Skupna ponudbena vrednost investicije po pogodbi znaša dobrih 596 tisoč evrov. Projekt bodo sofinancirale občine Gornji Grad, Nazarje, Ljubno, Luče in Solčava, katere so tudi podpisale dogovor o skupnem nastopanju pri izvedbi tega projek- ta. Po izgradnji bodo investitorice pravno formalno uredile lastništvo nad objektom glede na deleže sofinanciranja ter ga predale v uporabo izbranemu koncesionarju. V preteklosti smo veliko pisali lenc in njegovo delo blizu. Za uvod je Zdenka Presečnik Fir-št prebrala pesem iz Dolenčeve pesniške zbirke Harfa v molu. Sledil je žalni govor, ki ga je pripravil župan Jeraj. V njem so bila omenjena številna področja Dolenčevega delovanja in njegove zasluge, med drugim tudi donacija lastnih avtorskih likovnih del, ki jih je podaril občini. Predstavljena je bila še ena od Dolenčevih pesmi, nato pa so se prisotni podpisali v žalno knjigo. Marija Lebar o težavah in zahtevnih pogojih pri pridobivanju soglasij za pridobitev gradbenih dovoljenj za projekt izgradnje zbirnega centra Podhom ter projekta o izvedbi protipoplav-nih ukrepov na območju zbirnega centra in odlagališča Podhom. S slednjim projektom bo izvajalec izvedel naslednje ukrepe: ureditev struge Lizavnice, protipoplavni nasip, lokalni dvig ceste Podhom, izvedena bo tudi zamenjava obstoječega propusta. V okviru izgradnje zbirnega centra bodo občine investitorke pridobile asfaltni plato v dveh nivojih. Na zgornjem platoju bo urejen prostor Na januarski seji občinskega sveta Nazarje so obravnavali osnutek odloka o javni zdravstveni mreži na primarni ravni v občini. V dveh točkah so govorili o načinu financiranja različnih organizacij in društev iz proračuna. Vse predloge odlokov so svetniki z nekaj pripombami sprejeli, novi način financiranja pa za letos še ne velja. Občinski svet je na decembrski seji že sprejel sklep, da se Javnemu zavodu Lekarna Mozirje izda dovoljenje o odprtju podružnice v Nazarjah. Za odprtje je poleg mnenja lekarniške zbornice potrebno sprejeti akt, ki določa javno zdravstveno mrežo v občini in je s tem izražen javni interes za lekarniško podružnico. Svetniki so predlog odloka sprejeli po skrajšanem postopku. Obravnavali so predlog pravilnika o sofinanciranju socialnih, humanitarnih in invalidskih organi- za ločeno zbrane odpadke in prostor za kosovne odpadke z dostopnim manipulativnim prostorom. V spodnjem delu bo zgrajena nad-strešnica, v kateri bo nameščenih petnajst zabojnikov, velikih od pet do sedem kubičnih metrov za ločeno zbiranje stekla, papirja, plastike, železa, barvnih kovin, gospodinjskih aparatov, mešanih komunalnih odpadkov in nevarnih odpadkov. Urejeno bo tudi odvodnja-vanje odpadnih vod, vodovodno in hidrantno omrežje, elektroenergetsko omrežje in drugo, je povedal župan Stanko Ogradi. Štefka Sem zacij iz proračuna in predlog pravilnika o sofinanciranju drugih interesnih skupin in njihovih programov v občini. V obrazložitvi je bilo navedeno, da je Občina Nazarje letos pristopila k pripravi pravilnikov za transparentno dodelitev sredstev posameznim društvom in organizacijam. Doslej so se sredstva tem prejemnikom dodelila na podlagi proračuna neposredno. Občina bo s sprejetjem pravilnikov lahko izvedla javne razpise za omenjena sredstva. V obeh pravilnikih so med drugim določena tudi merila za vrednotenje dejavnosti upravičencev. Svetniki so predlagali le nekaj manjših sprememb in pravilnika sprejeli. Odločili so se, da je treba upravičence o spremembi načina financiranja obvestiti, zato bosta pravilnika veljala od 1. januarja leta 2014. Marija Lebar Stanko Ogradi (desno) in Venčeslav Cajzek iz Gic Gradnje sta podpisala pogodbo o gradnji zbirnega centra Podhom in izvedbi protipoplavnih ukrepov. (Fotodokumentacija občine) S tem projektom bodo ustvarjeni pogoji za ureditev stanja ločenega zbiranja mešanih komunalnih odpadkov za občine investitorice, prav tako bodo uporabniki imeli možnost, da določene odpadke, ki ne spadajo med mešane komunalne odpadke, sami dostavijo v zbirni center. O vseh nadaljnjih podrobnostih bodo uporabniki še dodatno informirani in obveščeni. OBČINSKI SVET NAZARJE Letos financiranje društev še po starem OBČINA REČICA OB SAVINJI Žalna seja v spomin dr. Antonu Dolencu Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 5 Kultura, Iz občin, Iz upravne enote PODELITEV PRIZNANJ JSKD OI MOZIRJE NA PODROČJU KULTURE Posebno priznanje za življenjsko delo Ivani Žvipelj Mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je v sodelovanju s Kulturnim društvom Franc Herle iz Solčave pripravila osrednjo slovesnost v okviru 37. meseca kulture. Na slavnosti akademiji sta predsednica sveta in strokovna sodelavka JSKD OI Mozirje, Tadeja Robnik in Tatjana Vidmar, podelili priznanja za dosežke na kulturnem področju. Proslavo so oblikovali ljudske pevke iz Solčave, pianistka in pevka, Kristina in Ana Golob, fotograf Tomo Jeseničnik ter recitatorji solčavskega kulturnega društva. Slavnostna govornica, letošnja dobitnica posebnega priznanja za življenjsko delo, Ivana Žvipelj je v svojem govoru razmišljala, kaj sploh je kultura. Poudarila je, da kultura in umetnost nista zgolj pogrošno blago, ki ga eni ustvarjajo in drugi kupujejo glede na trenutno razpoloženje in ponudbo, ki danes prevzema ključno vlogo. »V njima se zrcali razmerje med osebami, ki sporočajo in izmenjujejo duhovno bogastvo, ki ga človekova misel opredeljuje kot dobro in lepo. S prizadevanjem in doživetjem tega se človek odpira območju prihodnjega sveta, v katerem bo dosegel polnost pričakovanega,« je med drugim izpostavila Žvipljeva, ki je skoraj tri desetletja prepletala ljubiteljsko in poklicno delo na področju kul- ture. Ivana je namreč vodila mozirsko izpostavo JSKD in tako svojo dolgoletno ljubezen do ljubiteljskega ustvarjanja živela vsak dan. Kako kulturo pojmujejo v Solčavi, je bilo moč zaslediti iz nastopov recitatorjev. Tako so malo za šalo malo za res zagotovili, da je za njih kultu- ra ohranjanje narečja, pisana beseda v knjigah, ki ohranja njihov kraj, filcani izdelki, ki ogrejejo telo in duha, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, likovno ustvarjanje domačinov, pa tudi obiskovanje koncertov in prireditev. Marija Šukalo Dobitniki priznanj JSKD OI Mozirje za dosežke na kulturnem področju za leto 2012 (Foto: Marija Šukalo) OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Nadzorni odbor priporočil proučitev investicije v šolo Predsednica nadzornega odbora Občine Gornji Grad Polonca Mavrič je na zadnji seji svetnikom podala poročilo o dveh opravljenih pregledih. Odbor je opravil pregled zaključnega računa občine za leto 2011 ter nadzor v OŠ Gornji Grad. Pri pregledu stroškov na šoli so se omejili na pregled materialnih stroškov, ki jih pokriva občina, niso pa pregledovali stroškov, ki jih pokriva šolsko ministrstvo. »Glede stroškov, ki jih pokriva občina, ni bistvenih odstopanj in računi se ujemajo,« je povedala Mavričeva. Omenila je, da bi bilo v prihodnje smiselno pregledati poslovanje gornjegrajske Komunale in vrtca, saj so stroški občine za vrtec veliki, Komunala pa je tudi med večjimi prejemniki sredstev. Nadzorni odbor je bil mnenja, da bi bilo potrebno podrobno pregledati projekt gradnje prizidka k osnovni šoli, saj se je stanje od leta 2008, ko je bil projekt izdelan, spremenilo. Preveriti je treba, kakšen je načrt in koliko otrok bo tekom let v vrtcu in na šoli, da ne bo čez deset let prostora preveč, je menila Mavričeva. Prav tako je dodala, da je treba projekt realno prevrednotiti, saj so se cene v teh letih, kar je bil narejen, precej spremenile. Glede pobude šole za spremembe oddelkov vrtca med šolskim letom je Mavričeva menila, da se že dolgo časa ve, da so trenutni prostori vrtca neprimerni in zato je neprimerno tudi povečevanje števila otrok v oddelkih in sprememba normativov. O neprimernosti prostorov je spregovorila tudi Tina Gutman z občinske uprave. Dejala je, da je vrtec v zelo slabem stanju. Stanje se še slabša, saj se zaradi čakanja na investicijo v vrtec vsa nujna dela odlagajo že od leta 2008. Potrebna bi bila zamenjava oken in, v kolikor do gradnje ne bo prišlo kmalu, bo treba v vrtcu kaj tudi postoriti. Župan Stanko Ogradi je dejal, da bodo ponovno razgrnili načrte za prizidek in pregledali projekt, ki bo verjetno potreben kakšne spremembe. Nadzorni odbor, ki je redno spremljal rebalanse proračunov pri zaključnem računu za 2011, ni odkril nepravilnosti, so pa županu in občin- ski upravi dali določena priporočila. »Še enkrat apeliramo na vse, tako župana, zaposlene v občinski upravi kot svetnike, da poskušajo v bodoče pripravljati čim bolj uravnotežene proračune, investicije pa naj smiselno opredelijo predvsem po potrebnosti in smotrnosti. Velik poudarek je potrebno dati tudi na odhodke občine, predvsem na morebitna povišanja drugih trans-ferov, od tega predvsem povišanje transferov posameznikom, ki morajo biti utemeljena in argumentirana,« so v poročilu zapisali člani nadzornega odbora. Ogradi je obrazložil, da je težko pripraviti proračun, ki ne bi potreboval rebalansov. Veliko k temu pripomore tudi država, ki sredstev občinam ne nakazuje pravočasno. Štefka Sem - \ Matična kronika za mesec januar 2013 ROJSTVA: Rodilo se je osem dečkov in šest deklic. POROKE: Kristjan Žalec in Marjeta Panjan, oba iz Lokev SMRTI: Neža Solar z Ljubnega ob Savinji, Avguštin Rihter iz Nove Štifte, Stanislav Kormanšek iz Nazarij, Frančiška Kotnik iz Rečice ob Savinji, Marjana Košir iz Lačje vasi, Stanislav Jurkovnik iz Mozirja, Veronika Poličnik iz Spodnje Rečice, Karol Pečnik iz Radegunde, Marija Dobrovc iz Te- ra, Marija Trap iz Mozirja. _- 6 Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 I Kultura, Gospodarstvo, Objave Posebno priznanje za življenjsko delo JSKD OI Mozirje Ivana Žvipelj je v sedemdesetih letih začela prepevati v Mešanem pevskem zboru Nazarje in bila aktivna na gledališkem področju. Bila je prva zborovodkinja, ki je z nazarskim vrtčevskim pevskim zborom nastopila na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov naše doline. Leta 1987 se je zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij občine Mozirje in se pričela ukvarjati še s folklorno, likovno in plesno dejavnostjo. Bila je med ustanovitelji literarnega društva Slap, danes pa po literarni poti stopa sama. Pred tremi leti je izdala svoj pesniški prvenec Kapljice srca. Projekt Besedičica, ki ga je pričela pred desetimi leti, je dokaz več, da se zaveda tudi, kako pomembna je vzgoja mladih do materinega jezika. Vidna je tudi njena vloga pri ohranjanju ljudskega izročila. Srebrno priznanje JSKD OI Mozirje Kulturno društvo Ljubno ob Savinji zadnji dve leti vodi predsednica Zvonka Kladnik. Lani so obeležili devet desetletij svojega delovanja. Danes se lahko Ljubenci pohvalijo z mešanim pevskih zborom, ki nadaljuje bogato tradicijo petja v kraju, in z dejavnimi gledališčniki. Izpostaviti pa velja tudi Heleno Trobentar, ki se trudi ohraniti oblačilno kulturno dediščino naše doline. Priznanje Sveta JSKD OI Mozirje Tomaž Guček za ustvarjalno delo in pomembne dosežke na področju instrumentalne glasbe. Pred skoraj desetletjem in pol je prevzel dirigentsko palico v Godbi Zgornje Savinjske doline. Ob njegovim vodstvom so godbeniki dosegali številna priznanja. Albina Rajter za organizacijsko delo na področju ljubiteljske kulture. Kot članica KD Rovtar za društvo pripravlja programe in piše scenarije ob različnih kulturnih prireditvah. Uveljavila se je tudi kot pesnica. Zdenka Presečnik Firšt za organizacijsko delo na področju ljubiteljske kulture. Presečnik-Firštova je dolgoletna članica KUD Utrip, v katerem skrbi za razširjanje kulturnega vedenja članov o dosežkih znanih slovenskih ustvarjalcev. Bila pa je tudi soustanoviteljica prosvetnega društva Nazarje, ki je kasneje preraslo v pevski zbor. OŠ Blaža Arniča Luče - podružnica Solčava. Učenci sooblikujejo številne prireditve v kraju in sodelujejo z občino, Centrom Rinka in KD France Herle. Tako so učenci in njihove mentorice pomembni nosilci kulture na Solčavskem. Marta Orešnik za pomemben prispevek pri ohranjanju ljudskega izročila na Solčavskem. Njena spremna beseda bogati knjigo Krajinski park Logarska dolina. V Utripu je slovar solčavskih besed, ki jih zbira Orešnikova. V letošnjem letu pa bo izšla tudi njena knjiga starih Solčavskih zgodb, ki jih je zbirala in zapisovala vrsto let. Matjaž Železnik za ustvarjalno delo na področju glasbe. Železnik vodi MoPZ Bočna že skoraj desetletje. Pred štirimi