Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 12O Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedei|slta Izdala celote no v Ju»o-»Invlll »0 Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« II rednliivo fe v Kopitarjevi ulici SI. 6 III Kokoplsl se ne vraća/o. ne franki rana pismo »e ne »prefemafo * Uredništva telelan it. 2©30, upravnlitva St. 232S Cene oglasov i stolp peili-vr.la mali oglasi rc 130 ln 2 D,ve£|t oulaal nad 43 mm vilIM po Din 2-SO, veind po 3 In 4 Din. V uredniškem delu vrstica po 10 Din u Pri vcčicm O naroČilu pppuaf Izide ob 4 rlulraj razen pondelIKa In dneva po preznlku Uprava fe vKopltarfevl ul.il. 6 Čekovni ruf.un: Cfuhlfana itev. 10.650 ln №.349 za tnserat c, Sarajevo il. 7363. Zagreb il. 10.MU, Vraga In Dunaf it. 24.797 Spahov odstop - izmišljotina opozlclfe A. G.: ICako daSec smo z „Ansctoussom"? Dunaj, 18. januarja 1926. Marsikateri odgovorni politik in diplomat se izogne razgovoru o priključitvi Avstrije k Nemčiji v očitni zadregi s krilatico: To vprašanje ni aktualno. Ima deloma prav, da ni aktualno to vprašanje, ali to edino vsled modre nemške taktike in politike, ki meni: Mi lahko čakamo. Nemci dobro vedo, da položaj še ni zrel za formalno izvršitev priključitve, da prav za prav ta formalnost ni vredna vseli tistih težav in zaplet-Ijajev, ki bi nastali v evropskem koncertu, toliko bolj, ker tudi med Nemci samimi to gibanje še ni povsem dozorelo. Pred vsem gre Nemcem za duševno in kulturno enotnost, ki sicer napreduje in se bliža dovršitvi — potem pa tudi treba pomiriti razne gospodarske faktorje, ki imajo mnoge pomisleke in bojazni pred daleč segajočo konkurenco nemške industrije, ki bi mogla avstrijsko kar zadušiti... V tak namen so ustvarili v obeh državah »Oesterreichisch-Deutscher Vo'ksbund«, ki ima pred vsem nalogo, da nemški narod tu in tam pripravlja za Anschluss. Vzporedno s tem splošnim gibanjem gre previdno delovanje za gospodarsko priključitev, takozvani: Der oster-leichisch-deutschc Wirtschaftsanschluss. — V delegaciji, ki vodi to delovanje, je trideset uglednih avstrijskih gospodarskih korporacij: industrijskih in trnovskih zvez, zadrug, društev. Naloga te delegacije je, da odstrani vse pomisleke in bojazni z gospodarskega stališča in da bo končno ves nemški narod enega duha in ene misli, ko pride prava ura in čas. Ves nemški narod je prepričan, da ta ura ni več daleč, ali nihče odgovornih nemških krogov ne forsira, da bi ta čas že prišel, kajti: Wir konnen warten. Anschluss je gotov, zato ni treba, da si radi tega razbijamo glave. Kajti isto tako gotovo je, da bi nemške čete stale na Bren-nerju ali tudi na Karavankah točno ob isti se-kur-^i ali je priključitev že izvršena ali ne. Saj Nemcev ni ovirala niti suverenost tuje države, kakor je Belgija! — Kaj naj bi jo oviralo na poti skozi Avstrijo, ko bi pa nemški narod tudi tu vstal za isti cilj in proti istemu sovražniku? V zadnjih par letih opažamo tudi pri nas temeljito preorijentacijo v tem važnem vprašanju, sploh pa v našem razmerju do Nemcev v obče, in do Nemčije še posebej. Razumljiva je tista psihoza, ki je vladala pri nas takoj po končani vojni proti vsemu, kar je nemško, disi je bilo tudi med nami precej treznih mož, ki so klicali: delajmo politiko prihodnosti, ne pa preteklosti. Kar je za nami, treba da pametno likvidiramo, ali glejmo v bodočnost. Vse naokrog imamo nevarne sosede in nezanesljive zaveznike, odkrite sovražnike, zato glejmo, da si pridobimo prijateljev na edino zdravi podlagi: skupnosti interesov. — In tak zaveznik more postati v prvi vrsti velika Nemčija, s katero prav za prav nimamo nikakih sporov. Klici naših treznih politikov so našli v Nemčiji in med Nemci sploh prav prijazne odzive. Posledica je ta, da tudi Nemci gledajo vse c1 -*ače na domnevne spore, ki jih imajo z nami radi nemških majnšin v Jugoslaviji. O kakem • zatiranju Nemcev« pravijo danes kvečjemu, da jc — bilo, a zdaj so Nemci pri nas zadovoljni, da jim je sploh neprimerno bolje nego pod Ma-djari itd. — A z največjim zadovoljstvom beležijo vsnk glas naših politikov v naši skupščini, ki govori za popolen sporazum z Nemci, z Nemčijo posebej, in pravijo, da nas veliki skupni interesi naravnost silijo k sporazumu. Imenovana »Avstrijsko-nemška ljudska zveza« izdaja informativen mesečnik »Der Anschluss«. — Ta je zrcalo razpoloženja Nemcev do nas in do naše države. Vsak prijazen pojav pri nas do Ncmcev najde tu vredno pozornost in tudi oceno, ki je naravnost laskava in vzbuja lepe nade v vsakem jugoslovanskem srcu, ki krvavi ob misli na velike rane, ki so nam jih prinesle mirovne konference ... Januarska številka tega lista prinaša na uvodnem mestu članek: »Jugoslavija in nemško-avstrijsko vprašanje«. Tu omenja izjave raznih naših politikov, med temi Marinkoviča, Korošca, Jovanoviča, a o znani debati v Narodni skupščini pravi, da so hoteli v Jugoslaviji s tem povedati vsemu svetu, da pogodba s Francijo nima prav nič opraviti z odnošnji do Nemčije. Potem pravi: To se pač ne godi radi tega, ker naj bi Jugoslovani nakrat odkrili svoje srce za Nemce — marveč tu prihaja nova Italija, ki itd. In dostavlja: Taka prerokovanja morda niso aktuelna, toda imajo neprimerno več verjetnosti za uresničenje nego vojna leta 1914. Ako pa padejo med Avstrijo in Nemčijo mejni koli, tedaj r Belgrad, 18. jan. (Brz. >Slov.<) Komentarji o kongresu demokratske stranke so v glavnem že povsem potihnili. Politično življenje se vrača v normalnost. Opozicija sicer skuša še vedno z raznimi intrigami vzbuditi v javnosti vtis, kakor da se je po kongresu DS položaj spremenil. Voditelji opozicije so tudi že pričeli delati famozne obiske Ljubi Davi-doviču- Danes je opozicija razširila vest, da ie Odboru za proučevanje zakonskega predloga o neposrednih davkih je čast predložiti poročilo o tem zakonu z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki jih je odbor sklenil. Odbor smatra za potrebno, da iz samega zakonskega načrta črta davek na skupne dohodke, ker je ta davčna oblika že obstojala v nekaterih pokrajinah naše domovine. Izvajanja te davčne oblike niso v soglasju s potrebami naših financ niti s potrebami davkoplačevalcev. Naša uprava ni dorastla za ta fini davčni instrument, ki brez-dvoma predstavlja moderno davčno obliko in obdavčuje vsakega davčnega obvezanca po stanju dohodkov. Z ozirom na to je morala ta davčna oblika za gotovo dobo odpasti. To je bilo potrebno z ozirom na našo državno upravo, ker bo uvajanje izenačenja davkov dalo finančni upravi mnogo posla in mnogo časa, da ga izvede. Črtanje teh davčnih oblik se je izvedlo v soglasju z zastopnikom finančnega ministra in vlade. V zvezi s tem se je sklenilo davke predelati in uvesti nov davčni sistem za uslužbence. Uvajanje progresije pri teh davkih ne predstavlja nobene novosti, vsaj ne za en del naše domovine, za kraljevino Srbijo, na katere ozemlju jc že obstojala progresija pri davku na obrti. Davčni odbor jc vzel zelo zmerno progresijo pri davku na dohodek od zemljišč ter pri davku na zgradarino, pri davku na poklice in podjetja. Istotako tudi pri davku na rente in davku na podjetja, zavezana javnemu polaganju računov. Istotako se nahaja progresija pri davku na uslužbence. r Belerrad, 18. jan. (Brz. jSIov.c) Na današnji seji finančnega odbora se je po kratki kritiki sprejel proračun kmetijskega ministrstva nespremenjen. Na'o je prišel v razpravo proračun poštnega ministrstva. Minister je podal obširen ekspoze ,v katerem je izvajal: stoji na jugoslovanski meji Nemčija, ki je dokazala pošteno voljo za sporazum tudi s Francijo — ona Nemčija, o katere onemoglosti govore edino še razne pogodbe, pa temu danes nihče več ne veruje — Nemčija, ki ni imela z okupacijo Bosne in Hercegovine ničesar opraviti in ki je bila v vpirašanju srbskih svinj za Dunaj povsem neodvisna in nepristranska nasproti madjarskim agrarcem — končno tista Nemčija, o kateri je znano, da je kot prijatelj — zanesljiva. Za tako Nemčijo se sedanja Jugoslavija zanima — a za tako Jugoslavijo se moremo tudi mi zanimati. Oba naroda sta se naučila tudi v vojni medsebojnega spoštovanja. Skupni današnji interesi bi ju mogli zanesljivo združiti. V takem tonu in z enakimi argumenti piše nebroj nemških vodilnih listov. — Tudi nova avstrijska napredna revija »Das Btaubucli« se bavi takoj v prvi številki s tem vprašanjem in meni, da pred uresničenjem priključitve se mora doseči popolen sporazum Nemčije s Francijo. Pred par dnevi sem sc razgovarjal v parla- zastopnik finančnega ministra dr. Spaho podal ostavko kot zastopnik finančnega ministra in da je to storil radi tega, ker sta dva radikala glasovala proti davčnemu zakonu v odboru. Vest se je izkazala kot neresnična. Predsednik vlade, kakor tudi Spaho, sta to vest odločno demantirala. Tako se je tudi ta intriga opozicije razblinila in oslala brez uspeha. Temeljne stopnje so zelo zmerne in se gibljejo med 4% in 12%. Dopolnilne stopnje se gibljejo med ' % in 14%. Naglašamo, da te davčne stopnje, posebno pri zemljarini niso višje od predložene davčne stopnje v zakonskem predlogu o neposrednih davkih iz 1. 1926. Ta predlog je vseboval invalidski, vojni in ko-morski davek in tudi dohodnino. V tem zakonskem predlogu se je davek na skupne dohodke črtal. Ravno tako invalidska, vojna in komorska doklada, ker je po tem zakonskem predlogu obremenitev nižja ne samo od obremenitve po načrtu iz 1. 1926, kakor ga je takrat predložila vlada, nego je tudi odpadla obremenitev, kakršna je bila v načrtu, ki ga je ičJelal davčni odbor 1. 1926. Povprečna obremenitev malega in srednjega kmeta bo nižja, nego je bila dosedaj, če Se vpoštevaio vsi davki in invalidska, vojna in komorska doklada. Pripominjamo, da se je storila velika novost za kmetski stan. ki se je oprostil zgrada-rine, poleg tega je davčni odbor vzel v obzir male delavnice in jih oprostil davka na obrate. Ker je izenačenje davkov za deset let našega državnega življenja brez dvoma nujno potrebno, je smatral davčni odbor za svojo dolžnost, predložiti skupščini načrt o izenačenju davkov s progresijo, kakor se je to predložilo v novem zakonskem načrtu Prilagamo 1. predlog zakona o neposrednih'davkih po predlogu finančnega ministra in 2. predlog o neposrednih davkih po predlogu davčnega odbora. Tekom debate bomo obrazložili spremembe in dopolnila. Poročevalec je Gjuro J a r k o v i č, za manjšino pa Pavle Radič. Ker se je predlog soglasno proglasil kot nujen, prosimo, da se takoj postavi na dnevni red skupščine in da ga skupščina sprejme, kot ga predlaga odbor.« Proračun poštnega ministrstva je za 48 milij nov Din manjši od lanskeca. Od teh od pade na osebne izdatke 12,000.000 Din. 31 milij nov pa na materialne izdatke. Poštno ministrstvo ima sedaj 12.773 uslužbencev. V novem letu se bo moralo reducirati 843 uslužbencev. Lansko leto se je zgradilo 60 novih nientu z odličnim politikom, ki jc naglašalbav mentu z odličnim nemškim politikom, ki je naglašal ogromno važnost ravno Jugoslavije za razrešitev srednjeevropskega problema. »Vaša draava je za Francijo važen zaveznik, ki ga vodilna evropska velc3ila potrebuje na Balkanu in vzhodu sploh, pa tudi za svoje velike interese ob Sredozemskem morju in v Levanti. Ćim močnejša pa jc ta vaša država, toliko važnejši je zaveznik zanjo samo; slabotna Jugoslavija je zanjo brez pomena. Toda vaša država more postati močnejša v vsakem oziru le tedaj, ako ima na vse strani meje zavarovane in se na znotraj gospodarsko konsolidira. V tem pogledu so vaši politiki na pametni poti: licčejo dobrih političnih in gospodarskih odnošajev z Nemčijo, k-ijti ugodne pogodbe z veliko Nemčijo bi vašo državo brez dvoma oplodile in gospodarsko okrepile bolj nego od katerekoli druge države. Imate z Nemčijo dobre železniške zveze in imate Donavo z Regensburgom, kjer ste že kakor doma. — Vse to mora tudi Francija uvaževati K svojem interesu, in baš zato morete tudi vi Belgrad. (Po sklepu lista.) Danes ob 1 uri 6 minut se je rodil princ. Tako kraljica.kakor novorojenček sta popolnoma zdrava. postaj, 2 avtomatični centrali v Ljubljani m Novem Sadu, dve se gradita v Zagrebu in Mariboru. Radi zgraditve avtomatičnih central se bo reduciralo več telefonistk. Po mednarodnih konvencijah bomo zgradili kablje, ki nas bodo vezali z vsemi sosednimi državami. Center teh kabljev bo Ruma, odkoder bodo vodili kablji proti Zagrebu. Su-botici, Belgradu itd. Zgradili se bodo s posojilom, ki nam ga ponuja sama firma. Letos se bo otvoril aeropianski poštni promet Belgrad—Zagreb. Pri razpravi je prvi govoril irdičevec Pa-sarič. Predvsem je govoril o slabih poštnih razmerah v Dalmaciji. Posebno o izoliranosti otokov. Dr. Žerjav je govoril o redukciji oseb. Pravi, da se čuti v tem strankarstvo. (Smodej: J Da, toda od vaše strani.«) Govori proti le-niu, da se je dala radio-poslaja v Domžalah v eksploalacijo Prosvetni zvezi. (Kramer: »To bomo že razveljavili!« Smodej: »Drugega itak ne znate! To je vaš posel!«) Ta pravica naj bi se dajala gospodarskim organizacijam. Kritizira poštne hranilnice radi prevelikih obresti in prevelikih provizij v čekovnem prometu. Po govoru radičevca Šuteja se je seja zaključila in se bo jutri nadaljevala. K proračunu poštnega ministrstva pripominjamo, da se je letos vstavilo v proračun 237.000 Din ta prorlzioniste. f!ov nokre* hrvaških re«/izijonis?ov č Splif, 18. jan. (Tel. »Slov.