4 (O Kupujmo vojne bonde in ZNAMKE DOMOV AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVKMAN MOiiNlN«* DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 19, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVI1 ITALIJANI SO SE OSVETILI KRVNIKU gospodarskega stališča ^'l0mska inozemskega poli-^^sednika Roosevelta ob- ^ 8«ivnem v tem, da ne bo _ bi ^od lačen. To se pravi,' , . ' UVeliaviio prosto izme- Bivšega direktorja rimskih ječ so utopili in potem obesili na zido-vje ječe 0 blao- '1 zrtv -mec^ ^^elami in se ,anjšal0 prepad med bo-: ml revnimi narodi. Taka' ■ ka politika bo zmanjšala! , orožene sile za vzdrže-; •sveto Rim. —j Razljučeno in osvete • nar d m-rU' Z drUg° žel'n° italijansko ljudstvo je iz-na v . ' kl Je slt> ne bo vleklo fcjtvišegaj direktorja rim-vednn d°Čim b° lačen, skih jetnišnic iz sodne dvorane, pol].e g!edal na sosedovo ga pretepalo in vleklo na breg Tibere, kjer so ljudje držali nje- Ufivne govo glavo toliko časa pod vodo, ' v2al0/ 0lja bo kmalu do",da je utonil. Potem je razjarje-1 2 rest''da b° vlada odne"jna množica obesila njegovo tra-"■ietja , . r'kcijami za gretje. I pi0) z nogami navzgor, na okno ie (Li80 morala spremeni-i jetnišnice, jz katere je ta direk-sisteme od olja na1— — 2° smele zopet nazaj Jstem. Toda pi- vi, sisteme od olja na tor, dr. Donato Carretta, nekoč JBfeL ao smel p 7nnP.t nazaj izr0čil Nemcem 50 talcev, ki so k1 jih naciji postrelili. Corretta je bil v sodni dvorani, kjer naj bi pričal proti Pie-tru Carusu, bivšemu rimskemu policijskemu načelniku. Ljudje so pograbili Carretto in ga izvlekli iz sodne dvorane. Caruso je bil policijski načelnik zadnje štiri mesece nemške okupacije Rima. Zdaj je bil postavljen pred sodišče kot prvi italijanski pristaš Nemčije. Dr. Carreta je bil poklican kot priča, da je Caruso ukazal izročiti Nemcem 50 italijanskih talcev. Ti so bili del 320 italijanskih civiljstov, ki so jih Nemci pomorili v votlinah Ardeatina Hi'? to 'dovoljenje, bodo - ' taiovanjskih hiš. Po j, * * J Nemčije bo vlada po- ™Ttt«bščin ntrolo nad izvozom Si k inozem«tvo. Toda ^Diltj •e »o zelo ločil med za-i2dr"ž|leVtra,ci- Izvoz v de-■ ^o f. "arodov iz Ame-M čno brez vsakih re-k na razPolago do- Hili y2a izvoz. Nevtralci, ki Si ^ 6j vojni ne na tej ne Se j"11' b°do morali poži-^ )ijimnvčakati. dočim bo iz-pod kontro ^ ^^ nadaljnih 125,- tega v spodnjih prostorih justi-»m/Š °.d armade in mor-; čne palače. A iL^eiin urad za vojno -o- ^HSo&olilza izdelavo ci- V^b n že 220>000 ton vrsti za izde- k*Hj * avtne industrije in Ls'lo s .e komisije za delo-foitu' imeli konferenco v t Sjlje tnim družbam je X So"? določiti samo maj- %sta'' C.e ^o "blaga za izvoz * * Janie- Vzrok temu bo,1 pVOšlega marca. dohod blaga na PU 0 preko V'e bi Medtem, ko je množica linča-nevtralnih de-; ja Carretto, je zavezniška polici-; oi nevtralne dež -le1 ja skušala izprazniti sodno dvo- r&zboritim de-. ran0. Med množico je bilo mno j go črnooblečenih vdov in mater I tistih žrtev. Med revolto so oblasti imele '^ga" zadnje tri mesece glavnega zločinca, Caruso, skri- Selci a 'v, !Hiii .l-eivilnih p°tre^in r^nih ledene tn pral- % Rusija je zadržala konec vojne? Radijski kom en t at or Pearson je v nedeljo povedal svojim poslušalcem, da je Rusija zadržala konec vojne. Po načrtu bi bila vojna v Evropi končana že 15. septembra, toda Rusija da je odnehala z napadi na Nemčijo in se je podala osvojevat rezne druge male države, ki so zanjo velikega političnega pomena. Nemčija itak ne odide svoji usodi, si je mislila Rusija, dočim bi male države Rusija po vojni morda ne bi dobila. -o- Ford bo zvišal place, čim bo v lo privolila ameriška vlada Detroit. — A v t n i magnat Henry Ford je izjavil v soboto: "že dlje časa mislim in govorim o zvišanju mezd in plač. To bom tudi izvedel, čim mi bo to vlada dovolila." Ford ,ki zaposluje ob tem času 160,000 oseb, je prišel s to izjavo na dan takoj, ko je Wm. Davis, načelnik vojnega delavskega odbora izjavil, da je nova plačilna lestvica v industriji neizbežna radi dražjih življenskih po-i trebščin. Henry Ford je bil že dvakrat prej prvi, ki je v svojih podjetjih zvišal plače pred vsemi drugimi industrijalci. Leta 1914 je postavil najnižjo plačo $5.00 na dan, kar je bilo več; kot je plačala vsaka druga industrija. Leta 1929 je to zvišal na $7.00 na dan. Povprečna plača v Fordovih tovarnah je danes $1.25 na uro. "Dokler bom živel, hočem dajati delavcem najvišjo mezdo v vsej avtni industriji," je izjavil Ford. "Vsak delavec bi moral zaslužiti toliko, da bi lahko lastovki svojo hišo, kos zemje in avto." Parašutarji so osvobodili do zdaj 0ILAST v i o . ze i j mest m vasi v ARMADE Gen. Eisenhower bo pa vrhovni oblastnik vse vojaške viade Gl. stan ALI BO HITLER ODLETEL? New uork. — Iz Stockholma J se poroča, da je stalo v nedeljo v rranciji — Iz gla* pripravljenih za odlet vseh 10 vnega stana zaveznikov s0 VČe- Hitlerjevih letal, ki jih navadno raj potom radia naznanili nem- uporablja Hitler s svojim šta. škemu narodu, da bo nad Nemčijo postavljena zavezniška vojaška vlada pod vrhovnim poveljstvom generala Eisenhowerja. To se bo zgodilo takoj, čim bodo zavezniške armade okupirale Nemčijo. Ta zavezniška vojaška vlada bo imela v rokah vso izvršno, le-gislativno in juridično oblast nad Nemčijo. Namen je, da se| Bari, Italija. — Ameriški le-v prvi vrsti odstrani vse nacije1 talci, kakih 295 po številu, ki so z odgovornih mest, istotako vse bili izstreljeni nad Bolgarijo, bom. V vsak avijon, trdi poročilo, so nalili po 7,400 galon gazo-lina, torej so jih pripravili na dolg polet. Kam ? -o- Bolgari so brutalno pretepali ameriške letalce pri interniranju člane nazijske stranke, vse člane Hitlerjevih elitnih čet in drugih organizacij, ki so bile aktivne pod Hitlerjem. Prvo delo zavezniške vojaške vlade bo, da vzpostavi vse prometne zveze ter da zatre vsake aktivnosti v Nemčiji, ki bi ovirale nagel zaključek vojne. Kamor bodo dospele zavezniške armade, bo njih prvo delo, da bodo razbile narodni socializem ter odstranile vse one z odgovornih mest, ki so igrali kako važno vlogo za časa vlade iucizma. so morali v internaciji prestati skrajno brutalno postopanje od strani Bolgarov. Pretepali so jih, jih stradali ter jim niso hoteli dati niti zdravniške pomoči. Tako poročajo ti ameriški letalci, ki so dospeli v Italijo potem, ko so jih Bolgari izpustili iz ječ, ko se je Bolgarija ločila od Nemčije. -o-- Distilerije so napravile 54 milijonov galon alko- civiino prebivalstvo bo nada-jhola, ki bo šel za žganje ljevalo, kjerkoli mogoče, s svo- j Washington. — Tekom avgu-jim vsakdanjim dolom. V vsakem j sta, ko je urad za v0jno produk-zasedenem okraju bodo pa voja-' cijo dovo]il distilerij-am produci-ške oblasti izdale potrebna navo- rati aikohol za žganje, so ga na-dila. iNemci so zbežali pred parašutarji, kot bi se spustili nanje roji kobilic. Hitler je poklical čete z ruske fronte v obrambo zapadnega zidu. Holandija, 18. sept. — Nemci so se pustili v divji beg, ko so se spustili na Holandsko celi roji zavezniških para-šutarjev. Ti so takoj zasedli kakih 13 mest in vasi, iz katerih so naciji zbežali. Nemci,ki so bili večinoma mladi neizkušeni vojaki, postavljeni tukaj bolj za stražo kot za boj, ker sovražnik ni pričakoval invazije iz zraka, so zbežali v popolnem neredu. Med ameriškimi parašutarji je bilo jako malo nezgod pri tem napadu. Danes se vsipljejo na holandsko ozemlje novi roji parašutar-jev in transportna letala jim neprestano dovažajo potrebščine. Parašutarji so tukaj zasedli odprt teren na koncu utrjene Siegfried linije. Pred njimi ni nobene ovire