leti je zbor pod njegovim vodstvom izdal zgoščenko. Marija Marjana Rihter za ustvarjalno delo na področju literarne dejavnosti. Rihterjeva s pisanimi besedami prijateljuje od rane mladosti. Je ustanovna članica društva Slap in njegova predsednica. Izdala je pesniški zbirki Razbiti vrč in On je moja luč. Rozalija Tkavc za ustvarjalno delo na področju literarne dejavnosti. Bila je med ustanovnimi člani društva Slap. Literarne prispevke objavlja v različnih publikacijah. Ana Napotnik za ustvarjalno delo na področju gledališke dejavnosti. Kot igralka je oblikovala številne vloge, katerim je dala karakter in življenje. Jubilejna priznanja JSKD OI Mozirje Marija Kramer in Jožica Pustoslemšek za ohranjanje ljudskih pesmi Zgornje Savinjske doline. Sestri s petjem dokazujeta, da sta neposredni nosilki bogate dediščine ljudskega petja naše doline. MPZ OŠ Nazarje za prejeto zlato priznanje z odliko za najboljši zbor 23. Revije Zagorje ob Savi 2012. Na omenjenem tekmovanju je osvojil 95,7 točke in postal najboljši zbor tekmovanja. Zboro-vodkinja Katja Gruber pa je prejela še priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo sodobne zborovske skladbe. OPZ OŠ Ljubno ob Savinji za prejeto zlato priznanje na 23. Reviji Zagorje ob Savi 2012. Z zborovodjem Mitjem Venišnikom so osvojili 88 točk. MOZIRJE Podjetniki na novih lokacijah V lanskoletni novembrski poplavi je bila poplavljena tudi Grabnerjeva hiša v Mozirju. V spodnji etaži so bili trije lokali, od katerih po tem dogodku deluje samo še gostinski. Lastnici ostalih dveh lokalov, trgovine z oblačili in turistične agencije, sta spričo stalnih težav z naraslimi vodami izgubili upanje v nadaljevanje poslovanja na tej lokaciji. Helena Žagar, lastnica agencije Medea turizem, je tako prva svojo poslovalnico preselila v poslovno stanovanjski objekt poleg kavarne in picerije Pr'pek. V Grabnerjevi hiši je delovala zgolj dobrih sedem mesecev, pa bila v tem času v svojem lokalu kar trikrat deležna visoke vode, ki je uničevala inventar in za sabo puščala neprijetne posledice. Podobno je bilo tudi z Aleksandro Podseden-šek, ki je s trgovino z oblačili Gral na tej lokaciji vztrajala dlje. Zadnja poplava je bila tudi njej kapljica čez rob, zato je začela iskati novo, primernejšo lokacijo za opravljanje svoje dejavnosti. Našla jo je v izpraznjenem lokalu v trgovskem centru Tuš, poleg lokala s fotografsko opremo. Butik z novim imenom Sandrin je dobrodošla popestritev ponudbe tega centra. Otvoritev je bila ta četrtek. Benjamin Kanjir OBMOČNO Z DRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 639 25 90, gsm: 051 640 590 VABIMO VAS NA KRVODAJALSKO AKCIJO v četrtek, 21.2.2013, od 7. do 11. ure v Osnovno šolo Gornji Grad. S seboj prinesite osebni dokument s sliko. VABLJENI! Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 7 Gospodarstvo NAKUPOVALNI CENTER VELEJAPARK ODSLEJ VELENJKA Prvi nakupovalni center za ženske v Evropi bo v Velenju Wolfgang Tutsch (desno) in Bernd Thomsen sta bila vidno zadovoljna ob tem, da so ljudje pozitivno sprejeli novico o Velenjki. (Foto: Katja Remic Novak) Nakupovalnega centra Veleja-park, kot ga poznamo, ne bo več. Preimenoval se bo v Velenjko in postal prvi nakupovalni center za ženske v Evropi. S svojo ponudbo se bo skušal čim bolj približati željam in potrebam žensk. Smernice in novosti centra so predstavili v četrtek, 7. februarja, v Velejaparku. Prireditev je vodila Miša Margan, koncept pa sta predstavila direktor Wolfgang Tutsch in Bernd Thom-sen, lastnik in izvršni direktor podjetja Thomsen Group, ki je opravilo raziskavo potrošniških trendov v Sloveniji. Odslej se bodo v Velenjki ženske počutile kot doma, moški pa kot gostje, obljublja direktor Tutsch: »Pri spremembah se bomo držali tega vodila. Vsi dobro vemo, da, kjer se ženske počutijo domače, srečno in udobno, jim moški pri tem zagotovo sledijo.« Velejapark ima trenutno približno 1,2 milijona obiskovalcev letno, skupno pa ustvarijo okoli 27 do 30 milijonov evrov prometa. V Velenju je 33.000 prebivalcev in kar pet nakupovalnih centrov, zato je konkurenca velika. S spremembo imena in koncepta želijo biti drugačni, edinstveni in inovativni ter posledično v center privabiti več nakupovalcev. »Nakupovalni centri niso več tako uspešni kot nekdaj, prav tako je konkurenca zelo velika. Zaradi tega smo morali razviti jasno podobo in se osredotočiti na določeno ciljno skupino. Pri naši odločitvi ne gre za eksperiment, ampak smo želeli na podlagi strateške študije poiskati najboljšo možno rešitev in jo dosledno izvajati. Prepričani smo, da smo z Velenjko našli prave rešitve, ki jih bomo udejanjili tudi v praksi,« je še dejal Tutsch. »Slovenke želijo, da lahko na enem mestu nakupijo oblačila, se srečajo s prijateljicami, gredo na kavo, se sprostijo in posvetijo samim sebi. Ravno takšna je ideja Velenjke. Lahko se zgodi, da bodo moški nevoščljivi, ampak to je cena, ki jo moraš plačati, če se odločiš postati drugačen. Je pa tudi res, da bodo moški, ki bodo želeli svojim ženskam kupiti lepo darilo, šli v nakupovalni center, kjer so ženske na prvem mestu,« je prepričan Thomsen. Meni še, da bo Ve-lenjka privabila nakupovalce iz drugih slovenskih krajev, tudi iz Avstrije in Italije. Spremembe se bodo izvajale v naslednjih tednih in mesecih. Center manager Velejaparka Janez Korpič je povedal, da se s prenovo ukvarjajo trije arhitekti: »Center bomo prenovili postopoma, saj ne moremo takoj narediti vsega, kar imamo v mislih. Poudarek bo na gostinski ponudbi, ki je bila do sedaj šibka. Tu imamo tri opcije, o katerih še ne morem govoriti. Do našega rojstnega dne v septembru bodo vse karte na mizi in boste lahko vse novosti tudi videli.« Prenova restavracije ni edina novost, odprli bodo tudi nove trgovine in se posvetili opremi celotnega centra. V načrtu imajo tudi manjši spa, ma-nikuro in pedikuro. Poslovni partnerji so bili na predstavitvi pozitivno presenečeni nad odločitvijo vodstva. Očitno je, da si ljudje želijo drugačnosti in v poplavi nakupovalnih centrov jo bodo našli v Velenjki. Katja Remic Novak Devetmesečna raziskava podjetja Thomsen group je pokazala, da imajo slovenski potrošniki posebne želje in potrebe. Ugotovili so, da se slovenske ženske v primerjavi z drugimi Evropejkami razlikujejo predvsem po svoji samozavesti in močni vlogi v družbi. SOCIALNI PROJEKT MOZIRSKE TRATE Predstavitev projekta za iskalce zaposlitve Preteklo sredo je bila sejna soba mozirske občine skoraj premajhna za vse, ki so se odzvali vabilu na predstavitev dejavnosti mednarodnega centra za avtiste v Mozirju in nadaljnjih načrtih socialnega projekta Mozirske trate. Investitor Jurij Maleševic iz ljubljanskega podjetja Interdesign je bil presenečen in navdušen nad velikim odzivom oseb, ki si želijo postati del te zgodbe. Zaradi slabih vremenskih razmer se predstavitve ni udeležila Marta Macedoni - Lukšič in nekateri drugi strokovni sodelavci. Trideset ljudi je najprej prisluhnilo mozirskemu županu Ivanu Su-hoveršniku, ki je spregovoril o Mo-zirskih tratah kot priložnosti za Odziv ljudi, ki si želijo zaposlitve v velik. (Foto mlade in predstavil Maleševica. Le-ta je predstavil dejavnost centra s poudarkom na zaposlitvenih možnostih in profilih, kateri se bodo potrebovali. Omenil je nadaljevanje aktivnosti na tem področju, ki se začnejo to pomlad z ureditvijo mednarodnem centru za avtiste, je bil : Štefka Sem) stare občine, temu bo sledila gradnja novih objektov: rehabilitacijskega centra, doma za starejše občane in še drugih objektov v sklopu projekta. Maleševic je pohvalil pogum vseh udeleženih, ki so prošnje za zaposlitev poslali samoiniciativno, brez vsakega razpisa, zato se je čutil dolžan, da jim predstavi njihove zaposlitvene možnosti. Dejal je, da je zato še toliko bolj vesel, da se je lotil projekta v Mozirju, saj se tukaj kažejo velike potrebe po zaposlovanju. Vsakemu udeležencu je dal možnost, da postavi vprašanja glede delovanja mednarodnega centra za avtiste ali zaposlitve. Po srečanju so udeleženci izpostavili poseben odnos Maleševica do vseh, ki si želijo svoje priložnosti, medtem ko je bil Maleševic navdušen nad velikim odzivom in željo po delu, ki so jo izkazali. Štefka Sem 8 Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 Gospodarstvo Današnji manager mora vzpodbujati in povezovati BOŠTJAN GORJUP, MLADI MANAGER LETA 2012 Združenje Manager je na tradicionalnem srečanju v Ljubljani podelilo priznanja najboljšim mladim menedžerjem. Letos je naziv mladi manager leta 2012 prejel Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Druga dva finalista sta bila Jure Tomc, direktor Baby Centra, in Roman Žnidarič, predsednik uprave Cetisa. Boštjanu Gorjupu (v sredini) je priznanje mladi manager leta 2012 izročil predsednik Združenja Manager Dejan Turk. (Foto: Zaklop) ODLOČITEV KOMISIJE V obrazložitvi izborne komisije za podelitev tega laskavega naziva je bilo med drugim rečeno: »Boštjan Gorjup je kot direktor področja gospodarjenja član tričlanske uprave v podjetju BSH Hišni aparati, ki mu je zapisan že od leta 2000. Podjetje se lahko pohvali z visoko dodano vrednostjo 71.000 evrov na zaposlenega, prodaja je lani presegla 330 milijonov evrov in so ena najuspešnejših družb znotraj koncerna BSH. Boštjan Gorjup je januarja 2012 prevzel tudi vodenje BSH Bolgarija / BSH Hrvaška / BSH Srbija.« PRIZNANJE V PRAVE ROKE Boštjan Gorjup nam je ob obisku dejal, da je takšno priznanje pomembno tako za prejemnika kot za njegovo podjetje. V dobršni meri odtehta težke trenutke in napore, ki jih je v uspešno poslovanje treba vlagati. Je pa tudi vzpodbuda za nadaljnje delo. Dodal je, da je zadovoljen, saj je tokrat nagrajeno podjetje, kjer je v resnici kaj pokazati. »Pomembno je, da je šla nagrada v roke industrijskemu in izvoznemu podjetju, saj slovenski izvozniki na leto v državo pridobimo kar 20 milijard evrov svežega denarja, ki ga v Sloveniji še kako potrebujemo, če hočemo iz sedanjega nezavidljivega položaja. Najprej je treba namreč ustvariti, da lahko nato deliš,« je dejal nagrajenec in dodal, da se ta sredstva nato večkrat obrnejo, kar pri- naša koristi tudi storitvenemu in ostalim sektorjem. PRIPADNOST IN USTVARJALNO VZDUŠJE V nazarskem BSH nenehno skrbijo za izboljšave in inovacije. K temu vzpodbujajo vse zaposlene in rezultat so vsakoletna visoka priznanja za inovacije tako na regijski kot na nacionalni ravni. »Pomembno je ustvarjalno vzdušje. Ni dovolj, da so ustvarjalni trije vodje podjetja, uspešni smo, ko so ustvarjalni prav vsi zaposleni,« pravi Gorjup in doda, da je važna pripadnost podjetju in želja ustvarjati prav tu. In to velja za vsakega od okoli 1.300 zaposlenih, kolikor jih šteje nazarsko podjetje skupaj s službami v Ljubljani in z Invalidsko družbo. Naloga sodobnega managerja je, meni Gorjup, da ustvarja, povezuje, spodbuja. Po njegovem so mimo časi, ko je bil direktor avtoritativna oseba. Sodoben vodja naj bi bil tisti, ki pomaga pri ustvarjanju pogojev, v katerih bodo delavci lahko uresničevali zastavljene cilje podjetja. POTREBNA JE TUDI POSLOVNA SREČA O uspešnosti v letu 2012 bodo več povedali na novinarski konferenci v začetku marca, a prve ocene kažejo, da bodo rezultati na podobni ravni kot leto poprej. Na nekaterih trgih je bilo občutiti padec kupne moči, na drugih pa je prodaja v vzponu. Prav iz tega razloga je pomembno, da je njihova pozornost namenjena številnim državam, v katere izvažajo, in da je prodaja optimalno razpršena. V ta namen so poprejšnje podružnice v Srbiji in na Hrvaškem v začetku lanskega leta registrirali Industrijske konoplja je rastlina, katera je uporabna v celoti. Iz njenih vlaken izdelujejo papir, izolacijski material, vrvi, blago, gasilske cevi, jermene pri motorjih in še mnoge druge materiale. Vsestranska rastlina je nezahtevna za go- kot družbe z omejeno odgovornostjo, Gorjup pa je prevzel vodenje področja gospodarjenja tudi tam. »Želim si, da bi nam pri vsem trudu, ki ga vlagamo, služila tudi poslovna sreča, da bi tukaj v Nazarjah dosegali tisto, kar smo si zastavili.