«) V splitu je bila konferenca, na kateri so bili prisotni pristaši posameznih hrvatskih revizijonističnih strank razen HPS. Sklenili so, da se vrši večja konferenca, na kateri naj bi prišlo do združitve vseh hrvatskih revizijoniističnih skupin v Dalmaciji. Kakor smo informirani, se bo ta pokrel razširil tudi na drufre hrvatske kraje. Doznava-mo, da v krogih HPS, ki je največja izmed revizijonističnih strank v Dalmaciji, s simpatijo spremlja ta pokret in se zdi, da ga bo podpirala silno veliko pripomoči, da sc zbližanje Francije z Nemčijo čim prej dovrši. Razni antagonizmi, s katerimi se ima Francija boriti, morejo le pospeševati posredovalno nalogo Jugoslavije.« — Zdi sc mi, da ta nemški politik dobro misli in hoče, ne samo za Nemčijo, ampak tudi za nas in vso Fvropo — izvzemši tistih, s katerimi hočejo Nemci narediti temeljit obračun.., za kar pa nas ne bo glava bolela. Razume se samo po sebi, da bi tedaj sedanje meje med Avstrijo in Nemčijo odpadle. — V tem pogledu pa moramo računati tudi z letošnjimi volitvami na Francoskem in Angleškem, kajti splošno je pričakovanje, da 1хз položaj potem za sporazum z Nemci še veliko bolj ugoden, da, odločilen za skorajšnjo izvršitev Anschlussa tudi z odobrenjem Društva narodov. — Taki pogledi v bližnjo bodočnost pa našim vodilnim politikom imperativno narekujejo nevo taktiko napram velikim dogodkom, ki brez dvoma pridcio. Ekspoze poštnega ministra Proračun za 43 milijonov manjši od lanskega — Zračni promet Zagreb—Belgrad — Središče kabljev bo Ruma — Žerjavov in Kramerjev napad na Prosvetno zvezo Nulnosf za zakon o neposrednih davkih Vladna večina davčnega odbora predložila načrt zakona o neposrednih davkih — Utemeljitev nove davčne politike — Opozicija predloži lastno poročilo Radio Muh o radlotchnihi Spisal Leopold Andree Broširan Din 60'—, vezan Din 76'— Jugoslovansko Knjigarna v sjublsani._ Odvetniška pisarna v Mariboru išče spretnega honcipilenta event. bolj začetnika — Ponudbe pod »AVGUST RESCHEK«, Poste rcstnnte Maribor. Neobhodno potreben vsakemu raalo-amater]u Radloholcdar 1928 Cena Din 25-— In Dadlozenilevid |A<)Q Cena Dm 15'— I94V „Radiowelt" Pozor! Krojači, šivilje, nešivllje, pletilje! Nov tečaj prikrojovanja iu modeliranju inoAkih in dainskih oblek, poduk za pletilje ištrikarice' se prične začetkom februarja. Ker imamo modni salon, ima priliko vsak krojač in Šivilja videti in se izobra/.iti v praktičnem dolu. Učoncem ne preskrbi hrana in sta-novunje. UevneJSim zniinii honorar. Za Šivilje, krojače In pletilje z dežele specialen lahek preizkusni kroj. Vpisovanje t.e sedaj. Za damo, ki nimajo časa v tečaje, poduk v poljubnih dnevnih urah. Za popoien uspeh se Karanimi. Zasebno krojno učilisče, Ljubljana, Slarl trg 19. Telefon Л97. — Postni predal 227. Lastnik F. POTOČNIK, član mednarodne krojaške angl. franooske akademije. I.astuik unglo-francoskoRa modnega saloua. izpruSun in diplomiran v inozemstvu. t Naznanjamo, da je naša dobra botra, gospa Ana Babnik danes ob pol 2. uri ponoči po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v sredo 18. t. m. ob 4 pop. iz dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. januarja 1928. PEČANOVI OTROCI. 75)НуЗ|ј) Za mnogoštevilne dokaze f I IVCIlM sočuvslvovanja, ki so nam došli ob smrti moje nepozabne sestre, gospodične ANICE PFEIFER izrekam tem potom v svojem, bratov in vse rodbine imenu najtoplejšo zahvalo. - Posebej se zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, vsem, ki so se od nje poslovili s prekrasnim cvetjem. Najiskrenejšo in najglobokejšo zahvalo izrekam rodbini ravnatelja g. Antona Jegliča za požrtvovalno skrb in ljubezen, ki so jo ves čas bolezni do zadnjega izkazovali ranjici, dalje preč. g kanoniku Jožefu Volcu in velecenjenim gospodičnam voditeljicam šolske mladine. - Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek 19. t. m. ob uri v križanski cerkvi. Ljubljana, dne 18. januarja 1928. HENRIK PFEIFER, dež. tajnik v pok. Zahvala. Vsem, prijateljem in znanccm, ki so našega ljubljenca Marijina v dolgi bolezni obiskovali in tolažili, ga spremili v Ljubljani in v Kamniku na njegovi zadnji poti, ga sredi zime kar zasuli s cvetjem, vsem stoterim, ki so nam ustno in pismeno izrazili svoje sočutje, zlasti še g. zastopniku sveta slušateljev ljubljanske univerze, cand. phil. Ljubi Jankoviču za poslovilne besede Ered hišo, dijaškemu pevskemu zboru v jubljani in pevskemu društvu »Lira« v Kamniku izrekamo svojo globoko, najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana • Kamnik, 17. januarja 1928. Rodbina POLEC. Preselit veno naznanilo. KOMERClJALN/t BAMfA ». D. PODRUŽNICA LJUBLJANA Afilaciia banke Ceho-Slovaških Legii v Pragi se |e preselila v novo urejene prostore na Mestnem trgu št. 5 MALI OGLASI Vsaka drobna vrši'ca l-SO i>ln ali vsaka besedi SO nar Na|man|il og ai 3 aH 5 I in. Oglas! na< devel vrstic se računa|o vite. Za odgovor znam o Na vpraianla brc« znamke ne odgovarlsmoI 14 do 15 let РД1ЈТД - starega - 1 "" 1 " poštenih staršev, sprejmem za sedlarsko obrt. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 363. Za samostoj. vodstvo gospodinjstva se išče poleg postrežnice skraino snažno, redoliub-no DEKLE k zakoncema brez otrok za Zagreb. Izurjena mora biti v vseh hišnih delih in brezmadežnega življenja. Hrvaščina in nemščina sc želi. - Pismene ponudbe na: Dr. K., Trg Tomislav 18, I. nadstr., Zagreb. 185 Gosoodična kot učiteljica za vezenje na šivalnem stroju se sprejme. Prednost imajo učiteljice ročnih del Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod »Samostojna« na upravo »Slovenca«. 390 Harmonij l\i kapelo na Gradu. Harmonij mora biti trpežen in naj ima več registrov. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod besedo; G.ad. Mlad gospod Hlode hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki ali dijak sc sprejme pri boljši družini. - Naslov v upravi lista v Mariboru. 'JV'j Stanovanje 2 sobi, kuhinja in soba za služkinjo, oddam v Kolodvorski ulici onemu, ki plača za 4 leta vnaprej. - Ponudbe pod: »S ano-vanje 28.000« na upravo. Primeren lokal se išče za trgovino z meš. blagom na prometnem, brezkonkurenčnem kraju na deželi, najraje v bliž. farne cerkve. Event sc pod ugodnimi pogoji prevzame trgovina z zalogo, - Cenjene ponudbe upravi lista pod št. 321. Pleskarju in sobnemu slikarju se odda prostor za delavnico v večjem promet, kraju gorenjskega mesta. Naslov v upravi lista št. 439. iliiiouo moka Din 5-ftoruzni zdrob „ 3'5P Prvovrstni izdelki od 25 kf naore1 pošilia PAVEL SEDE], 3a«ornik imeini mlin. — (ioien sko. Poročni prstani najeeneje pri A. FUvHS, zlatar e lenliirpoTD f - I 'uhljana PIANINO se ugodno proda. - Cera*, Dol. Logatec. 449 Klavir kratek, črn, v dobrem stanu, skoraj nov, zaradi razmer poceni naprodaj. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 455. Piano ali glasovir in perzijske PREPROGE kupim takoj. - Dobrojc, Maiibor, Frančiškanska 21 množini parna žaga V. SCAGNETTI Ljubljana. Star cink kupuje vsako množino tvornica A r k o, Zagreb, Vlaška ulica 116. Motvoz ndt rektno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. 10245 K NAJBOLJŠI PREMOG Cebln Ufolfova 1/2 Harmonik enovrstne po 80 Din, trpežno ročno delo, razpošilja izdelovalnica harmonik »Slovenija«, Ptuj 5. Znesek je vposlati vnaprej ter priložiti 22 Din za poštnino. — Trivrstne in hromatične harmonike na obroke. 397 Kroj mojstri ki rabijo pomočnike ali krojitelje, trgovci, ki rabijo šivilje ali dame na dom, dobiio brezplač. naslove naših učencev. — Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg it. 19. PERJE kokošje, purje, gosje in račje po najnižji ceni in vsaki množini dobavlja tvrdka E. VAJ DA, Cakovec Medjimurie. Najboljši ši alni stroli so „Ilirifa" Nadomestni doli in vso potrebščine zu Šivalno stroje. Generalno zastopstvo Em. Fischer. Zagreb Sndnfčka nI. .1/10 Zahtevajte ponudbo! Oves in koruzo kupite na cene le pn ivrdk A VOLK, LJUBLJANA itesi levu eeeta J Veletrgovina z žitom Zahvala V svojem in v imenu svojcev se zahvaljujemo vsem, ki sle sočustvovali z nami ob smrti naše matere Helene Zevnik zlasli vam, ki ste spremili pokojnico k večnemu to-Ii zasluženemu počitku Svete maše zadušnice se bodo čilalc še v župni cerkvi v Višnji gori v četrtek 19. januarja ob 7 uri zjutraj. Višnja gora, dne 17. januarja 1928. Notar Anton Zevnik. Hroz posebnog a obvestila. Mestni pogrebni zavod v LJubljani. Potrti sl oboke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrla danes 1/. januarja t. I. ob 2. uri ponoči po kratki in mučni bolezni, previdena s svetotfstvi /,a umirajoče moja predobra soproga in uaša preljuba mama, stara mama, sestra, leta iu tašča, gospa ANA BABNIK pocestnica Poereb nepozabne ranjke se vrši v sredo, dne 18. januarja 1928 ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, dne 17. januarja 1928. Karol Rabuik, soprog. Viktor. Franjo. Viljem, Štefka, otroci. Vsi vnuki in vuukinje ter ostali sorodniki. jji v':*- f Л - . •V,«; J-AjJ-ftSS** • ".v."' -\-t-v- ::чл* •V.' . 7AHVAIA Vsem, ki so sočustvovali z nami v dneh izgube na-1 w šega prerauo preminulega, nepozabnega soproga, očeia, brata, svaka, strica in botra, gospoda Juro Cerovšek trgovca, hišnega posestnika in tržana izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, zdravnikoma dr Rakežu in dr. Lorgerju za tolažbo in ves trud v njegovih zadnjih težkih dneh, družbi pivovarne »Union«, gasilnemu, Sokolskcmu, lovskemu in pevskemu društvu za izredno lepo udeležbo, za ginliivc žaloslinkc, za lepe, globoko ginliive, iskrene poslovilne govore 'staroste Sokol društva br. g. Rihleriča in načelnika lovskega društva, tovariša g. dr. llrašovca ob odprtem grobu blagopokojnika in za pokloniene vence ter loko izkazano mu zadnjo čast, kakor tudi vsemu mnogoštevilnemu p. n. občinstvu, ki ga je spremljalo na njegovi poli k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat tisočera zahvalni Šmarje pri Jelšah, dne 14 januarja 1928. Globoko žalujoči ostali. Zastopnika vinske stroke za Ljubljano in okolico, iščemo. Reflektira sc samo na osebe, ki so dobro vpeljane in res dobro verzirane v vinski stroki. Kasneje se odda generalno zastopstvo za vso Slovenijo. — Pismene ponudbe z referencami in zahtevki pod »VINO« Aloma Сотрапу, Ljubljana. Pozor. feleznlShl uradniki! Simon Klimanek Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6 izteluje unilorme tudi proti odplačevanju na obroke. — Ima v zalogi feško in angleško blago. — Zmerne cenel Perje! Vlehko puranovo perje, kilogram 15 Din mehko kokošje perje, kilogram 15 Din gosje perje, kilogram 100 Din franko Maribor, vreče zaračunamo po lastni ceni, proti povzetju. Male pošiljke pošiljamo po pošti: 5 kg puranovo ali kokošje perje 110 Din 5 kg gosje perje 535 Din jruto za neto, franko po pošti proti predplačilu zneska. »Exportna družba Matheis, Suppanz is drug, Maribor.« Zadružno podjetje! Zadružno podjetje) Nova Založba r. z. z o. z. na Kongresnem trsu v Ljubljani ★ priporoča v nakup bogato zalogo vseh pisarniških potrebščin ▼ največji izbiri: za urade, za šole in za zasebnike. Ima vedno v zalogi knjigovodske knjige vseh vrst, ameriške žurnale, registratorje, kopirne knjige in vse druge vpisne knjige. ★ Vse te predmete ima v zalogi tudi pri podružnici (prej I. Giontlni) na Mestnem trsu V najem se išče večje stanovanje (5 do 7 sob) za 1. maj ali 1. avgust ali dve manjši stanovanji neposredno ena poleg drugega v mestnem delu med Dunajsko, Rimsko in Bleiweisovo cesto blizu glavne pošte. Cenj. ponudbe na Anončno podjetje J. Rozman, Miklošičeva cesta 6, Išče sc v nakup ali solastnlštvo gozdno veleposestvo ki ima lastno žago ali kako drugo lesno industrijo, v bližini železniške proge, v svrho povzdiea neke industrije. — Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Gnnduličova ul. 11, pod šifro „Za 14.932". Tehnična pisarna sprejme mladega inženjerja elektrotehnika ali strojnika v poskusno prakso proti manjši začetni plači. Potrebno je popolno znanje slovenščine in nemščine, po možnosti tudi srbo-hrvaščine. Ponudbe je poslati na: Anončno podjetje J. Rozman, Miklošičeva 6-1. Radi velike zaloge SPOJK (Klammer) damo vsakemu pooolnoma zaston' prvovrstni strojček za spajanje Hstov, znamke SKREBA dko dotičtn naroči naj« manj deset škatlic Skreba.spojk. A. PRAŠELJ, ZAGREB MAR G .