na potu proti Berlinu. Istočasno, ko so se spustili na holandskem ozemlju parašutarji, je prešla v ofenzivo in njim v pomoč 2. angleška armada. Ta ima nalogo, da zasede točke, ki jih bodo osvojile zračne čete. Angleška armada je bila danes samo 7 milj od kraja, kjer so se spustili na tla prvi parašutarji. Konica 1. ameriške armade, ki je predrla Siegfried linijo na obeh straneh »Aachena, dobro drži pvoje pozicije kakih 20 milj od Kolina ob Reni. (To mesto je S Kaj inženir.iev in tehni-W ^Pravijo načrte za izd i "•'ev od vojnih na-%ic elavo avtov. Na tej 3 i^6 ni razpravljalo i"' bo začela avtna W^ehSl0Vati vozila zaci" Datum je naj- e3 daleč. %Niu % * * odsek za vzdrževanje ^rNoir! no Pomoč za tri S °°'000 0d *65°.000,000 na \ &K, ' prav tako vsoto i ati za ceste drža-^ Pri« e'asil predlog, naj žganja je dovolj V državnih prodajalnah v Clevelandu je dovolj žganja. Včeraj se je pričela nova perioda, ki bo trajala do 14. oktobra. Samo kakih 60 % oseb, ki ima karte, kupuje žganje, dočim ga je kupovalo v začetku racionira-nja do 90Tudi gostilničarji so dobili nekaj več žganja. Sirovega masla manjka V Clevelandu se zelo čuti pomanjkanje surovega masla. V skladiščih ga je 1,455,245 funtov, dočim ga je bilo ob istem času lanskega leta 4,429,824. N& kateri trgovci ga dajejo samo po četrt funta vsakemu odjemalcu. Lovci se bodo morali sami poditi za zajci Zdravstveni urad v okraju Cuyahoga je določil, da ostane še nadalje v veljavi lodredba, da lovski psi ne bodo smeli prosto tekati za zajci. Vzrok je, ker nevarnost pasje stekline v teh krajih še ni minila. Lovci pa smejo vzeti psa s seboj, če ga imajo vedno na vrvici. Mi bi radi poznali tistega lovca, ki bo lahko streljal na zajca, če mora držati psa na vrvici, kadar zajec skoči iz grma. Direktorska seja Jutri večer ima direktor SDD "na Recher Ave. važno sejo. Naj se gotovo udeleže vsi direktorji. POT DO BERLINA 315 milj bilo znano našim starim Sioven-pravile okrog 54 milijonov ga-' eem, ki so hodili tje na božjo pot, Ion. Urad je to dovolil, ker je v! kot Kelmorajn — Koeln am zalogi industrijskega alkohola! Rhein). ZAPADNA FRONTA _ gjQ 1 dovolj za vojne potrebščine. Na Tretja ameriška armada pro- milj od kraja Nijmegen v' ^ptembra s0 začele pa zopet1 dira pod poveljstvom generala Holandiii 1 v"e distilerije izdelovati alkohol Pattona od mesta Nancy proti 1422 E. 63. St. Nekdaj .je bil J " 1 za vojno. J Vogezom in proti zadnji franco- član društva Slovenije. Za po- Urad za vojno produkcijo je1 ski trdnjavi Metz. Nepotrjene I obljubil, da "ne bo dolgo," ko bo' vesti trdijo, da je 7. ameriška ar-zopet dovolil distilerijam napra- mada vstopila v Belfort, 30 milj viti nekaj alkohola za "železno od Rene na južni fronti. drobnosti o tej zračni invaziji glavni stan še ne da v javnost, da se moti sovražnika. Samo toliko se poroča, da je pripeljalo nad holandsko ozemlje parašu-tarje nad 1,000 transportnih letal in jadralnikov. hovFgrobovi Math Valentič Včeraj popoldne je zadela srčna kap pri delu Math Valen-tiča, star 57 let. Zaposlen je bil pri Brown Fence Co. in je stanoval na 6509 Edna Ave. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba in drugo bomo sporočili jutri. Mary Bensan Okrog polnoči je umrla Mary Bensan, stanujoča na 15918 Huntmere Ave. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod. Čas pogreba in -droge•podrobnosti bomo sporočili jutri. Bernard Ukajanc Včeraj 'zjutraj je umrl v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan iz zavetišča za onemogle, Bernard Ukajanc, samski, star 78 let. Svoje čase je bil za voznika pri stavbenikih. Doma je bil iz Klečet, fara Šmihel. Več let je stanoval na RUSKA FRONTA -od kraja Pulutsk. ITALIJANSKA FRONTA 518 milj od Rimini. -o-— seje d-o 4o?Pevala 60%, države 1 r" Po novem mora , Ve toliko, kot vlada. * Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Mr. in Mrs. Frank Prudič iz 8406 Sowinski Ave. sta naročila Ameriško Domovino za svoja dva sinova in sicer: Anthony «J'e*tiiCe " * arm 2/c, usnaaas, v °tol ansPortacije Pro-1 Box 40' Boca Chlca' Florlda- kl HiJjtuj 6lko> Pravijo, da gani-1 J'e Pri mornarici že od 16.no-S?ov>temi ne bodo mo-ivembra 1942, in Stanleyu Pru- die, ki služi pri topmcarjih ze eno leto ter se nahaja v Angliji že pet mesecev. ta si p* Mr. in Mrs. John Novak, 6326 SX'a* e kaki anjk°valo, dasi ne Sini °Vosl; , , , hi;V°Sti' kot Pred voj-J Carl Ave. sta tudi za drugega si-dobf' p0sestnik naj pa na naročila Ameriško Domovino, bo i j o, letošnjo zi- zdaj je pa stacioniran v Colora-di. Njegov naslov je: A/S Nor-bert L. Novak, 15128799,Sect. L, Baracks 244, 3020 Army Ait-Field Base Unit, La Junta, Colorado. Mr. Stemberger sme nabirati prispevke za kampanjo John E. Lokar, glavni manager Latechetove kompanje, ;je pooblastil našega zastopnika ,Franka S/tembergerja, da sme nabirati prispevke za Lausche-tovo kampanjo. Na to opozarjamo rojake v okolici Rosewood, Garfield Heights in Maple Heights. Vsak, ki bo dal en dolar ali več, bo dobil'še posebno potrdilo iz glavnega urada kampanje. Le dosti naberi, France! Kje je? Mike Botz, 1393 E. 43. St. je odšel pred tremi tedni izdoma, ne da bi komu kaj povedal, kam gre. Prošen je, naj se zglasi še ta teden, ker potem bo prepozno. Ako kdo ve zanj, naj mu to sporoči, ali pa Mrs. Jennie Maver, 1059 E. 61. St. Na oddih v Racine Mr. in Mrs. John Anžiček iz Girarda, O. sta se podala za en teden na počitnice v Racine, Wisconsin. Le dobro se imejta tam! vodo." V zadnjo čast Člani kluba Ljubljana naj pridejo nocoj ob osmih v Svetkov ! pogrebni zavod, da se poslove i od pokojnega Antona Gržinčiča. V sredo naj se pa po možnosti vsi udeleže pogreba. v klet ves premog, ki je odše pred par meseci k le^ Potreboval čez zi- talskemu koru. Bazično trenin-. go je dobil v Amarillo, Texas, Starejši sin Novakove družine, Raymond, je bil pa nedavno premeščen iz Nevade v Texas. Piše, da je zelo vesel, ker redno prejema Ameriško Domovino, iz katere izve vse elevelandske novice. Njegov sedanji naslov je: A/C Ray J. Novak, 35069991, 3rd N. T. C. Branch 44-50 N 7 A, Hondo Army Air Field, Hondo, Texas. Ne odlatajle! )) Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. (| Naslov: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. greb bodo skrbeli njegovi prijatelji. Pokopan bo v četrtek popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Ura pogreba še Pod Švico je pa 7. ameriška ar- ni določena. Naj počiva v miru. -o- mada osvojila Modane,ki leži pred vhodom v predor, kjer pelje proga v Italijo in ki je komaj pet milj od italijanske meje. Splošno se sodi, da so izvedli zavezniki v Holandijo največjo zračno ofenzivo v zgodovini. Po- V bolnišnici Mrs. Mary Zupane se nahaja "v St. Alexis bolnišnici, soba 319, kjer jo prijateljice lahko obiščejo od 2 do 3 popoldne ter 7 do 8 zvečer. Seja demokratov V sredo ob 7:30 zvečer bo v SDD na Recher Ave. važna seja članstva "Roosevelt-Lausche Campaign Committee." Vse članstvo naj se po možnosti ude eži. Nova državljanka Mrs. Frances Debelak iz 1368 E. 43. St. je postala ameriška državljanka. Zelo je tega vesela, ker bo imela priliko voliti Franka Lauscheta za guvernerja. Dar čitalnici Mr. Sajovec iz New Yorka je bil na obisku v Clevelandu pri Mrs. Opeka, 1127 E. 71. St. Ogledal si je tudi SND na St. Clair Ave. ter daroval $2.00 za narodno čitalnico. Devetnajsta obletnica V sredo ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Matijem Hrastar v spomin 19. obletnice njegove smrti. --o- IZ NAŠIH NASELBIN Hibbing, Minn. — V bolnišnici v Buhlu je umrl Anton Mi-helich star 58 let. Zapušča ženo, dva sinova in