« ETIČNOST JE OSNOVA Ob robu podelitve priznanja mladi manager je potekala okrogla miza o etičnosti v poslovnem svetu. Naš sogovornik meni, da je etično ravnanje v poslovanju njihovega podjetja tako osnovno, kot je temelj za gradnjo hiše. Korupcija se najde povsod, ne samo pri nas, tudi v zahodnem svetu. Včasih je težko določiti, kje se začne korupcija, zato je bistveno predvideti, kako se s tem spopasti, ko do takšne situacije morda pride. USPEŠEN ŠE NA DRUGIH PODROČJIH Za Gorjupa tokratno imenovanje ni prvo v vrsti visokih priznanj. Že lani je od Gospodarske zbornice Slovenije prejel priznanje za dosežke na gospodarskem področju, ki ga nekateri imenujejo tudi gospodarski oskar. Županovo priznanje pa mu je podelila tudi Občina Nazarje. Je član nadzornega sveta Palo-me in eden od podpredsednikov upravnega odbora Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice. Sicer je ta 38-letni gospodarstvenik po izobrazbi diplomirani inženir strojništva. Doma je na Koroškem, od koder prihaja v službo v Nazarje že vse od leta 2000. Marija Lebar jenje, nekoliko več truda je potrebnega za pridobitev dovoljenj za gojenje. O seminarju o industrijski konoplji, ki je bil na Ljubnem ob Savinji, pa v naslednji številki Savinjskih novic. ŠS DVE DESETLETJI BSH V NAZARJAH Letos bo minilo dvajset let, od kar je podjetje BSH prišlo v Nazarje. Ob tej obletnici nameravajo pripraviti nekaj dogodkov. Prvi od teh bo novinarska konferenca v začetku marca, na kateri bodo govorili tako o obletnici kot o poslovnih rezultatih za preteklo leto. Širiti nameravajo proizvodnjo in v sklopu praznovanja poleti namenu predati dodatno proizvodno linijo. INDUSTRIJSKA KONOPLJA Kvalitetna zamenjava za številne materiale Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 9 Iz občin, Organizacije OBČINA NAZARJE Za tesnejše sodelovanje med gasilci, civilno zaščito • I v* in občino Konec januarja je nazarska županja Majda Podkrižnik povabila predstavnike prostovoljnih gasilskih društev Nazarje, Šmartno ob Dreti in Gorica, občinskega poveljstva in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline na podpis aneksa o izvajanju gasilske javne službe. To je bila priložnost, da so gasilci predstavili delovanje, zlasti glede novembrskih poplav, za kar se jim je županja še posebej zahvalila. Podkrižnikova je predstavila višino sredstev za posamezna društva in zvezo. Sredstva za opremo so od lani za malenkost povišana, a je županja dejala, da morajo društva realno oceniti, kateri nakupi oziroma oprema so nujni. Predsednik PGD Nazarje Roman Krajner je opomnil: »Gasilci se bomo s sredstvi morali zadovoljiti, saj občina da, kolikor more, in tudi nakazila prihajajo redno.« Predsednik gasilske zveze Janko Žuntar je menil, da je bila občina vedno pripravljena prisluhniti potrebam gasilcev, ki opreme nimajo za svojo, pač pa za vsesplošno korist in varnost. Županja Majda Podkrižnik je predlagala, da bi gasilci pripravili vajo intervencije ob potresu. (Foto: Marija Lebar) Seznanil je prisotne, da so sredstva za pokritje stroškov intervencij na novembrskih poplavah društva že prejela. Menil je, da so se gasilci dobro odrezali, nekoliko pa so v občini Nazarje pogrešali pretok komunikacij med gasilci, štabom civilne zaščite, občinskim poveljstvom in občino. Podobnega mnenja so bili tudi predsedniki in poveljniki vseh treh društev. Ob tem je nazarski poveljnik Boštjan Cigale dodal, da je komunikacija med samimi gasilci potekala odlično. Menil je še, da bi morali občina, občinsko poveljstvo in štab odigrati bolj povezovalno vlogo. Županja je povedala, da so bili v času poplav na občini tako rekoč odrezani, saj ni delovala ne elektronska povezava ne telefoni. Glede na nedavna potresa je predlagala, da bi gasilci pripravili vajo intervencije ob potresu. Menila je tudi, da bi bil potreben nakup defibrilatorja in usposabljanje ustreznih ekip prve pomoči v sklopu gasilskih društev. O tem so gasilci že razmišljali, so povedali. V pogovoru se je izkristaliziralo še nekaj predlogov za učinkovitejše sodelovanje med vsemi, ki so v občini zadolženi za varnost prebivalstva in imetja. Marija Lebar ČEBELARSKA DRUŽINA KOKARJE Kaj bo, če obmolknejo čebele? V Nazarjah so kokarski čebelarji pripravili dogodek, na katerem so predstavili dva filma o čebelarjenju. Uvodoma so predali posebna priznanja učenkama nazarske osnovne šole, ki sta pripravili raziskovalno nalogo iz tematike izginjanja čebel, in njuni mentorici. Učenki Maja Jeraj Bezovšek in Nina Dominique Kumer sta pod vodstvom mentorice Simone Skornšek v lanskem letu pripravili šolsko raziskovalno nalogo, v kateri sta želeli predstaviti fenomen izginjanja čebeljih družin. Za realizacijo naloge sta se povezale tudi s čebelarji ČD Kokarje. Nalogo, v kateri sta ugotovili, da v njihovem okolju čebele še ne izginjajo preveč množično, sta predstavili tudi na nedavnem občnem zboru ko-karske čebelarske družine. Na tokratnem dogodku je predsednik ČD Franjo Podrižnik predal učenkama in mentorici priznanja, knjižna darila in čestitke pa jim je predal tudi v imenu Občine Nazarje in županje Majde Podkrižnik. Sledilo je predvajanje krajšega filma o uporabi medu v kulinariki. Pretresljiva pa je bila zgodba osrednje predstavitve - ameriškega filma z naslovom Ko čebele umolknejo. V dokumentarcu veliki čebelarji in znanstveni raziskovalci pripovedujejo o problemu, ki se je začel v ZDA po- javljati zadnja leta, opažajo pa ga tudi drugod po svetu. Brez vsakega sledu namreč izginejo celotne čebelje družine in panji ostajajo povsem prazni. Naštetih je bilo več vzrokov za izginotje: od motenj čebelje orientacije zaradi signalov mobilnih telefonov, uporabe fitosanitarnih sredstev v kmetijstvu, do bolezni in zajedavca varoe. Problem je kompleksen in škodljivi vplivi se najbrž seštevajo, menijo znanstveniki. Do spoznanja in rešitve je še dolga pot. Čebele največ koristi opravijo z opraševanjem in ameriški kmetovalci plačujejo čebelarjem letno 900.000 dolarjev, da pripeljejo svoje čebele na njihove površine prav zaradi opraševanja. Toda čebelji organizmi s tako enostransko prehrano oslabijo in morda tudi to vodi do izginjanja čebel. Ko bi čebele umolknile, bi se slabo pisalo tudi človeku, saj bi izginila večina kulturnih rastlin nujnih za prehrano. Marija Lebar Zbrani so si ogledali dokumentarec o izginjanju čebeljih družin v ZDA. (Foto: Marija Lebar) 10 Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 I Šolstvo, Oglasi ŠOLSKI CENTER VELENJE Predstavili delovanje in podpisali partnerske pogodbe Direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik (desno) in vodja MIC Darko Lihteneker (levo) sta podpisala pogodbe z novimi poslovnimi partnerji. (Foto: Marija Lebar) Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC), ki deluje v sklopu Šolskega centra Velenje (ŠCV), so za svoje partnerje zadnji četrtek v januarju pripravili tradicionalno ponovoletno srečanje. Ob tej priložnosti so na kratko spregovorili o delu v preteklem letu in podpisali pogodbe z novimi poslovnimi partnerji ter predstavili novost -pnevmatski simulator vožnje z avtomobilom. Uvodoma je goste pozdravil direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik: »Menim, da je tovrstno srečanje izjemno in potrebno. Naš center lahko preživi z dijaki, da je tak, kot je, pa je zaradi vseh vas, naših partnerjev. V ospredju naše zgodbe je udeleženec izobraževanja, uspešen dijak ali odrasla oseba, ki je po šolanju sposobna svoje znanje takoj uporabiti v praksi na delovnem mestu.« Vodja MIC Darko Lihteneker je dejal, da je center povezovalni člen med izobraževanjem in potrebami gospodarskih družb, s katerimi so do sedaj in želijo tudi v prihodnje tesno sodelovati. Učni programi in usposabljanja na MIC-u so prilagojeni resničnim potrebam gospodarstva. Po končanem šolanju ali izobraževanju dijaki oziroma odrasli lahko kompetentno nastopijo delovno mesto, saj jim na centru poleg učenja nudijo praktična izo- braževanja. Želijo si, je dejal Lihteneker, da bi država prepoznala priložnost, ki jo nudi tako organiziran center, ki bi lahko dosedanjim programom dodal tudi izobraževanja za brezposelne in izvajal preverjanja znanja iz varstva pri delu, pa še kaj bi se našlo. Sledil je zabavni program, nato pa podpis pogodb o sodelovanju s tremi novimi partnerji podjetjem C&G d.o.o. iz Ljubljane, Energetsko zbornico Slovenije in Elektrotehniško zvezo Slovenije. Premierno so demonstrirali delovanje pnevmatskega simulatorja vožnje, izdelek raziskovalne naloge. Avtorji naloge so dijaki elektro in računalniške šole ŠCV. S tem so izpostavili gibanje Mladi raziskovalci, ki letos beleži 30 let uspešnega delovanja. Marija Lebar O uspešnem letu 2012 so spregovorili tudi drugi zaposleni na ŠCV, ki so predstavili več uspešnih projektov, med drugim možnost izposoje koles v Velenju. Poročali so o živahni mednarodni dejavnosti, ki jo izvajajo skupaj s partnerskimi podjetji zlasti v regiji jugovzhodne Evrope. Izpostavljena sta bila nedavna obiska delegacij iz Japonske in Nigerije. jfmmi mi-lm t vam ponujajo Zimski čas je čas, ki je lahko ravno pravšnji za vašo odločitev o spremembi zunanjega videza. V rubriki Stilski izziv vam bomo predstavili nekoga, ki si je to upal. Pod pokroviteljstvom Savinjskih novic bodo za vas skrbeli, se trudili in vam podarili: -frizerka Urška Zarin iz Studia HG Mozirje brezplačno frizura, - vizažistka Natalija Piunki brezplačni make up, -trgovina BazarR ban v vrednosti 30 EUR in možno s! koriščenja 10 % popusta na oblačila, v katerih se kot model predstavite, -trgovina Ju rček možnost koriščenja 50% popusta na obutev, v kateri se kot model predstavite, ■ fotograf inja Urška Hrastnik brezplačne fotografije, ki bodo objavljene tudi v Savinjskih novicah. Prijazno vabljeni da izrežete kuponček, se prijavite in mogoče boste že vi naslednja izžrebana sreinica ali srečnež predstavljen v rubriki Stilski izziv. Izpolnile prijavnica pribite svojo foiog rotijo in vsa skupaj pošijire na naslov: Savnjsko novico. Savrijgka cesla 4. 3331 Ngzgrja NO preobrazbo se lanvo prijavila tudi v trgovini Bazar i? ali v Irtzensvem salonu HG. NI Spodaj podpisani si Želim novega videza, zato se prijavljam za soaeiovanje v stilskem izzivu. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij- IME IN PRIIMEK: NASLOV: POSTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: TEL,: PODPIS: Priloga: barvna fotografija celotne postave. Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 11 Kotnikov zbornik (2) Piše: Aleksander Videčnik KATASTRSKA OBČINA FLORJAN (NADALJEVANJE) Nekaj nižje od navedenih (na višini 600 in 500 m) leže od zahoda proti vzhodu: p.d. Pusto-tnik, hišna številka 12 - lastnica Pustoslemšek Jožefa; Zgornji Brglez, hišna številka 6 - lastnica Mavrič Ana; Spodnji Brglez, hišna številka 8 - lastnik Brglez Martin; Stenšak, hišna številka 5 - lastnika Stenšak Anton in Franca; Štorgel, hišna številka 2 - lastnika Ermenc Franc in Veronika; Zgorni Jamnik, hišna številka 33 - lastnik Ja-mnik Matija; Spodnji Jamnik, hišna številka 34 -lastnica Ugovšek Elizabeta; Požežnik, hišna številka 26 - lastnika Štiglic Jože in Jožefa. Zanimivo je, da se le na štirih kmetijah domača imena skladajo z rodbinskimi imeni lastnikov. Nekatera zgoraj omenjena domača in rodbinska imena so nastala iz ledinskih imen, na primer Pustoslemšek iz Pustega slemena, Plaznik iz Plazovja, Pustotnik iz Pustote, Gornek, ker je bil od vseh kmetij najvišjo lego, Slemšek, ker je na Slemenu, Završnik, ker je Zavrhom, Zgornji in Spodnji Jamnik od Jam, Požežnik od Požege, Stenšak od Sten. Ostala hišna imena izvirajo najverjetneje iz rodbinskih imen prejšnjih lastnikov, na primer Mavrič (na njegovi stari kašči je še vidno vdol-beno ime Valenta Mavorzha, kašča ima letnico 1806. Stara imena ostalih kmetij: p.d. Zavolov-šek, p.d. Kreps, p.d. Vršnik, p.d. Petek, p.d. Ram-šak, p.d. Zgornji Brglez in p.d. Štorgel. Novi lastniki z drugimi rodbinskimi imeni so prišli na kmetije, deloma na podlagi ženitnih in izročilnih pogodb s tem, da so se primožili, če ni bilo moških naslednikov, ali po dedovanju ali po kupoprodaji. V zadnji in polpretekli dobi so se primožili in priženili večinoma le iz neposredne, bližnje okolice in iz domače fare, na primer iz Šokata, od Lenarta, iz občin in far Luče, Ljubno in Nova Štifta. Le v dveh primerih so se priženili izpod Tera in iz Šmihela nad Mozirjem. Vse prebivalstvo je slovenske narodnosti. Današnja in podobna imena srečamo že v urbarju nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu iz leta 1426. Na primer: Brgles, Požeg, Špeh, Sernak. Mnogo bivših samostanskih podložnikov iz katastrske občine Florjan je označenih z nemškim imenom kraja, ledine in podobno. Na primer: Marin, Marko, Vincenc, Kristan in Nikla. Vpisani so podatki kot Nikla am First = to je na Slemenu, Peter in der Eben = na Ravni, Jakob hinter der Eben, Nikla w Plase hinterm Oxberg (Zavolovje), Mihel in der Gruben = Jamnik. Na malem, leta 