* RETSKA 4. Za Jugoslovansko tiskarno r Ljubljani) Kat«« CeL, UHatateli: tU. Ft. Kulove.c, Uredniki Franc TersegUvt Ženski narodni obrt - narodni zaklad Koga ne zazebe v srcu, ko se spomni brezupno sivih dni svetovne vojne, v katerih je žena prevzela moževo mesto v tovarni, livarni, ko- ravnatelj zavoda je bil blagopokojni Ivan Vogelnik, ki je bil svojčas v Idriji kurator čipkarske šole, kasneje pa nadzornik za čipkarske šole slovenskih krajev bivše Avstrije pri Osrednjem zavodu na Dunaju. Imenovani ima velike zasluge za organizacijo čipkarskega pouka po naših krajih. Na zavodu se poučujejo vse tehnike čipkar-stva, pisano vezenje ter kombiniranje raznih čipkarskih izdelkov, posteljnih pregrinjal, zaves itd. Oojenke in hcepitantke uživajo brezplačen pouk, kar je velike važnosti. Pridne in revne go-jenke zlasti na zunanjih šolah dobivajo tudi nagrade. V preteklem letu je bilo izplačanih gojenkam zavodovih šol in tečajev skoraj 250 tisoč Din, kar znači, da je zavod za naše razmere tudi velikega gospodarskega in socijalnega pomena. Od prvega začetka do danes je obiskovalo zavod in njegove šole nad 3.500 gojenk, kar znači, da vlada za ročna dela veliko zanimanje. Doslej so bili šole in tečaji, ki deloma še obstojajo v sledečih krajih: Horjul, Kamna Gorica Polhov Gradec, Fara pri Kočev ^. Hi-nje, Selca nad Škofjo Loko, Trata, Prevalje, Ma-renberg, Jesenice, Zamet, Kastav, Žiri in Železniki. Krapinska občina in Radoboj na Hrvat-' skem sta zaprosila, da nrevzame zavod oroa- vačnici, na železnici, pošti, v trgovini in sploh vsem javnem in zasebnem gospodarstvu? Saj je res, da si je ženstvo tedaj pridobilo za skupnost ogromne zasluge, ko je vzdržalo produktivno delo vsaj živo v tistih dneh svetovnega poloma — toda ta žrtev je bila protinaturna in eno izmed kričečih znamenj brezupnosti tiste dobe. Hvala Bogu — ta doba, ki se je zdela večna, je za nami in žena se je mogla povrniti k delom svojega lastnega srca in uma, k delom svojih šibkih, toda tako umetnih in pridnih rok. Poleg gospodinjstva spada semkaj brez dvoma v prvi vrsti raznovrstna ženska domača obrt. V ženski domači obrti je zbrana tradicija mnogih rodov, to jc zaklad narodne poezije, iznajdljivosti in pridnosti, ki tudi danes še ni izgubil svoje veljave in sposobnosti, da na plemenit, duševno in telesno zdrav, naraven način daje ženam in družinam vsakdanji kruh. Treba je le, da se ta zaklad dvigne, to je, da se prilagodi gospodarskim razmeram in okusu novega časa. In zopet smo Slovenci podali dokaz svojega bistrega uma, svoje prizadevnosti za napredek: Že leta' 1920. se je ustanovil v Ljubljani zavod, ki ima nameri, da pospešuje domačo žensko obrt Ta zavod si je tekom teh kratkih let pridobil ugled v celi državi in postal res središče vse a našega čipkarstva. Hoteč dati javnosti vsaj površen pregled naše ženske domače obrti, smo se najprej obrnili na ravnatelja zavoda za pospeševanje ženske domače obrti, g. Boža Račiča in ga naprosili, da napiše za naš list informativen članek. G. Ra-čić je naši prošnji prijazno ustregel in danes obiavljamo njegovo poročilo o zavodu, prihodnjič enkrat pa priobčimo zanimiva fzvirna poročila o raznih ženskih domačih obrtih širom naše ožje domovine. A kasneje se seznanimo še z ročnimi deli naših hrvatskih in srbskih sestra in pokažemo zn^čiln? s ^rodn^sti med njihovo in našo domačo umetnostjo, ki pričajo o skupnem izvoru Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ravnatelj Božo Račič: Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v UubSjam Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani se je ustanovil po prevratu, dne 1. marca lota 1920. Naloga zavoda je: podpirati vse ženske domače ohrte in jih izpopolnjevati, a v prvi vrsti čipkarstvo, ki je že izza davnih časov ukoreninjeno in razširjeno zlasti po naših krajih. Prvi Srbiji. Le na ta način nam je mogoče, da se rine vsaj za silo. Oblastna skupščina je postavila v ?roračun precejšnjo vsoto za podpiranje doma-ih obrtov, od katerih je gotovo eden najbolj važnih čipkarstvo, ki zaposluje največ žen in deklet. Iz tujine prinešeni vzorci so se tekom let pri nas precej izpiemenili in so se prilagodili našim razmeram ter dobili popolnoma narodni značaj. Med ljudstvom se je pojavilo precej nadarjenih samoukov, ki so narisali na stotine raznih dobrih pa tudi slabih vzorcev. Zato se gleda in skrbi na zavodu v prvi vrsti na to, da dobimo čim lepše in popolnejše vzorce, ker se potem izdelki lažje prodajo. Kopiranje vzorcev brez dovoljenja je pravzaprav tatvina, zlasti če avtor ne dovoli posnemanja. Druga, še bolj občutna stran pa je, da se pri kopiranju navadno vzorci precej ali celo' bistveno pokvarijo in s tem se posredno pokvarijo tudi izdelki. To se godi, če kmečka dekleta sama kopirajo, ker niso vajena risanju. Več slovenskih umetnikov sodeluje z veliko požrtvovalnostjo pri snovanju novih vzorcev, ki so privlačna novost zlasti za tujino. Kako lična sta n. pr. Gasparijeva »Kranjec in Kranjica«, katerih sliko prinašamo. Vneto se udeistvujejo pri načrtih hrvatski umetniki in umetnice, ker so našli v Ljubljani vendar nekoga, ki jim njihove lepe načrte tudi realizira. Po prvih zelo uspelih poskusih propagirajo Hrvatje zelo čipke, zasnovane po narodnih motivih. Ker pa ne morejo za enkrat izvrševati teh čipk hrvatske, lepoglavske čipka-rice zaradi tehnične kompliciranosti, jih izvršujejo sedaj le čipkarice pod strokovnim nadzorstvom naših izbornih učiteljic na zavodovih šolah. To je zopet ponoven dokaz o potrebi strokovnega pouka, brez katerega ni napredka v nobeni stroki, najmanj pa v čipkarstvu. Prav tako je izvršil zavod prekrasne čipke po srbskih motivih in po starokrščanskih, ki so se našli na izkopninah starih bazilik. Potrebujemo še modernih cerkvenih motivov za prte. Iz idejnih skic se predelajo na za"odu tehnični načrti, ne da bi se pokvarilo bit Ljubljanski uršulinski samostan je dal zavodu tudi prav lepe stare načrte na razpolago, ki bi se dali zelo dobro upo-| rabiti za albe, rokete ;td.) Da bi le bilo naročil! Mnogo pazljivosti je treba posvetiti propagandi doma in v inozemstvu. Tisk je neprecenljive vrednosti. Izšlo je v domačih in v inozemskih listih že več propagandnih člankov. Zagrebški »Ženski list« in novosadski »Ručni rad« sta prinesla par zelo lepo ilustriranih naših člankov. Ravno sedaj gredo v tisk članki s sli- Kranjec |to UaspaAjtivcm osnutku. nizacijo strokovnega pouka na njihove stroške, kar se bo zgodilo prihodnje dni. Namen tečajev je: ali zasejati kakšen nov domači obrt v pasivno-gospodarskih krajih ali pa izpopolniti in zboljšati že udomačeno tehniko. Skušnja namreč kaže, da začne tehnika kmalu nazadovati, če ni strokovnega vodstva Poleg tečajev skrbi zavod tudi za strokovna predavanja med čipkaricami, da so informirane o zahtevah kupujočega sveta, o tehničnih novostih, konkurenci itd. Na zavodu je nameščenih 18 strokovnih učiteljic, ki so specijalizirane za posamezne stroke oziroma tehnike. Lani je zadela redukcija 4 učiteljice in je s tem nastala na zavodu občutna vrzel. Po neštetih uradnih in privatnih intervencijah se reaktiviranje do danes še vedno ni izvršilo, ampak je ostalo le še pri obljubah. Pri prevedbah so bile učiteljice zelo oškodovane in vse prošnje so nekje obtičale. Sredstva, ki jih dobiva zavod od države so tako pičla, da bi moral zavod že zdavnaj prenehati s svojim koristnim delom, da ni upeljal šolsko-trgovskega sistema, kakor je upeljan na obrtnih šolah v -^иа^-^аи* „na-* , irifc.n. Prispevajte v Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno Galerijo v Ljubljani! Delo v ssavoJu гл pospoše тапјп žen«ko doiuace obrti kami naših najnovejših čipk v Kopenhagenu in v Londonu, kjer je naš rojak univ. prof. Janko Lavrin dobil prostora v mesečniku »Arts and Čipkarira iz Žirov. Crafts«. Dva amerikanska lista sta lani prinesla prav laskave ocene o naših delih. Zagrebški tisk je prinesel o zavodu lepe ocene izpod peresa najodličnejše hrvatske strokovnjakinje ge. Suf-!layeve ob priliki razstave Umetno-obrtne zadruge »Djelo«, pri kateri sodelujejo najodlič-nejši hrvatski umetniki. Na svetovni razstavi v Parizu leta 1925. je bil zavod odlikovan z diplomo in srebrno kolajno. Od propagande, ki jo vrši smotrno naš zavod, ima veliko korist vse slovensko čipkarstvo. Propagandi bode treba posvetiti tudi v bodoče vso pozornost. Pri tem pa je Ireba strokovne roke, dobre organizacije in veliko dobre volje. Prav tako naj skrbe za ustanavljanje tečajev in šol strokovnjaki, da ne nastanejo zmešnjave vsled katerih potem stvar trpi. Vsak kraj ni za čipkarstvo, vsaj za klekljane čipke ne. Ta naj si zapomnijo tisti, ki hočejo včasih na vso silo uvesn nekaj, česar niti dobro ne poznajo, ; ampak le čujejo, da prinaša koristi, ki bi jih j privoščili svojim revnim sorojnkom. Začetniških ' in preprostih izdelkov je namreč na svetovnem trgu toliko, da mi ne prihajamo s sličnimi izdelki niti od daleč v poštev. Kina in Avstralija sta danes najhujši konkurentinji za navadno blago na svetovnem trgu, nasprotno je pa povpraševanje za dobre in solidno izdelane čipke veliko, za file in toledo izdelke pa se lahko zaposli pri nas vsaj še par sto deklet. Zavod obrača svojo skrb tudi drugim ženskim domačim obrtom, med drugim se peča z mislijo, da poživi in izboljša tkalstvo v Beli Krajini, ker se tamošnji svet še precej peča s pridelovanjem lana in konoplje in je zaposlenih v južnovzhodnem delu od Črnomlja še okoli 500 stativ najpreprostejšega sistema. Upeljati v Belo Krajino ročne modernizirane češke stative ne bi bilo težko, ker bode zadevo oblastni odbor prav gotovo podpiral. Iz tega kratkega opisa je razvidno, da vrši zavod med našim ljudstvom zelo važno in koristno delo. Ljubljančanke imajo najlepšo priliko, da si to delo tudi bližje ogledajo, ker imajo dostop na zavod vsak dan oh uradnih urah t. j. od 8 do 12 in od 14 do 17. Ob sredah in sobotah popoldne je zavod za stranke zapri. kranjica po Gasparijevem osnutku. FORMAM PROTI NAHODU Ш>Пф p či^doirit. Slavko Savinšek: Kako smo pri nas popravlfali vodovod (Konec.) In na večer tistega dne se j t zgodilo! Vodovodar je naletel malo iz vasj na luknjo v cevi, ki je bila tolika, da je bruhala voda za močno roko debel curek iz cevi in to s toliko silo, da je delavcu, ki .je v ta curek zadel, odnesla seboj lopato. Planil je glas o odkritju velikega puščanja v vas in leteli so skicpaj oni cd večine in še oni od manjšine, k; kar verjeti niso mogli, da je kaj takega mogoče. Ker je bila že tema, so z bakljami svetili, da so bolje videli. Med večino, zbrano okrog pušča jočega mesta, je vladalo veliko veselje, med manjšino pa tem večja žalost. To žalost pa je hotel zmanjšati gospod od manjšine, ki je stal blizu onega, ki je manjšini za usta, in je dejal: »Kaj, ta luknjica naj ln bila vzrok, da je tako malo vodo bilo v mestu? Ta curek je malenkosti« Pa komaj je utegnil to povedati, je delavec, kd je z lopato tiščal curek nazaj v luknjo, da ni prehudo bruhalo, spuatil nejevoljen lopato in ves curek je z vso močjo planil naravnost v poleg manjšinjekih ust govorečega, da ga je vrglo vznak. Komaj so ga pobrali, ker je v mrazu že skoro k t k; m pni-тгшМ. In manjšina so je, kakor bi jo bili vso polili z mrzlo vodo, natihome izgubila v vas, brez bakelj in »e šla pogret k toplj peči Večina pa je zmagoslavno vztrajala pri luk- 1 nji. Tedaj je želel vedovodar, da bi pripeljali orodje, ki je na avtobusov j strehi čakalo, kdaj pride svojemu mojstru na pomoč. Brž so ste- kln večinarji, med njimi sam gospod župan, po orodje, kj naj zamaši vodovod. Toda, ko so pritekli vsi brez sape v garažo so zvedeli, da je avtobus odpeljal romarje na božjo pot in je seveda na strehi odpeljal seboj vodovoda rje ve potrebščine. V diru je tekla večina nazaj k pušeajoče-inu mestu in gospod župan so svojeustno povedali vodovoda rju nesrečo. To pa je bilo mojstru preveč in nejevoljno je povedal, da ne prevzame nobene garancije, če sroda zdaj v j vodovodu zmrzne. Hotel je takoj imeti svoje J orodje, ali pa gre nazaj v Kratko vas še isti večer. In res je večina na licu mesta brez manjšine sklenila, da se pošlje najhitrejši avto za avtobusom in to na občinske stroške ler naj pripel,je nazaj orodje. Zgodilo se je tako, čeprav je kesneje do-šla manjšina protestirala, ker se tako hrez-inlselno zapravlja občinski denar. Nič n; po-j magnlo. V dveh urah je bdi avlo z orodjem nazaj. Vodovodar je ob svitu bakelj in nestrpno čakajočega občinstva zamašil veliko luknjo in preden je minila ura, je pričelo teči po vseh hišah, in je, kjer so pozabili zapreti piipe, teklo ix) hodnikih in stopnicah, celo na uhoo i so je tu pa tam razlilo. Po vsej Dolgi v asi niso Davki in njih višina Po predlogu davčnega odbora narodni skupščini je pregled vseh delavcev in njih višine sledeči: Zemljarina: Osnovna stopnja 12 odstot Dopolnilna stopnja: Do 500 Din Tistega katastrskega donosa nič, do 1000 Din Čistegu katastrskega donosa 2 odstotka; do 2000 Din 8; do 3000 Din 4; do 4000 5; do 5000 6; do 6000 7; do 7000 8; do 8000 Din 9; do 10.000 Din 10; preko 10.000 Din 13, odstotkov. Kakor smo' že poročali, bo znašal čisti katastrski douos za Slovenijo 161 dinarjev. Zgradarina. Osnovna stopnja 12 odstot. D0 polnilna stopnja: Do 1(KX) Din čistega najemninskega dohodka 2 odstot ; od 1000—2000 dinarjev 3; od 2000—3000 Din 4; od 3000 do НХК) Din 5; od 4000—5300 Din 63; od 5500 do 7500 Din 7.8; od 7500—10.000 Din 9.4; preko 10.000 Din čistega najemninskega dohodka .10 odstot. Obrtni davek (davek na poklice in podjetja): I. skupina: Temeljna stopnja 10 odstot. [I. skupina: Točka I. a, 2.a: 8 odstot., točka 1. b, 2. b in 4.: 6 odstot. Točka 3.: Krošnjarji plačajo pavšaliran davek 60 Din letno, potniški agenti pa 1000 Din letno. III. skupina: Temeljna stopnja 4 odstot. Dopolnilna stopnja: Do 10.000 Din čistega dohodka 2 odstot.; od 10 000—20 000 Din 2.5; od 20.000—30.000 dinarjev 8; od 30.000—50.000 Din 4; od 50.000 do 70.000 Din 5; od 70.000-90.000 Din 6; od 90.000—120.000 Din 8; od 120.000—150.000 Din 10; preko 150.000 Din čistega dohodka 12 odstotkov. Davek na podjetja, ki so zavezana javno polagati račune: Za ta podjetja so tri skupine. L Zadruge, ki po zakonu niso oproščene, ln regulativne hranilnice. Temeljna stopnja 10%. II. Industrijska in rudarska podjeija 11%. III. Druga podjetja, banke itd. 12%. Dopolnilni davek se tukaj računa po rentabi-liteb'. Rentabiliteta se izraža v razmerju med čistim dobičkom in kapitalom (temeljna glavnica in rezervni fond). Pri rentabilnosti od 6% znaša dopolnilni davek 2%, od 8 znaša 3, od 10 znaša 4, od 12 maša 5, od 14 znaša 6, od 16 znaša 7, od 18 znaša 8. od 20 znaša 9, od 22 znaša &0, od 24 Zakc^ © sodn!k?h v odboru sprejet r BHirrad, 18. jan. (Brz- »Slov.