tri hčere. NAŠI ROJAKI V FLORIDI SE V TEM ČASU PRIPRAVLJAJO ZA VRTNARSTVO Iz Tampa, Florida, sta se oglasila poznana Clevelandčana, Mr. in Mrs. Karl Smigovec. Naročata najlepše pozdrave vsem svojim prijateljem po Clevelandu. Pišeta, da je sicer precej toplo, toda vsak dan je za kako uro prijeten dežek, ki ozračje tako shla-di, da se ponoči lahko počiva. Ta deževna sezona prične v juniju in traja do septembra. In kar je najbolj zanimivo je to, da se bodo tam proti koncu tega meseca pripravili za obdelovanje vrtov, na kar moramo mi tukaj čakati do spomladi. Seveda, zime tam ne poznajo. Le dobro se imejta tam v sončni Floridi. AMERIŠKI VOJAKI SE NE SMEJO NIČ BRATITI Z NEMCI PRI OKUPACIJI Poveljstvo 1. amerijke arma- bo mogel ameriški vojak vedeti, de je posvarilo vojake, naj sma- trajo "prebivalstvo Nemčije kot sovražno in naj se temu primerno ttidi obnašajo proti njemu. Ko so prodirali preko Francije, Belgije in Nizozemske, so našli pri narodu simpatičarje, ki so bili veseli njih prihoda. V Nemčiji bo pa to drugače in vojaki naj se ne izpostavljajo raznim nevarnostim. Brez dvoma je, da bo veliko kdo .je prijatelj in kdo sovražnik, ker bo gotovo mnogo gestapov-cev preoblečenih v obleko civilistov. Vojaki naj ne pozabijo, pravi poveljstvo, da je nemška propaganda že cele mesece pripovedovala narodu, da ko pridejo Ame-rikanci, bodo ropali, morili, po-žigali in oneeaščali na debelo. Zato jih bo narod sprejel kot sovražnike in ne kot rešitelje. Te- Nemcev veselih, ko bodo zopet' mu primero naj se ameriški vo-prosti Hitlerjevega jarma in jak v svojo lastno varnost tudi strahovlade Gestape. Toda kako' obnaša napram domačinom. •-t & iS. ji^^^iližklafcai. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 19, 1944 » v AMERIŠKA DOMOVINA" AUKSICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) (117 St. Clair Ave. HEntierson «628 Published dally »xcept Suudaju wad Holidays Cleveland 3. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto *6.50. Za Cleveland. Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.50. Za Cleveland. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, Za Cleveland In Euclid, do razna&alcih: Celo leto četrt leta (2.00 Pot&mema številka s cente Do pošti, celo leto (7.50 do pošti, pol leta (4.00 po pošti četrt leta (2.25 (6.50. doI leta (3.50. . bv mali, (7.50 per year znali, (4.00 tor 8 months mall (2.25 for S month* (3.50 for 6 month*. SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, »8.50 per year. Cleveland, C. S. and Canada. (3.50 far 6 month«. Cleveland, by V. S. and Canada (2.00 for S months. Cleveland by Cleveland and Euclid by Carrier (8.60 per year; (2.00 for 3 monthd. _Single copies > cents__ Entered as second-class matter January 5th, 1008, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 219 Tues., Sept. 19, 1944 Uspešna misija Zveza slovenskih župnij je poslala zadnji teden na državni oddelek v Washington delegacijo dveh gg. duhovnikov in dveh lajikov. Izročili so v imenu katoliških Slovencev v Ameriki memorandum, v katerem je izražana prošnja za olajšanje gorje našim bratom in sestram v stari domovini, njih želja po edinstveni Jugoslaviji ter prošnja za povrnitev ozemlja, ki je bilo Sloveniji po tako vnebovpijoči krivici vzeto po zadnji vojni. Memorandum poudarja, naj bi zavezniki že vendar enkrat napravili konec terorju v Jugoslaviji in pa zlasti nagla-ša. da bi imeli narodi v Jugoslaviji po vojni volitve res v svobodnem duhu, brez pritiska od katerekoli strani, če bi se vršile pod protektoratom ameriške armade. Memorandum je kratek, toda krepak. Brez fraz in olepšav govori naravnost in odkrito, kot smo navajeni govoriti ameriški državljani. Misija, kot pripovedujejo vrnivši delegati, je bila zelo prijazno sprejeta v uradu referata za južnoevropske dežele, kjer so se mudili polnih 40 minut. Navzočih je bilo tudi več vladnih uradnikov, ki jim je Jugoslavija dobro poznana. Eno je gotovo, namreč, da memorandum ni bil položen na polico," kar se rado zgodi z resolucijami. Ta korak, ki ga je storila Zveza slovenskih župnij ni bil brez uspeha, o tem smo prepričani. Narod v domovini bo ameriškim Slovencem za to gotovo hvaležen. Glejte, da boste lahko volili Vse navduševanje za našega guvernerskega kandidata Lauscheta ne bo imelo nobenega pomena, če bo ostalo samo pri navdušenju. Je že prav in lepo, da smo navdušeni, ker naš rojak kandidira na tako odlično mesto. Toda pri volitvah odločuje glasovnica! Ne bo se vprašalo, kateremu kandidatu so ljudje bolj ploskali, kateremu prirejali večje ova-cije. Vprašalo se bo: kateri je dobil več glasov! Ne moremo dovolj poudarjati, kako važne hodo letošnje volitve. Za nas Slovence posebno v državi Onio, ki šteje nad 7,000,000 prebivalcev in kjer kandidira za guvernerja naše gore sin — Frank J. Lausche. to, da bomo s svojo glasovnico pomagali Lauschetu, da se bo povzpel na tako odlično mesto. Koncem konca, guvernerja moramo imeti, če ne tega, pa drugega. Ampak važno je to, da bo s tem, če bo izvoljen Lausche guvernerjem, dobil ves slovenski narod kredit. Več ko imamo svojih ljudi na važnih mestih, močnejši smo, bolj upoštevani smo kot narod. Nek slovenski zdravnik v Clevelandu nam je oni dan zatrdil; da je opetovano opazil, da njegovi pacienti, ki so drugih narodnosti, zrejo nanj, ki ga poznajo kot Slovenca, vse drugače, odkar so zvedeli, da je doktor iste narodnosti kot župan Lausche. Tako je tudi povsod drugod. Uspešni in upoštevani, voditelji prinesejo kredit vsemu narodu. Zato je nadvse važno, da bo za novemberske volitve registriran vsak naš državljan in državljanka. Kdor se ni udeležil zadnjih dveh glavnih volitev, kdor je postal od zadnjih volitev nov državljan, kdor je dosegel 21. leto, ta naj gleda, da bo imel pravico do glasovanje pri novembrskih volitvah. Registrira se lahko vsak dan v City Hall pri volitvenem odboru, lahko se registrira pri svojem vardnem vodji, ali pa na 9. oktobra, ko bodo vsi volivni prostori v okraju Cuyahoga odprti za registracijo. Lausche ima zelo lepo priliko biti izvoljen. To pa le, če bo vsak izmed nas storil svojo državljansko dolžnost. Ne pozabimo, da bo borba huda in tisti "sto procentarji" bodo napeli vse sile, da ne bi prišel Slovenec na kapitol v Columbus. \ Mi Slovenci smo, lahko rečemo, boljši Amerika,nci, kot so pa tisti, ki mislijo, da je bila Amerika samo zanje ustvarjena. Pri volitvah ne gledamo, če je ime kandidata "Mac-Sweeney," ali pa "Tomše." Vedno glasujemo za tistega, ki ga poznamo kot dobrega kandidata. So pa ljudje in to se bo zlasti pokazalo letos v državi Ohio, ki ne bodo volili za Lauscheta, ne zato, da ni najboljši kandidat, ampak enostavno zato. ker se glasi njegovo ime — Lausche. Zato moramo toliko bolj prijeti mi in vsi oni, ki hočemo izvoliti najboljšega guvernerja — ne zato, ker je ravno Lausche, ampak zato, ker bo izmed obeh kandidatov najboljši guverner za našo državo. Ne pozabite na registracijo! Vsak glas bo važen! Za božičnico vojakom *H****ti H»M»HH Il I i II I H I I I 111 fUniHm iHtHTt BESEDA IZ NARODA Podružnica št. 14 SŽZ V dolžnost si štejem, da vam sporočim, da smo imele zelo dober uspeh pri zadnjem našem "card partyju," katerega čisti preostanek je namenjen za naše onemogle vojake. Zahvaljujem se vsem oni, ki ste kupili vstopnice, se udeležili in s tem pripomogli do tako lepega uspeha. Naznanjam vam, da nas je bila posetila tudi naša glavna predsednica Marie Prisland, ki se je tisti čas nahajala pri naši sestri Frances Plevnik. Najlepša Vam hvala za tako lepe in v srce segajoče besede, želim in upam, da ostanete še mnogo let med