1648 ulitem zvonu podružnične cerkve sv. Florjan se nahaja ime Jurija Ramšaka, cerkvenega ključarja. GOSPODARSKE IN SOCIALNE RAZMERE Po poklicu so skoraj vsi prebivalci katastrske občine Florjan kmetje. Le eden izmed njih (p. d. Mavrič) ima skupno 60 ha zemlje. Od te je 51 ha gozda in le 9 ha obdelovalne zemlje, med katero so všteti tudi pašniki. Vsi drugi imajo manjše površine, na primer Štorgel 52 ha, Budna 47 ha, Požežnik 31 ha, Vršnik 29 ha, Zgornji Brglez 9,9 ha, Pustoslemšek 6 ha. Obdelovalne zemlje, vključno s pašniki imajo: Štorgel 15 ha, Vršnik in Zgornji Kovšak 17 ha, Požežnik 10 ha, 5,5 ha Spodnji Kovšak, 5,4 ha Zgornji Brglez, Zgornji Zavolovšek 4 ha, 3,5 ha Pustotnik in Spodnji Za-volovšek 2,8 ha. Iz teh podatkov je razvidno, da so to le mali in srednji kmetje, ki nimajo mnogo orne zemlje. Pa še ta zemlja je v veliki večini na strminah in slabe kakovosti. Zato tudi ni rodovitna kot v dolini. Ker gozdovi niso strokovno negovani, dohodki iz gozdov niso redni, niti znatni. Zato so življen-ske prilike prebivalstva katastrske občine Florjan težke in so nekatere posestnike že prisilile, da so svoja zemljišča prodali ali opustili. Številni so se preselili v dolino. Podobne težnje so izrazili tudi še drugi. Toda večina je le ostala zvesta svoji zemlji, kljub vsem težavam. Le trije izmed posestnikov opravljajo še rokodelski poklic: Zgornji in Spodnji Zavolovšek in Pustoslemšek so tesa-rili, pri Štorgljevem pa so čevljarili. Slednji je hodil tudi v štiro. Značilna posledica težkih življenjskih razmer je pomanjkanje delovne sile. Pred drugo svetovno vojno so na vseh kmetijah imeli posle (hlap- ce in dekle). V letu 1951 pa smo našli le dva posla: enega hlapčka pri Plazniku in enega hlapca pri Krepsu. Na nekaterih kmetijah najdemo rodbino s precejšnjim številom nedoletnih otrok. V kolikor so le-ti že za delo sposobni, morajo doma pomagati. Opaziti je povsod pripravljenost pomagati sosedom pri delu z delovno silo ali živino. Starih ljudi je na tem območju malo, najstarejši je prevžitkar Burja Anton: 75 let, Završnik 68 let, Pustoslemšek 63 let, Zgornji Kovšak pa 61 let. Vsi drugi so znatno mlajši. Skupno število prebivalstva katastrske občine Florjan je 170 oseb. Vsi moški lastniki znajo, nekateri bolj, drugi manj, popraviti poljsko in drugo orodje. Tako na primer znajo izdelovati koše, jerbase, košare, grablje, razne držaje pa tudi razno poljsko orodje. Pri Vršniku in Stenšaku znajo s primerno napravo izdelovati vrvi in tako imenovane »krkuče« (gurte). Take naprave in tudi jarme zna izdelovati stric prevžitkar pri Stenšaku. Pri Zgornjem Ja-mniku je pred drugo svetovno vojno živel stric prevžitkar, ki je bil urar samouk, lotil pa se je tudi izdelovanja pohištva. Nekoč je napravil celo harfo in stroj za rezanje rezancev. Prevžitki obremenjujejo 12 kmetij. Z eno izjemo so prevžitni upravičenci le sorodniki lastnikov (starši, bratje, sestre, strici). V glavnem obstoje prevžitne pravice: a) iz dosmrtne oskrbe (stanovanja, hrane, obleke in bolniške nege) ali b) iz dosmrtnega stanovanja, ali c) iz pravice rediti kravo, svinjo, ovco v domačem hlevu z domačo krmo, d) iz pravice uživanja obdelovanja določene njive, f) iz pravice do sekanja dreves v domačem gozdu. Navedeni prevžitki so v skladu s premoženjskim stanjem obremenjenih kmetij in tako ne povzročajo sporov med upravičenci in obremenjenimi. Nadaljevanje prihodnjič. Pred časom smo objavili fotografijo z ljubenskimi vpoklicanci in navedli, da gre za Majerholdov kamion, ki je bil prvi tovornjak v dolini. Ciril M. Sem nas je opozoril na napako in posredoval sliko, na kateri je res Majerholdov tovornjak z Antonom Majerholdom za volanom. Fotografija je iz leta 1913. 12 Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 I Kultura, Organizacije, Čestitke MEPZ GORENJE NA REČICI OB SAVINJI Spevoigra Ta presneta ljubezen nasmejala rečiško občinstvo Prvega februarja je v nabito polnem atriju Osnovne šole Rečica ob Savinji nastopil 47-članski Mešani pevski zbor Gorenje, ki prihaja iz Velenja in deluje že 35 let. Odigrali in odpeli so spevoigro Ta presneta ljubezen, v kateri sta se jim pridružila citrarka Cita Galič in pevec Nejc Presečnik. Prireditev je pripravilo Kulturno-ume-tniško društvo Utrip z Rečice ob Savinji. Tokrat so igro pripravili že petič in povedali, da je ljudem všeč predvsem zaradi ljudskih pesmi in dramskih prizorov, v katerih sodeluje ves zbor. V glavni vlogi sta se odlično znašla Nejc Presečnik in Urška Bider. Zborovodkinja Katja Gruber pravi, da je igra bolj Savinjska kot Šaleška, saj sta oba glavna igralca iz Nazarij, poleg tega tako Grubarjeva kot tudi Cita Galič poučujeta v Glasbeni šoli Nazarje. »Igra je zanimiva, saj morajo pevci tudi igrati. Ko smo se pripravljali na prvi nastop, smo se ob učenju velikokrat nasmejali, zato je igra poseben dogodek v zadnjih desetih letih, saj se do sedaj česa takšnega še nismo lotili,« je povedala Grubarjeva. V glavni vlogi sta nastopila Nazarčana Nejc Presečnik in Urška Bider. (Foto: Katja Remic Novak) Zgodba o dveh zaljubljencih vključuje prizore od podokničarstva, snubitve in ohceti do prvih zakonskih prepirov. Seveda se vse srečno zaključi, saj ima ljubezen neizmerno moč. Dramski prizori so prepleteni z znanimi slovenskimi ljudskimi pesmimi, ob katerih zapojejo tudi poslušalci. Citi Galič je sodelovanje z zborom izziv in lepa izkušnja, ki jo bo z veseljem še kdaj ponovila. Glavna vloga je pristajala srednješolcema Nejcu in Urški, ki se na odru dobro počutita. Kmalu bo leto dni, odkar se je Urška pridružila zboru: »Igra je zabavna, ker je v njej čutiti mladostniško iskrivost in nedolžno ter pristno ljubezen.« Nejc je nastopil z zborom le v tem projektu, sicer poje pri drugih zborih, igral je tudi v gledališki skupini: »Super je nastopati z zborom, saj se veliko naučim od zborovodkinje. Dobil sem tudi veliko novih izkušenj in dobrih prijateljev.« Po bučnem aplavzu, ki se kar ni in ni končal, so bili z nastopom zadovoljni tako pevci kot poslušalci. Katja Remic Novak OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Razstava o pustni tradiciji v Savinjski dolini Na debeli četrtek, 7. februarja, se je začelo praznovanje Pusta Mozir-skega z otvoritvijo razstave Savinjski pust v Galeriji Mozirje. Razstava, ki so jo v sodelovanju z mozirsko knjižnico pripravili v Muzeju novejše zgodovine Celje, je sprehod skozi pustno tradicijo v Savinjski regiji. Avtor razstave Sebastjan Weber iz muzeja je naredil pregled pustne dediščine od Celja do Mozirja, poudarek pa je bil na krajih s karnevalsko tradicijo. Mozirje je postavil na konec, ker se ponaša z najdaljšo tradicijo in najbogatejšo karneval- sko pustno dediščino v regiji. Prav ta tradicija ga v slovenskem merilu postavlja ob bok karnevalom na Ptuju in v Cerknici. Osrednji razstavljeni objekt na razstavi je pustno oblačilo mozir-skih pustnakov; cilinder, frak in bele hlače. Zato je direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek namenila prisrčen pozdrav pustnakom in njihovemu svetovno znanemu ansamblu Boj se ga. Tiskovni predstavnik Pusta Mo-zirskega, imenovan tudi uradno pustno gobezdalo, Robert Kleme- nak se je sprehodil skozi zgodovino pusta. Poudaril je, da so pustna-ki veseli, ker sta se knjižnica in muzej odločila postaviti razstavo na temo pusta, kar priča o tem, da je tudi pust kultura. Poimenoval jo je pust-kultura. Razstavo sta uradno odprla pustna kraljica Nuška II. in pustni župan Drago Poličnik s predajo pustnega šala direktorici knjižnice. Sledil je krajši ples v taktih ansam- bla Boj se ga, bilo pa je tudi nekaj časa za skupinsko fotografiranje pustnakov. Njihov natrpan urnik jih je prisilil k odhodu, saj so se odpravili podelit trške pravice. Obiskovalci razstave pa so lahko občudovali sprehod skozi zgodovino pustovanja, ki jo je avtor razstave naredil aktualno s postavitvijo stricev iz ozadja, ki gledajo na celotno razstavo. Roman Mežnar Avtor razstave Sebastjan Weber je pripravil pregled pustne tradicije v Savinjski dolini. (Foto: Roman Mežnar) Savinjske novice št. 7, 15. febraur 2013 13 Organizacije, Čestitke, Oglasi V KRAČKIH GONAH PRI MOZIRJU SOGLASNI O DOBROTNIKU Pust Mozirski podelil trške pravice Robertu Lukaču Mozirski pustni župan Drago Poličnik (levo) je Robertu Lukaču vročil listino trških pravic. (Foto: Jože Miklavc) Na debeli četrtek so člani pustne bratovščine še enemu zaslužnemu občanu občine Mozirje, priseljencu zaradi ljubezni, podelili listino o trških pravicah. V upravi Pusta Mo-zirskega so se složno odločili, da tokrat ta visoka čast pripade Robertu Lukaču iz Ljubije, dobremu prijatelju, zglednemu občanu, pustnemu opremljevalcu s kostumi in podporniku pustne dejavnosti. Robert, izučen lesar iz Spodnje Rečice, se je leta 1981 poročil in priselil v Ljubijo, kjer sta s soprogo Mileno ustvarila trdno podjetniško okolje za proizvodnjo zaščitne opreme, specialnih oblačil in nazadnje kozmodiskov. Ker mu čas nikakor ni dopuščal aktivnejšega sodelovanja z mozirskimi pustnaki, je postal nekakšen pustni mecen posebni umetnosti, ki se je v Mozirju ohranjala že več kot 120 let. Po četrtkovi javni skušnji daleč okoli znanega ansambla Boj se ga, ki se je dogajala na trgu v Mozirju, se je pustno vodstvo v spremstvu z novo izbrano pustno kraljično hru- pno podalo proti Ljubiji, na dom Lukačevih, k »Usarakom«. Da ne bi bili presenečeni ne eni ne drugi, so iz pustne uprave obisk napovedali, Robertova soproga Milena pa je po lepi navadi obložila mizo, da bi se gospodje z rdečimi šali podložili za zdravice gostoljubnemu gospodarju. Ko je Robert Klemenak »s ta-žlahtnimi« besedami naznanil, koliko dobrega je ta hiša, s plemenitim gospodarjem Robertom Luka-čem, storila za kraj in še posebej za legendarni Pust v Mozirju, mu je pustni župan Drago Poličnik izročil zlato okvirjeno listino Trške pravice. Pustna kraljica Nuša Fistrič je slovesen trenutek požlahtnila s poljubom, ki ga prejemnik časti še dolgo ne bo pozabil. Na pustno koračnico sta nato vidno srečna Milena in Robi Lukač zaplesala kar na dvorišču. Slovesni zbor pustnakov se je zatem rade volje posvetil gostoljubju ob topli krušni peči Lukačeve domačije. Jože Miklavc 50. VINARSKA V SOLČAVI O kritičnih točkah in problemih preteklega leta V Solčavi so člani Kulturnega društva Franc Herle na pusto soboto pripravili zabavno in humor-no prireditev Vinarska. Slednja je letos praznovala abrahama. Spomnili so se prvih akterjev prireditve in se sprehodili skozi zgodovino prireditve. Ta je bila vedno humorno obarvana in kritika družbenih ter gospodarskih razmer v kraju, zato so jo v prvih letih poskušali cenzurirati. Solčavani so bili vedno samosvoji in se tedanji jugoslovanski oblasti niso pustili. O tem priča »Poročilo o prekršku« iz leta 1966. Iz njega je bilo razvidno, da bodo člani izve- dli »program, ki ni v skladu prosve-te ...« in »poveličuje pijančevanje in opravlja vaščane«. V njem je ob razlagi v zaključku bil zapisan predlog: »... mnenja smo, da je potrebno omenjene osebe predlagati, da se zoper njih uvede postopek o prekršku, ker se bo v nasprotnem slučaju to v naslednjih letih širilo.