«) Sekcija zakonodajnega odbora je danes končno sprejela načrt zakona o sodnikih za plenutn zakonodajnega odbora. Pri tej priliki se je sprejelo, da napredujejo predstojniki okrožnih sodišč po osmih letih službe na tem položaju v 3. B skupino. Določbe o sodniških dokladah so se popravile v toliko, da dobi starešina okrožnega sodišča po 1200, sodnik okrožnega sodišča pa po štirinajstih letih službe 1500 Din mesečno. Ostale odredbe, o katerih smo že poročali so ostale nespremenjene. Sodnikom-pristavom na Hrvatskem, v Slavoniji, Bosni in Hercegovini, ki imajo izpite in izvršujejo sodniško oblast, kakor naši sodniki, se priznava položaj sodnika s početno plačo. S tem, da se je sprejel načrt, se je dala možnost, da lahko plenuin odbera v kratkem prične z razpravo o zakonu o sodiščih in o zakonu o sodnikih. Centrum zborule 28. in 29. januarja v Berlin. 18. jan. (Tel. j Slov.«) Glede krize v centrumu se poroča, da Stegerevald evojega mesta kot drugi predsednik stranke centruma ni formalno odložil, temveč samo izjavil, da funkcije toliko časa ne more vršiti, dokler se ne razčistijo različni nazori med njim in državnim kanclerjem dr. Магхот. V to svrbo sta na 28. in 29. januarja sklicana v Berlin predsedstvo in odbor centruma. » *' * Nemško politično življenje je v krizi, to se danes ne da več prikriti. Krparjenje vladnih razpok bo imelo morda še nekaj časa s^ečo, a volivna tromba dejansko že odmeva in iz pogajanj v kabinetnih pisarnah se bo odločitev prenesla na volivno polje. Središče je še vedno šolski zakon; k njegovim težavam so se v zadnjem času pridružile še gospodarske in že itak silne razpoke v vladnih vrstah so zazijale tudi v strankah samih, kriza je splošna. Kar se tiče šolskega zakona, se je zadnji čas zdelo, da so težave že premostene s znanim kompromisom med centrumoin, bavarsko ljudsko stranko in predstavnico liberalizma Streseinannovo ljudsko stranko, da je namreč nadzorstvo nad verskim poukom izročeno ne duhovnikom, ampak škofom. Dogovor je vzbudil v ljudski stranki hud odpor in Stresemann hoče svoj podpis odpovedati. Na drugi strani je pa tudi oficijelna taktika centruma, da v tej zvezi spravi pod streho zakon o uradniških plačah in tako zadovolji nasprotni tabor, naletela na odpor v lastnih vrstah. Poslanec Stegervvald. voditelj nemškega krščanskega delavstva, ki se kaj rad ponaša s svojo strokovno zvezo 1,500.000 or-ganizirancev, je uradniški predlog odklonil. Med delavstvom raste namreč brezposelnost in po novem letu je število brezposelnih neverjetno hitro poskočilo preko milijona. Tu naj hi ne najprej začelo. Stegenvaldova kritika je dobila Mar I-sov odgovor na zvezo kronskih učiteljev, v kateri Marks odklanja Stegenval- znaša 11, od 26 znaša 1'2, od 28 znaša 13, od 30 znaša 14, preko 30% znaša 15%. Davek na rente, na obresti, na vloge v hranilnicah in denarnih zavodih 8%. Vloge pri kreditnih zadrugah, poštnih hranilnicah in oblastnih hranilnicah so tega davka proste. Na druge rente znaša 15%. Slnžbeni davek: Kakor smo poročali, se pri tem davku odvzame od obdavčenja od mesečnih dohodkov do 4000 Din 400 Din in 100 Din za vsakega otroka. Ostalo se obdavči. Od 4000 do 6000 Din dohodkov na mesec se odšteje 200 ozir. 50 Din za vsakega otroku, ostalo se obdavči. Preko 6000 Din mesečnih prejemkov se ničesar ne odbije. t Pri službenih dohodkih (tantieme, dnevnice, provizije itd.) znaša od davka oproščeni odbitek do 5000 Din mesečno teh dohodkov 3%, od 5000—10.000 Din 4%, od 10.000— 15.000 Din 5%, od 15.000—25.000 Din 6%, od 25.000-50.000 Din 7%, od 50.000—75.000 Din 8%, od 75.000—100-000 Din 9%, od 100.000—125.000 Din 10%, od 125.000— 150.000 Din 11%, preko 150.000 Din 12%. Višina tega davka znaša: Pri osebah, ki ' imajo tedensko plačo, po odbitku, kakor sporočamo zgoraj, sledeče: Pri dohodku do 48 Din znaša davek 1 Din, pri dohodku od 49—240 Din znaša davek 1.50 do 6.50 Din. Pri mesečnem prejemku plače po odbitku: Pri plači do 200 Din, 4 Din, od 201—1000 Din 6—27 Din, od 1000—2000 Din 31—74 Din, od 2000-3000 Din 80—141 Din, od 3000 do 4000 Din 149—228 Din, od 4000—5000 238 do 318 Din, od 5000—6000 Din 326—411 Din. § 137., ki je določal višino samoupravnih doklad, je odpadel, ker je finančni minister izjavil, da bo v najkrajšem času izdal zakon o financiranju samouprav, tako da bodo te stvari tam urejene. To so glavne odredbe tega zakonskega načrta, v kolikor še nismo o njih poročali. 97 mHilonov naknadno za pokojnine 95 milijonov naknadnih kreditov z», pokojnine; 2 milijona za orožniške upokojence. r Belgrad. 18. jan. (Brz. »Slov.«) Na današnji seji ministrskega sveta se je odobril kredit dveh milijonov za upokojene orožnike, 95 milijonov naknadnih kreditov za pokojnine, ki so se v proračunu pokojnin vpoštevale. Nato so ministri razpravljali o novih odredbah v finančnem zakonu, o katerih se Tbo razprava nadaljevala na jutrišnji seji. Oblastne proračune bodo odobravali veliki župani. r Belgrad, 18. jan. (Brz. »Slov.«) Ker se je oddelek za samoupravne proračune v generalni direkciji za davke, iu sicer v finančnem ministrstvu, ukinil, se je načelno sklenilo, da bodo v bodoče odobravali oblastne proračune veliki župani. Finančni minister si pridržuje pravico njihove kontrole. dova izvajanja kot neresnična in nestvarna. Dovolj povoda, da je bil v delavskih vrstah ogenj v strehi! Dilema je torej težka: Ali vzdržati v se-jalno-političnih vprašanj, pretrgati koalicijo in ski zakon s koncesijami nemškim nacijonal-cem in Stresemannovemu liberalizmu ravno v obliki priboljškov njihovim uradnikom, ali pa se vreči v reševanje istotako nujnih soci-jalno-politlčnih vprašanj, potrgati koalicijo in iti s celo stranko v zvezo s socijalnimi demokrati in demokrati, oziroma še pred tem izvesti volitve. Tretja nič manjša težava je upravna razdelitev države, o kateri se vrše v Berlinu pogajanja ravno sedaj. Gre za to: Ali naj bo Nemčija edinstvena, ali pa federalistična država s kompetencarni dežel samih po Bismarku. V tem oziru lahko trdimo, da ni niti ena tako vladna kot opozicionalna stranka edina. Pojem posebnih dežel, federacije iu lastne kompe-tence je v posameznih delih tako vkoreninjen, da je vsaka stranka v krajevnih organizacijah avtonomistična. Državna uprava, dajanje reparacij, princip poenostavitve in pocenitve državne uprave in tendenca politične vzgoje k enotnemu nemškemu državnemu narodu pa strankam v centrali, kjer so ravno vodstva, narekujejo neko centralizacijo, za kalero je končno vsaka stranka kot državna stranka. Marks je sicer mislil, da bo po dobrem sporazumu z Bavarci dosežen splošni sporazum, a vskočili so mu v hrbet nemški nacijonalci, sedaj v obleki načelnih federalistov! Dvomimo, da se bo Marksu posrečilo prebroditi brez volitev te opasne pečine in čeri! Briasd vztraja na prejšnjem stališču. Pariz, 18. januarja. (Tel. »Slov.«) Na podlagi zanesljivih informacij je danes gotovo, da je Briand odgovoril na ameriško noto Kclloga v bistvu to, da vztraja na svojem prvotnem stališču. Njen predlog in tekst ne more biti predlog pakta narodov, ampak !e pakta med Francijo in Ameriko. Briand je v odgovoru očrlal obveznosti Francijo do Društva narodov, obenem pa točno označil vojno, proti kateri naj bi ravna pogodba veljala. Reorganizacija romunske armade v Bukarešt, 18. januarja. (Tel. »Slov.«) »Lupta« javlja, da je na včerajšnji seji vrhovnega vojaškega sveta, kateremu je predsedoval princ Nikolaj in sta se ga udeležila ministrski predsednik in vojni minister, zahteval vojni minister kredit 115 milijard lejev za reorganizacijo romunske vojske. Predlog je bil v načelu sprejet, reorganizacija pa se je razdelila na 12 let, ker vsota sedaj ni na razpolago. Za izgraditev zračne flote je določenih 40 milijard. Minister Bcneš sestavil noto na Ženevo. v Pariz, 18. januarja. (Tel. »Slov.«) Ofici-jozni »Petit Parisien« poroča, da je pred nekaterimi dnevi izročil v Ženevi češkoslovaški zastopnik Vaverka Društvu narodov demaršo male antanie, ki jo je sestavil dr. Beneš in ki zahteva takojšnjo investigacijo proti Madjarski. O noti so se med člani Sveta Društva narodov že vršile najživahnejše izmenjave misli. Ker je to prvi tak slučaj io lahko postane zelo važen precedent, ni ravno lahka rešitev te note. List pristavlja, da sc že danes lahko kon-slatira, da se čuti nekakšen odpor s strani Anglije, posebno pa z italijanske strani. Praga pa pravi, da ni note, ampak le opozorilo v Praga, 18. januarja. (Tel. »Slov.«) Vest »Petit Parisiena«, da je zastopnik Češkoslovaške Vaverka predložil Društvu narodov noto, s katero se zahteva preiskava madjarske afore po Svetu Društva narodov, glasom obvestila z merodajnega mesta ne odgovarja resnici. Mala antanta ni doslej predložila nobene skupne note, pač pa so vse tri države opozorile Svet Društva narodov na monoštrsko afero, kar odgovarja stališču, da je to manj skup- Francija si da zakon v varstvo mej v Pariz, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Narodno-socialistični »Avenir« poroča, da je vlada oči-vidno z ozirom na dogodke v Alzaciji v parlamentu predložila zakonski načrt, po katerem se vsakdo, ki bi ogrožal integriteto narodnih tal, kaznuje z ječo 1 do 5 let, z denarno globo do 5000 frankov, kakor tudi z izgubo državljanskih častnih pravic in prepovedjo bivanja. Težko kaznovani uredniki „Humamte" v Pariz, 18, jan. (Tel. »Slov.«) Tekom protikoenunisrtičnega postopanja notranjega ministra Sarrauxa so bili obsojeni včeraj trije uredniki lista »Humanite« pri pariškem kazenskem sodišču radi tiskovnih pregreškov na 1 do 3 leta ječe in denarno kazen do 2000 frankov. 40 milHonov zlata za francosko banko v Pariz, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Francoski prekomorski parnik »Suffren« je danes pri-plul v L'Havre in pripeljal s seboj novo po-šiljatev zlata v vrednosti 40 milijonov zlatih frankov za Banko Francije. Pošiljatev se jo nahajala v 140 sodih v teži 13.6 ton. Pošiljatev je bila takoj odpravljena dalje v Pariz z močno stražo in prepeljana v kleti francoskega generalnega instituta za bankovce. Francoska banka ponovno zniža diskont v Pariz, 18. jan. (Tel. »Slov.«) »Tcmps« smatra, da bo Banka Francije jutri na sej« predsedstva zopet znižala diskont, in sicer od 4% na 3/4%. Borza je žc pretekli teden pričakovala tak ukrep, kar banka stori tem lažje, ker bo nova obrestna mera še vedno za malenkost večja od obrestne mere v prostem i prometu. Trocki ocspofoval med ovacilami Moskva, 18. jan. (Tel. »Slov.«) V ponedeljek zvečer je Trocluj, zastražen po policiji, odpotoval v svoj eksil v Vjerni. Na kolodvoru se je zbrala velika množica ljudi, ki je Troc-kemu prirejala ovacije. Uradno potrdilo pregnanstva. v Pariz, 18. jan. (Tel. ^Slov.«) Opoldne je dospela na Quai d'Orsay brzojavka francoskega poslanika v Moskvi, ki potrjuje, da so bili Trockij in drugi voditelji opozicije odpeljani na kazenski kolodvor v Moskvi, odkoder so bili odposlani v prognanstvo. Sovjeti goljufom za petami. v Moskva, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Vsled sklepa ljudskega komisarja za delavsko inšpekcijo je bilo ovadenih državnemu pravdni-štvu 7 Članov uprave delniške družbe Stan-dardtreu iu 5 članov revizijske komisije radi poneverbe. Eno križarko manj grade Angleži. v London, 18. januarja. (Tel, »Slov,«) Angleška vlada jc od prvotnega programa za gradnjo brodovja črtala eno 10,000 tonsko križanko, ki bi se imela zgradili prihodnje leto, tako da se bodo zgradile le tri križarke po 8000 ton.. Ce davčni uradnik dobiva premijo... v Budimpešta, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Poslanec Fabiani je danes v parlamentu odkril, da desnoradikalne zveze dobivajo od finančnega ministra neki odstotek premij, ki se kot provizija izplačujejo kontroloriem prometnega davka za izterjevanje davkov, ki jih pobirajo. Da pojasni višino teh davkov, je Fabiani navedel, da dosega provizija teh kontrolorjev lake zneske, da presegajo plačo finančnega ministra in da stroški izterjevanja znašajo skoro polovico celokupne vsote prometnega davka. na zadeva male antante, kot da .^pada med dolžnosti Sveta Društva narodov. V meritornem pogledu pa je vse eno, če stvar sproži mala antanta kot celota, ali pa njene posamezne države. Interpelacija v Pragi. Praga, 18. januarja. (Tel. »Slov.