nami. Navzoča je bila tudi urednica Zarje, Albina Novak in njen soprog. Ona se rada udeleži vsake prireditve in je tudi pripravljena vselej pomagati če je potreba. Prav lepa hvala. Vse priznanje tudi našemu di-rektoriju Slovenskega društvenega doma, ki nam je dal dvorano brezplačno na razpolago. Prav hvaležne smo tudi pevskemu zboru "Slovan," katerega pevci so nas presenetili s tako lepim petjem. Zboru želim obilo uspeha v bodoče in upam, da vam v bodoče pomoremo. Vse priznanje pa gre naši podpredsednici sestri Antoniji Svetek. Nobena pot ji ni predolga, vse nam je spleljala skupaj, vedno je bila pripravljena narediti to ali ono, samo da bi se več naredilo in da bi bil večji uspeh za ta dober namen; ravno tako navdušena je bila tudi sestra Mary Japel in prodali sta največ vstopnic. Hvalevredna je sestra blagajničarka, ko je preskrbela in skuhala okusno meso za sendviče. Zahvaljujem se vsem onim članicam, katere ste prodajale vstopnice ali kakor koli pomagale do tako lepega uspeha. Še posebej pa so darovali v ta sklad: po $5: Mary Godec, Mr. in Mrs. A. Pičel, Mr. in Mrs. J. Rottar, Mrs. Jakob Jally (po domače Kocjančičeva Reška); po $2.00: France Rupert, Mr. in Mrs. M. Kern, Mr. in Mrs. A. Klein; po $1.50: Josephine Bajt; po $1.00: Mrs. Marie Prisland, Miss Mary Pajk, Mrs. šte-fančič, Mrs. P. Kapel, Mrs. F. Mramor in Mr. in Mrs. A. Vad-nal. Ed. Leskovec 50 centov. S tem zaključim moje poročilo in še enkrat lepa hvala vsem skupaj. Frances Kalein,' tajnica. Zdaj lahko pošljete božične pakete vojakom onstran morja. Čas je samo do 15. oktobra, če hočete, da bodo dobili pošiljko od doma do božiča. Paket ne sme tehtati na 5 funtov. Na njem mora biti natančen naslov vojaka in odpoši-Ijatelja. Na omotu naj bo z velikimi črkami zapisano — CHRISTMAS GIFT. Pošljite vojaku take stvari, ki se ne spridijo. Ne samo našim lastnim sinovom in hčeram pošljimo za božič, ampak tudi prijateljem, posebno pa še takim, ki morda nimajo svojcev tukaj. Morda bo to njih božič daleč od doma, naj ga praznujejo s kakim primernim darom od domačih. Pridelek je jako bogat Hubbard Rd. — V Ameriški Domovini sem čital jako prijazno vabilo, ko me je Mr. Resnik iz Newburga povabil na proslavo; Veste, Mr. Resnik, prav rad bi se bil Vašemu vabilu odzval, pa ne kod govornik. No, saj ne rečem, da nisem dober govornik, saj mi naši večkrat pravijo, da sem še pregostih besedi. Sicer pa ne vem, kako bi jaz kaj spravil iz sebe kakšno besedo pred. javnostjo. To pa vem, da če bi- prišel med prijazne New-butane, ne bi imel zaprtih ust, kajti s tako prijaznimi ljudmi, kot so v Newburgv., bi se imel marsikaj pogovorit. Poleg drugih sta nas obiskala tudi Mr. in Mrs. Gliha in zato pa vem, da so ljudje tam jako prijazni in prav žal mi je, da se nisem mogel odzvati vabilu. Saj sem vam že večkrat zapisal, da sva si z delom preveč v sorodstvu, da bi mogel kam od doma. Se reče saj ob nedeljah ne delam, če se le Omagat da, ampak putke pa le hočejo svoj red. Torej prav lepa hvala Mr. Resnik za prijazno povabilo, pa se Vi kaj oglasite ob priliki pri nas. Jesensko sonce nam pošilja tople žarke na to grešno zemljo, katerih bi rekel, v resnici ne zaslužimo, vsaj nekateri jih ne, ker jih sam vrag skupaj drži, da potem trpi splošen narod radi njih. Njih hudobna strat pobija toliko mladih in nadepolnih fantov, kateri morajo žrtvovati svoja najboljša leta in to ne zase, ampak za take napuhneže, katerih je vsepolno. Nekateri zaslepljeno mislijo, da je vsega tega kriv en sam človek, pa se hudo motijo. Vse polno jih je. En sam prepirov ne more napraviti in tudi prepirat se ne more sam. Dela je v teh dneh toliko,da človek ne ve, kam bi se najprej obrnil in bo dosti pridelka vsled pomanjkanja delavcev konec uzelo. Vse nekako tako, kot poje ona pesem: "Sam sem pri hiš,' pa mi gre navzkriž . . ." Farmar ne morem bit, ker farmat ne znam, gospoda pa tudi ne, ker denarca nimam, kajti pravi gospod je le tisti, ki ima dosti denarja. Letina je na vsem, razven krompirja ,tako bogata, da se svet res lahko roga, ker je bi rekel, vsega preveč ne le zadosti in se farmarji lahko kar dobro počutijo, posebno tisti, ki jim bo mogoče svoj bogati pridelek spraviti v denar. Grozdje svoje dišave, že oddaje svoje prijetne dišave, da že vse naokrog kar po vinu diši, čeprav ga še ne stiskajo, ampak tiste lepe debele sode je pa že videti krog hiš in nam obujajo spomine na to nebeško kapljico. Tako se že bliža pri pravljanpje in pokušanje novega pridelka, ki bo gotovo prav sladak kot med, da bo kar sam lezel po grlu. O, blagor ljudem na svetu. V enem prejšnih dopisov sem bil omenil o naših novih prise ljencih na cesti št. 20, kjer imajo deset akrov zemlje odveč in da bi jo radi prodali. Jako lepa lega je in ob glavni cesti, a njih ime sem bil pa pozabil napisat, saj pa tudi ni nič čudnega, ko pa moram nositi v svoji glavi toliko raznih skrbi in poleg tega pa še mislit na bodočnost, kako se bo "ronalo" še za naprej z našim velikanskim delom in seveda to na lahek način kolikor bo največ mogoče, saj to menda že ve ste, da se v dejlo ničkaj preveč ne zaletavam. Torej, ti prijazni ljudje in naši novi sosedje so prišli iz Cleve-landa in njih ime pa je Louis Smuc. Res lep in prijazen kdaj so si izbrali za svoj dom v poznejših letih. Vse tako izgleda, da bo kmalu postal tu drugi St. Clair. Drug za drugim prihajajo naši rojaki v te kraje. V mestu Madison imamo tudi brivca, kateri je pred leti živel v Clevelandu na 61. cesti in St. Clair Ave. v Bizjakovem poslopju, kjer je bril in strigel lase. Je jako prijazen človek, govori lepo slovensko kot pravi Ljubljančan. Brivnico ima na glavni cesti in sicer takoj druga vrata od bus postaje proti zapadu. Torej v najbolj prometnem kraju v mestu Madison. Ima lepe in snažne prostore, kot v kakšni najlepši mestni brivnici. Ta naš novi brivec je Louis Lazuka, mnogim Slovencem dobro poznam, posebno Clevelandčanom. Upam, da ga bodo Slovenci iz naše okolice tudi s polno paro podpirali in zahajali v njegovo brivnico, kjer bodo gotovo dobro in točno postrežem pri domačem človeku. Dalje imamo tukaj tudi slovenskega učitelja, ki poučuje na tukajšnji višji šoli in to je William Kennick, dobro poznan Cle-velandčan. Tako vidite, da Slovenci v teh krajih napredujemo da se reče, dobro vem in sem prepričan, da ji bo še več prišlo v te kraje ,ki so kot nalašč za Slovence. Več o tem sem že pisal v enem mojih zadnjih dopisov. Posebno bi pa tukaj dobro uspeval kak slovenski zdravnik in pa zobozdravnik. Vem, da se ne bi kesala, če bi prišla sem, ker se jima nudi lepa prilika in bi bilo vredno, da bi se prepriča-! li o tej ugodnost in to tudi res-J no priporočam, kajti veliko nas je tukaj, ki smo brez zob ali pa imamo slabe. Zopet drugi pa se poslužujejo zunanjih zdravnikov. Dobra zdravnika bi na daleč okrog zaslovela in bi tudi imela polne roke dela. Kajti ti kraji so in bodo napredni. . Tu je že precej novih to varen in izgleda, da jih bo še več in po večini takih, ki bodo obratovale tudi v mirnih časih. Torej bo stalno delo. Toliko o tem za danes, pa še drugič kaj več. Te dni smo na radiju slišali dobre, če ne najboljše govornike, ki povedo veliko in resničnega. Koliko pa se bo to gluhih ušes pridejo, bomo pa videli na 7. novembra. Kot so nam pripovedovali ti govorniki, se hoče nekaj plesti za kulisami, zahteva pa se, da vemo vsi državljani, kaj se godi in to ni nič več kot prav. Tudi pri naših organizacijah se dogaja, kar pač ni vsemu članstvu po volji, ker pa ni pravilno, dati bi se moralo na glasovanje vsemu članstvu in šele potem naj bi bilo kot bi večina sklenila. Kot sem že prej