« Podatka o tem, ali so bili akterji tedaj kaznovani, ni. Je pa abraham prireditve živ dokaz, da se je Vinarska dobro prijela vse do danes. Solčavski vinarji so se tudi tokrat dotaknili kritičnih točk in dogodkov preteklega leta. V hotelu pri Vinarju so reševali zagate z (ne)zna- RELftXj -RELAX ŠOLA VOŽNJE □ mozirjemmmm POUfUJEMO TUDI MLADOSTNIKE STAROSTI I 16 LET ii vožnjo s sprem Ijevalcem: ■ TEČAJCPP sjieiia,, mozirje, Savinjska c. 29 www.avtosola-relax.si Protestni val je zajel tudi solčavsko njem tujih jezikov in enoličnim jedilnikom ter pomanjkanju osebja, saj je bil receptor še natakar in kuhar v eni osebi. V Letniku so med drugim s terena poročali o demonstracijah. Solčavani so se lotili resnično-stnega šova in v produkciji Vinarske posneli Iva išče šefa, kjer so se prestolnico. (Foto: Marija Sukalo) preizkusili v kuhanju sirnice, žlikro-fov in masovnika. Manjkalo ni niti glasbenih in plesnih točk. Po daljšem premoru so v Solčavo prišle Milena, Ančka, Keti in še ena Ančka - blondinke, ki so lani »obredle« gostilne in opažanja zabeležile v pesmi. Marija Šukalo I 14 Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 Artisti s Ptuja so ogreli ozračje nad obiskovalci. Najbolj znana slovenska pustna maska so koranti, ki s poskakovanjem preganjajo zimo. PUST MOZIRSKI Pust odrajal svoje, zima kljub temu ni gotofa Za mozirskimi pustnaki je še eno, tokrat že 122. praznovanje pustnih običajev, ki so v veliki meri zaznamovali zgodovino kraja. Od debelega četrtka do pepelnične srede je tako pustna srenja podelila trške pravice, obhodila meje, pošlihtala zgornjesavinjsko gospodarstvo in lokalno samoupravo, prevzela oblast v Mozirju, izvedla mednarodni nočni karneval in ob koncu kremirala tragično preminulega pusta. Pust z mnogimi pustnimi liki po starem ljudskem izročilu preganja zimo. Letos mu to ni uspelo, saj je ravno na pustni torek Slovenijo dodobra prekrila snežna odeja, ki je povzročala preglavice občanom, predvsem pa voznikom. Kljub temu so se zadeve v Mozirju odvijale v skladu s tradicijo in načrti, narejenimi v Kračkih gonah. Zavoljo poplav se tokrat pustni čas ni začel na tradicionalen način, predpisan s strani Združenja evropskih karnevalskih mest na god svetega Martina. Kljub temu je vse, kar se je zgodilo, veljavno in legitimno, za kar odgovarja pustni župan Drago Poličnik z novo pustno princeso Nušo Fistrič. Na debeli četrtek so se pustnaki po javni skušnji milo-zvočnega ansambla Boj se ga podali do podjetnika Roberta Lukača, ki so mu podelili trške pravice. V naslednjih dnevih so obhodili trške meje, organizirali gala pustovanje, otroško maškarado, obhodili trške meje, obiskali občane in zgornjesavinjske občine in nekatere, iz povprečja štrleče gospodarske subjekte. Torkova gala povorka je bila zopet mednarodna, drugič zapovrstjo tudi nočna. Nastopile so pustne skupine iz vse Slovenije, s Hrvaške, Srbije in Rusije. Z vragolijami, pripravljenimi koreografijami in raznobarvnimi kostumi so širom trškega jedra Mozirja odganjali zimo in mraz, ki je obiskovalcem segal pod kožo. Seveda se je tudi tokrat zgodilo, kar se je moralo zgoditi. V noči na pepelnico je Pust preminil, nakar pustnakom ni kazalo drugega, kot da se za leto dni od njega poslovijo in začnejo razmišljati o stotriindvajse-tem pustovanju. Fotogalerijo pa si le oglejte še na www.savinjske.com (geslo: adijopust). Tekst in foto: Benjamin Kanjir Drago Poličnik, pustni župan, se je ob prevzemu oblasti s princeso Nušo II. takoj lotil finančnega delovanja občine. Upamo, da so šoštanjske babe tudi letos v koših srečno dostavile svoje može domov. Avgust krasi od mraza nedotakljivi Matjaž Beričnik. ^ \ Tudi mozirski pustnaki so se lotili izdelave svojega koledarja. C rf^.T ~ ™ i Prvo nagrado na letošnji gala maškaradi so odnesle beneške maske. Skupinska maska iz KUD Maska Stojnci z naslovom Fantazija je letošnja m A' (Foto: Ciril M. Sem) zmagovalka ptujskega pustnega karnevala. Šport PODMENINSKI GADJE SMUČAJO PO STAREM Tekma privabila številne tekmovalce in gledalce Zadnjo januarsko nedeljo so Podmeninski gadje izbrali za izvedbo svoje klubske tekme. Med količki so se po ne prehudi strmini Bencetovega brega v Podhomu spustili mladi in malo manj mladi smučarji po starem. Po razglasitvi rezultatov je sledilo prijateljsko druženje ob glasbi in klepetu, ki pri njih veliko šteje. Letošnje dogajanje je bilo na »profesionalni« ravni. Zaigrali in zapeli so svojo lastno himno. Poskrbeli so za ozvočenje, za uradnega napovedovalca, za možnost za-stonjskega okrepčila, kot so povedali, pa za lepo sončno vreme niso povsem zaslužni sami. Start tekme se je nekoliko zavlekel, saj so Minka Rezoničnik in vnuček Ožbej uživala v lepem dnevu na GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Naraločnik prvi v seštevku državnih tekem V zadnjih dveh vikendih so mladi tekmovalci Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje uspešno tekmovali na belih strminah. Na Starem vrhu nad Škofjo Loko so se na državni tekmi za veliko nagrado Mercatorja pomerili v slalomu. Med mlajšimi dečki je zmagal Nejc Na-raločnik, v kategoriji starejših pa je Jan Napotnik dosegel deveto, Urša Marolt pa dvanajsto mesto. Na Mariborskem Pohorju so med tednom izpeljali dve superveleslalomski tekmi za starejše deklice in dečke. Napotnik je dvakrat osvojil deseto mesto, Maroltova je bila 16. Drugi februarski vikend so državni tekmi organizirali v Cer- knem. Tako mlajši kot starejši so odpeljali slalom in veleslalom. Ponovno se je z zmago v slalomu in tretjim mestom v veleslalomu na stopničke uvrstil Naraločnik. S tema rezultatoma je prvi v skupnem seštevku pri mlajših dečkih na državnih tekmah. S tem je prejel vabilo na največjo otroško mednarodno tekmo pri nas, pokal Loka, katere se bo udeležil kot slovenski reprezentant. V Cerknem je bila v slalomu Maroltova 15., Napotnik 12. in Klemen Hriberšek 17. V veleslalomu je Napotnik dosegel 11., Maroltova 18. in Hriberšek 26. mesto. Štefka Sem sta se pogumno spustila po strmini in snegu. (Foto: Marija Lebar) vsi nestrpno navijali za Tino Maze, ki je prav takrat vijugala po pohorskih strminah svoji zmagi naproti. To je dalo gadom še več zagona in ob duhovitih napovedih Jožeta Tajnška so se pogumno spuščali po progi. Ob burnem navijanju sotekmovalcev in gledalcev, ki se jih je nabralo kar precej, so bolj ali manj stoje, pa tudi sede drveli za- želenemu cilju naproti. To ni bila prva tekma Podmenin-skih gadov v tej sezoni. Udeležili so se že tekmovanja smučarjev staro-dobnikov na Kaninu in v Škofji Loki in z obeh v klubsko vitrino prinesli kar nekaj pokalov, ki so jih v Pod-homu s ponosom razstavili na priložnostni stojnici skupaj z albumi, v katerih članica Burda Bergant skrbno hrani fotodokumentacijo o njihovih dejavnostih. Prav za to dejavnost je zanimanja vse več in vsako leto se lahko pohvalijo s kakim novim članom, ki se mora poleg starodobne smučarske opreme čim prej oskrbeti tudi z »obvezno« uniformo; iz domače ovčje volne spleteno jopo, kapo, šalom in še kakšnim podobnim kosom oblačila. Tako se letos lahko pohvalijo, da je članov že dvajset. Prihajajo iz zgornjesavijskega in gorenjskega konca, prijateljske stike pa vzdržujejo tudi v času, ko ni snega, saj sta zabava in druženje zanje pomembna. Marija Lebar DRŽAVNO PRVENSTVO ZA INVALIDE V VELESLALOMU Anja Drev ugnala tudi vse moške Anja Drev je kljub nedavnim težavam z zdravjem dobro pripravljena za nastope na svetovnem prvenstvu invalidov. (Fotodokumentacija Anje Drev) Nejc Naraločnik je po polovici sezone prevzel prvo mesto v skupnem seštevku med mlajšimi dečki. (Foto: Bojan Napotnik) V soboto je na Poseki na Ravnah na Koroškem potekalo državnega prvenstva invalidov v veleslalomu. Članica Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje in članica Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje Anja Drev je v konkurenci 80-tih tekmovalcev in tekmovalk obe vožnji odpeljala z najboljšim časom in tokrat prvič premagala tudi vso moško konkurenco. Kljub nedavni bolezni, zaradi katere je bila Drevova dlja časa v UKC Ljubljana, je mlada tekmovalka zopet v odlični formi. Drevova se bo konec januarja udeležila svetovnega prvenstva invalidov v Nemčiji, kjer se bo pomerila z najboljšimi gluhimi in naglušnimi smučarkami sveta v slalomu, veleslalomu, su-perveleslalomu in kombinaciji. Štefka Sem 16 Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 I Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA Lani opravili kar 24 intervencij PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE Največ dela v poplavah Roman Krajner: »Voditi društvo, ki ima članstvo, kot je naše, je milina.« (Foto: ML) Okoninski prostovoljni gasilci so na volilnem občnem zboru soglasno za predsednika in poveljnika potrdili dosedanja - Franca Fri-clja in Gregorja Križnika. Prisluhnili so poročilom in besedam poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavka Brica, ki je pohvalil trud domačih gasilcev v času decembrskih poplav in odpravljanju posledic le-teh, za kar so prejeli tudi priznanje Gasilske zveze Slovenije. Priznanje si je po besedah Križnika zaslužilo vseh 37 gasilcev, ki so pomagali pri poplavah. Predsednik društva Franc Fricelj je izpostavil številno ur, ki so jih gasilci opravili tako na intervencijah, vajah, izobraževanjih, tekmovanjih in pri ostalih opravilih. Nabralo se jih je kar 3.637. Omenil je ureditev zgornjega nadstropja doma, parkirišča pred domom in to, da so od lani bogatejši za dva avtomatska eksterna defibrilatorja z omari- co, ki sta nameščena v Okonini in Melišah. Poveljnik Križnik je dodal, da so bogatejši še za najmodernejšo barvno termokamero in reflektor, ki so ju pridobili tudi s pomočjo donatorjev. Glede intervencij so bili okoninski gasilci letos zelo zaposleni, opravili so jih 24. Poleg gašenja požarov so ob poplavah kar pet dni pomagali pri reševanju premoženja in odpravljanju posledic v domačem kraju. V preteklem letu so se pokazale večje težave z gasilskim vozilom, zato ga bodo v letos nadomestili z drugim, pri čemer jim bo pomagala ljubenska občina. Udeležencem občnega zbora so spregovorili še župan Franjo Naraločnik, občinski poveljnik Bogomir Terbovšek in predstavniki sosednjih društev. Podeljena so bila priznanja in napredovanja v čin. Štefka Sem Člani PGD Nazarje, zbrani na občnem zboru so menili, da je bilo dosedanje delo in vodenje v društvu tako dobro, da so dolgoletnega predsednika Romana Krajnerja in poveljnika Boštjana Cigaleta na funkciji izvolili še za naslednji mandat. Na občnem zboru so spregovorili mnogi gostje, med njimi županja Majda Podkrižnik. Podeljena so bila tudi visoka priznanja in odlikovanja. Po odigrani slovenski himni in minuti molka za preminule gasilce je predsednik Krajner dejal, da je bilo to petletno obdobje v društvu eno med najbolj delovnimi. Prenovili so streho, pridobili zemljišče in dogradili garažo. Zahvala gre vzornemu članstvu, ki je opravilo nešte-vilne prostovoljne delovne ure. Zahvalil se je tudi občini. »Voditi društvo, ki ima članstvo, kot je naše, je milina,« je zaključil predsednik. O operativnem delovanju v minulem letu je poročal poveljnik Boštjan Cigale. »Upam si trditi, da smo cilje in naloge v preteklem letu v celoti izpolnili. Aktivnosti smo usmerjali na različna področja de- lovanja, med najbolj odgovorne pa sodijo intervencije, ki jih je bilo skupno 21.« Od tega je bilo požarov pet, nesreč v cestnem prometu devet, dve nesreči z nevarnimi snovmi in ostale intervencije, med njimi poplave. »Ob poplavah je vedno veliko napisanega in obljubljenega, realna slika pa je, da ostanemo gasilci skoraj edina sila in pomoč ljudem,« je izpostavil Cigale in dodal, da nekateri delo gasilcev v takih primerih marsikdaj izkoriščajo, še posebej po zaključku intervencij, ko nastopi čas za čiščenje in ko naj bi se intervencijske naloge za gasilce končale. Poplave so prizadele tudi njihov gasilski dom. V petih dneh intervencij so opravili 945 ur dela. Naslednje leto bo PGD Nazarje praznovalo 90-letnico delovanja, zato so organizacijski načrti že v letošnjem letu usmerjeni k temu cilju. Letos bodo poleg rednih nalog in odprave posledic povodnji na gasilskem domu pripravili tudi gasilsko mašo ob Florjanovem. Marija Lebar Franc Fricelj je izpostavil številne ure, ki so jih gasilci namenili svoji dejavnosti. (Foto: ŠS) PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Slikoviti planinski travniki pustili velik vtis Na predzadnjem sredinem planinskem večeru v gradu Vrbovec je bil gost Dušan Klenovšek. Zbranim je skozi predavanje Pisani svet hribovskih travnikov približal skrite neokrnjene kotičke narave. Dušana Klenovška, zavzetega uslužbenca Zavoda RS za varstvo narave, ljubiteljskega fotografa, varuha gorske narave in ambasadorja Nature 2000, so pripeljali člani društvenega odseka za varstvo gorske narave. Klenovšek se s spoznavanjem, preučevanjem in ohranjanjem vedno bolj redkih nedotaknjenih pr-vinskih koščkov našega sveta ukvar- ja tako poklicno kot ljubiteljsko. Ker je tudi vrhunski fotograf, je zbranim skozi svoje fotografije čudovitih cvetočih planinskih travnikov znal pričarati pravo spomladansko vzdušje. Kot ljubitelj cvetlic in živali, ki se zadržujejo na teh naravnih pisanih preprogah, z ljudmi rad deli svoje znanje, jih uči o ohranjanju narave in njenih zaščitenih rastlinskih ter živalskih vrstah. S pomočjo fotografij poskuša čim bolj slikovito opozarjati, da je na naravne zaklade potrebno paziti in z njimi spoštljivo ravnati, da jih ne izgubimo. TG Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 17 Organizacije, Ljudje in dogodki RADIOKLUB MOZIRJE Nizajo uspehe na klubskem in državnem nivoju Radioamaterji so zaključili še eno uspešno leto. Kaj vse so dosegli tako na klubskem kot državnem nivoju, je na rednem občnem zboru predstavil predsednik Uroš Krajner. Iz poročila je bilo razvidno, da