«) Češko, slovaški socialni demokratje in narodni socialisti so vložili v parlamentu interpelacijo c madjarskem tihotapljenju z orožjem. Interpelacija pravi, da se Madjarska kljub določbam mirovne pogodbe stalno oborožuje. Interpe-lantje vprašujejo vlado, ali ima točne informacije in kaj namerava storiti, da sc ohrani mir v srednji Evropi. Komisija v Sv. Gothardu končala preiskavo. r Budimpešta, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Mešana komisija za preiskavo dogodkov v Sv. Gothardu je danes končala svoje delo. Madjarski dani so se vrnili v Budimpešto. Preiskava se je vršda s strokovnjaške carinske strani. Zaslišali so se organi, ki so kritičnega dne bili v službi. O njihovih izpovedbali se je sestavil protokol. Volivni blok narodnih manjšin na Poljskem v Varšava, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Danes je bil ustanovljen volivni blok narodnih manjšin, v katerega so vstopili Ukrajinci, židje, beloruski agrarci in Nemci. Socialistične manjšine nastopajo dc-onia skupno s poljskimi socialisti, deloma pa so se tudi pridružili manjšinskemu bloku. Smatra se, da s; bodo manjšine priborile 80 mandatov od 444. Sporazum med Poi:sko in Litvo še! po vodi v Kovno, 18. jan. (Tel. »Slov;«) ;Zdi se, da so nade, ki so se glede poljsko-litovskega konflikta stavile na posredovanje Društva narodov, propadle, ker je Woldemaras v svojem odgovoru Poljski nastopil arogantno- Med Ubito in Cirenaiko teče kn v Rim, 18. januarja. (Tel. »Slov.«) Italijanske kolonijalne čete so po krvavem boju vzpostavile strategično zvezo med Libijo in Cirenajko, ki je bila od svetovne vojne dalje prekinjena. Italijani so imeli 9 mrtvih in M ranjenih, nasprotnik pa je izgubil 100 mrtvih. Italijani so vplenili 400 vjetnikov, 500 pušk, 20.000 drobnice in 8000 velblodov, katerih pa so morali 5000 takoj zaklali, ker jih niso mogli spraviti v taborišče. Verouk - ie v Italijanskem jeziku v Innsbruck, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Tri-dentski šolski urad je sporočil škofijskima or-dinarijatoma v Tridentu in Brixenu, da se mora v bodoče v vseh šolah južne Tirolske vršili verouk edino v italijanskem jeziku. Sv. oče podal Mazuraniču apostolski blagoslov č Zagreb, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Pok. Vladi-dimir Mažuranič je pred svojo smrtjo prrjel od Sv. Stolice naslednjo brzojavko: Augustus Pon tifcx Vladimiro Mažuranič infirmitafe laboranti apostolicum benedietionem coelestium gratia-rum auspicium libenter impertitur. Cardinalis Gaspari. — Sveti očć podeljuje rad Vladimirj' Mažuraniču, ki leži Man, apostolski blagoslo' znak nebeških milosti. — Kardinal Gaspari. Washinston gori v Berlin, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Iz Wa-shingtona se poroča o osmih ogromnih požigih v eni noči, tako da so bile popolnoma zaposlene ne samo vse vvashingtonske, temveč tudi požarne brambe sosednih mest. Deloma težko je bilo ranjenih 25 ognjegascev. Kot osumljenca je prijela policija nekega pacijen ta, ki je bil izpuščen iz blaznice. Napadi na predsednika TOI v Ljubljani, g. Jelačina, ki jih objavljata »Jutro« in »Slovenski Narod«, so zlobno zavijanje dejstev. Kakor smo informirani, bo g Jelačin poslal obema listoma tozadevni popravek, ki ga bomo tudi mi oriobčilt. kriza v Berlinu traja dalje Nota ali opozorilo? Maribor □ Seje okr. odborov mestne organizacije SLS se vršijo ta teden. Za I. okraj: Petek 20. t. m. ob 7, Koroška cesta 1. Za II. okraj: Četrtek (danes) 19. t. m. ob pol 8 v gostilni Seneko-vič. Za III. okraj: Petek 20. t. m. ob 7 v gostilni Birtič. Za IV. okraj: Petek 20. t. m. ob 7 v gostilni »Pri levu«. Za V. okraj: Petek 20. t. m. ob 7 v gostilni Horvat »Pod mostom«. П Acroklub v Mariboru. Aeroklub v Mariboru jc imel v pondeljek 16. t. m. svojo sejo. Na tej seji je sklenil, da po možnosti otvori zrakoplovno pristanišče v Mariboru. Merodajni činitelji delajo na to, da pride tudi Maribor pri zrakoplovnih progah v poštev kot postaja, zlasti pri progah Dunaj—Belgrad. Zanimanje za moderno zrakoplovstvo kaže dejstvo, da se je v Mariboru v aeroklub včlanilo že nad 1900 oseb. Pri pobiranju članov je posebno mnogo delal major Lujo Mičič. Klub začne prihodnji mesec s predavanji o pomenu zrakoplovstva, da bo tako možno o tem zainteresirati širše kroge. Spomladi pa namerava prirediti praktične vaje s pomočjo naše vojne eskadrile. П Mariborski Ljudski oder. Dne 4. februarja t. 1. zvečer namerava Ljudski oder obhajati v prostorih g. Gačnika na Studencih petletnico svojega obstoja v obliki umetniškega večera. K tej slovesnosti vabi vse sedanje in bivše člane in članice, ki so še v Mariboru, kakor tudi one, ki so se že razkropili širom Slovenije. □ Nov državljan. Kralj je podpisal akt, da se podeli naše državljanstvo^. Franju Lukežu, železniškemu uradniku v Mariboru. G. Lukež je po rodu Čeh. □ Evidenca motornih vozil. Vsi lastniki vseh motornih vozil v Mariboru naj se od danes naprej javijo na policijskem komisarijatu v sobi 14 II. nadstropje; in sicer vsaki dan med 9 in 13. uro. To pa zato. da dobijo prijavne pole za evidenčno številko. □ Nesreča. Purgaj Vinko, 75 letni mizarski mojster, je včeraj dopoldne na ledenih tleh tako nesrečno izpodrsnil, da si je pri padcu zlomil nogo. Obveščena je bila rešilna postaja, ki ga je prepeljala v bolnišnico. □ Samomor. V torek popoldne se je v svojem stanovanju obesil vpokojeni železničar, 68 letni K. Anton. Nesrečni je baje zadnje čase kazal znake blaznosti. In blaznost je menda tudi vzrok samomora. Celfe & Pevovodskega tečaja, ki ga v dneh 24. in 25. t. m. priredi v vrtni dvorani hotela »Beli vol« v Celju Pevska zveza, se lahko udeleže tudi pevci in pevke in ne samo organisti ter pevovodje,1 Ponovno pa prosimo, da se oni, ki se zanimivega tečaja nameravajo udeležiti, prijavijo najkasneje do 22. t. m. na naslov: Al. Mihelčič, Breg, p. Celje. — Na tečaju bosta med drugimi predavala tudi g. dr. Dolinar iz Ljubljane in g. Gašperič iz Maribora. Slovencar. ima naročenega tudi še gostilna Oblakova in pa drugi brivec g. 1. Sekš. kar radi poročamo in priporočamo. — V Zavrstniku pri Litiji je umrl po kratki bolezni posestnik pri Gri-čarju g. Alojzij Strah, star šele 37 let, iz slavno-znane Strahove družine. Bil je šele dve leti poročen in zapušča enoletnega sinčka. Njegov tast je star 84 let in je v tem času pokopal v svoji hiši že 18 mrličev. Trbovlje Vse v demokratsko malho. Nekateri trgovci dajejo svojim rednim odjemalcem letne (livi-dende v gotovih odstotkih. Predlagano je pa bilo pred kratkim, da se vse te dividende ali procente, kakor jih navadno ljudstvo imenuje, podari od strani trgovcev za Sokolski dom. Temu se je neki trgovec uprl in dejal, da bo to storil le. če odjemalec to sam želi in dividende odstopi. Kdor-torej pri trgovcih jemlje živež, uaj le kar zahteva in dobil bo, kar mu gre. Odžagan. Večletni predsednik in zadnje čase podpredsednik lokalne dcmokiateke stranke g. Goropevšek ni bil na nedeljskem občuem zboru več izvoljen v to funkcijo. Jesenice Občinska seja preteklo nedeljo je bila zanimiva. Šlo je za krajin šolski svet. V starem odboru je imela SLS s svojimi 15 mandati samo enega za- Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 '/večer. Oclrtek 19. januarja: KANDIDA. Premijera. Premi-jereki abonma. OPERA. Začetek oli n«l 8 zvečer. Četrtek, 19. januarja:TRUBADUR. Gostuje ga. Zin-ka Vilfan-Kunčeva. Red B. Župančičeva proslava v ljubljanski operi. — Predvsem opozarjamo občinstvo, da se vrši slav-liostim akademija v proslavo Oton Župančičeve petdesetletnice v nedeljo dne 22. t. m. ob pol 7 zvečer v ljubljanski operi in ne kakor je bilo javljeno včeraj v drami. Spored akademije je sledeči: 1. Slavnostni govor — govori pisatelj F. S. Finžgar. 2. Svetozar Banovec zapoje Svetkovo Svetlo noč in Lajovčevo Serenado. 3. Slavko .lan recitira Župančičevo Umetnik in ženska ter Z vlakom. 4. Lajovic: Begunka ob zibelji, Dev Mak poje gdč. Vera Majdi-čeva. 5. Vida Juvanova recitira Župančičevo Dete čeblja. G. Julij Betetlo zapoje Lajovčevo Iskal sem svojih mladih dni in Pavčičevo Dedek samonog. 7. Župančič: Podoba in Vprašanja recitira Ciril De bevec. 8. Svetel: Predigra k Veroniki Desenlški za veliki orkester, svira operni orkester pod vodstvom skladateljevim (skladba je posvečena Župančiču) in se prvokrat javno izvaja. 9. Župančič: IV. dejanje Veronike Deseniške, izvajajo člani ljubljansko drame. Pevske točke spremlja na klavirju g. Svetel Herij. Uprava Narodnega gledališča kot prirediteljica slavnostne, akademije obvešča p. n. občinstvo, (In so posamezne vstojmico po običajnih dramskih cenah od petka dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Izrecno pripominjamo, da se brez posebnega pismenega naročila sedeži ne rezervirajo. Zunanje prijave sprejema pa tako akcijski odbor kakor tudi uprava Narodnega gledališča. Mariborsko gledališče Četrtek, 19. januarja ob 20. uri: ŽIVIJO TATOVI. Ab. D. Kupoli. Petek, 20. januarja: Znprto. Celjsko gledališče Četrtek, 19 januarja ob 20. uri: RAZPOROKA. (Cyprienne.) Premijera, Abonemeut. Nedelja,' 22. januarja ob 1«. uri: RAZPOROKA. (Cyprienne.) 26% znižane cene. "Prireditve in društvene vesli Ljubljana. »Ljubljana^ ima danes zvečer ob 8 skupno pevsko vajo. Vsi ločno. — Pevovodja. Strokovna skupina mestnih delavcev in »Edinost«, organizacija mestnih uslužbencev ima svoj redni mesečni sestanek dne 20. jan ob 7 zvečer v Konzumni kleti ua Kongresnem trgu. — Odbor. Sv. Krištof v Ljubljani. Danes ob pol osmih je v Proeveti skioptično predavanje. Govori V. Zor o Londonu, Stolna prosveta ima nocoj ob 8 sejo v tiskarni . Izredni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani se mesto v petek dne 20. jan. vrši v ponedeljek dne 28. jan. točno ob 6 zvečer. Za prvotno določeni dan ni biio mogoče dobiti na razj)olago dvorane. Prireditev v narodnih nošah Jadranske Straže je edina prireditev v narodnih nošah, zato prosimo vse one, ki imajo narodne noše, da so sigurno udeleže lega večera, ali pa noše vsaj posodijo svojim znancem. Naše narodne noše so priznano lepe in bodo prišle s svojo peslrostjo na tej prireditvi dojjolne veljave. Oglasilo se nam je že več skupin, želimo, da bi temu zgledu sledile še druge. Ne snino sijaj te prireditve, temveč tudi idealen pomen naj v vsakem vzbudi narodno dolžnost, da se udeleži to prireditve, ki se vrši dne 28. jan. ob 20. uri v dvoranah Uniona. Ostali kraji. Okrajna DZ Vič sklicuje v potek oh pol 8 zvečer v dvorano Društvenega doma na Glincah važen sestanek. Nazarje. Tukajšnji Društveni oder vprizori v nedeljo dne 22. I. in. Molierovo komedijo v petih dejanjih »Skopuh«. Začetek ločno ob treh. Občni zbor radovljiške podružnice SPD za leto 1928. se vrši dne 5. februarja 1928 zvečer ob 8. uri v restavraciji Kunstelj v Radovljici. Na dnevnem redu so tudi volitve novega odbora. Naše diiašivo lil. redni sestanek JKAD »Zarje« se vrši v petek oh 8 zvečer v lokalu >Zarje«. Predava g. župnik F. S. Finžgar o temi: »Umetnost in narod«. Za Zarjane udeležba strogo obvezna, člani bratskih društev, gg. starešine iskreno vabljeni I stopnika ter ni imela tako rekoč nobene besede, ker so jo preglasovali v vseh važnejših vprašanjih. In sedaj ko ima SLS skupaj z NR absolutno večino, so hoteli gospodje deinokratje, oziroma narodni socijalisti, kar pa je vseeno, da bi ostalo tudi sedaj taka Pa jim ni uspelo. V krajni šolski svet so bili izvoljeni gg.: Kastelic Anton, Brtoncelj Franc od SLS; Smolej Pavel od NR; Božič Jože od nar. soc. in Žnidar Anton od Delavsko-kmečkega kluba. Izvolili so se tudi razni drugi odseki. Tako gradbeni, posredovalni, vodovodni, socijalni itd. Sklenjeno je bilo tudi, da se bo v prihodnje posvečalo več paž-nje na Jesenice uvoženim živilom, posebno pa mleku in sadju, ki prihaja v poletnem času na Jesenice večkrat zelo dvomljive kakovosti. * * * Krka pri Stični. V nedeljo, 15. januarja je imel na Krki g. poslanec Kremžar dobro obiskan shod. V lepem govoru nam je pojasnil sedanji politični položaj. Na shodu je bilo tudi nekaj samo-stojnežev, vendar so molčali, ko je g. poslanec grajal zadržanje njihovega poslanca v narodni skuj>-ščini. Predsednik shoda Alojzij Globokar je predlagal zaupnico Jugoslovanskemu klubu, načelniku dr. Korošcu in našemu poslancu Kremžarju, katero so udeleženci soglasno sprejeli. Brezno ob Dravi. Za župana občine Brezno je končno izvoljen in potrjen g. Ivan Potočnik. Že pred tremi leti je dobil od volivcev to zaupanje, toda takratni gospod veliki župan ga ni hotel potrditi, baje iz političnih vzrokov. Pa po krivici. Kajti g. Potočnik je eden izmed onih trezno mislečih, da ni noben politični slrankar, ampak le vzoren gospodar. Če zagovarja in brani koristi svoje občine napram drugim oblastim — to je za vsakega župana le dolžnost. Mi upamo, da bo novi gospod župan oblasten in ljudstvu dokazal, da je vreden zaupanja. Dol. Logatec. Sledeč vzgledu drugih krajev, hoče tudi Logatec postaviti žrtvam svetovne vojne dostojen skupen s|)omenik na javnem prostoru. Upamo, da bomo z lahkoto zbrali potrebno vsoto, da tako počastimo spomin naših najboljših sinov. Odbor za post. sponi, padlim vojakom tem potom javlja in pozivlie vse občane k sv. maši v nedeljo dne 22. jan. ob 9, katero bo daroval g. Bonač iz Ljubl jane za vse padle vojake naše občine. Rajlienburg. V pelek dne 13. t. m. je v svetlejše življenje zaspala najboljša žena in mati-muče-nica, gospa Frančiška Avsenak. Morda