omenil je jako pomanjkanje farmarskih moči, kajti v armado pobirajo take, ki so na farmi resnično potrebni in zopet drugje pa puste, take, ki v resnici niso neobhodne potrebni. To vam je današnja komanda, da se reče, pa kaj se hoče, vojska je. Absolutizem vlada, da si pomagat ni- mogoče. Mogoče pridejo še jasnejši dnevi, a kaj koristi po toči zvoniti Osel je rekel: kaj maram če še raste trava ali ne, ko mene ne bo. še ena pravdanska vojsk?, kaj kmalu, pa bomo postali kra-ljevaši. Zadosti za danes. Pozdrav, Frank Leskovic. . Slike v sredo Naj bo. vreme tako ali drugačno, . suho ali mokro, predstav? slik se bo vršila vse eno v srede 20. Ako bo z vremenom vse O K., bo predstava na vrtu, če bt pa dež ali hladno, bo pa predstava v dvorani nove šole na Glasf Ave. Predstava bo zavzemala to pol v glavnem tele slike. Ker se gre sedaj v domovin za Poljsko deželo, bomo v ta namen videli sliko iste deželt "Waršavo" z drugimi običaji in domačini iz njih življenja v mirnih časih. Zelo fina je ta slika Dalje pa bodo pokazani kulturni vrtovi, v katerih se ravno letos vršijo tako zvana obiskovanja vrtov več narodov, kakor sme imeli tudi mi za Simon Gregorčiča. Katerega zanima narodna zavest narodov in njih krasnt narodne noše, naj se udeleži in bo videl vrste teh krasnih po-vork raznih narodnosti. Posebno sedaj v teh časih to šteje veliko. Potem se bomo spomnili na naše drage, ki so že odšli od nas: Simon Bizjak, Lavšetov sinček in Anthony škuly. Tisti pa, ki so si obljubili do smrti veselo in srečno živeti bodo sledeči pari. Zobec, Hrastar, Novak, Tomšič-Hren, Wess-Vidmar, Lenarčič-Cimperman, Oberstar-Debeljak. Med rožicami na vrtu pa sledeče. Postotnik, Nadvod, Prista-vec, Zadnik, Ferkul, Sterle na Dibbel, Oražem in Stanonik. Dalje še "vojska v Grčiji, ter še kaj več, ako bo čas na razpolago. Bodite točni, sedaj je krajši dan. Začetek bo točno ob 8 uri. A. G. prireditelj. Razne vesli Slabotni delavci ostajajo na svojem poslu Slabotni možje in žene opravljajo izvrstno delo v topilnicah, posbeno kjer je na poslu treba močnih mišic—in pred vsem, oni tudi ostajajo na svojem poslu, poroča War Manpower komisija. V tej izjavi poroča WMC o slučajih, ki so se pripetili v Pennsylvaniji, da pomagajo žene in moški slabotne rasti zadostiti potrebam vojske v takih bistvenih stvareh kot bombe, tovornli avtomobili, težki plašči za avtomobile, veliki topovi in radar naprave. Tristo petdeset žena je zaposlenih v eni od livaren v Har- PRILIKE, DA SE OBRAZITE — ČER*. . IMATE ZAČASNO SLUŽBO! John Drenik se je Pri.p, pripovedovanju s tem. ^ izposodil iz žepa novo ^ en konec krepko odgrlf ,, vtal"1"1 Le lil, t ®8t( gega pa previdno zobe. Zatem je začel ijl ženih "fajercajh" taka operacija navadn^^ ^ časa in ker je čas v nase nju tako dragocen, ne moremo dohajati, S& porabil v druge, zel? ne svrhe, ta čas bo P"J S spravil cigaro v obratom , ■ Ena je ta, da bi rad0 ^ ^ •nasvet našemu kongreSf^ ^ namreč potreba tega ^ volivni kampanji? mo sem in tje in se čas ^ nimi pokloni, ki so niava pomena. Mar naj bj kogres tako, da bi ^ sednika, na primer, ^ data in sicer vsak Tako bi bil0 tudi p« stvu zelo koristno, 5 ^ obe ženi kandidatov dandanes tako prim«1 risbam, P,, ;„ m„„ge ^—^llflN ^ njih imajo pri vojakih moza poTTTTTF' NAZAJ * ali sinove ali zaročenca. Nekje POJDITE ^ v Philadelphiji opravlja žena, L0! ZAPKAV11 ki tehta komaj 119 funtov, posel v livarni. Tudi druge žene slabotne rasti opravljajo slič-ne posle v tovarnah okraja Philadelphia. Mogočna jeklarna v Eddy-stone, Pa., izjavlja, da nekateri njenih najboljših delavcev ne tehtajo več od 125 funtov. Druga jeklarna v Lansdowne, Pa., pa je nastavila celo skupino dijakov srednjih šol, ki so se prostovoljno javili na delo preko počitnic. War Manpower komisija poroča, da so naprave v modernih livarnah in topilnicah tako pripravne, da je mogoče, v mnogih slučajih, nastaviti ljudi slabotne narave. OSTANITE NA SVOJEM POSLU IN POMAGAJTE ZADOSTITI BISTVENIM ZAHTEVAM VOJSKE — TO JE NAŠE UPANJE NA POPOLNO ZMAGO V ClM KRAJŠEM ČASU. Mladina v starosti za višjo šolo, fantje in dekleta,, pojdite v šolo John W. Studebaker, ameriški komisar za vzgojo, piše v svojem pismu, naslovljenem "Mladini Amerike," naslednje: Fantje in dekleta v starosti za višjo šolo so najbolj na mestu v svojih šolah, da se v njih pripravljajo na jutri . . ." "Vojska in mornarica zahtevata, da šolska mladina, fantje in dekleta, dopolnijo svojo šolsko izobrazbo v višjih šolah predno vstopijo v vojaško službo," je nadaljeval komisar za vzgojo, svoje pismo. "Komisija za War Manpower pravi tudi, da je šolska izobrazba na prvem mestu. Oni, ki bodo morali radi tega v mesecu septembru opustiti dobro plačan posel, bodo s tem doprinesli malo, toda začasno žrtev. Razven dohodka boste morda navidezno tudi opustili'delo, ki je koristno za vojni napor. Toda kljub temu morate biti na jasnem, da je vaša postojanka v bitki — šolska klop. Vaša domovina vas poziva, da se vrnete na svoje mesto, tja kamor vas kliče dolžnost, namreč v višjo šolo, in da tam ostanete tako dolgo, da boste končali ta svoj posel," je končal svojie pismo komisar za vzgojo. FANTJE IN DEKLETA — NAZAJ V ŠOLO! NE ZAIGRAJTE SI LEPE PRILOŽNOSTI, KI VAM JE NA RAZPOLAGO, DA SE DOBRO IZOBRAZITE. ZAČASNO PA BODISI DOBRO PLAČANO DELO TEGA NI VREDNO." Resen problem za dijake višjih sol V pismu naslovljenem mladini Amerike, pravi ameriški komisar za vzgojo John W. Studebaker naslednje: "Dajte, da vam predložim resen problem, katerega se moramo lotiti Amerikanci — in dijaki v 'high schools' so edini, ki ga morejo rešiti . . ." "Naša dežela je postala velika, ker je vzgajala narod. Danes pa imamo jako težek deficit v vzgoji. V šolskih dvoranah naših vseučelišč se nahaja le malo moških učencev. A v 'high schools' je primankljaj od1 enega milijona mladih ljudi. Na stotine milijonov ur šolskega dela je za vedno izgubljenih." Gospod Studebaker postavlja nato naslednje vprašanje: Ali hočete, da bo ta dežela po vojni mogočna in bogata? Glede odgovora na to vprašanje pa je namignil naslednje: "Naša dežela bo mogla izvrševati svoje naloge kot voditeljica sveta edinole, ako bodo njeni državljani tudi v bodočnosti znali 'kako'." Šola pa je tisti kraj, je ob-jasnil, kjer se moremo naučiti 'kako,' vsled česar je nujno potrebno, da se povrne vsa mladi-1 vdani somučenec na, moška in ženska, meseca' der." :oli slov. Toplo priporoči su, naj me posluša. _ Druga, ki bi jo r pa pismo, ki sem ga odgovor na objedanj«jr ni. Pismo se glasi, K žim in sicer: . : "Nadvse preljublJel štovani basist Jaka- • Še nikoli se mi nita "Če verjamete, al' Pa! *f vno ono soboto, ko _sl' ^ inaši širši javnosti «(i ampak celemu svetu l^jl da ja Ameriška D°nl .., posredno tudi "kolo"L s'! retu)- let* na po vsem sve jema dobršen del s1 je malo manj kot tn nija meseca nap1'6'1 ' ])S pred durmi Japonske'.j, nu. Kjjj si bo neki m gjl zagledal znana imelia'.0, Paulina in pa ožjega^ji Franceta Snyderja v ■ o m , ___ V./1 > li S H lil h ;J0| l i [> lie 'jo Ni « - j ni? Tu pa tam bo A. kakšno besedo —; r ^ V n.an.Dii(j uracuu v> basiram itd. Razl° ^ moral, da končno P° [)(/ ^ martranja na koru^^j?-, je' zglasil človek, kiL ^ lastne skušnje (hvf* f Johnu Sterletu) tež^j) ,. ^ skega stanu in V ^ L predstavi v pravi in/V t/6 kakšen ton da čaka m brez premisleka in br ( ^ stane basist. Kolikokrat me ^ v, žena, pa tudi otrolj . ^ i moj ljubi (ali pa=teV, ^ gi), zakaj pa nisi t» i diš, kako lepo Ht pojo, ti pa v tla sib^. /J^ « 'jji n \ žili vsi naglavni i& ^ ' < ta se zvijaš in sp-k " pa nič!" In tako da" nu !flC ženica, ki mi hoce ^t* na tem in pa onen1 ^ pa na onem. Tako je! Drugi jo priznanje, ti/J»K ' f\ gi basisti najvecK' ^ ^ lovanje. Pa tudi P jt^ z veseljem sprejme. ^ ^ to s kakšno moki'0 ^ , k fino cigaro. Tako « 0t). Jo Mike in Jože % likih praznikih meVjp nik Oman in a V Zorman potroštata i_gJ]1 lim zabojem, v ka jgp'L otrobi, da boš vede1' ^ „» J da nujen povod martranje v tem ^ t3.. nu. Navsezadnje J^,)", znanje boljše po .