so člani pri postavljanju radio zvez zelo aktivni. Tako sta diplomo za aktivator SOTA prejela Kočar Negro in lovec SOTA Miro Prašnikar. Diplomi sta prejela za 100 aktivacij oziroma za lovljenje zvez. SOTA je mednarodni program radioamaterjev, ki spodbuja radioamatersko aktivnost z vrhov hribov in gora. Aktivatorji so osebe ali skupine, ki oddajajo z vrhov. Lovci so operaterji, ki iščejo aktivatorje in z njimi vzpostavijo zveze. Nekaj članov kluba je bilo udeleženo tudi v maratonu v vzpostavljanju radio zvez. Na stro- kovnem srečanju kluba so člani izvedli testiranje anten, predstavili postaje in programe za vzpostavljanje radijskih zvez. Vrsto let skrbijo za popularizacijo radioamaterske dejavnosti med mladimi. Tako so izvedli predstavite po osnovnih šolah naše doline, Bili so tudi goste nazarskih tabornikov, ki so jim predstavili klub in svoje delo. Uspešno so opravili usposabljanje v sistemu s področja zaščite, reševanja in pomoči Zare, za katerega srbi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Marija Šukalo Uroš Krajner je predstavil dosežke Radiokluba Mozirje. (Foto: Marija Šukalo) KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE V načrtu društveni prostori Konjerejci naše doline so preteklo leto zaključili zelo delovno. Po besedah predsednika društva Janka Prislana so vse prireditve izpeljali kljub slabim vremenskim razmeram. Tako je deževno vreme spremljalo soktobrski pohod po lučki občini in žegnanje konj na štefanovo v Bočni, zato pa jih je narava nagradila z lepim vremenom na jurjevo. Tedaj so namreč pripravili žegnanje konj na mozirskem sejmišču in pohod do Farbance na Čreto. Za izobraževanje so si lani izbrali februar in medse povabili veterinarja Milana Hrena. Ta jim je spregovoril o porodu pri kobilah in kolikah. Za obogatitev dogodkov so s svojo prisotnostjo poskrbeli na turističnih prireditvah na Ljubnem ob Savinji in v Nazarjah, udeležili pa so se tudi zlate poroke enega od svojih članov. Na občnem zboru je Prislan pri pregledu dela poudaril, da so pridobili finančna sredstva od re-čiške, nazarske in ljubenske občine, kar gre zahvala županom. Vsekakor pa bi želeli pridobiti sredstva še iz preostalih občin, saj so njihovi člani iz celotne doline. Finančna sredstva varčujejo za izgradnjo brunarice. Kje naj bi ta stala, so še v fazi dogovarjanja. Vsekakor pa po mnenju mnogih udeležencev občnega zbora ne morejo mimo dejstva, da bi se morali dogovoriti z mozirsko občino glede uporabe sejmišča pred parkom cvetja. Tega so v preteklosti že uporabljali, a ga žal zaradi različnih pogledov uporabnikov sedaj ne. Marija Šukalo Janko Prislan je povedal, da finančna sredstva varčujejo za postavitev brunarice. (Foto: Marija Šukalo) TELEVIZIJSKI KVIZ ABECEDA Bo Davidu uspelo osvojiti Oxford? Prejšnji mesec je David Mikek iz Delc že petič tekmoval v kvizu Abeceda v sklopu televizijske oddaje Male sive celice. David je zmagal tudi tokrat in se tako uvrstil v finale, kjer zmagovalca čaka lepa nagrada; štirinajstdnevno bivanje in tečaj angleščine v Oxfordu. David je učenec devetega razreda Osnovne šole Nazarje. Od začetka decembra, ko je tekmoval prvič, je zmagal že štirikrat, peta zmaga pa mu je odprla pot v finale, ki bo predvidoma v juniju. Kot nam je povedal, se je na televizijski kviz prijavil sam in nestrpno čakal, ali ga bo žreb izbral. Za sodelovanje namreč prihaja veliko prijav. Kakih posebnih priprav ni imel, nekoliko je predelal knjigo z vprašanji, ki so jo izdali pripravljavci kviza. Nekaj izkušenj pa mu je lahko pred- stavil njegov starejši brat Andrej, ki je pred časom tudi sam nastopil v omenjenem kvizu. »Pri kvizu je poleg znanja potrebna tudi koncentracija in hitrost reakcije, da pravočasno pritisneš na tipko za odgovor,« je povedal David. Sicer pa je dober učenec in različnih tekmovanj iz znanja že navajen. Med drugim je sodeloval v Veseli šoli, pa tudi na tekmovanjih za mlade čebelarje, od koder se je vračal z lepimi priznanji. Lani je skupaj s sotekmovalko osvojil celo zlato priznanje. Marija Lebar David Mikek si želi zmage tudi v finalu. (Foto: Marija Lebar) 18 Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 I Šport USPEHI SLOVENSKIH SKAKALK KAR KLIČEJO NA SVETOVNI POKAL Bo Ljubno kraj uspeha »vražjih Slovenk«? Skakalnica, VIP šotor, šotor za novinarje in ostala infrastruktura, vse je pripravljeno in čaka na veliki dogodek na Ljubnem. (Foto: Tjaša Sem) Leto je naokrog in ta vikend se bosta na Ljubnem ob Savinji že drugič odvijali dve tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Dogajanje se bo z uradnim treningom pričelo že danes, rezultati vražjih Slovenk v zadnjem času pa kar sami vabijo na ogled tekem. Skakalnica je odlično pripravljena in je že prestala tehnični pregled s strani Jelka Grosa, organizatorji pa pričakujejo dnevno okrog 5.000 obiskovalcev. VSE JE NARED Kot je povedal predsednik organizacijskega komiteja tekmovanj na Ljubnem Rajko Pintar, je bila skakalnica nared že teden dni pred tekmovanjem. Neutrudni člani kluba in prostovoljci so poskrbeli, da je tako zaletišče kot doskok pripravljeno na najvišjem nivoju. Tudi vreme naj bi bilo pravo za obiskovalce. Letos se po napovedih pričakuje suho vreme in okrog nič stopinj. Stadion, tribune in ograje so postavili v začetku tega tedna. V ponedeljek se je še zadnjič na seji sestal tekmovalni odbor, v torek organizacijski komite. Glavna tiskovna konferenca pred tekmovanji se je v sredo odvijala v ljubljanskem BTC-ju, dan kasneje so ekipe že prišle na prizorišče tekmovanja. Okrog 200 ljudi, med temi 55 tekmovalk iz 15-tih držav bo zapolnilo vse prenočilve- Na tekmi za pokal Cockta so se v soboto in nedeljo v Planici in v Kranju pomerili na dveh pokalnih tekmah. Izmed članov ljubenskega skakalnega kluba se je tokrat najbolje odrezal Primož Pikl, ki je na obeh tekmah dosegel zmago, ne kapacitete na Ljubnem in v okolici. Vse tekmovalke in del spremljevalcev bodo letos nastanjeni v Logarski dolini, medtem ko bodo funkcionarji Mednarodne smučarske zveze (FIS-e), novinarji in televizijske ekipe na Ljubnem in v okolici. Kot Jaka Tesovnik je bil v Planici deseti, v Kranju pa osmi. Dino Klemenčič je obe tekmi končal na enajstem mestu. V kategoriji mladincev do 18 let je Matic Ajnik osvojil 16. in 15. mesto. ŠS zanimivost je Pintar dodal, da bo s tekem poročalo kar enajst japonskih novinarjev. DOBRA FORMA VRAŽJIH SLOVENK Naša dekleta so na zadnjih dveh tekmah na Japonskem dosegle odlične rezultate. Urša Bogataj je bila peta in enajsta, Špela Rogelj šesta, Katja Požun sedma in deseta ter Eva Logar osma. Z zadnjimi rezultati sta bila zelo zadovoljna tudi trener Matjaž Triplat in njegov pomočnik, nekdanji slovenski orel Primož Peterka. Dobra forma naših tekmovalk in domači navijači so lahko recept tudi za kakšne stopničke, česar si prav gotovo najbolj želijo same. Samo dogajanje se bo torej danes ob 12.30 uri pričelo s treningom. Tekmovalke se bodo predstavile ob 17. uri ob žrebu startnih številk, v soboto in nedeljo popoldan pa bo šlo zares. Tekmovanje bodo številne televizije neposredno prenašale, tudi Eurosport, in slika z Ljubnega bo zaokrožila svet. Že lani si je tekme ogledalo preko pol milijona gledalcev, letos bo le-teh še več. Vstopnice za tekmovanje so na voljo na prodajnih mestih po vsej dolini, dovolj parkirnega prostora bo za obiskovalce v industrijski coni. Štefka Sem Po tekmah na Ljubnem bodo tekmovalke odpotovale na svetovno prvenstvo v Italijo. Prihodnje leto se bodo prvič tudi pomerile na Olimpijskih igrah v Sočiju, za kar imajo veliko zaslug tudi organizatorji tekem na Ljubnem. Svetovni pokal za ženske je v drugem letu, zgodovina ženskih skokov pa sega daleč nazaj. Na Norveškem so prve ženske skakale že davnega leta 1863. Nekatere so skočile kar v krilu, druge preoblečene v moške. Njihova vztrajnost se je očitno izplačala. Primož Pikl je v soboto in nedeljo na obeh tekmah za pokal Cockta dosegel zmago. SMUČARSKI SKOKI Dve zmagi Pikla in dobra forma Tesovnika Savinjske novice št. 8, 22. februar 2013 19 Šport TEKMOVANJE ZA SVINJSKO GLAVO Prestižna nagrada, ki je ni mogoče osvojiti s taktiziranjem Prvi februarski dan je na Golte zvabil 70 smučarjev, ki so tekmovali za svinjsko glavo. Letos so se za zanimivo nagrado potegovali že 34-tič, so organizirali člani športnega društva Grča in nazarska območna enota Zavoda za gozdove, tekmovalci pa so bili iz vrst lastnikov in uporabnikov gozdov. Lepo vreme in dobro pripravljena proga sta poskrbela za prijetno tekmovanje, za zabavo pa so z raznimi smučarskimi zabavnimi vložki poskrbeli kar tekmovalci sami. Med njimi sta bila tudi dva, ki naj bi se pomerila na vseh dosedanjih tekmah, Ivan Rakun iz Poljan in Albin Robnik iz Luč. Svinjska glava je nagrada, ki jo osvoji predzadnji tekmovalec in tekmovalka po rezultatu na tekmi, zato je kakršnokoli taktiziranje zelo težko. Med ženskami je bila letos dobitnica Urška Reberčnik, med moškimi Ivan Rakun. Poleg teh dveh tekmovalcev je enako nagrado prejel direktor podjetja Golte Ernest Kovač. Dobro sodelovanje z organizatorji in brezhibna izvedba tekmovanj v zadnjih letih sta bila dobra podlaga, da so organizatorji nagradili tudi njega. V številnih kategorijah so bili zmagovalci sledeči. Med ženskami do 30 let je zmagala Nastja Lesnik iz Šoštanja, Ida Bitenc iz Nazarij je bila najboljša v ženski kategoriji nad 30 let. Pri mo- Urška Reberčnik (desno) in Ivan Rakun (drugi z desne) sta letošnja dobitnika svinjske glave med tekmovalci. Zaradi skrbne organizacije dogodka si jo je prislužil tudi Ernest Kovač (drugi z leve), nagrade je poselil predsednik ŠD Grča Dani Fale. (Foto: AO) ških je v kategoriji od 16 do 35 let zmagal Matej Slapnik, od 36 do50 let Tomaž Robnik, oba iz Luč. Jelko Suhovršnik iz Gornjega Grada je bil zmagovalec kategorije od 50 do 60 let in Albin Robnik iz Luč v kategoriji nad 60 let. Med upo- rabniki (predelovalci lesa) je zmagal Lučan Boštjan Pahovnik. Ekipna zmaga je šla letos v Lu-če, drugo mesto v Gornji Grad, tretja je bila ekipa Šoštanja. Štefka Sem FUTSAL LIGE MLADIH Nazarčani v boju za prvo mesto Medtem ko članska ekipa KMN Nazarje Glin čaka nasprotnika iz druge lige v igri za obstanek, sta v polnem zagonu selekciji fantov U-18 in U-21. Slednji po domačem porazu z Litijo in odigranih dvanajstih krogih zasedajo zlato sredino prvenstvene lestvice, njihovi mlajši vrstniki pa se presenetljivo borijo za sam vrh in so na prvem mestu izenačeni z Dobovcem. Po visoki zmagi v Sevnici jih jutri čaka še domači obračun z Olimpom iz Celja. Vse pa bo odločeno v zadnjem krogu, ko gostujejo v Velenju. Ljubitelji futsala ne zamudite ogleda omenjenih tekem. Franjo Pukart GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Najmlajši v polnem tekmovalnem ritmu Mlajši cicibani III. selekcije Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje pridno trenirajo in na prvih tekmah že dosegajo odlične rezultate. Pokal Koralpe Letnik 2003: Ajda Pižon 3. in 9. mesto, Anže Finkšt 6. in 4. mesto, Grega Verbuč 4. mesto, Kristjan Gerdina 5. mesto. Letnik 2004: Maja Sedovnik dvakrat 1. mesto, Patrik Fabijan dvakrat 2. mesto. Letnik 2005: Alen Hriberšek dvakrat 1. mesto, Tim Cecelja 3. mesto. Koroški pokal: Črna na Koroškem in Bukovnik Letnik 2003: Ajda Pižorn 2. in 3. mesto, Grega Verbuč 3. in. 4. mesto, Anže Finkšt 6. mesto, Kristjan Gerdina 9. mesto. Letnik 2004: Maja Sedovnik 1. in 3. mesto, Patrik Fabijan dvakrat 3. mesto. Letnik 2005: Alen Hriberšek 1. in 2. mesto, Tim Cecelja dvakrat 4. mesto, Matej Kočevar 5. in 6. mesto. Letnik 2006: Lana Pušnik 4. mesto. Letnik 2007: Žan Finkšt dvakrat 1. mesto. Na začetku zimske periode so se podali v Avstrijo, kjer so na dveh veleslalomskih preizkušnjah v Koralpah pridno zbirali točke, sezono pa nadaljevali na Koroškem pokalu v Črni in na smučišču Bukovnik. Najvišjo stopničko si je kar štiri- krat prismučala Maja Sedovnik, letnik 2004, leto mlajši Alen Hriberšek se je na vrh zavihtel trikrat, medtem ko je pri najmlajših na dveh domačih tekmah slavil Žan Finkšt. Franjo Pukart Mlajši cicibani III. selekcije GSK Mozirje na tekmah že dosegajo odlične rezultate. 20 Savinjske novice št. 8, 22. februar 2013 Šport, Pisma bralcev 12. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE Na stopničkah tudi Zgornjesavinjčani Maja Sedovnik se je veselila osvojene medalje za prvo mesto, ki ji jo je izročil Mirko Zamernik, član IO SDS. (Foto: Marija Šukalo) Golte so bile prvo soboto v februarju prizorišče srečanja članov Slovenske demokratske stranke. Njihovi člani in simpatizerji so se na 12. Zimskih športnih igrah stranke pomerili v bordanju, teku na smučeh in veleslalomu. V šestnajstih starostnih kategorijah je svoje znanje in srečo na progi Blatnik preizkušalo skoraj 250 tekmovalcev. Tokratna organizacija druženja na snegu je bila v domeni mozir-skega občinskega odbora stranke SDS. Kljub deževnemu vremenu so ga ob pomoči številnih vidnih in nevidnih akterjev stranke in delavcev ZLTC Golte uspeli dobro izpeljati. Tako organizacijo tekmovanja kot visoko udeležbo je pohvalil minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak, ki ni skrival navdušenja nad številom tekmovalcev in njihovimi uspehi. Pri tem je poudaril, da se že pri športnem srečanju lahko opazi, da je stranka močna, njihovi člani pa čutijo pripadnost tudi v teh kriznih časih. Sam sicer ni tekmoval, a se je pridružil podeljevalcem medalj. Predsednik OO SDS Mozirje Jože Jelen je bil vesel, da je Zgornja Savinjska dolina dobila priložnost organizirati zimske športne igre in se zahvalil predsednikom občinskih odborov v dolini pri pripravah športnih iger. Dogodka sta se med drugimi udeležila tudi poslanka Janja Napast in Mirko Zamernik, član IO SDS. Medalje so v svojih starostnih kategorijah prejeli tudi nekateri Zgornjesavinjčani, in sicer Maja Sedovnik, Marja Ježovnik ter Bojan in Jan Napotnik za prvo mesto, Anton Šinkar za drugo in Jožef Jelen za tretje. Zgornjesavinjčanu Francu Bastlu je pripadel tudi pokal za najstarejšega udeleženca tekmovanja. Najboljši odbor zimskih športnih iger je postal občinski odbor SDS Gorenja vas Poljane. Marija Šukalo Javna pritožba na soglasje k prvič oblikovani izhodiščni ceni daljinskega ogrevanja za koncesionarja Energetika Nazarje Spoštovani na Ministrstvu za strani Energetike Nazarje. Gre za gospodarski razvoj in tehnologijo, lastniki stanovanj v stanovanjskih blokih v Nazarjah, na Za-drečki cesti 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 25, 29, 31 in 33 se ne strinjamo s 60-odstotno podražitvijo fiksnega dela cene ogrevanja s sklep o izdaji soglasja k tarifnemu sistemu za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v občini Nazarje z višino tarifnih postavk za toploto na distribucijskem omrežju. Z dokumentom 301-139/2012/2 dne 30. 10. 2012je vaše ministrslvo dalo soglasje k prvič oblikovani izhodiščni ceni daljinskega ogrevanja za koncesionarja Energetika Nazarje. Menimo, da temu ne bi smelo biti tako, in hočemo, da zadevo ponovno proučite in soglasje umaknete iz sledečih razlogov: V Uradnem listu RS, št. 28/2012 v uredbi o oblikovanju cen za tarifne odjemalce v 6. členu piše, da se fiksni del cene ne spreminja! Takšnih podražitev ni zaslediti pri drugih občinah. Fiksni del cene naj bi bil namenjen investicijam, ki pa jih Energetika Nazarje ne predvideva, pač pa bo iz teh prejemkov Občini Nazarje plačevala najemnino v višini 33.240 evrov letno ter koncesijsko dajatev v višini 0,33 EUR/MWh. Investicije niso potrebne, saj kotli v kotlovnici niso stari, imajo jih celo tri, distribucijsko omrežje pa je bilo v večini obnovljeno tudi z evropskimi sredstvi. To, da gre za prvič oblikovano izhodiščno ceno, ne drži. Energetika Nazarje nam že od svojega obstoja dobavlja toplotno energijo. Obstaja koncesijska pogodba iz leta 2000! V Uradnem glasilu zgornje-savinjskih občin, št. 4, (27.2.2007) je Občina Nazarje izdala Odlok o izvajanju izbirne javne službe distribucije toplote in hladu v Občini Nazarje, v katerem je podelila koncesijo družbi Energetika Nazarje, d.o.o.. Da je nova cena morebiti primerljiva s cenami drugod po Sloveniji, pomeni samo to, da se ji moramo upreti, kot se podobnim podražitvam upirajo po državi. Poleg tega pa plače po območjih močno odstopajo, znano pa je, da je Zgornja Savinjska dolina in s tem tudi Nazarje glede plač pri repu v državi. Naša zahteva je tudi, da se uvede nov, pregleden in dosleden način obračunavanja fiksnega dela, saj je že obstoječi glede na nekatere anomalije zelo sporen. Na našo zahtevo smo dobili s strani občine in Energetike vpogled v vaše soglasje, predstavniki občine in podjetja pa nam niso omogočili vpogled v izpolnjen obrazec za izračun nove cene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce, čeprav smo to izrecno zahtevali in je to omogočeno na primer prebivalcem občine Gornji Grad, ki imajo distributerja toplotne energije podjetje Eko toplota energetika d.o.o. iz Ljubljane. Tam imajo zavedeno, da pride bruto cena 1,57 eur/kW/me-sec, medtem ko za nas po novem velja 2,82 eur/kW/mesec!!! Toliko o primerljivih cenah po Sloveniji!!! Seznanjeni smo s tem, da se na-zarskim svetnikom na seji občinskega sveta nove cene niso predstavile na razviden način in da so bili verjetno zavedeni, ko so dali soglasje za te nove cene. To je možno sklepati tudi iz tega, ker so bili na zadnji seji razdeljeni pri sprejemanju soglasja k dopolnjenim splošnim pogojem za preskrbo s toplotno energijo. Soglasja niso sprejeli in bodo te pogoje obravnavali še enkrat. Za nameček, če je Energetika Nazarje nov koncesionar z vsemi starimi uslužbenci, odjemalci, raz-vodnim sistemom, kotli itd., a le z novimi cenami in koncesijo, kje so nove pogodbe? Mi nismo dobili nobenih v podpis in jih s tako nastavljenimi cenami ne bomo podpisali. Smo na trgu, gospodinjstev v blokih, ki odjemamo toploto iz Energetike, je približno 160 in razmišljamo, da si bomo način ogrevanja in dobavitelja morali spremeniti. Kje bo potem občina, ki ji Energetika ogreva prostore, dobila denar za najemnino? Ne želimo sponzorirane toplotne energije, je pa tudi mi ne bomo sponzorirali občini! Kaže, da so županja Majda Podkrižnik in nekateri svetniki, ki so pred volitvami obljubljali, da bodo delali v dobrobit občanov, to obljubili le nekaterim. K nam jih ni bilo. Tokrat narod ne bo vse pozlatil, nočemo biti žrtvovani občani za dobrobit Energetike in Občine Nazarje, ki se obnaša predvsem pridobitniško. Občina je 33-odstoten lastnik Energetike, za posodobitev sistema ogrevanja je leta 2002 dobila nepovratna sredstva, a zastopa predvsem svoje interese in ne interese občanov. Njen interes je, da se znebi izgube, ki jo Energetika pridobiva na slabih linijah ogrevanja, in jo prevali na občane - odjemalce toplotne energije. Pejo Burič, Zadrečka c. 31, Nazarje Zvone Jelen, Zadrečka c. 11, Nazarje Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 21 Oglasi OBČINA REČICA OB SAVINJI Rečica ob Savinji 55, 3332 REČICA OB SAVINJI Tel: (03) 839-18-30, fax: (03) 839-18-35 Številka: 410-0001/2013-3 Datum: 12. 02. 2103 Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijslva in podeželja občine Rečica ob Savinji (Ur. list RS, št. 55/2008) in Odloka o proračunu občine Rečica ob Savinji za leto 2013 (Uradni list RS, št. 106/2012), Občina Rečica ob Savinji objavlja Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja Občine Rečica ob Savinji v letu 2013 I. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev, ki se dodeljujejo za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Rečica ob Savinji v letu 2013. Sredstva dodeljuje Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji. II. Okvirna višina razpisanih sredstev Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Rečica ob Savinji, kot sledi: - na proračunski postavki 11001 - Podpora kmetijski dejavnosti, kontu 410217 - Kompleksne subvencije kmetijslvu, v višini 15.046,00 EUR, - na proračunski postavki 11002 - Podpora društveni dejavnosti -kmetijstvo, kontu 412000, v višini 2.250,00 EUR in - na proračunski postavki 11004 - Financiranje dejavnosti LAS, kontu 412000, v višini 2.560,00 EUR. Na podlagi sklepa 3.1, sprejetega na 14. redni seji Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, se sredstva namenijo za naslednje ukrepe: Ukrepi »skupinske izjeme«: - A1: Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo in Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov: 10.146,00 EUR; - A2: Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu: 2.250,00 EUR; - A3: Pomoč za zaokrožitev zemljišč: 2.500,00 EUR; Ukrepi »de minimis«: - B1.: Pokrivanje stroškov transporta mleka iz odročnih krajev: 400,00 EUR; - B2: Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah: 2.000,00 EUR; Ostali ukrepi: - C1: Izvajanje lokalne razvojne strategije: 2.560,00 EUR. - nosilci kmetijskih gospodarstev - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijski proizvodov (Priloga 1 Uredbe ES 364/2004), imajo sedež na območju občine Rečica ob Savinji in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: nosilci kmetijskih gospodarstev)', (2) za ukrep A 2: - registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine in regije (v nadaljevanju: društva in združenja); - organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja na območju občine ali regije (v nadaljevanju: registrirani izvajalci); (3) za ukrep B 1: - zadruge, ki opravljajo dejavnost transporta; - subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti transporta; (4) za ukrep B 2: - nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti; ki so ali se bodo registrirali za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljevanju: nosilci dopolnilnih dejavnosti); (5) za ukrep C 1: - lokalna akcijska skupina, odgovorna za izvajanje lokalne razvojne strategije na območju občine. IV. Objava in vlaganje zahtevkov Skladno z določbami besedila razpisa, potrjenega na 14. redni seji Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe pri Občini Rečica ob Savinji dne 07 .02. 2013, se obvestilo o razpisu objavi v Savinjskih novicah. Celotno besedilo razpisa, vključno z obrazci, se objavi na spletnih straneh http://www.obcina-recica.si/ in na oglasni deski občine, vlagateljem pa je na voljo tudi na naslovu: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji, od dneva objave javnega razpisa, v času uradnih ur: v ponedeljek, torek in četrtek: med 8.00 in 12.00 ter med 13.00 in 15.00, v sredo: med 8.00 in 12.00 ter med 13.00 in 17.00 in v petek: med 8.00 in 13.00. Vlagatelj, ki kandidira za sredstva na osnovi tega razpisa, odda vlogo, ki vsebuje: - prijavni obrazec »Vloga za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Rečica ob Savinji za leto 2013«, - obvezne priloge, ki so predpisane kot dokazila k posameznim ukrepom. Vloge morajo biti oddane na naslov »Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji« do 01. 04. 2013. Oddane morajo biti v zaprtih kuvertah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako »Ne odpiraj - razpis za kmetijstvo 2013«. Informacije v zvezi z javnim razpisom je možno dobiti na Občini Rečica ob Savinji v času uradnih ur ter pri Kmetijski svetovalni službi V Mozirju, ob ponedeljkih in sredah od 8.00 do 12.00. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. III. Upravičenci Do sredstev so upravičeni: (1) za ukrepa A1 in A3: 22 Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 Kronika, Šport, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • VLOMIL V AVTOMOBIL Krnica: 5. februarja dopoldan je neznani storilec vlomil v parkiran osebni avtomobil pri Rogačkem mostu v Krnici. Storilec je iz ženske torbice, ki je bila v prtljažniku vozila, iz denarnice vzel 450 evrov gotovine in dve bančni kartici. • IZ PERESNICE IZGINIL DENAR Rečica ob Savinji: 5. februarja dopoldan je učencu 7. razreda v Osnovni šoli Rečica ob Savinji neznanec iz peresnice v šolski torbi vzel 16 evrov gotovine. Policisti bodo zadevo zaključili z bagatelno kazensko ovadbo. • SKOZI OKNO PO DENAR IN KARTICE Gornji Grad: 9. februarja popoldan so bili policisti PP Mozirje obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo na območju Gornjega Grada. Neznani storilec je v stanovanjsko hišo vlomil skozi okno in iz notranjosti odnesel večjo vsoto denarja in kreditne kartice. Lastnikom je nepridiprav povzročil za okoli 4.000 evrov škode. • POŠKODOVAN TURNI SMUČAR Korošica: 10. februarja se je pri sestopu proti Kocbekovemu domu na Korošici poškodoval turni smučar. Posredovali so gorski reševalci GRS Celje. S helikopterjem Slovenske vojske je bil na zdravljenje odpeljan v bolnišnico Celje. Ugotovljeno je bilo, da je utrpel lahke telesne poškodbe. • ZAGORELE SAJE Tirosek: 10. februarja okoli 22. ure so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Nova Štifta v Tiroseku pogasili goreče saje v dimniku enostanovanjske hiše. Materialna škoda ni nastala. OBVESTILO Ker bodo v dneh med 15. in 17. februarjem na Ljubnem ob Savinji tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske, policija opozarja občane, da naj parkirajo vozila na označenih parkiriščih v obrtni coni Loke, da naj upoštevajo spremembe prometnega režima v okolici prireditve in navodila rediteljev ter policistov. ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Nove prvenstvene točke Odbojkarice ekipe KLS Ljubno so se v 17. krogu DOL za ženske -vzhod na domačem parketu pomerile z ekipo Lenarta. Gostujoče igralke so se predstavile kot solidna ekipa, saj so nudile dober odpor. Prvi set so bolje začele Ljuben-ke in kmalu vodile z 8:4, vendar so Lenarčanke v nadaljevanju uspele znižati rezultat na razliko dveh točk, kar pa ni zadostovalo za preobrat, domačinke so z delnim izidom 5:0 set gladko zaključile v svojo korist s 25:19. Drugi set je bil podoben prvemu, domačinke so naredile razliko nekaj točk in mirno brez večjih napak dobile tudi tega. Tretji set je bil bolj izenačen, saj so gostje delale manj napak. V končnici seta so Ljuben-ke zasluženo osvojile nove tri točke in se utrdile na petem mestu prvenstvene lestvice. Končni rezultat torej 3:0 (25:19; 25:18; 25:21) za KLS Ljubno. Franjo Atelšek Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babi, tašče in sestre Marije TRAP 4.4.1935 - 28.1.2013 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti, darovali za cvetje, sveče in maše, jo obiskovali v času bolezni ter se s pesmijo in lepimi besedami poslovili od nje. Vsi njeni Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-H5 www.pogrebmorana.si Čas hitro beži in ponovno je prinesel tiste dni, kijih ne moremo spremeniti, niti pozabiti. V SPOMIN Ireni TRATNIK 24.9.1961 - 15.2.2011 Minevata dve leti, odkar ni več med nami ljube žene, mami in babice. Vsi tvoji Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 23 Za razvedrilo Cvetke PUSTNA MAZURKA »Smo pusti mi, smo frajerji, v Mozirju smo doma. Ga pijemo, ga žingamo, veseli smo, oh, kar se da. Ta pustni čas, je zima, mraz, ansambel Boj se ga igra mazurko to in valček ta zaigramo vam še ča, ča, ča.« Naročite si pustni ansambel na svojo ohcet. Člani zasedbe pojejo vsak svojo vižo, tako boste dobili veliko za ne prav dosti težkih bankovcev. PA ZAPLESIMO ENO PO DOMAČE ... Drago Poličnik, dolgoletni pustni župan občine Zgornjesavinj-ske: »No, pa pokaživa občinstvu, da znamo kulturniki ustvarjati zabavno kulturo.« Petra Širko Poljanšek, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje: »Pa dajva eno polko kombinirano z latino ritmi zaplesat'. Če se že preko leta vrtimo kot drugi želijo, pa vsaj danes dajmo tako, kot nam ustreza!« KDOR PUSTU DA, TRIKRAT DA Ker mozirski pustnaki ne živijo in delujejo le od krofov in vina, zelo cenijo ljudi, ki jim kaj kanejo v njihovo preveč prazno blagajno. Eden takšnih je tudi uspešen podjetnik Robert Lukač iz Ljubije (desno), ki je od nekdaj podpiral nekatera društva in kulturno življenje v Mozirju. Taglavni »zvočnik« Pusta Mozirskega Robert Klemenak (levo) ga je tudi ob zadnjem obisku z lahkoto nagovoril za nekaj cvenka. Miha Fajfar, z eno nogo Mozirjan, pa je donacijo zadovoljen pospravil v pustno blagajno. Pa ne za trajno. 24 Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 Križanka, Šport, Oglasi krvni obtok mesto v si srbiji, ob kolubari mesto v backi gl. m. kitajske province Sensi sestavil. peter udir morilski napad na javno osebnost iz političnih vzrokov kavelj. kljuka veselje. sreča vozilo v železniškem prometu SMUClSČE na krvavcu (veliki...) preds1člnik samostana olaj.joje padavine v obl. vodnih kapelj ameriški igralec (danson) POTEPUH. KLATEŽ narediti nekaj za trajno, neminljivo žival. ki l!-t kožuh seme v klasu vzdevek goetheje-ve matere ozkaoo-lina s hudourniško strugo paítuni tun amater. nestrokovnjak postrvi s0r00na riba iz s. morij jelen. ki se goni telovadna prvina kraj v makedoniji roman ingarden am. pisatelj (kurt, Zaj-trt prvekuv) čebelja paša reka v romunui igralec kun&fufil-mov [bruce» drevo TROPEE afrike vrednost sto denarnih enot kem. simbol za bizmut čadež. vladimir Sp osvajalec in raziskovalec (vasco nunez de} istovetenje KDOR POJEALT nevednež STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Pred zadnjim krogom Za strelci rekreacijske lige v športnem streljanju z zračno puško sta sedmi in osmi krog lige. Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad je z odličnim streljanjem potrdil vlogo favorita in zasedel prvo mesto. Na drugem mestu je Aco Turk iz SD Rečica, tretji pa je Boris Purnat iz SD Gornji Grad. Prvi strelec lige je tudi svojo ekipo SD Gornji Grad 1 popeljal na vrh razpredelnice, pred kolegi iz 2. gornjegrajske ekipe. Na tretjem mestu je domača zasedba SD Mozirje 1. Današnji finalni krog je še zadnja priložnost za izboljšanje uvrstitev. Roman Mežnar A WHITE RABBIT WS" W> OUTDOOR 1--' www.belizajec.si mm ŠPORTNA 1R.Q0WA V 2QOmiemNJSKI DOLINI tel05 925 11 46 mail; belizajec.center@gma il .co m Slovarček: AFGANI - Paštuni; RAEC - kraj v Makedoniji; SIAN - glavno mesto kitajske province Šensi; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): DOKTORICA, OPLODITEV, ZAUP, TORI, ALBINO, KO, ALERGEN, PREŠERNOV, DUET. CAEN, SAS, ASPIK, BLISK, ORIENT, KOŽA, LEO, LORD, ITALI, ENNS, USADINA, OMAMICA, NARAVAR, NATIKAČ J Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 25 Napovednik dogodkov Petek, 15. februar ob 10.00. Kulturni dom Mozirje Predavanje Vse o pridelovanju zdravega jagodičevja ob 14.30. Skakalni center Ljubno ob Savinji Svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske (kvalifikacije) ob 17.00. Ljubno ob Savinji Podelitev štartnih številk smučarskim skakalkam ob 17.00. Strelišče Mozirje Strelska liga z zračno puško in podelitev medalj ob 18.00. Dom kulture Nazarje Zimske svetovalne urice: Zdravi le z zdravo hrano ob 19.00. Dom kulture Nazarje Ljudska komedija Zadrečke zdrahe Sobota, 16. februar ob 10.00. OŠ Rečica ob Savinji Gledališka delavnica Tehnika govora ob 14.30. Skakalni center Ljubno ob Savinji Svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske ob 16.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : Olimp Celje (U-18) ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji Otvoritev likovne razstave akad. slik. Milene Usenik ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Bistrica (člani) Nedelja, 17. februar ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Calcit Basketball (ml. U-18) ob 14.30. Skakalni center Ljubno ob Savinji Svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske ob 18.00. Dom kulture Nazarje Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : Mala Nedelja (U-21) Ponedeljek, 18. februar Ponedeljek - petek, ob 9.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Zimske pravljične delavnice ob 17.00. CSU Nazarje Račun. pismenost za odrasle - ustvarimo si elektronsko pošto Torek, 19. februar ob 17.00. Gostišče grad Vrbovec Babica pripoveduje pravljice o gradovih Sreda, 20. februar ob 17.00. Gostišče grad Vrbovec Babica pripoveduje pravljice o gradovih ob 18.00. Galerija Mozirje Odprtje likovne razstave Diktatura barv, ekspresionizem in abstraktni ekspresionizem ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca čb/bbp, star 10 dni; tel. 583-52-39. Prodam bikca frizijca, starega 7 dni; gsm 031/393-562. Prodam bilkca ls, težkega 130 kg, za rejo ali zakol; gsm 031/800-046. Prodam prašiče 70 - 130 kg lastne reje -možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje, možna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiča, 200 kg, za 250 eur; tel. 03/583-41-88. Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. Kupim 1 teden starega bikca, mesni tip; gsm 031/214-997. Kupim krave in telice za zakol. Plačilo takoj! Gsm 041/653-286. Kupim telička lis., limuzin, teden starega bikca frizijec; gsm 070/744-487. Podarimo kužke mešančke, labradorec-alja-ški malamut; gsm 041/672-768. Prodam med - smrekov, gozdni, 8 eur/ kozarec (zlato, srebrno priznanje); gsm 051/343-478. Prodam suha drva, cepljena, bukev, gaber; gsm 031/585-735. Semenski krompir dezire in carlingfort (elita) - prodam; gsm 051/357-683. Prodam naravno pridelano domače bučno olje, cena 12 eur/l; gsm 051/366-133. Prodam 1/4 mesa od mladega goveda (20 mesecev); tel. 03/583-54-58. Prodam okrogle silažne bale, tel.: 03/5845466, zvečer po 19. uri. Prodam šivalni stroj singer; tel. 03/583-2464. Prodam spalnico v barvi hrasta, dobro ohranjena; gsm 051/340-327. Prodam puhalnik tajfun, kosilnico BCS; gsm 041/289-717. Prodam puhalnik tajfun, v dobrem stanju, brez motorja; gsm 041/602-412. Nov ventilator za sušenje sena prodam; gsm 031/560-260. Prodam bramac - siv, lepo ohranjen, ugodno; gsm 051/423-279. DRUGO - KUPIM Kupim seno - kocke ali balirano; prodam telico simentalko, staro 13 mesecev; gsm 031/299-738. VOZILA - PRODAM Prodam mitshubishi L 200, letnik 1999, 220.000 km; gsm 031/316-822. NEPREMIČNINE Kupim hišo v Zgornji Savinjski dolini; gsm 040/820-270. Stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 068/155.591. OSEBNI STIKI Mlad oče si želi poštene ljubezni; gsm 031/807-376. ŽIVALI - KUPIM ŽIVALI - PODARIM DRUGO - PRODAM MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ SKRIVNOSTNA SNOV V GOZDU, ščiti pred okužbo dihal! www.kyk.si; gsm 070/703-078. Impulse Peter Remšak s.p., Šokat 1, 3342 Gornji Grad. ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk -klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE ima ponudbe iz Slovenije in tujine; tel. 031/836-378, 03572-6319. Leopold Orešnik, s.p. Dolenja vas 85, Prebold. ◊ SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. ◊ STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ KMETJE - FADN ZAVEZANCI Pripravljam letna poročila za računovodstvo po metodologiji FA-DN. Po ugodni ceni. Pokličite na 583 37 73 ali 031/738 821. Martina Pečnik Herlah s.p., Radegunda 26, Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. 26 Savinjske novice št. 7, 15. februar 2013 Ljudje in dogodki, Čestitke OTROŠKO PUSTNO RAJANJE PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Maske odraz domišljije, izvirnosti in ustvarjalnosti Pa je rajal pust krivih ust, ko si eni maske nadenejo, drugi pa jih končno snamejo. Pretekli vikend je bil namreč najbolj nori čas, ko je skoraj vse dovoljeno in nič prepovedano. To je čas, s katerim je neločljivo povezano pustno šemljenje. To poleg dobre volje zahteva tudi nekaj kreativnosti, domišljije in iznajdljivosti. ke iz glasbene skrinjice in klovni ter številne druge osebnosti. Maske so govorile o domišljiji, izvirnosti in ustvarjalnosti avtorja oziroma ljudi, ki so jih oblekli, in so pokazale na sobotnih zabavah za odrasle ter nedeljskih maškaradah za otroke. V Mozirju so v organizaciji Pusta Mozirskega maskice in njihove starše zabavale dekleta plesne V Mozirju so se družili Indijanci, kavbojci, Spiderman, osebe iz grozljivk in mnogi drugi. (Foto: Marija Šukalo) Odrasli in otroci so tako dobili priložnost postati nekdo ali nekaj drugega in se obleči v različne kostume. Tako so dolino preplavile različne živali, pravljični junaki, lego kocke, vampirji, čarovnice, lut- Spidiju so bile pri oblikovanju programa na Rečici ob Savinji v pomoč tudi male maškare. (Foto: Marija Šukalo) Nazarske pustne maske so nor- in se zavrteli ob poskočnih ritmih. čavo poskakovale ob ritmih iz sin-tetizatorja Damjana Žviplja. Za organizacijo dogodka in zabavno vzdušje so kot vrsto let do sedaj poskrbeli člani nazarskega turističnega društva s predsednico Vanjo Hofbauer. Tako so se pravljični junaki zabavali ob različnih igrah, preizkusili srečo z nakupom srečke Na Rečici ob Savinji so organizacijske niti vlekli člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. Male in velike maske je zabaval Spidi s svojimi gosti. Letos je na Rečici zimo preganjal najmlajši slovenski kurent, opaziti pa je bilo tudi beneške maske. Marija Šukalo skupine Foxy teens in David Grom. Zanimivo žonglersko predstavo sta pripravila brata Malek. Pred zabavnim programom so se otrokom in njihovim staršem predstavili tudi mozirski pustnaki. Za žuželkice je v Nazarjah zima že odšla. (Foto: Marija Šukalo) Zimo so v Radmirju preganjali: coprnice, gusarji, princeske, spajdermeni in drugi, ki so celo nedeljsko popolne veselo rajali in se mastili s krofi. Čeprav zime niso uspešno pregnali, je rajanje uspelo. »Maškarce« so obljubile, da drugo leto spet pridejo. Dodatne multlmedljske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www,sovinishe. com www.fotoknjiga.net Savinjske novice št. 7, 15. febraur 2013 27