je najlepši znak za vrednoto človekov, ako mora vsakdo, ki ga pozna v življenju, reči v smrti: umrl je biser med ljudmi, žena je odšla izmed nas, ki jo je ljubil vsakdo. In je bilo tako: žalost vseh onih mnogih, ki so jo kropili in spremili, ginljiva beseda g. župnika pred grobom, krasne pesmi v slovo pevki in vse tiho-grenKe solze so govorile: bila je žena in mali v najglobljem, najlepšem pomenu. Ilekovei v Slovenski Krajini. Dne 12. januarja I se je vršil ob zelo veliki udeležbi v gostilni gosp. Antona Kuharja občni zbor krajevne organizacije. Zborovanje je otvoril načelnik g. žižek Jožef, ki je razložil delo minulega leta in zaprosil člane za po~ ; moč v tekočem letu. Nato je dal besedo bellinske-I mu kaplanu g. Alojziju Ostercu, kateri je v eno-j urnem govoru podal zelo natančno poročilo o delu i in programu SLS ter njih uspehih .Nadalje je še I govoril oblastni poslanec Peter Osterc iz Beltineo, kateri je poročal o delovanju mariborske oblastne skupščine. Vsem trem govornikom je bilo ljudstvo zelo hvaležno ter dalo zaupanje SLS še v nadalje. Želelo je še več takih sestankov v tekočem letu. Cepljenje se more vršiti le po strokovnjaku Na zboru zaupnikov SLS v Kamniku se je tudi obravnavalo vpraš?.tje cepljenja svinj proti rdečici. Povdarjalo se je, da bi bilo radi pocenitve cepljenja umestno, da se izuči v to svrho pripravne ljudi, ki bi kakor živinozdravniki vršili cepljenje svinj (poročilo »Slovenca« z dne 17. januarja t. 1.). Pripominjam, da se brez predliodnearka Ksaverija Pirčeva. Na misijonskem večeru dne 6. januarja v Unionu se je sicer poud&rjalo, da so talce novice preuranjene, toda z gotovostjo ni mogel nihče izjaviti, da niso resnične. Vse, zlasti pa njene domače, je mučila neprijetna negotovost. Zato je uredništvo »Katoliških mieijonov« dne 11. t. m. brzojavno vprašalo misijonsko postajo v Svatovu, kaj je z našo misijonarko Včeraj popoldne je prišel brzojavni odgovor kakor zgoraj. M. Ksaverija Pirčeva, hčerka g. naduči-telja Avgusta Pirca v I.jublami, jc 1. 1924. odpotovala kot uršulinka iz škofjeloškega samostana najprej v Bangkok v Siamu, odtod pa takoj prihodnje leto po kratkem obisku otoka lave v mesto Svatov nn južnem Kitajskem. KOLEDAR. Četrtek 19. januarja: Marij in tovariši, Pavlin, Kanut, Germanik. Dunaiska vremenska napoved /.a 19. jan. Izpremenljivo, potem večje pooblačenje v 2 do 3 dneh nastop mraza iz severovzhoda. ZGODOVINSKI DNEVI. 19. januarja: 1576 se je rodil v Niirabergu nemški pesnik Hans Sachs. — 1874 je umrl nemSki pesnik Avg. Henrik Hoffmann von Fallcrslrbsn — 1911 je umrl pisatelj J. Apib. * * * k Akcitski odbor za praznovanje Župančičeve petdesetletnice je razposlal zunanjim gostom in domačim predstavnikom, ozir. predstavnicam javnosti vabila. Ako bi ga kdo ne dobil, naj oprosti, ker namenoma se to ni zgodilo; zakaj akcijski odbor "abi vse in vsakogar izmed našega intelektualstva, meščanstva, kmelištva in delavstva, kdor sc hoče udeležiti nedeljske Akademije v operi ob pol 19. uri ki komerza v »Unionu«, h kateremu je vstop brezplačen, ob 21. uri zvečer. — Pričakujemo abiine udeležbe. •k Duhovniki jareninskc dokanijc imajo katehetski srslamek v ponedeljek, 23. jan., ob 10. uri v Spodnji Sv. Kungoti. •k Umrl jc na Viču pri Ljubljani ugledni posestnik, gostilničar in trgovec gosp. Ivan Robežnik. Bil je splošno spoštovan in čislan mož. Pogreb bo danes ob pol štirih na riško pokopališče. •k Za brezposelne rudarje. Rudnik Sitar-jevec pri Litiji sprejme 50 rudarjev. Brezposelni se lahko zglasijo pri vodstvu rudnika. •k Slovenska Matica objavlja: Poleg že v časopisih naznanjenih 33 poverjeništev so ustanovljena nadaljnja poverjeništva ter so jih prevzeli gg. 34. Celje: Anton Zorko, pisarn, predstojnik okrož. sod. za Celje, Sv. Jurij ob j. ž., Store, Vojnik, Žalec; 35. Črnomelj: Niko Furlan, sodni uradnik, za ves okraj; 36. Dolnja Lendava: Julij Amalictii, vodja zemlj. knjige, za ves okraj; 37. Krško: Jos. Vutkovič, ravnatelj mešč. šole, za Krško, Leskovec, Rajhenburg, Videm; 38. v istem okraju za Bregano, Čatež, Jesenice, Krška vas, Vel. Dolino Marija Bostele, učiteljica v Vel. Dolini; 39. Laško: Juro Kislinger, šolski upravitelj v Laškem; 40. Limbuš: Filip Podgornik, učitelj; 41. Metlika,- Janko Cerček, sodnik, za ves okraj; 42. v škofjeloškem okraju za kraje Gorenja ■ vas, Hotavlje, Javor, Leskovec, Stara iu Nova Ose-i lica, Poljane, Selce, Trata, Železniki, Ziri: Matej Mi-klavčič na Trati, p. Gorenja vas; 43. Šmarje pri Jel-i šah: Martin Lavrač, viš. sodni oficijal, za ves okraj; 44. Vrhnika: Dr. Avgust Leitgeb, dež. sod. svetnik in sodni predstojnik, za ves okraj; 45. Osijek: Josip Kamnikar, učitelj glasbe v Oaijeku. Opozarjamo na prvotni oklic, objavljen v vseh slovenskih dnevnikih. Za leto 1028. izidejo o Veliki r.oči 3 knjige, 1 znanstvena in 2 leposlovni za članarino 50 Din, plačljivo tudi v 5 mesečnih obrokih po položnicah ali ob sprejemu knjig. Prijave pri poverjenikih ali pismeno na društvo. •fr Dva divja prešiča ustrelil. Preteklo nedeljo in ponedeljek je logar Kaštanek nad soteško graj-ščino v Mrzlih dolinah poleg sv. Pelra ustrelil dva divja prešiča izredne velikosti. Mrjasec je imel parklje kakor enoletno tele. Logar je zaslužil zeleno vejico na klobuk, posebno še, ker sta si tudi prešiča prizadevala, da isto priborita nad lovcem. Brez lovske latinščine! •k Odbor Zveze državnih nameščencev za Slovenijo se jc na prvi seji 13. t. m. takole konstituiral: Milan Paternoster, računski ravnatelj pri fin. delegaciji, načelnik; Anton Sve-tek, računski ravnatelj v pok., podnačelnik; Ivan llovar, davčni izvrše/alec, drugi podnačelnik; Joža Bekš, višji davčni upravitelj, tajnik; Narte Velikonja, okrajni glavar, tajnikov namestnik; Ignacij Rus, okrajni tajnik, blagajnik; Ivan Zupanec, tajnik poštnega ravnateljstva, blagajnikov namestnik. k Naše izšeljeništvo v novembru. Po statističnih podatkih izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je izselilo iz naše države v novembru 1994 osel), napram 1478 v novembru predlanskega leta. Število izseljencev je torej narastlo za 516. Od 1. januarja do konca novembra se je izselilo iz naše države. 20.594 oseb ali 3778 več, kakor v istem razdobju predlanskega leta. To je najboljši dokaz, da so socijalne razmere v naši državi od dne do dne slabše Največ izseljencev je šlo iz Hrvatske in Slavonije (693), dalje iz Dalmacije (452), iz Vojvodine (429), iz Srbije (1-11), iz Slovenije (141), iz Bosne in Hercegovine (121) in iz Črne gore (17). Značilno je, da odpade 75 odstot. vseh izseljencev na poljedelce. Največ naših izseljencev je šlo v Argenlinijo in sicer 1106. V Zedinjene države jih je šlo 386, v Brazilijo 125, v Urugvaj 106, v Avstralijo 90, v Kanado 71 itd. Vrnilo se je v novembru 462 izseljencev večinoma takih, ki se zopet vrnejo v novo domovino. Od 1. januarja do 30. novembra se jo vrnilo v našo državo 5005 izseljencev. Pojasnilo. Z ozirom na našo notico v »Slovencu z dne 29. oktobra 1927 o orožniku g. Gorjancu smo se o zadevi natančno informirali in mu ne moremo očitati strankarske agitacije. ■k Ustavljeno sodno postopanje. Okrožno sodišče v Novem mestu je ustavilo sodno postopanje proti g. Ivanu Hirnu, ki je bil obdol-žen tatvine pri tvrdki Povh in Mcdic v Novem mestu, ker se jc izkazalo, da je popolnoma nedolžen. od veeelja spali tisto noč, pa tudi od jere in gnjeva ne. Drugi dan se .je sestale večina ln slovesno napisala v liste dopis, da so v Dolgi vasi po zaslugi gospoda župana popravili in srečno zamašilo vodovod. In sicer izrecno in samo po zaslug; gospoda župana. Ker vodovdar se je že odpeljal in plačan je bil tudi že. Toda pri svečani občinski seji, ki se je vršila v počaščenje slovesnega dogodka, so se dvignila usta manjšine in na vso svojo ši-rokost povedala: »Pri popravljanju vodovoda je manjšina po vestnem preudarku dognala, da so cevi v nadem vodovodu dovolj široke. Torej se je hskazalio, da je imela vedno prav manjšina!« Večina je bila kar k< internirana ob tem odkritju in manjšim s® jo že zmagoslavno amoiala. Pa se dvigne mož od večine in pove: >Pri ravnoistem popravljanju je dognala večina da je biLo pri vodovodu vedno dovolj vode. Torej je imela vedno prav večina !c Zdaj je bila na vrsti manjšina, da je bila komternirana. Tn se je zmagoslavno smejala večina. Tako so imeli oboji prav. Prav pa tudi vodovodar, ki je povedal, da vodovod pušča. Ln prav je bilo tudi Dolgovaščanom, ki »o zdaj imeli toJiko vode, da so pokale cevi v hišah. Samo, kako bo pri prihodnjih volitvah? Kakšno bo geslo? To zdaj prav močno skrbi dolgovaške politike in л bolijo glave noč in dan. To je huddr: če ima prav veČina in manjšina in je vodovod vziic temu popravljeni Odprto pismo Spoštovana gospa in gospodičnal Gotovo si želite, da bi bila lepo oblečena po najnovejši modi. Želite si, da bi iz crepe de Chine in marocain nosila čedna krila in pre-lestnc bluze po najlepšem kroju. A je draga moda, drage so šivilje, mož pa zmeraj hoče, da preveč prevzetno se ne zvija kača mu po žepu. A zemlja bi nc bila solz dolina, če bi bilo vse po ceni in lepo. Za lepoto je treba dokaj žrtvovati. Vendar je ta žrtev sila skromna, če hočete uvaževati naš nasvet. Dama, ki hoče priti do lepe obleke poceni, mora gledati na to, da se obleka kroji in šiva pred njenimi očmi. Šivati pa brez stroja ni mogoče. Tn stroji so dragi, zelo dragi. Kdo bi mogel ga kupiti v teh težkih, težkih časih, ko mora mož iz same varčnosti kaditi cigarete -Sava« in »Drava« ter piti vino, ki jc bilo k'ščeno že najmanj v treh kleteh. Čujte! Šivalni slroj za Vas nc bo drag, če sami hočete. Kupite nekaj srečk za drugo stadionsko loterijo in stroj boste dobili za deset, za dvajset dinarjev. Tako pridete najlažje do stroja, ki Vam bo šival obleke doma pred Vašimi očmi. Krko lepo se bo obleka Vam prilegala, kot bila bi ulita. Poleg tega pa jc šivalni stroj tudi lep kos pohištva, ki daje katerikoli sobi značaj domačnosti in družno®ti. Najprej torej stroj v hišo, vse drugo pride samo od sebe. Ne čakajte, ne ohrčujte se, nabavite si srečk, ker žrebanje bo kmalu. Med dobitki jc deset strojev znamke Pfaff, епеца zadenete gotovo. •k Od sedmine v smrt. Pri Sv. Andražu v Slov. goricah se je zgodil tale slučaj smrti. Posestnioa Ivana Ljubeč se je vračala od sosedovih, kjer je bila na sedmini, proti domu. . Med potom se jc ponesrečila pri brvi čez potok, kjer so jo našli še isti večer mrtvo. •k Pretepaštvo. Od Sv. Ruperta nad Laškim poročajo:" Trije korajžni fantje iz Tro-bendola so prišli samo do cerkve sv. Ruperti jn opravljali nedeljsko dolžnost 4—5 ur v krčmi. Mokro-navdušeni so napadli s karbidov-kami mirnega fanta ženina Antona Semeta, ki se je vračal domov od pozne službe božje. Pobili bi ga do smrti, da ga ni rešil fant Jožef Tropi. Sodnija v Laškem je pozvala te pretepače na odgovor. Nazaj grede od sodišča je Gračner Tropija zabodel z nožem v hrbet in pljuča. Težko ranjenega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Radi tega žalostnega slučaja se izprašujejo vsi pametni Ruperčani: Zakaj točijo krčmarji najrajši ta nesrečni alkohol med službo božjo? ■k Vlom. V noči od 16. na 17. januarja je bilo v Begunjah na Gorenjskem vlomljeno v Bahovčevo hišo. kjer ima zdaj trgovino gosp. Ciril Gašperin. Ukradenega je blaga za kakih 5000 Din in denarja za 1000 Din ter kolo. Tat je prišel v hišo od zadnje strani, kjer je odstranil z okna omrežje. •k Alkohol iu nož. V Kotljah so imeli preteklo nedeljo lovsko veselico. Alkohol je razburil duhove, nastal je pretep in posledica je bila, da so morali mladeniča Ivana Grabna prepeljati z guštanjskim reševalnim avtomobilom v bolnišnico v Slovenjgradec. Nek pretepač ga je s tako silo zabodel z nožem v glavo, da niso mogli izdreti noža. Storilcu so že na sledu. •k Pri težkočah v želodcu in črevih, po- i manjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, pri bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Fraoiz-Josef« grenčice temeljito čišče-I nje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josef- vodo radi jemljo celo težko bolni in da se dosežejo z njo veliki uspehi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Cfiiblfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Dre vi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. » * * © Zaprisega dr. Puca. Včeraj ob 11. uri dopoldne se je vršila v posvetovalnici na magistratu zaprisega dr. Puca, novega ljubljanskega župana. Za to priliko sta bila dvorana kakor tudi dohod do nje svečano okrašena. Zaprisegi so prisostvovali vsi občinski svetniki SDS, dalje dr. Gregorič, kot edini zastopnik neodvisne gospodarske stranke ter oba komunista dr. Leniež in inž. Guštinčič (zadnji je vstopil v novi občinski svet mesto odsto-pivšega Marcela Žcrge). Skoraj polovica vseh občinskih svetnikov — vsi zastopniki SLS, oba radikala in oba socialista — so se pa absen-tirali, kar je napravilo v dvorani zelo porazen vtis, zlasti ker je bila tako rekoč vsa desna stran dvorane prazna. V zadnje prazne klopi so se vsedli navzoči magistratni uradniki, nekaj pa jih je stalo v ozadju. Galerija je bila dobro zasedena. Nekaj minut čez 11, uro je vstopil v dvorano veliki župan dr. Vodopivec v spremstvu svojega tajnika vlad. svetnika dr. Senekoviča, dalje dr. Puc m magistratni tajnik dr. Fuchs. Takoj nato je dr. Puc prisegel. Po prisegi je imel veliki župan dr. Vodopivec daljši nagovor na dr. Puca. V svojem govoru je veliki župan naglašal, da ima novi občinski svet predvsem nalogo, da spravi pod streho proračun za tekoče leto, ker se z dvanajsti-nami ne da gospodariti. Šele ko bo občinski proračun urejen, bo novi občinski svet pokazal, da je občinska samouprava zmožna življenja. Občinski svet čaka cela vrsta važnih nalog, tako na primer da dokonča stanovanjsko akcijo, katero je že uspešno začel dosedanji mestni komisar. Potrebna je razširitev tramvajske mreže, dovršitev začrtane kanalizacije in izvesti regulacijo Ljubljanice, da se tako spremeni dosedanja neestetična poteza Ljubljane v njen okras. Dr. Vodopivec je naglašal, da so za to potrebna velika finančna sredstva, vendar pa mora biti novo vodstvo občinske samouprave pri iskanju finančnih virov razsodno, kajti davčna moč ljubljanskih davkoplačevalcev je že izčrpana in je pričela pojemali. Dalje je veliki župan opozoril novi občinski svet na mnoge druge socialne naloge, ki ga še čakajo. Velikemu županu dr. Vodo-pivcu je odgovoril dr. Puc, ki je v daljšem govoru obljubljal, da bo vse naJoge, ki ga čakajo na novem mestu, točno izpolnjeval. Po govoru dr. Puca je bila svečana zaprisega končana, nakar so se prisotni razšli. Veliki župan dr Vodopivec in dr. Puc sta nato odšla k mestnemu komisarju dr. Mencingerju, kjer se je vršila izročitev županskih poslov. Vsa svečana zaprisega se je izvršila v dobri pol uri. Uličnih manifestacij, običajnih ob takih prilikah, včeraj ni bilo. © Umrla je včeraj gospa Albina V o d u -šek, soproga g. prof. Mateja Voduška. Pogreb bo v petek ob širih popoldne iz hiše žalosti Vegova ulica št. 6. © Otonu Župančiču, pesniku, bo veliRl 13. prosvetni večer, ki bo v petek, 20. januarja, ; ob 8, uri zvečer v beli dvorani Uniona. O pes-' niku Zupančiču bo predaval prof. J. Šolar. © Tečaja za vzgojo in oblikovanje jjlaet se udeležuje 26 gg. duhovnikov v dveh skupinah, 6 članov starešinjstva in 7 akademikov. Tudi posamezne ure od 10 do 4 so zasedene Vendar je dr. Egenolf pripravljen še od 8 d« 10 poučevati, če se želi kdo še naknadno priglasiti. Pride tudi na stanovanje. Vse informacije daje Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 5 © 801etnico je praznovala včeraj zdrava in še vedno čvrsta gospa Ncžika Blaž, tra-fikantinja na Dunajski cesti št. 12, ki je poleg cigar in cigaret postregla z veseljem tudi s »Slovencem«. © Med. univ. dr. Ludvik Zalar ima novo telefonsko št. 3003. Gl. oglas! © Velikodušno darilo. Kranjska hranilnic« v Ljubljani je naklonila po naročilu in za ri-čun Narodne radikalne stranke za podpore revnih bolnikov in porodnic, ki zapuste drž bolnišnico v Ljubljani brez sredstev, znesek 60.000 Din, za kar naj bo darovalcem izrečena najtoplejša zahvala. — Ravnateljstvo bolnišnice. © Prošnja na dobrotna srca. Upokojen bivši avstrijski slotnik se nahaja v veliki ne-zasluženi bedi. Zelo bi mu bilo pomagano, če bi mu kak gospod odstopil obnošeno perilo ali obleko. Dobrotnikom že vnaprej prisrčna hvala lepa. Tisti, ki bi mogli tozadevno kaj utrpeti, se prosijo, da pošljejo svoj naslov na uredništvo lista, ki jim bo sporočilo, na kateri naslov naj svoj dar pošljejo. © Če zaide konj v lončeno robo ... France M. je vozil, s konjem in vozom po Pogačar-jevem trgu. Mimo je privozil poštni avtomobil, ogromno vozilo, kakor ga pri prosti kmečki konj še nikoli videl ni in katerega se je tako ustrašil, da je zdivjal in zavil naravnost — v lonce, sklede iu druge glinaste izdelke, ki jih imata tam dva prodajalca razstavljene kar na tleh. Na, pa je »profit« tu! so vzklikuili vsi trije. Prodajalca sta voznika trdo prijela, naj jima povrne škodo, ali pa če mu je ljubše, naj pa zopet zlepi črepinje v lonce. Voznik si je raje izbral prvo, segel v žep in s štirimi stotaki poravnal vso škodo, nakar so se vsi trije mirno poslovili. © Čudna prometna ovira. Tovorni kolodvor je menda sploh pribežališče onih, ki iščejo trenutnega zaslužka s kakim deioni. Brezposelni delavci čakajo tam, kot na borzi dela, kdaj pride kak podjetnik, ki nujno potrebuje koga za nakladanje ali razkladanje, oziroma za druge usluge. Da se med ie delavce mešajo tudi razni sumljivi tipi, ki le čakajo prilike, kdaj bodo kje kaj zmaknili, je samo ob sebi umljivo. V torek popoldne je kakih petnajst takih postopačev, večinoma ne nad 20 let starih, počelo na tovornem kolodvoru tak hrup, se pretepalo in podilo po tračnicah, da je bilo delo znamo ovirano. Načelnik bližnjega skladišča je telefoniral za policijsko pomoč, da ukroti te neinirneže. Na lice mesta, je bil odposlan stražnik Rogelj, ki je hotel glavna krivi« vsega nemira aretirati, toda tedaj je navalilo vseh petnajst pretepačev nanj, da se je moral umakniti in telefonirati za oja-čenje. Prišli so še trije stražniki, ki so s pen-dreki napravili red in aretirali devet postopačev, glavni krivci pretepa pa so ušli. Vendar pa je bil uspeh policijskega lova prav dober Med aretiranimi so na policiji spoznali več že dalj časa radi tatvine in vloma zasledovanih. Vseh devet aretirancev hladi sedai v policijskih zaporih svojo srboritost, obžaluje lastno neprevidnost in čaka nadaljnje usode. © Ne kliči stražnika. Stari ljudje pravijo: »Ne kliči vraga, sicer pride!« Za dvajsetletnega potepuha Stanka K. pa bi bilo bolje, če bi ta pregovor obrnili na stražnike. Stanko se je namreč v torek zvečer tako močno napil žganja, da je počel po mestu največje neumnosti, končno pa je začel na Poljanski cesti na ves glas kričati: »Policaj! Policaj!« Stražnik je prišel in Stanka odvedel na policijo. Tu pa se je izkazalo, da Stanka že dalj časa iščejo radi nekega večjega vloma, ki ga je Stanko baje izvršil nekje v Vodmatu. Na lepši način Stanko res ni mogel priti policiji v pest. © Dva vloma v živilske barake. V noči od torka na sredo sta se izvršila sredi Ljubljane kar dva vloma v živilske stojnice. Dasi se en vlom ni posrečil, vendar sta bila izvršena oba pod zelo sličnimi okoliščinami, tako da je upravičena domneva, da ju je izvršil en in isti vlomilec, oziroma vlomilski družba. V baraki Leopoldine Škrjančeve na Dunajski cesti vlomilec ni imel sreče. Odlomil je siccr ključavnico, vredno 20 Din, toda moral je pobegniti, ker je v istem času pasiral mimo stražnik. Bila je to za Škrjančevo velika sreč v ker je imela v stojnici spravljeno večjo zalogo živil in znaten znesek denarja, s čimer bi sc vlomilec prav gotovo okoristil. — Več sreče je imel najbržc isti vlomilec v baraki Katarine Hafnerjeve na vogalu Rleiweisove in Vošnja-kove ceste ob prelazu na gorenjski tovorni kolodvor. Zlikovec si je natlačil vrečo z lepo množino klobas, salam, slanine, laških fig. štrukljev, sladkarij in čokolade, povrhu teg.i je odnesel še nrkeljnasto uro in košaro. Hafnerjeva trpi 600 Din škode. Vlomilec se sedij najbrže kje gosti r. ukradenimi živili, toda če ga izsilede, se bo moral za drzni vlom težko pokoriti. © Razne tatvine. Natakarju Marjanu La-buri v kavarni v Vodmatu St. 17 je neznan tat odnesel v torek ob 8 zvečer, v Času, ko ip on stregel gostom, ve? metrov blaga za dve moški obleki ter nekaj mesa v skupni vrednosti 1750 Din. — Podobarskemu pomočniku Matiji Gregorinu je neznan zlikovec ukradel v torek iz zaklenjenega slonovanja črno zimsko suknjo z žametastim ovratnikom, vredno 1000 Din. © Kristofič-Bučar: Bluze, otroške obleke! nazore, v resnici pa je včlanjen pri verskih društvih in se redno udeležuje verskih prireditev. — »Dokument naše sramote« — končuje Jaroslavski — »so nove cerkve, ki rastejo povsod kakor gobe po dežju. Navajam imenoma kraje te sramote: tovarna »Komuniet-avangarda« v Vladimirju, tovarna »Rdeči oktober« v Renzi, jarčevska predilnica v Smo-tensku. V Moskvi so zgradili novo cerkev v Čerkizovu, v okolici Moskve imamo dve novi sinagogi. V celem obstoji na ozemlju sovjetske zveze do 40 tisoč verskih poslopij s 500 tisoč duhovniki. Ce izda vsak izmed njih z rodbino vred samo 50 rubljev mesečno, dobimo porazno številko 300 mil. rubljev letno! Domovina proletarcev hira na tej rak-rani in obup se nas loteva, če mislimo na neuspeh naše krvave borbe zoper verske zablode.« Tovariša Jaroslavskega se bo obup prav resno lotil, ko bo še v kratkem času videl vzcveteti v Rusiji tako bujno notranje versko življenje, kakor ga niti pod carizmom ni bilo! Prof. Lampa šestdesetlctnik. Našim tehnikom znani profesor fizike dr. Lampa obhaja te dni 60 letnico svojega rojstva. Kot profesor praške univerze se je odlikoval zlasti kot raziskovalec izmeničnih tokov in električnih valov. Znan je tudi kot odličen pedagog, ki ni mehaničuo podajal svoje uče-nonstnin, temveč je vedno skušal premostiti razdaljo med profesorjem in študentom, česar akad. mladina večkrat pogreša. Zdaj je na Du-taju in je predsednik »Uranije«. Ljubljanska drama Ibsen: Divja raca Drama v petih dejanjih. — Režiser M. Skrbinšek. Dasi je Divja raca eno najznačilnejših Ibse-uovih del, nas radi svoje nerazgibane gradnje ne zadovoljuje v toliko kot tista dela, ki so neposredno nadaljevanje te igre, tako zlasti Rozmersholm in Gospa z morja. Ta in še druga močna dela smo v zadnjih letih vsa videli in zalo nas naturalistična nastrojenost v Divji raci manj ogreje kakor pozr nejše, z geometrično točnostjo izvršene duhovne zgradbe, кјег usodna pravičnost gospodari s svojo neusmiljeno logiko. Divja raca nam kaže življenjsko in zakonsko laž in jo neusmiljeno razkrinka; kos starega krivičnega sveta mora razpasti. Obračun vendar ni celoten in vsestranski, kajti žrtev je samo nedolžno štirinajstletno dekle, zakonski podtaknjen-ček; ko namreč ta spozna, da Je odveč na svetu, se s prostovoljno smrtjo umakne in oče in mati se ob nesreči sprijaznita. Vse drugo ostane neurejeno, lažnivi svet je vendar načet in gotovo prej ali slej razpade. Začetki razpada so tudi v VVerlejevi hiši, ko nastopi sin kot živa vest proti očetu, ki je šel brezobzirno mimo zakona, prijateljstva in poštenja. — Pri nas je igro uprizoril g. Skrbinšek. Tekst je za današnje čuvstvovanje gotovo predolg, predstava se do četrtega dejanja skoraj nikamor ne premakne in precej utruja. Scena je reprezentativna in skrbno zamišljena. G. Cesar je kot stari Werle v svojem zunanjem nastopu močan, dočim je g. Jerman kot njegov sin Gregers mrzel in nerazživet. Hjalmar №dol -— živčno in moralno ubiti mož, ki laže sebi ia svetu in ki kot fotograf in deklamalor samo »retušira« resnično življenje, je dobil pri g. Rogozu precej originalnih črt; ga. in gdč. Juvanova sta bili na višini drugih igralcev — zlasti je gdč. Vida igrala Hedo kaj zadovoljivo. G. Kralj ie težko vlogo starega F.kdala podal zadovoljivo in g. Medvedova je bila kakor vedno dobra. O ostalih igralcih ne moremo reči nič slabega, vendar je igra v prvi vrsti težko utrudljiva in bi nas zbližala samo s prvovrstnimi igralci, ki morejo skoraj eksperimentalne tipe dovolj močno izraziti. F. K. Glasba odraslih in starših. Izdaja se za ceno 20 Din, naroča na naslov pevskega društva Ljubljanski Zvon, dobi se pa tudi v vseh knjigarnah. (Jugoslovanska knjigama.) Al. Mav: Sveti križev pot, štirje napevi. Za mešani zbor ali ljudsko jietje. Odobril šk. ordina-riat v Ljubljani. Skladatelj je v preprosti obliki po- stregel zlasti onim organistom, ki morajo skoro nedeljo za uedeljo z zborom, ljudstvom ali sami premievati iste napeve. St. 1 bo prav porabila v zadregi, ko že pred oltarjem pozvoni, organist pa sam sedi. št. 2, 3, 4 pa že itak roma od ust do ust. So res za ljudstvo. Pošilja le misijonska hiša pri Sv. Jožefu nad Celjem. Cena 3 Din. S/ / t ша uumieiD vw C c/. G I 8 Š * '-5 5. E" N * Z -c O c > I _ s S5 e — M ij ; S £ o ф S1 H — ° 2? _ «" p Ф и ~ K* Je8 ro S' a? 5Г 3 c E' £ e SL 2 S on f (S p to 2. X. o c a p £■ « S »I Б' I £ 5 ЕГ N« (ГЗ « i? 5 t a o • O л B te Г t fs It CC iS * z s ¥ n a T) — 5 > S 2 3 o i 5 3 e .2 c- Ф P Vf Г 1 UI = IU = gospodarstvo Sejmska in tržna poročila j fc Ljubljana, 18. jan. 1928. Živinski sejem v Ljubljani 18. jan. 1928. Do- fon je bil radi še vedno trajajoče zime in radi sla-ih, razmočenih cest slab, razen pri konjih, katerih je bilo še precej prignanih. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih): konj 126 (10), volov 51 (28), krav 36 (25), telet 15 (10) in prašičev za rejo 10 (8). Cene so v bistvu ostale ueizpremenjene. Eai-no voli (1.) so se od prejšnjega sejma znižale za 50 par pri kg žive teže. Cene so bile (za kg žive teže): voli II. 7 Din, III. 6.50 Din, krave debele 5—6 Din, klobasarice 3—4 Din, teleta 10—11 Din; konji in prašički za rejo po kakovosti in velikosti. Razpoloženje na sejmu je bilo slabo, zanimanja malo razen za konje. Prihodnji sejem se vrši 1. februarja t. I. Kože. Čvrsta tendenca vlada še nadalje. Cene govejih in telečjih kož so še vedno čvrste. Telečjih je malo na trgu. Svinjske kože so zopet za 1 Din dražje. Med usnjem so poskočile cene kruponov vseh tež in kategorij, nadalje žolto in črno kravje nsnje ter telečji in goveji boks.. Ostalo usnje je obdržalo cene neizprementene. Vendar dvig cen usnja še ne dosega velikega dviga cen sirovih kož: te so narasle v ceni za 10—15 odst. v nekih vrstah, usnje pa samo za ca. 5 odst. Zato se mora pričakovati za usnje še višjih cen. Les. Položaj na italijanskem tržišču je po poročilih iz Milana stacionaren. Cene so ostale neiz-premenjene. Splošno upanje je, da bo gradbena industrija gotovo bolj oživela, saj je gradbena industrija najvažnejši element za lesno trgovino. IZVRŠITEV NOVIH DEVIZNIH NAREDB SUSPENDIRANA. Društvo bančnih zavodov je prejeto ml gen. Inšpektorata ministrstva financ odredijo I št. 281 od 26. dec. 1927 finančnega ministra; da morajo pooblaščene banke cel iznos deviz po dobljenih nalogih za prodajo iz inozemstva ponuditi Narodni banki za odkup, ki bo obračunala Va po odkupnem tečaju, s/» pa po srednjem borznem kurzu. Nnd'lje morajo bauke ves iznos od zaključenih posojil v inozemstvu v tuji valuti ponuditi Narodni banki, ki jih bo knkor zgoraj obračunala. — Kakor nam sedaj poročajo, je bila ta odredba izdana, začasno pa je njena izvršitev do nadaljnjega suspendirana. KONKURZI. Konkurz je razglašen o imovini zapuščine po Francu in Milki Leskovar, posestnikov v Prager-skem; prijaviti 1o 10. marca (sodišče Slov. Bistrica), prvi zbor upnikov 25. jan., ugotov. narok dne 34. marca. Konkurz Zadružne sladkorne tovarne v St. Sivcu. Kakor poročajo iz Belgiada, jo otvorjen konkurz nad imovino tvrdke -Proizvadjačke šećerane, а. d., s sedežem v Belgradu. Ker де požar onemogočil delo in zaradi drugih zadev, je bil otvorjen konkurz. Sicer pa ima : Ljubljanska gradbena družb a'izstavljeno zabrano na vsoto 650.000 Din. Kakor je znano, je ta tvrdka zgradila tvornico. Rok za prijavo je določen do 23. februarja. Sporne terjatve d. d. znašajo ea 9.6 milijonov Din, če se ta vsota odbije od aktiv, pasiva znatno presegajo aktiva. * * * Moderniziranje naše jeklarske industrije. Kakor smo izvedeli,, je Jekbrna grofa Tburnskega ua Ravnah pri Guštanju (ki jo pred nedavnim postala delniška družba pod patronanco Kreditnega zavoda) sklenila interesno skupnost z znanim Bdhler-jevim jeklarskim koncernom. Po tej interesni skupnosti bi guStanjska jeklarna izdelovala tiste predmete kakor Bohler. nadalje ji bodo prišle v korist fabrikacijske izkušnje znanih Bohlerjevih jekla-ren. Sedaj se bo tovarna modernizirala in uvedlo tkzv. delo na tekočem traku (Fliessarbeit, Arbeit a m Iaufenden Bande), katerega se poslužujejo veliko inozemske tvornico in ki ga je prvi uvedel Ford v svojih obratih. Državne finance. Po pravkar objavljenih podatkih so znašali v septembru lani drž. dohodki 809.05 milijona Din, izdatki 924.86 milijona Din (v septembru 1926 dohodki 971.7, izditki 918.6 milijona Din). Skupno so v prvih 6 mesecih proračunskega leta 1927-1928 (t. j. od 1. avgusta do 30 septembra) znašali dohodki 4.849, izdatki pa 4.655.1 milijona Din (brez izdatkov na račun prejšnjega proračunskega leta). Proračun dohodkov in izdatkov je znašal za teh 6 mesecev 5.738.8 milijona Din. Vprvih 6 mesecih proračunskega leta 1926-1927 so znašali dohodki 5.177.3 milijona Din, izdatki pa 4.721.3 milijona Din. Komercializarija državnih železnic. Dne 16. Jan. je začel z delom posebni odbor, sestavljen od delegatov vseh gospodarskih ustanov. Naloga odbora je na podlagi diskusije 5. decembru lani izdelati osnutek uredbe za komercializacijo. Razglas. Ravnateljstvo šum v Ljubljani razpisuje prodajo okroglo 1109 plm;' izdelanega hrastovega lesa za tehnično uporabo v K rakovem v področju šumske uprave v Kostanjevici. Na predpisanem obrazcu spisane ponudbe, opremljene s 100 Din kolkom in 10% vadijem (pri inozemcih 20%) je vložiti najkasneje do 25. februarja t. 1. do 11 dopoldne pri ravnateljstvu šum v Ljubljani, Blei-weisova cesta št. 1. Obrazci ponudb in vsa predmetna pojasnila ве dobe pri ravnateljstvu šum v Ljubljani ali pa pri šumski upravi v Kostanjevici. — Ravnateljstvo šum. Koliko zadrug jr. bilo osnovani!) na podlagi zakona o kmetijskem kreditu? Dosedaj je na podlagi zakona o kmetijskem kreditu osnovanih in prijavljenih ravnateljstvu za kmetijski kredit 171, od tega v belgraiski oblasti 30, v podunavski 28, v ba-Ski 14, v moravski 26, v skoptjanski 7, v osiješki б, v podrinski 5, v valjevski 6, v šumadijski 16, v limoSki 8, v splitski 9 itd. Kakor jo videti, v Sloveniji ni bila ustanovljena nobena zadruga, v celi Hrvatski 3. Bilanca Narodne banke 7.a 1927. V včerajšnjem Sanku pod tem naslovom se je pri sprejemanju vrinila napaka: med aktivi znaša tečajna diferenca 880.361 000 Din (ne samo 88.361.000) napram 545,406.000 Din v bilanci za 1926. Cenitev produkcij« sladkorja. V kampanji 1927/28 cenijo produkcijo sladkorja v naši državi na 88.618 tou napram 77.800 v kampanji 1926/27. Za celo Evropo je cenitev 5,730.000 ton napram 5,209.000 tonem. Z dunajske borz*. Za predsednika dunajske borze je bil zopet izvoljen Julius Stern, za podpredsednika pa zopet Felix Stern in Robert Wort-mann. Nemško dobavo za novo savsko pristanišče. Kakor poročajo nemški listi, so »Vereinigte Stahl-werke< sklenili z našo vlado jiogodbo za dobavo žel. materiala za projektirano savsko pristanišč«. Ta dobava bo šla na račun reparacij. Nemčija obnavlja Irancnskii pristanišča. Neni-gke reparacijske dobave Franciji v letu 1928. bodo mačete 800 milijonov mnrk napram 600 milijonom porabi za popravila in razširjenje francoskih pristanišč. ter nekaterih kanalov. Nemško zadružništvo. 1, januarja letos jo bilo v Nemčiji 40.095 kmetijskih zndrug, od teh J08 centralnih, 20.670 kreditnih, 4676 nabavnih in prodajnih, 4090 mlekarskih ter 10.551 raznih zadrug. Zlasti število mlekarskih zadrug hitro narašča. Izvoz kapitala iz Francije. Ministrski svet je 10. jan. sklonil zopet dovoliti izvoz kapitala, ki je bil od leta 1918. prepovedan. Češkoslovaška zunanja trgovina. V lotu 1927. je znašal uvoz v češkoslovaško 17.930 milijonov Kč, izvoz pa 20.127 milijonov Kč. Grčija dobi posojilu. Kakor poročajo iz Londona, so pogajanja grškega finančnega ministra za posojilo 6lA milijona funtov po emisijskem kurzu 91 s 6% obrestovanjem in 40 letnim odplačevanjem. III. mednarodni knjižni sejem v Florenci. — Tretji mednarodni knjižni sejem se vrši v Florenci sredi meseca marca 1928 Prireditev bo trajala približno dva meseca. Pogoji za razstavljalce so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. Izvoz, žita iz Rusije. Nakupi žita v prvih petih mesecih v Rusiji so znašali 4,819.000 Ion napram 5,836.000 tonam v odgovarjajoči dobi lani. Pojavlja se mnenje, da zaradi padajočih cen letošnja kampanja ne bo uspela. Novi Ford. Ford sedaj dnevno izdela 500 voz, upa pa še v tem mesecu priti na 1000 voz. Njegove cene so ozirajo na konkurenco. Do sedaj je iz Amerike naročil za 727.000 voz. GOSPODARSKA LITERATURA. Našo gorice. List, katerega 1. letošnja številka je izšla, je že zelo razširjen (lani je imel 1400 naročnikov) in prinaša za vsakega kmetovalca važne in poučne razprave, zl-sti za vinarstvo. Članarina Vinarskega društva, obenem naročnina za list znaša letno 30 Din. ; Privredni arhiv« bo izhajal v letu 1928. četrtletno, zadnji mesec vsakega četrtletja; naročnina je 100 Din letno. Njegov lastnik in urednik je Franjo Braun, Zagreb. Zadnja številka za pret. leto prinaša zanimiv članek g. Brauna o izenačenju davkov, kjer dokumentarično dokazuje grehe rudi-čevoev glede davčne reforme in navaja porazne kritike dela radičevcev v davčnem odboru prejšnjega parlamenta. Državno finance. V Zagrebu izhaja s tem naslovom mesečnik, ki stane letno 255 Din. Uprava se nahaja v Zagrebu. Posta VI.. Trg kralja Aleksandra. Vprašanje drž. in obč. financ je dosedaj malo razpravljalo in treba mu bo posvetiti več pazljivosti, za knr služi ta list. Siarzrr* povpraš. poil. — srednji sr. 17 I. Amt-terdam — _ _ Berliu 13.535 -13.565 13.55 " 13-54 Curih 10.93 — 10Л6 10.945 10.945 Dunaj — — — j -— London 276. "5- -277-55 277.15 1 277.12 Newyork >6ЛМ— - 5t\88 5P.78 56*77 Pariz 223-i .O—2 5'0 i ?2r— 1 22-'.— Praga 16^.1' - -168.90 16". 50 168.52 Trst -301.50 30 .50 300.25 79 kg 2% baška 362.50-365.50, jan. 367.50—370, slav., sr. 352.50—355, moka 0 g vag. bi. plač. po prejemu fko Ljubljana 500, oves baški zdrav, re-šetan 300; koruza baška st. ml. tar. 270, nova času prini. suha, uav. vozu. jan. 267.50, febr. 275, marec 280, april 285, maj nova popolnoma suha nav. vozn. 290; zaklj. 2 vag. Tendenca čvrsta. Eksekutivna prodaja: 5000 kg po-vzorčenih orehov, 100 vreč po 50 kg b/n v egalizi-ranili vrečah, par. fko vag. Spilje tranz. dobava ta-i kojšnja, plučilo pri prevzemu blaga pri špediterju na Dunaju; ponudba 4 Din za kg; zaključeno. Novi Sad. Pšenica bač., sr. in gor. ban. 800— 310, jjotiska 307.50—317.50, slav. 301.50—312.50, rž Dne 18. januarja 1928. DENAR Današnji devizni promet je bil živahnejši kakor včeraj. V kurzih ni znatnih izpremreligioznem nepu«, to je preobratu sovjetov, in napovedoval popolno versko prostost v istem času, ko je zagotavljal Hubelman na XIII. kon-• gresu komunistične stranke: »Še zadnji uda-| rec in bo rešeno javno življenje na kmetih ter ponekod med proletarci v mestih najnevarnejšega političnega vpliva in najstrupenej-šega sovražnika — Cerkve!« УџтггшЛ pu 0»— ИЛМ1И —# « БЕЗБ0ШН rt> 3 [fll|Jt^-.^—■ Л »>». ■ 'U. nffi •] Јдгсзр Naslovna stran »Brezbožnika«. V sredi Ljeninova glava, ob strani sledeči napisi: ■Delo brezbožcev je delo Ljenina.« — Mi smo dolžni boriti se proti veri.« — »Treba je znati pobijati verstvo.« — Učitelj mora biti brezverec.« --»Vera je strup za ljudstvo.« Letošnje božične proti verske prireditve v Rusiji so bile uprizorjene v posebno velikem slogu. Milijoni brezbožnikov so dobili iz Moskve natančna navodila, kako prirediti ob času polnočnice plese, maskarade in predstave, ki zasmehujejo božič. Pri Tatarih ob Volgi je bil glavni bedak v teh igrah Mohamed, pri Kalmikih ob Kaspiškem jezeru seveda Bud-dha itd. V Moskvi je nastopal »čudežni fa-kir« in v Berlinu so ponudili 1500 dolarjev za nastop tekmecu Terezije Neumann, če bi hotel na Rusko. Zdaj je boj končan. V Moskvo prihajajo poročila in Hubelmann ugotavlja v »Komso-moljski pravdi« glavni facit »božične bitke«: »Pripomogla je cerkvenim ter sektantskim organizacijam v mestu in po deželi do na-daljncga ojačonja in razvoja«. Hubelman prinaša te porazne ugotovitve v organu komunistične omladine, ker uspeva verska propaganda za enkrat še največ med njo Za enkrat, pravim, kajti »božji lakaji« so se vrinili tudi že v Komsojnr.1 med pionirje, v ženske kmeč-in delavske komunistične krožke. Tam zastrupljajo, каког toži židovski odpadnik, komunistični naraščaj in zapeljujejo najboljše moči v lastne verske krožke, katerih število dnevno narašča. Po vsem ozemlju sovjetske zveze ni kotička, vštevši skoro neobljudena jakutska ledena močvirja, kjer ne bi nastopali »cerkovniki« s svojim strupenim delom. Baptisti dobivajo denar iz Amerike, podkupijo cenzuro in tako tiskajo letake ter celo (o nesramnost!) redno izhajajoče liste! Cerkovniki se poslužujejo tudi zadrugarske krinke. Njih konzumi pobijajo komunistično mladinsko gibanje (to se pravi razgrajanje in pretepe) ter uspevajo vsled poštenosti, nesebičnosti in spretnosti nastavjjencev. Nudijo članstvu »ekonomske ugodnosti« in to najbolj straši Jaroslavskega. V Serdolsku (sara-tovska gub.) so bili sektanti toliko »nesramni«, da so priredili o božiču razen verskih zborovanj tudi koncertne večere in predstave, ki so bile dobro obiskane, medtem ko so ostali komsomolci brez obiska. V Petrogradu šteje Baptistovska zveza 20 tisoč članov. V sami ■ > VH" Ta slika je primer, kako sovjeti skušajo oblatil krščanstvo. Predstavlja bankirja, ki vpraša Kristusa, kako bi se dalo opravičiti, če se stavkujoči delavci postrelijo. — Kristus mu pokaže evangelij: Matej 22, 21, kjer je zapisano: »Dajte carju, kar к carjevega.« Moskvi so priredili cerkovniki proslave Puškina in Lermontova z lastno godbo in pridige na koncu. Po vsem mestu (neverjetno!) so bili razobešeni veliki plakati, ki so vabili na versko diskusijo dne 3. t. m. v veliki dvorani Konservatorija. Prof. Kuznecov je predaval »O cerkvi in državi« povodom pisma varuha patriarhovega prestola metropolita Sergija sovjetski vladi). Kot govorniki so nastopili tverski metropolit Serafim, samarski nadškol Analolij, harjkovski nadškof Konstantin, prof. prota Smirnov, prota Golosov in drugi. Kon-zervatorij je vendar državna ustanova, piše v onemogli jezi Hubelman. »Belogardistovski popi, ki so rešili vratove v inozemstvo, besno napadajo odtod sovjetsko zvezo. Tukaj so popi bolj mirni, češ da so zoper politiko v cer-iivi, toda kdo jim bo verjel? Žalostno je, da je nasedel konzervatorij izkušnjavi. Popi imajo denar in so plačali 800 rubljev za dvorano, dasi znaša navadna najemnina '300—400 rub-Jjev. Ekonomski računi so zmagali idealizem in kontrarevolucija slavi zmago. Ta mehanika ni posebno duhovita, toda priznati moramo: protiverska fronta je žalibog prebila in sovražnik je pričel napad na naše postojanke.« Jaroslavski študira vzroke poraza. Priznati mora, da obstoji njegova Zveza brezbožnikov po večini samo na papirju. Nekatere avtonomne vlade so zvezo razpustile. Drugod se mora skrivati, ker ni uradno dovoljena. Med komunisti — posebno med muslimani — se vedno bolj širi verska kuga«. — Velik del komunistov le navidez priznava Lieninove