^plfi^ kakor pa največji ^ ^ drugi glasovi uživaJ-^ ven žejni'. Prav ji"1 ' Torej Jaka, v 0p sistov, ki pritiskajo ^j).!-sv. Lovrenca, ^.^iK !ti Hi AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 19, 1944 <1 Junaštvo iti zvestoba 0v,nski roman iz časov francoske revolucije. Tki!?0 in zvestoba' J'e fit L*1 ea je tudi moj bo-^C^dal na pot/sem lof glnjen- nJWic!Ve roka!"In ma" r , tako krepko po švi-^rtW natri roko' da bi bil ,p Ras zakri^i. r- A" b° i ija_ P,old Pustil brez ma-, stLy ,bodo nj egovemu iorrj^noz glave? 'odL skomi»nil z rame-J "Na Dunaju V WS, prena^ini- Brž- Sf „e °aiasali S pomočjo, p Je DUn - preP°zno. Vrhu $ :^6z(inJSka loža' ki se je lal15 ®ije jn za časa Marije J Ml Se.okrepila pod Jo- / ^f^teljem "pr0sve- jP j}j ,d 8 Francoskimi lo- emsk: da so bili ifl'4fiašim atje in so skle" 1 Mednarodno zveza J* boži0 ^ !Wa tVoljo> kje je reši- ;a straši snega položaja, rffHJ? zdaj narisali?" t LRedin&. ®ted ' fe mn°go posve-«oJ?0i 2 gospodom Sn ,Akom " je Odvrnil j. A le- en izhod vi- oV3 priJeti voj- e; % uega in glavne zate) ^ "h obtožiti, predno of T Hote državni stanovi; Postal. kot zbornični S '^nedotakljivi. V Jkt Jaz se ponu-'.5 > 2a st°tnijo svojega i v Vrat primem, brž "S lH]j,r°Tkah kraljevo za- ■5 Se k' darec mora pri- 0 strela z jasnega f* iin ? tisto drž noč pred ot- ' , Nil J?,Vnih stanov," je t,,f( >1 p0 lki sPdnik. "Tedaj V Presenetil z J 7 Za.r°ti ter bi l> S 4edel in oplašil s jd cn jen !°ditelje zapre." yje dejal >' f°2nate imena ko-% S^^isal," je od- ,bfal njega žepa. Po-Si Cej dolgo vrsto 'Sem Vseh zapomni; so bila sledeča: i !y 6stra.. d glavne lože 1» Camiii Garat> Brissot )esmoulins, * %£mPfort, Danton, ; a niSe da tudi Robes" ^ '^>iihmTTPrav gotov. Iz "F teiHtpi Ust" se™ slišal i^k Fauchet, tSSš?"*1*- Zvezo je 1 je bil osno-abbe Sieyes. fc ir?:-. Je bil osno- Xe"i°Sti" je štela "tele 0ba 7clos, La Touche, V- f l kSrTth in Lafay ^ioj drUgih imen, ki \ se bral, H ; % sem poza- 1 | zapreti, kralj V ^l-is Antona, Des- s^Ctj podobne da \ VSa J° te advoka" «t j „ ln Pred vsemi "In^Je>" je vzkliknil j d njimi zelo či- ^erišk ayette je izza 6 v°jne bog Pa- zapr< Dante SSi*'ifayette za" »i; °lovodje A vojvodo moram kst^« pol« bl stvar le do sv* katero doslej nismo prišli," je rekel Keyser. "V zasebni audi-enci? Kako težko jo je doseči po dvorni šegi! Morda bi se dovolila maršalskemu činu našega prijatelja — po večdnevnem postajanju v predsobah. A vzbudilo bi pozornost, da gre major Švicarske telesne straže k tajnemu zaslišanju, in zarotniki bi se ovedeli. In potem, kako kratek čas je odmerjen zasebni audienci! Kvečjemu bi bilo mogoče izročiti spomenico in jo priporočiti kot nujno. Ta bi potem šla v presojo na mini-sterski svet, v katerem je pa gotovo več ko en ložin brat, ki bi načrt izpodnesel. Enako bi bilo s pismeno vlogo po običajni poti, le toliko drugače, da bi tista sploh nikoli ne prišla kralju v roke." "Prav pravite. To ne gre," je odgovoril Reding. "Toda po kraljici? Ona je odločna in osebna nasprotnica Orleano-va." "Tudi naše mnenje je tako," je prikimal veliki sodnik. "Po-kraljici! Le da je bila do danes skoro enaka težkoča, kako njej stvar primerno predložiti. Danes pa se nam res nepričakovano odpira pot, o kateri šem nameraval koj spočetka spregovoriti. Zurlaubenov dar za Trianon nam da priložnost za sestanek s kraljico, ne da bi vzbudili pozornost. Ta naš mladi prijatelj odda svoje priporočilno pismo na d'Her-villy-ja, ki mu lahko namigne, kdaj naj spravi koze v Trianon, da se obenem — kakor slučajno— sreča s kraljico. Potem je odvisno od njegove spretnosti, da izroči spomenico, ki že spisana leži doma v moji miznici, ter dostavi prošnjo, naj jo kraljica blagovoli nemudoma in brez prič prečitati. Seveda mora spremstvo misliti, da je navadna prošnja, in mojstrinič bo dobro storil, ako besede v pojasnilo po nemško izgovori." "Dobro! Izvrstno! Castitam prijatelju Keyserju k temu premetenemu načrtu," je vzkliknil major. "In vi, moj mladi prijatelj, lahko takoj ob svojem prihodu položite temelj svoji sreči, in mofeoče, da preprečite neizmerno zlo." Priklonil sem se. Da naravnost povem: vse to se mi je nemalo laskalo. Vendar sem bil dovolj previden, da nisem maral kočljive in važne stvari sam nase vzeti, ter sem prosil naj bi mene neizkušenega spremljal stotnik Reding ,ako ne bi morda hotela iti z menoj sam gospod veliki sodnik ali pa njegov sin. S tem predlogom sem se očetu moje Verene vrlo prikupil, kakor sem brž spoznal. Reding je hotel odkloniti ter predlagal, naj bi vso stvar po d'Her-villyju spravili do kraljice; da to je najbolj preprosto. A niti major niti veliki sodnik nista hotela slišati o tem, češ, da je d'Hervilly sicer zvest kraljev služabnik, a malo molčeč mož, ki bi načrt izblebetal. Ko smo še mnogo sem pa tja ugibali, smo naposled sklenili, naj me Reding in Karel Franc Keyser spremljata v Trianon. Nato smo se ločili po zadnjem kozarcu, ki ga je major izpraznil na dobro srečo naših naklepov. (Dalje prihodnjič) Vloga Sovjetske Rusije v Evropi in Aziji Dve veliki državi sta obenem evropski in azijski velesili: L Velika Britanija in Sovjetska zveza. Velika Britanija je azijska sila, ker -ji pripada Indija. Carska Rusija je bila azijska velesila, ker se je raztezala po og-gromnem azijskem ozemlju od Baltika pa do Tihega oceana. Njeno gravitacijsko središče | pa je kljub temu še vedno v j Evropi. Sovjetska zveza pa ni i azijska velesila samo zato, ker je svoje mogočne proizvodne sile razvila tudi na azijskem območju in ga industrializirala, j Po vojni bo Sovjetska zveza predstavljala seveda, tako ev-j ropska kakor azijska ozemlja,! kot eno samo vojaško in poli-! tično enoto. V tej vojni so azij-1 ska ozemlja s svojimi ogrom-j nimi gospodarskimi zmoglji-j voštmi v mnogem prispevala k' ruskim vojnim naporom. Med tem, ko se je Hitler — j nekaj let pred sedanjo vojno—: mrzlično pripravljal in oboro-; ževal, je Sovjetska Rusija s po-j dvojenimi silami nadaljevala zi industrializacijo svoje zemlje z naglico, s katero se do sedaj še nobena država na svetu ne more primerjati. Ko bo Hitler potolčen, bodo ostali za njim samo še tragični spomini na' njegove barbarske poskuse za1 zavoj evati ves svet. Toda in-i dustrializacija Sovjetske zve-: ze bo popolnoma spremenila obličje Evrope in Azije. Po zadnji vojni je ostalo nekaj velesil v osrednji Evropi z j vsemi svojimi gospodarskimi s zmožnostmi, nedotaknjenih. A | po sedanji vojni bo zavzemala j Sovjetska zveza priviligiran položaj, kajti vse velike evropske dežele bodo potrebovale precej časa za obnovo in za dosego svojih predvojnih gospo- darskih sposobnosti. Pred drugo svetovno vojno je Sovjetska Rusija gospodarsko skoro v vseh panogah presegala Francijo. V industrijski proizvodnji in surovinah je bila v isti vrsti z Veliko Britanijo. Leta 1939 pa se je Sovjetska zveza pomaknila na tretje mesto indi^trijskih držav na svetu, za ameriškimi Združenimi državami in Nemčijo. Industrializacija Azije Sovjetska vlada je na azijskem ozemlju vodila čisto drugačno politiko od one, s kakršno se je ukvarjala carska Rusija. Pospeševala je industrializacijo azijskega ozemlja s hitrejšim tempom, kakor pa so bili njeni napori v tem oziru v evropski Rusiji. Nobenega dvoma ni, da so pri tem igrali veliko vlogo vojaški razlogi, kajti Sovjetska zveza se je dobro zavedala nevarnosti Ilitlerjev-ske Nemčije. Po letu 1933, ko se je Hitler! polastil oblasti v Nemčiji, so vojaški proračuni Sovjetske zveze naraščaji z dneva v dan. Ko je izbruhnila vojna, je bila Sovjetska zveza edina velesila na svetu, ki se je lahko pomerila na bojišču s Hitlerjevimi vojaki. Sovjetski gospodarstveniki in vojaški strokovnjaki, so storili vse, da bi industrijska ozemlj a organizirali izvem območij predvidenih sovražnih vdorov. To se pravi, da so Rusi poskušali industrijo organizirati čim globlje od zahodnih meja, v kolikor je bil6 seveda to mogoče zaradi surovin, ki so jim bile na razpolago. Isti razlogi, ki so Sovjetski Rusiji narekovali, da se skrbno pripravi na vojno, so ji tudi ukazovali, da skrbno prikrije vse svoje vojaške in gospodarske priprave v Aziji. Rusi so nemški peti koloni skrbno prikrivali vse podrobnosti industrializacije na azijskem ozemlju. To se jim je v glavnem tudi posre- iflfilMHn " ro* l-mm£ws ičilo. Tako se je tudi zgodilo, da so bili Nemci za časa oble-' ganja Stalingrada strahovito j presenečeni na zmogljivostjo ruskega železniškega omrežja. Vsi njihovi zemljevidi so na-značevali, da je železniška proga iz Astrahana do Stalingrada enotirna, dejansko pa je bila štiritirna. Surovine azijske Rusije Proizvodnja premoga na azijskem ozemlju Rusije je danes že mnogo večja od cele japonske proizvodnje premoga. Kar velja za premog, velja še v večji meri za nafto. Mnogo se je govorilo o namerah Sovjetske zveze, da ustvari drugi Baku, novo svetovno središče za nafto. Gravitacijsko središče novega območja nafte leži med spodnjo Volgo in Embo. Glavna ležišča nafte, v kolikor so do sedaj poznana, so v trikotniku med Uralskim pogorjem, reko Embo in železniško progo v Orenburgu. Rusi cenijo bogastvo teh ležišč na eno milijardo ton, kar pove, da je to druga najvažnejša skupina ležišč Sovjetske zveze. Ko so poleti leta 1942 Nemci ogrožali petrolejske vrelce na Kavkazu, so Rusi praizvodnjo na azijskem ozemlju potrojili. Svetovno znani gospodarski list "The Economist" navaja, da je bila proizvodnja leta 1942, to je, samo nekaj mesecev potem, ko je nastopila že nemška nevarnost že za 40% večja od prejšnjega leta. Raziskovanja strokovnjakov pravijo, da so petrolej ska ležišča v azijski Rusiji znatno večja od vseh ostalih ležišč v Evropi skupaj. Poleg tega so tam ogromni skladi premoga, železa in drugih industrijskih surovin. Evakuacija proti vzhodu Eno najzanimivejših poglavij ruske industrializacije je sistematična in postopna evakuacija tovarniških objektov z vso opremo in delavci iz zasedenih' in ogroženih področij proti vzhodu. Že pred vojno je Rusija po-' rizvajala trikrat več železa in jekla ob Uralskem pogorju, kakor pa Angleži v Indiji. Sovjetska organizacija pa ni pokazala samo proizvajalnih sposobnosti po količinah, pač pa tudi po kakovosti. Ruski tanki in letala so presenetili ves svet. Velik del letalskih tovaren in tovarn za tanke so Rusi premestili v azijsko Rusijo. Pri tem ne smemo pozabiti, da je industrija traktorjev in lokomotiv v teh področjih ogromno narastla. Prometna omrežja so Rusi ogromno izboljšali z zgradbo novih železniških prog in po-jačanjem obstoječih. Transibir-ska železnica je tik pred vojno dobila drugi tir. (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Stalno delo Sprejme se ženska za hišna opravila in pranje, za 2 dni na teden. Stalno delo. Pokličite IVanhoe 2460. (x) MALI OGLASI Sobo išče Ženska išče 2 sobi ali pa eno veliko pri dobri krščanski družini blizu Garfield Heights, ali pa kupim hišo. Pokličite zvečer po 6 uri EXpress 0860. (223) Pohištvo naprodaj Proda se kuhinjska peč, izgleda kot nova, ledenica 50 funtov, velika postelja, kuhinjska - miza in nekaj stolov ter več drugih malenkosti. Prodam poceni zaradi odhoda. Zglasite se na 7807 Decker Ave. zgorej. (219) Hiša naprodaj Proda se hiša na 16717 Holmes Ave. nasproti Slovenskega doma, za 2 družini, v jako dobrem stanju. Proda se radi smrti v družini. Za podrobnosti se obrnite na Frank Yakos, 331 E. 226. St., ali pokličite KE 4763. (220) Hiša naprodaj 2 družini, 5 sob in kopalnica za vsako družino, 2 furneza na premog, 2 fireplaces. Cena je $6,700. Nahaja se na 682 E. 123. St. Za podrobnosti pokličite MU 6945. (220) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje odraslim ljudem, 5 sob zgorej, furnez in vse ugodnosti. Pokličite ENdicott 2523. PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Tinning > Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x-Oct. 14) I FMtfH m m^mm^fU/ J OVV/ Stanovanje iščejo Odrasla družina bi rada dobila stanovanje 5 ali 6 sob spodaj, med 55. in 78. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (220) Grozdje naprodaj Proda se ena tona grozdja. Kupec ga mora sam potrgat. Zglasite se na 1554 E. 49. St., ali pokličite HEnderson 7061. (220) Par le po- - dvomim, da • S £ Waku. A tve-k, UnQ . načrt daje SJ* h vpričati kral^a ~>alJU ta načrt Je težkoča, čez Tu Stanovanje v najem V najem še odda stanovanje 5 sob, zgorej; vse nanovo deko-rirano. Odda se samo odraslim ljudem. Zglasite se na 6717 Edna Ave. (221) Soba se odda Odda ,se opremljena soba za žensko ali moškega. Na 1081 E. 66. St., spodaj. (220) Dve sobi Oddasta se dve opremljeni sobi, kuhinja in spalna soba za moškega. Na 5710 Bonna Ave. ' (220) Pri obnovi mesta. — Meščani v mestu Mantes, Francija, so se kaj pridno pripravili k delu, da počistijo razvaline in talco pričnej o z obnovo mesta. To grozilo razdejanje tega mesta so povzročili umikajoči se naeiji• Vse kar je še ostalo od mesta so le porušene hiše in razbito zidovje. Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška , dela 6 dni v tednu 48 ur na teden Plača za ZAČETEK Moški 77i4c na uro Ženske 62y2 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. ________(X) Nam je dovoljeno najemati pri vratih Takoj potrebujemo MACHINE OPERATORJE PUNCH PRESS OPERATORJE DRILL PRESS OPERATORJE BROCH OPERATORJE SHORT CUT LATHE OPERATORJE INTERNAL & EXTERNAL GRINDERJE MILLING MACHINE OPERATORJE DIP TANK BARVARJE SKLADIŠČNIKE ZA BLAGO IN ZALOGO Visoka plača od ure in overtime Stalno delo Morate imeti izkazilo o razpoložljivosti Cleveland Tractor Co. i 19300 Euclid Ave. (222) Sprejme se ženska Da bi stregla napol invalidu. Stanovanje in hrana zastonj. Pokličite IV 1844. _(219) Nam je dovoljeno najemati pri vratih Mi potrebujemo ARC WELDERJE POMAGACE PRI KLADIVIH MACHINE OPERATORJE POWERHOUSE POMAGACE Dobra plača od ure, bonus za produkcijo Poseben bonus za udeležbo Mi apeliramo na vas, ker živite v tej soseščini Mi mislimo, da bo to, ker boste lahko hodili na delo ter se bo-yte tako izognili dolgih ur vožnje na ulični železnici, zelo ugodno za vas. Johnston & Jennings Co. 877 Addison Rd. blizu St. Clair Ave. Cleveland, O.. 19 .sept. 1944, vam vsak dan prinaia v hišo Povejte to sosedu, ki Je ni narofen nanjo DOMOVINA, SEPTEMBER 19, 1944 Bitje, je moralo biti kako de-, la," ponavlja prav zadovoljno kle, ali pa mlada žena. Njeno j Indijanka, "Toka se je po na-obličje je bilo bledo kot lojenaJključju tam mimo peljala, kjer sveča, njena očesa pa sta bila;ste vi iz obrežja v razburkano zaprta in tako je ležala tukaj, kot bi bila mrtva. Njene dol- valovje skočili." "In kje se. nahajam sedaj?" ge, mokre lase so ji bile razpu- i vpraša Elizabeta in se med tem ščene in so se ji svetile od soln- j pripravlja, da bi se pokonci čnih žarkov, kot bi bile pozlače-! spravila. ne. Obleka, v katero je bila oblečena, je bila revna in še poleg vsa mokra. Človeku bi prišlo na misel, da so to lepo bitje morski valovi še pred kratkim časom objemali. Neko grozno veliko drevo, pod katerim je ležala, je senčilo njen bledi obraz in ga varovalo pred pekočimi solnčnimi žarki. Naenkrat pa se začuje v bližini stopinje, kot bi nekdo hodil. Dve rujavokožni roki so razgrnile grmovje narazen in bilo je videti neko Indijanko, katera je imela ograjeno samo spodnje telo, medtem ko se je videlo njeno bakreno vrhnje telo nago. Na širokem pasu, s katerim je imela pripeto ogrinjalo čez pas, ji je visela ena velika buči podobna steklenica. Indijanka se je ravno vračala o dstudenca, kateri se je čala od studenca, kateri se je nahajal v sredini tega otoka, da prinese sveže vode za onemoglo revico, katera je ležala nepremično brez vsake moči v travi. Ti temno gledajoči Indijanki je bilo videti, da je prav zadovoljna s to onemoglo deklico, katera je sedaj popolnoma v njeni oblasti. Hitro poklekne k nji, izpusti iz bučne steklenice! letalo, če so kaj sumljivega zagledali, da je človeku kar težko delo. Indijanka je dospela na rob skalovja do vode, in je stopila v svoj čoln, kateri se je med skalovjem gugal na malih vodnih valovih. S tem malim čolnom se je upala ta Indijanka prav brezbrižno voziti po morju; toda temu se ji ni čuditi— bila je veslu dobro vajena. ka so butali mali morski valov-1 Zarotniki. čki ob skalnate stene in bilo je j pri nadpazniku se je javil slišati vedno eno in isto šume- j kaznjenec Pelham, da mu na- nje. Ali tukaj se ni čulo od nobene Človeške" noge odmeva, noben človeški glas ni motil miru, kateri je bil na temu samotnemu otoku doma. Nobeno vese-jlje in noben tolažljiv glas ni prodrl do tukaj. Tukaj sem j na ta samotni otok še ni pro-j drl človeški rod s svojo pohot- Ona odveže sedaj čoln in ga J nosijo ali željo, bil je še prost odrine od obrežja, vzame buči vsakega raziskovalca zlata, podobno steklenico in navezani mah od pasu proč, da se je zamogla čisto prosto gibati. Sedaj znani neko zelo važno zadevo. Pelham je bil še pobalin še ne poraščenega obraza in je izgledal, da je zmožen vsakega zločina. Z nakratko postriženimi lasmi in naširoko odprtimi očmi stopi prav oprezno v sobo k nadpazniku. Solnce se je pričelo nagibati proti zatonu, in približeval se je večerni mrak. Trdo delo kaznjencev je bilo končano za današnji dan. Nadpaznik je bil velik, širo-kopleč in grozno močan mož; pred njegovo postavo se je vsak kaznjenec bal priti. On pogleda vstopivšega popolnoma ravnodušno, ker te ravnodušnosti se je že privadil po dolgoletnem službovanju med kaznjenci.' ločna divja zver "Oho, vi naprav^ vo," pripomni M® da vašo boječnost "No, kaj pa je z vami?" žite, ker tukaj v 11 Jj^** vpraša on osorno. o11 22i "Ali sva satfa} vpraša prav P°n ^ bi me kdo izmed šev slišal, kar vam J sedaj povedati, n0, ^ bilo prav gotovo'P° trgali bi me kot ^ lep0 Pelham se je nekako prestrašeno oziral naokoli po sobi. nahaja nobeden di-" (Dalje P"110 dobrega Ako iščete popravljalna za vaše "Ta otok, sve midve samo mimogrede . obiskale, radi nekaj zdravilnih rastlin, katere samo "tukaj na temu otoku rastejo," reče Toka, "vi ste tukaj sami na temu otoku, katerega moram sedaj tudi jaz še to uro zapustiti. Jaz sem vas sem s seboj vzela, ker sem bila ravno sem namenjena po zdravilne rastline. Sedaj vas pa moram tukaj pustiti, ker se ne odpeljem v luko ampak se odpeljem na ono stran v gorovje in tje vas ne morem s seboj vzeti, ker jaz se moram tje voziti čez peščene plitvine ,in raditega mora biti moj čoln lahki, ker drugače bi mi nasedel. Toda mi pridemo kmalu, da vas odpeljemo na ono stran k obrežju." "Vi ste dobri, vi ste j ako dobri," šepeta Elizabeta in poda svojo tresočo roko Indijanski. "Velik duh je tako hotel, da sem zagledala vašo belo roko nad vodno gladino, v katero ste skočili," pripoveduje Indijanka, "ko bi Toka v onemu trenutku ne prišla tam mimo, bi se morali utopiti. Tukaj na temu otoku zamorete popolnoma brez vsake nevarnosti ostati, dokler mi ne pridemo po vas, da vas popeljemo zopet med vrveš ljudstva. Ali. hočete vode?" Elizabeta je bila tako slaba, prost od vsakih umazanih kine-ških lukenj, katerih se tam v San Franciscu veliko množino pograbi za veslo in prične j nahaja, še je izgledal ta otok, i voziti proti oddaljeni obali na'kot lepi vrt in kot bi bil nedo-! čf*vlie-■ Pridite k nam- Vedno drugo stran vode k svojemu j stopen za človeško nogo. | prvovrstno delo. Popravljamo plemenu,. 1 i In tukaj je našla nesrečna j stare čevje Čoln se je hitro odstra- j Elizabeta svoje pribežališče, i110 nil od malega otoka. Z ve-.brez da bi bila to njena volja,j liko hitrostjo in brez vsake skr-,ali da bi si ona sama kaj do tubi vesla Toka med skalovjem ^ kaj sem mučila, in drugo morsko šaro tako i Ona je spala in bilo ji je vi-spretno, da ni zadela ob nobeno j deti, kakor da bi kaj lepega sa- Cene zmerne in fi- PRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) podmorsko skalo, in sedaj vozi preko višnjevega, mirnega morja, tako hitro, da bi si ji človek moral čuditi, ko bi jo opazoval. Spretna Indijanka je bila vajena čoln voditi. Tam zadej na otoku pa je ležala v senci pod sto in sto let starim drevesom Elizabeta in sladko spala. V,sredini najlepše mladosti, v sredini morja na nahajajo-čem zapuščenem in dvijem otoku, pa je bilo videti to lepo bitje. kakor lepa cvetoča vrtnica v leDO urejenem vrtu. In ona spi tukaj po prestani muki popolnoma mirno, kot da bi se ji ne moglo tukaj nič hudega pripetiti. Lahki morski veter je pih-^ ljal in ji prinašal skozi maj a-i | nje dreves nekoliko hladu — mali vsakovrstni ptički pa so nad njo letali od veje do veje in prepevali — vseh vrst metulji pa so letali od cveta do cveta —in tam spodaj na robu oto- njala, ker na njenem bledem obličju je bilo videti nalahni smehljaj. Ona je bila v sanjah srečna! Kar ji je posvetno življenje odpovedalo, ji je za kratek čas povrnil sladak sen.i in jo prive-del nazaj do preteklih lepih in srečnih časov. — Anton Janežič Sheet Metal Work 16019 St. Clair Ave. Mi popravljamo strehe, žlebove, furneze, kotle in vse, kar spada pod kleparsko stroko. Vse delo je garantirano. ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIMIIMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU v sredo! V sredo 20. sept. se vrši slikovna predstava ob vsakem vremenu, če bo lepo, na vrtu, drugače pa v dvorani nove šole na Glass Ave. Glavne slike bodo: Poljska dežela; Kulturni vrtovi s paradami; Vrtovi pri hišah; i Poroke in vojska. Imenik je priobčen v dopisu. Pridite! A. G., prreditelj. 'lllBlltlltIIHfIIIII(llfllIII'L li k večnem počitku. Posebno prisrčno zahvalo r!aJHeipl1'i!' William Podgrajc, ki je prišel na pogreb iz New Phiiafl ^ Iskreno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Z" neral Home za vso prijazno naklonjenost in za leP0 ; Tebi. dragi Anton, pa želimo, da se po končanj odpočiješ v zasluženem počitku. Lahka naj Ti bo ai» lja in večna luč nai Ti sveti. LOUIS ZIGMUND, oskrbnik Najboljšo Garancijo Zavarovalnic Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSjj KATOLIŠKA J E DNO i' ifli^' h Najstarejša slovenska podporna org'* v Ameriki . . . Posluje že 51 • *e Članstvo 39,200 Premoženje Solventnost K. S. K. Jednote znaša Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se Pr' Steni In nadsolventni podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI J®Dl1 J fy S iii kjer se lahko zavaruje* za smrtnine. razne poškodbe. 01 bolezni h) onemoglosti. < , i6. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske