GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA
PAPIRNICE KOLIČEVO
Pogled z Vevč proti Polju
Kako bomo uredili
medsebojna delovna razmerja delavcev
VEVČE, SEPTEMBER — Že
kmalu po uvelja-vLtKL mpuhljike.-ga zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu so se v naši delovni organizaciji začele priprave za ureditev medsebojnih razmerij v duhu nove ustave in novih zakonov. Do avgusta so predhodne priprave potekale na nivoju strokovnih služb, zlasti pravne in kadrovske, sedaj pa prihajajo v najpomembnejšo fazo, ko bodo delavci sami odločali o tem, kako bodo urejena njihova medsebojna razmerja.
Po novi ustavi in zakonih se bistveno spreminja način urejanja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, če ta način urejanja primerjamo z urejanjem v prejšnjem obdobju. Naša nova ustava izhaja iz načela, da vsak delavec, ki se zaposli, enakopravno združuje svoje delo z drugimi delavci v organizaciji in ne sklepa delovnega razmerja
z organizacijo. Ni več razmerja: dftlaver.—tescansL. imamo razmerje: delavec—drugi delavci. Po prejšnji ureditvi je delavski svet sprejemal različne pravilnike, s katerimi je predpisal urejanje »delovnih razmerij«, delitve osebnega dohodka, varstva pri delu, izobraževanje in podobno. Sedaj delavski svet nima več te pravice. Delavci se neposredno sporazumejo o svojih pravicah in obveznostih, ki jih imajo v združenem delu. Ta sporazum je sklenjen in veljaven za vse delavce, ko z njim soglašata najmanj dve tretjini delavcev v delovni organizaciji in to soglasje potrdita s podpisom posebne izjave. Delavski svet pripravi predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev. V postopku pripravljanja mora biti zagotovljena, udeležba delavcev v vseh delih delovne organizacije in tudi osnovne or-
ganizacije sindikata. Predlog sporazuma^.ki ga_. j.e-.pripravil, delavski svet, določijo delavci na zborih.
Če se zadržimo pri vprašanju, kaj vse bomo morali regulirati s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev, moramo najprej ugotoviti, da, je vsebina pojma medsebojnih razmerij v združenem delu mnogo širša, kot je bila vsebina delovnih razmerij po prejšnjih predpisih in po ustreznem pravilniku. Pravilnik o delovnih razmerjih je urejal samo sklenitev in prene-t hanje delovnega razmerja, pravice in dolžnosti delavca, razporejanje delavcev, delovni čas in dopuste, kršitve dolžnosti in podobno. S samoupravnim sporazumom pa bomo morali poleg naštetih vprašanj določiti še kadrovsko strukturo in sistematizacij o^ delovnih mest, vodilna delovna mesta, ki so pod reelekcijo, osnove
in merila za delitev osebnih dohodkov, varstvo delavcev pri delu, usposabljanje in strokovno izobraževanje delavcev, pogoje in način uporabe sredstev skupne porabe ter pravice in obveznosti iz minulega dela in solidarnosti.
Zakon dopušča, da sklenejo delavci enega ali več samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih, s katerimi uredijo našteta vprašanja. O tem, koliko bo sporazumov, odločijo delavci sami glede na velikost organizacije, posebnosti delovnega procesa in organizacijske strukture itd.
V	predhodnem osnutku, ki so ga pripravile strokovne službe in sta ga obravnavala že odbor za medsebojna razmerja ter plenum osnovne organizacije sindikata, je predvideno, da bomo sklenili samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev in samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev OD. Drugi sporazum bo vseboval določbe o delitvi OD, o pogojih in načinu uporabe sredstev skupne porabe, kolikor ne bo le-teh vseboval samoupravni sporazum o kreditiranju stanovanjske graditve in določbe o pravicah in obveznostih iz minulega dela in iz solidarnosti. Prvi sporazum pa bi vseboval vse ostalo.
Na kratko si oglejmo najvažnejše določbe predhodnega osnutka samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev (v ožjem smislu) in nekatera vprašanja, ki se pojavljajo cb tem in jih bo treba razčistiti na javni razpravi v osnutku.
V	prvem poglavju z naslovom Splošne določbe je določeno, za koga veljajo pravice in obveznosti, ki jih uvaja sporazum. Le-te veljajo za delavce, ki so pismeno izjavili, da se strinjajo z njimi, prav tako pa tudi za delavce, ki niso dali izjave, vendar pa niso v 15 dneh izrazili želje, da jim preneha lastnost delavca. V prvem poglavju je tudi definicija prostega delovnega mesta, iz katere je razvidno, da vsako nezasedeno delovno mesto> še ni prosto, zlasti ne, če ga je mogoče zasesti s prerazporeditvijo delavcev.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Seja političnega zbora
KOLIČEVO, SEPTEMBRA —
Na seji političnega aktiva Papirnice Količevo, ki je bila 3. 9. 1974, sta bila izbrana dva delegata, ki bosta zastopala interese sindikatov v okviru republike in zveze.
Tov. Ivan Korošec je bil predlagan za zveznega delegata ZS, tov. Anton Smole pa za republiškega delegata ZS, kar so prisotni na seji tudi potrdili.
V	podjetju se pojavljajo čedalje večji problemi, ki jih je nujno potrebno začeti reševati. Ob tem so bile na seji določene posamezne naloge in nosilci iniciative razreševanja teh nalog:
a)	kadrovska problematika — za proučitev te smeri sta zadolžena tov. Mitja Zupančič in Ivan Jeretina;
b)	organizacija podjetja in sistematizacija delovnih mest — dipl. oec. Franc Lapajne in dipl. ing. Niko Belšak;
c)	analitična ocena in nagrajevanje: tov. Mitja Zupančič in ing. Roman Kopač;
č) samoupravni akti (statut, pravilniki) — ing. Ljubo Milič;
d)	idejno-politična izhodišča vo-' dilnega in vodstvenega kadra — dipl. ing. Radovan Nikolič in ing. Roman Kopač;
e)	razvojni program podjetja — dipl. oec. Miro Varšek;
f)	obveščenost v podjetju — tov. Janez Cerar in tov. Ivan Korošec.
Na seji je bilo sklenjeno, da nosilci izvrševanja nalog pregledajo stanje iz svojih področij in poročajo o tem na prihodnji seji političnega aktiva čez mesec dni.
Kar zadeva razvojni program podjetja, bo potrebno izdelati plan kadra, ki ga bo nujno treba usposobiti do tedaj, ko bo realiziran načrt v zvezi s predvidenim novim proizvodnim strojem. Prav tako je nujno potrebno vzdrževati standardno kvaliteto naših izdelkov in usmeriti težnje k izboljšanju kvalitete artiklov, saj opažamo vedno bolj pogoste reklamacije.
V	današnjem času moramo gledati ne samo na strokovnost kadra, ampak tudi na družbeno-po-litično dejavnost še zlasti vodilnega in vodstvenega kadra.
Mnogo besed je bilo izrečenih na račun disciplinskih prekrškov, ki jih je vse več. Pojavil se je predlog, naj bi se organizirale dežurne službe, ki bi skrbele za kontrolo discipline v podjetju. V našem interesu je, da se zastoji na posameznih strojih ne zavlačujejo, temveč se redno in hitro odpravljajo in tako omogočajo količinsko večjo proizvodnjo.
Kršitelje discipline naj bi obravnavali strožje in naj bi jih ustrezno kaznovali. V podjetju imamo po svoji delovni dolžnosti zadolžene ljudi, ki so pristojni urejati posamezne probleme.
V	zvezi z razvojem je bilo poudarjeno tudi, da je potrebno proučiti, katere proizvodne zmogljivosti še ustrezajo pogojem za ustvarjanje dohodka na podlagi raziskovanja tržišča in kapacitet. Na osnovi teh rešitev, ki naj bodo strokovno in ne improvizirano izvršene, se potem odloči ali so še godni za rekonstrukcijo ozj za ustavitev.
Nada Janežič
Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče —< prireditelj letošnjih XVI. športnih iger
papirničarjev SRS

Združene papirnice Ljubljana
Gibanje proizvodnje v mesecu avgustu 1974
	Plan	Doseženo	
		VIII. 1974	I.	—VIII. 1974
Klasični papirji	100	105.1	104.7
Premazani papirji	100	77.8	85,6
Skupaj:	100	94,6	97,4
Lesovina	100	113,0	105.2
Tapete	100	48,8	41,2
Izvoz ton	100	67.0	90.1
Izvoz $	100	126,6	131,3
Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega			stroja
	Avgust 1974	0 I—VIII. 1974	0 1. 1973
I. PS	94,0	91,8	91.2
II. PS	92,9	90,3	91.1
III. PS	93.6	89,4	90,5
IV. PS	93,2	90,2	91,1
Skupaj:	93,4	90,4	91.0
Premazni stroj	75,0	64,1	64,7
Izmet klas. papirjev	«/o	7,30	7,18	7,56
Izmet premazanih %	11,66		12,82	13,58
Plana proizvodnje nismo dosegli zaradi povečanja zalog nedokončane proizvodnje premazanih papirjev ter proizvodnje ta-* petnih papirjev za domače potrebe. Proizvodni program klasičn nih papirjev je obsegal predvsem univerzalne tiskarske papirje, sledili so jim pigmentirani. bankpost ter tapetni papirji, v manjši količini pa kulerji, ciklostil ter pelure. Zastoji na PS ter izmet so se gibali v normalni višini.
Na nizko proizvodnjo premazanih papirjev je vplivala nredj vsem visoka nedokončana proizvodnja ter večja proizvodnja srednjefinih premaznih papirjev z AK premazom, za katere je potreben znatno daljši izdelavni čas. Zastoji na PRS so se v primerjavi s preteklimi meseci znižali za kar 10 0/o, za 1.5 °/o pa smo ugotovili tudi manj izmeta.
Nekaj manj kot lani v tem času
VEVČE, SEPTEMBER — Čeprav si je celoten kolektiv v I. polletju letošnjega leta prizadeval, da bi bila proizvodnja čim višja, ni bilo moč doseči višine kot lani v tem času. Zaradi pomanjkanja celuloze in izklopov električne energije sicer ni bilo občutnih zastojev, proizvajati pa je bilo treba papirje z manjšo gramsko težo. Prav tako se ni dalo držati standardnih vnosov, ampak izdelovati papirje, za katere ja bila pač na razpolago surovina. Tako je večkrat trpela kvaliteta.
Proizvodni program je bilo nujno prilagoditi večji porabi lesovine in zato smo izdelovali več srednjefinih papirjev, predvsem osnovo za premazane papirje in tapete.
Spodnja tabela takole kaže izvršitev plana proizvodnje za I. polletje 1974 (v tonah):
	Doseženo		Plan za	Indeks	Plan = 100
Vrsta proizvoda:	I. polletje		I. polletje	I. poli. 73	
	1974	1973	1974	= 100	
Brezlesni papirji	9.889	9.765	9.500	101.3	104,1
Srednjefini papirji	2.716	3.137	2.500	86,6	108,6
SKUPAJ KLASIČNI:	12.605	12.902	12.000	97,7	105,0
PREMAZANI PAP.: KLASIČNI IN PREM.	6.302	7.007	7.500	89,9	84,0
SKUPAJ:	18.907	19.909.	19.500	95,0	97,0
Lesovina Hidroelektrična	1.711	1.888	1.650	90,6	103,7
energija Mwh Term ©električna	5.546	5.247	5.400	105,7	102,7
energija Mwh	2.047	2.077	900	98,6	127,4
Skupaj elektr. energ.	7.593	7.324	6.300	103,7	120,5
Kako bomo uredili medsebojna delovna
(Nadaljevanje s 1. strani)
PRIBLIŽAJMO KULTURO LJUDEM
VEVČE. SEPTEMBER — Organizirani obisk osrednjih slovenskih gledališč je postal med kolektivom že tradicija. Zanimanje za slovensko kulturo se veča z leta v leto. Najbolj priljubljeno je Mestno gledališče, za katerega je abonmajske karte letos naročilo 88 interesentov. Manj zanimanja je za Opero — 16 obiskovalcev, za Dramo1 pa le šest.
Za abonente bo v gledališki sezoni 1974/75 po pet predstav v dramskem in opernem gledališču, sedem predstav pa v MGL, vključno z gostovanjem tržaškega gledališča.
NAJPREJ DO POKLICA
VEVČE. SEPTEMBER — Zad-* nji letnik poklicne papirniške šole za odrasle je pričel s poukom ob koncu tega meseca. Pouk bo kot običajno trikrat popoldne po 6 ur na dan. S predavanji bodo prenehali konec maja 1975, z zaključnimi izpiti v začetku junija. Če ne bi kaj zaškripalo, bo spet nekaj članov kolektiva pridobilo poklic papirničarja in s tem za-
dostilo pogojem delovnega mesta ali si pridobilo pogoje za zasedbo ustreznih delovnih mest.
Nova skupina za obiskovanje poklicne papirniške šole za odrasle se bo formirala med letom in jeseni 1975 začela na novo. Kdor od interesentov še nima osemletke, si jo lahko pridobi z obiskovanjem večerne šole ali z dopisno šolo pri eni izmed delavskih univerz. Organizacija združenega dela Papirnica Vevče je pri-* pravljena kandidatom povrniti stroške šolanja iz fondov za izobraževanje.
ZA KOZJANSKO IN ONKOLOŠKI INŠTITUT
VEVČE, SEPTEMBER — Približno enodnevni zaslužek vseh članov kolektiva v višini 15 starih milijonov dinarjev je DS organizacije združenega dela Vevče namenil za Kozjansko. Znesek je bil že nakazan. S tem so tudi člani vevškega kolektiva ponudili prepotrebno pomoč prebivalcem tega kraja.
Večjo vsoto so namenili tudi za izgradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani, za katerega se sredstva zbirajo' vse prepočasi.
V	drugem poglavju sporazuma naj bi bile temeljne določbe o sistematizaciji delovnih mest in o vodilnih delovnih mestih.
V	tretjem poglavju osnutka so določbe o pridobitvi lastnosti delavca v naši delovni organizaciji. Najprej so določeni splošni in posebni pogoji, nato pa je urejen postopek objave oziroma razpisa prostih delovnih mest. Določeno je, da kandidat, ki je bil izbran v postopku javne objave ali razpisa, pridobi lastnost delavca tisti dan, ko podpiše izjavo, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki jih določa samoupravni sporazum. Z dnem, ko podpiše izjavo, velja samoupravni sporazum tudi zanj in šele potem lahko začne delati v delovni organizaciji.
Če pa delavec brez upravičenega vzroka ne podpiše izjave do določenega dne, lahko odbor za medsebojna razmerja v roku enega meseca brez ponovitve objave izbere drugega delavca izmed prijavljenih kandidatov. Določeni so tudi primeri, ko lahko delavec združi svoje delo le za določen čas, na primer: za sezonska dela v počitniškem domu, kopališču ali restavraciji, če se začasno poveča obseg dela ali če je treba nadomestiti začasno odsotnega delavca. V izjavi, ki jo podpiše delavec, mora biti navedeno, da združuje delo za določen čas. V tretjem delu osnutka je tudi predvideno, kako se preizkušajo delovne sposobnosti novosprejetihi delavcev. En način je predhodni preizkus znanja s testiranjem, praktičnim preizkusom, pismeno nalogo ipd. Drugi način pa je poskusno delo, ki sme trajati največ dva meseca za delavce VI. do VIII. sistematizacij ske stopnje, za vse druge delavce pa največ en mesec, s pogojem, da v to privolijo in da je poskusno1 delo predvideno v sistematizaciji (seznam delovnih mest).
V	osnutku samoupravnega sporazuma je predvideno, da naj bi sklep o objavi oziroma razpisu prostega delovnega mesta in sklep o izbiri delavca sprejel odbor za medsebojna razmerja. Ta odbor je neposredno izvoljen po delegatskem principu in ima 11 čla* nov. Sklep o izbiri delavca na vodilno delovno mesto sprejme delavski svet na predlog odbora in po predhodni obravnavi na zboru delavcev vseh obratov. Tudi sklep o izbiri delavca na delovno mesto, ki je zvezano s funkcijo člana strokovnega sveta (kolegijskega poslovodnega organa), bi mogel delavski svet sprejeti šele po obravnavi zbora delavcev obrata in na predlog odbora.
V	tretjem delu osnutka je urejeno tudi razporejanje delavcev na delovna mesta in premeščanje. Odbor za medsebojna razmerja lahko za nedoločen čas razporedi delavca na drugo delovno mesto, ki ustreza delavčevi strokovni izobrazbi. Na delovno mesto', ki ne ustreza delavčevi strokovni izobrazbi, sme odbor razporediti delavca, le če delavec v to privoli. Brez privolitve sme odbor razporediti delavca na neustrezno delovno mesto le v primeru višje sile, nepričakovanega povečanja obsega dela ali začasne odsotnosti delavca, ki redno dela na nekem delovnem mestu. Takšna premestitev sme biti le začasna, dokler ne prenehajo izredne okoliščine, ki so jo povzročili. Če začasna premestitev ne bo trajala več kot tri dni. lahko o njej odločijo delavci ožje delovne skupine na predlog strokovnega vodje.
Končno je v tretjem delu sporazuma urejeno tudi strokovno izpopolnjevanje delavcev in pripravništvo.
V	četrtem delu osnutka je urejen delovni čas, ki je v posameznih obratih in oddelkih razporejen različno, glede na potrebe delovnega procesa in organizacije dela. Določeno je pet vrst delovnih časov, ki so v praksi že uveljavljeni v naši delovni organizaciji in so bili določeni tudi v pravilniku o delovnih razmerjih. Ti delovni časi so: štiriizmenski turnus z 12-urnim delovnikom ob
nedeljah, dvoizmenski 8-urni turnus s četrto delovno soboto, dvoizmenski 7-urni turnus v 6 dneh, enoizmenski delovnik po 8 ur s četrto delovno soboto in enoizmenski 7-urni delovnik brez prostih sobot. Potrebno bo še določiti delovni čas za restavracijo, ki v starem pravilniku ni bil reguliran. V osnutku so tudi pogoji za uvedbo nočnega dela in pogoji za delo, krajše od polnega delovnega časa ter postopek za določitev delovnih mest, na katerih je delovni čas skrajšan zaradi zdravju škodljivega in nevarnega dela.
V	četrtem delu osnutka so predvideni tudi primeri, ko je delavec dolžan delati več kot poln delovni čas (nadurno delo). O uvedbi nadurnega dela odločajo delavci ožje delovne skupine na zahtevo strokovnega vodje ali posameznega delavca.
V	petem delu osnutka so urejeni odmor med delom, dnevni počitek, tedenski počitek in letni dopust. Po starem pravilniku smo koledarsko obdobje letnega dopusta ugotavljali tako, da smo delovne dneve dopusta preračunali v ure. Ker zakon ne dopušča določanja in izrabe dopusta v urah,> bo treba najti novo rešitev, kar pa z glede na različne delovne turnuse z različno dolžino delovnika ne bo lahko. Osnutek predvideva plačane odsotnosti z dela v skupnem trajanju do sedem dni v letu in primere odsotnosti brez nadomestila.
V	šestem delu osnutka so temeljne določbe o splošnem varstvu delavcev pri delu in določbe o posebnem varstvu žensk, mladine do 18. leta ter invalidov, ki so povzete iz zakona, kakor tudi določbe o porodniškem dopustu in pravicah mater.
V	osmem delu osnutka je urejena odgovornost delavca. Navedene so obveznosti delavcev na splošno, potem posebne obveznosti strokovnih vodij obratov, služb, izmen, oddelkov in delovnih skupin, posebne obveznosti članov strokovnega sveta in posebne obveznosti vodilnih delavcev. Nato so določene oblike odgovornosti za kršitve obveznosti in naštete hujše kršitve. Po starem pravilniku je ugotavljala kršitve in izrekala ukrepe komisija, ki jo je imenoval delavski svet. To odslej ne bo več mogoče, ker sme izrekati ukrepe le organ, ki je neposredno izvoljen ali pa delavci neposredno. Zato je v osnutku predlagana rešitev, po kateri bi ukrep zaradi kršitve obveznosti izrekla komisija treh članov odbora za medsebojna razmerja, ki jih delegira odbor za dobo enega leta. Osnutek ureja tudi vprašanje začasne odstranitve delavca z delovnega mesta ali iz tovarne (suspenz), če je proti delavcu uveden kazenski postopek ali postopek zaradi hujše kršitve obveznosti oziroma je zaloten pri kaznivem dejanju. Od suspenza pa osnutek razlikuje odstranitev delavca z delovnega mesta ali iz tovarne iz razlogov varnosti, če zaradi vinjenosti ali drugih razlogov na delovnem mestu ogroža svojo varnost ali varnost sodelavcev. V opisanem' primeru je odgovorni strokovni) vodja dolžan ukrepati, sicer je odgovoren za opustitev ukrepov varstva pri delu.
V	devetem delu osnutka so določeni načini prenehanja lastnosti delavca. Osnutek razlikuje prenehanje po delavčevi volji, prenehanje proti delavčevi volji in prenehanje po sili zakona.
Po delavčevi volji preneha lastnost delavca, če delavec pismeno ali ustno izjavi, da ne želi več delati v delovni organizaciji, če sklene z delovno organizacijo pismeni sporazum ali če mu poteče delovni čas. Če preneha lastnost delavca po njegovi izjavi, mora ostati še določen čas na delu (rok za prenehanje dela). Ta rok določa odbor za medsebojna razmerja po kriterijih samoupravnega sporazuma. Kriteriji so: delovna doba, pomen delov-
razmerja delavcev
nega mesta, težji delovni in zdravstveni pogoji ter odsotnost ponudb na objavo delovnega mesta. Rok za prenehanje dela ne more biti daljši od 6 mesecev.
Razloge za prenehanje dela proti delavčevi volji pa osnutek določa takole: zaradi dopolnitve pokojninske dobe, zaradi prikrivanja podatkov ali dajanja neresničnih podatkov, zaradi hujše kršitve obveznosti, zaradi postopka za prenehanje delovne organizacije in zaradi odklonitve dela na drugem delovnem mestu, ki je bilo delavcu zagotovljeno v primerih, določenih v samoupravnem sporazumu.
Vzroke prenehanja po sili zakona povzema osnutek neposredno iz zveznega zakona.
Končno je osnutku določeno tudi pravica delavca, da zahteva ponovni preizkus vsake odločitve o njegovi pravici, kar mora biti izvršeno v roku 30 dni.
O vseh teh določbah bodo izrekli končno besedo zbori delavcev.
J. M.
KOLEKTIVNO NEZGODNO ZAVAROVANJE ČLANOV KOLEKTIVA
VEVČE. SEPTEMBER — Na 7.
redni seji strokovnega sveta je bil sprejet sklep o kolektivnem nezgodnem zavarovanju delavcev. Z Zavarovalnico Sava Ljubljana bo sklenjena pogodba z veljavnostjo za 5 let, po kateri bo podjetje zavarovalnici plačevalo 10 din mesečno na člana kolektiva. V primeru nezgodne smrti bodo svojci prejeli 36.630 din, v primeru nezgodne invalidnosti 73.260 din, za smrt zaradi bolezni pa 10.000 din.
TISKARNA K TAPETAM
VEVČE, SEPTEMBER — Strokovni svet je razpravljal o organizacijski spremembi. Tiskarna, ki je do sedaj organizacijsko1 spadala v kadrovski sektor, naj bi bila po novem predlogu sestavni oddelek obrata tapet. Namen priključitve tiskarne temu obratu je v razvoju tega oddelka, ki naj bi zadostil tudi potrebam obrata tapet. Izdelujejo že organizacijsko shemo z opisom delovnih mest.
PO POSOJILO V BANKO, MEDTEM KO KUPCI NE PLAČAJO
VEVČE. SEPTEMBER — Ob
koncu julija 1974 so znašale terjatve do kupcev 97,953.513 din obveznosti do dobaviteljev pa 29.017.832 din. To povečanje terjatev in stalna rast dolgov kupcev povzroča občutne težave pri nabavi surovin, zlasti celuloze.
Strokovni svet je sprejel sklep, naj se izdela pregled plačljivosti posameznih kupcev papirja in tapet. Medtem pa bo treba pri banki dobiti 5 milijonov din kratkoročnega kredita za uvoz celuloze, da bomo oskrbeli optimalno zalogo te surovine, kar je pogoj za nemoteno in kvalitetno izdelavo papirjev. Kvaliteta izdelkov je namreč edino sredstvo, ki veže kupce na pravi komercialni odnos.
DO KAM S CENO CELULOZE?
VEVČE. SEPTEMBER — Med-voška tovarna celuloze je ponovno predlagala povišanje cen za celulozo. Komercialni sektor naše organizacije združenega dela je dal to zahtevo v razpravo strokovnemu svetu, ki je, hočeš nočeš, sprejel sklep o pristanku na povišane cene. Te znašajo za pergamin celulozo 7,316 din za kg, peresno lahka 6,85 din itd. Pro-centualno predstavljajo te cene 40 o/o povišanje. Vprašanje je, ali bodo pod novimi pogoji dobavljene dogovorjene količine celuloze in koliko bodo nove cene vplivale na ceno papirja.
Prišlo je razkošje: pohištvo, oprema, tapete...
Kakor je naraščala blaginja, tako je bilo tudi opaziti velike spremembe v osebni porabi. Prebivalstvo je čedalje manjši delež svojih prejemkov porabljalo za prehrano. Izdatki zanjo so še leta 1952 predstavljali 54 odstotkov osebne potrošnje, v letu 1971 pa le še 38 odstotkov. V istem obdobju so se povečali izdatki za tiste stvari, ki so tudi same izraz večje blaginje: za pohištvo in gospodinjsko opremo, za kulturo in razvedrilo, za higieno itd. Potrošnja posameznih dobrin v letu 1972 kaže naslednje številke: potrošnja električne energije na prebivalca je bila 74i-krat večja kot v letu 1939, tkanin za okrog
dvakrat, obutve in mila za okrog petkrat, izboljšala se je kakovost porabljene hrane — delež kruha v njej se je z 29 zmanjšal na 19 odstotkov, delež mesa in rib pa je porasel z 19 na 27 odstotkov .. .
Začeli smo, skratka, živeti bo-
lje: začeli smo se bolje oblačiti, kupovati električne in plinske štedilnike, šivalne stroje, radijske aparate, televizorje, osebne avtomobile, začeli smo se podajati na turistična potovanja, začeli smo vse več svojih prihrankov nalagati na hranilne knjižice .. .
Porastel je tudi stanovanjski standard: med 1947. in 1972. letom smo zgradili okrog dva milijona stanovanj. Okrog 90 odstotkov vseh stanovanj, družbenih in zasebnih, ki smo jih zgradili v minulih desetih letih (in zgradili smo jih povprečno po 125 tisoč na leto, medtem ko je bilo povprečje desetletja 1952—4962 le 59 tisoč novih stanovanj) večina
ima napeljano elektriko, 56 odstotkov vodovod in kanalizacijo} 53 odstotkov stanovanj pa kopalnico. Stanovanjski pogoji prebivalstva so tako precej izboljšani, četudi je stanovanjski primanjkljaj še zmeraj razmeroma velik.
(Povzeto iz č. »Delo«)
Iz teh nekaj vrstic ste lahko razbrali, da dosega stanovanjska izgradnja izreden vzpon.
Ta podatek je za nas proizvajalce tapet izredno pomemben.
Zaradi vse večjega pomanjkanja delovne sile in novih materialov se gradbena podjetja vse bolj odločajo za tapete. Kdo bo danes še pospravljal umazanijo1 za pleskarji?
Tudi individualni graditelji o tem ne razmišljajo več. Zelo redki so še tisti, kij se zaradi razku-žilnih lastnosti apna odločijo za klasično pleskarijo. Nove stene niso. ovira, nasprotno, vevške tapete se obnesejo enako dobro v starih, kakor tudi novih stanovanjih.
Poznano je po širni domovini} da želi imeti skoraj vsak Slovenec svojo hišo. Želja prav vsakogar pa je imeti urejeno stanovanje. Po slovenski zemlji je še veliko starih hiš, ki jih ljudje pridno adaptirajo.
Nisem zagovornik načina adaptacije, ko ljudje spreminjajo svoja stara stanovanja v razstavne prostore modernega pohištva, plastičnih svetlobnih teles, tapiso-nov itd.
Vredno je ohraniti star stil, prijetno kmečko idilo1. Koliko lepih reči leži po naših domovih. Stare kmečke kuhinjske gredence niso prav nič grše in manj funkcionalne od modernih kuhinjskih elementov.
Seveda pa so v vseh adaptiranih stanovanjih problematične stene. Nič koliko razpok je nastalo na stropih in stenah. Morda želite prestaviti luč ali vtičnico, napraviti nov zračnik ali dimno cev? Nobena barva vam ne prekrije teh predelav. Za prav stara stanovanja bi predlagal, da strope in stene oblepite z grobovlak-nato tapeto, ki jo lahko obarvate belo ali v katerem koli drugem tonu.
Za adaptacije novejših stanovanj pa pride v poštev katerakoli tapeta; za grobe zidove manj občutljiva (gaufrirana in pregana tapeta), za gladke zidove po izbiri.
B. I.
Spremembe v strukturi ostale potrošnje
1952
1962
1972
Tov- Kerber, serviser in polagalec, uspešno prenaša svoje znanje
Vevške tapete na Gorenjskem sejmu 74
Dol s starimi tapetami - toda kako in kdaj?
Črtaste tapete so izredno hvaležne za lepljenje na steno. Kombiniramo jih lahko h kateremu koli vzorcu
Odstranjevanje starih tapet pred novim tapeciran jem je bilo še vedno neprijetno in umazano delo.
Resnično jakost lepljenja starih tapet je težko presoditi. Pogosto se tapete ne držijo dobro1 stene in napetosti, ki nastanejo pri lepljenju nove tapete težko prenesejo.
Barve starih tapet lahko udarijo skozi, še posebno pri tapetah, ki so potiskane z bronzo.
Temno obarvani stari vzorci tapet udarjajo preko nalepljene tapete, še posebno če je nova tapeta tiskana1 na tankem papirju. Oez tapeto lahko lepimo nove tapete samo v primeru, ko smo sigurni,' da šo stare tapete dobro nalepljene.
Da tapete dobro držijo, je odvisno:
1.	Od kakovosti podlage.
Na upojnih površinah — stenah (gips) imamo vedno zelo dobro lepljenje.
2.	Od vrste uporabljenega lepila.
Stare, z moko ali škrobom lepljene tapete držijo izredno dobro. Tudi specialna lepila', kot so Op-talin, Glutolin 77 in Metylan — specialno lepilo, so zaradi dodatkov sintetičnih veziv zelo dobra1 in slabo vodotopna (na steni).
3.	Od vrste tapete.
Pralne, s sintetičnimi disperzijami premazane tapete odbijajo vodo, kar je ugodno; pri polaga-* nju ne more prodreti vlaga skozi spodnjo tapeto na podlago.
Kemija olajšuje
Včasih je bilo možno odstraniti tapeto samo z raztapljanjem le-* pila. Pri normalnih papirnatih tapetah pronica topilo (voda) ob večkratnem vlaženju tapete skozi vlakna papirja, voda raztopi celulozno lepilo in tapeta se lepo odlepi od stene.
Večji problemi nastopijo pri ta-: petah, ki so močno vodoodporne in so lepljene z močnimi lepili. Ravno za te tapete smo rekli, da jih lahko lepimo* eno na drugo.
Kolikor kdo hoče iz kakršnih koli razlogov staro tapeto odstra-1 niti (z bronzo ali na temnem fondu tiskano), potem si lahko pomaga s kemičnimi tapetnimi to-* pili npr. (TAB), ki so dodana vodi za vlaženje oziroma mehčanje.' Gre predvsem za kemikalije, ki pospešujejo omočitev pigmentov in lažje prodiranje vode do papirja in s tem tudi do podlageJ
Kolumbovo jajce
SLEK — podtapeta
Pri tem mislimo na podtapeto) ki jo nalepimo na steno tako, da je roza obarvana stran navzven,
Na slek — podtapeto nalepljene tapete lahko pred novim ta-peciranjem enostavno odstranite.
Pri tem se stara tapeta odlepi tako lepo, da imate z malo truda in umazanije hitro* pripravljeno steno za ponovno tapeciranje.
Seveda pa bi priporočili vevško SLEK — podtapeto' predvsem za tapete, ki jih je nujno pred no-
vim tapeciranjem odstraniti (pregane, z bronzo tiskane, zelo temne itd.), za vse ostale, ki so v večini pralne in s tem dobro vo-, doodporne, priporočamo lepljenje čez staro tapeto.
S to kratko informacijo vas že-: limo usmeriti tako, da boste ob lepljenju vevških tapet imeli obilo uspeha.
B. I.
SEMINAR ZA DELEGATE
VEVČE, SEPTEMBER — Medobčinski zbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Ljubljana je pripravil v dneh od 19. do 21. septembra trodnevni seminar v mladinskem domu v Bohinju. Udeležili so se ga delegati občinskih sindikalnih konferenc. Iz naše organizacije združenega dela so se seminarja udeležili: Ostoje Mataruga, Stane Trtnik in Ciril Zupančič.
Ker sindikat zavzema vedno večjo vlogo v družbenopolitičnem življenju, je bil seminar izredno pomemben tako glede na čas kot tudi na pestro vsebino, ki so jo za ta seminar pripravili. Upajmo, da bodo udeleženci seminarja na seminarju rešena vprašanja in smernice dela sindikatov prenesli tudi med ostale člane organizacije.
XIV. letne športne igre slovenskih papirničorjev
VEVČE. SEPTEMBER — Delavec, ki ni zadovoljen s končno odločitvijo, sprejeto v delovni organizaciji glede neke njegove pravice, lahko po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v tridesetih dneh zahteva varstvo svoje pravice pri pristojnem sodišču.
Katero je to pristojno sodišče, ki ga omenja zakon o medsebojnih razmerjih delavcev? Do sedaj so takoimenovane »delovne spoj re« reševala redna sodišča splošne pristojnosti, to je na prvi stopnji občinska, na drugi stopnji pa okrožna sodišča.
Po novi zvezni in republiški ustavi pa se v naš pravosodni sistem uvaja nova vrsta sodišč — sodišča združenega dela. Ta sodišča bodo ustanovljena za eno ali več občin kot sodišča prve stopnje, za republiko- pa bo ustanovljeno sodišče združenega dela druge stopnje. Republiški za-' kon bo podobno uredil ustanavljanje, sestavo, sedež, pristojnost in organizacijo teh sodišč. Načelne določbe o tem pa vsebuje že zvezni zakon, ki je bil sprejet v maju letos.
Bistven za sodišča združenega dela je njihov delokrog, to je vrsta sporov, v katerih bodo ta so-' dišča lahko odločala in izrekala sodbe. V njihov delokrog bodof prišle nekatere zadeve iz dosedanje pristojnosti splošnih, gospoj darskih in ustavnih sodišč. Na kratko bi lahko delokrog sodišč združenega dela označili takole: odločanje v sporih iz družbenoekonomskega in drugih samoupravnih odnosov ter reševanje sporov o pridobitvi in prenehanju lastnosti delavca v združenem delu in sporov o drugih samoupravnih pravicah in obveznostih delavca iz medsebojnih razmerij v združenem delu. Delokrog teh novih sodišč bo torej zajemal predvsem dve področji: področje sporov med organizacijami združenega dela oziroma delovnimi skupnostmi glede njihovih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov (na primer o obstoju pogojev za organiziranje v TOZD, a izločitvi TOZD iz delovne organizacije, o spojitvi organizacij zdru-' ženega dela, o izvajanju samoupravnih sporazumov in podobno) ter področje »delovnih sporov«. Ti slednji so za posameznega delavca še posebno pomembni. Delavec, ki se bo priglasil na objavljeno delovno mesto in ne bo sprejet, delavec, ki bo proti svoji volji premeščen na drugo
delovno mesto ali delavec, ki mu bo zaradi kršitve obveznosti izj rečen ukrep, bo lahko vložil tožbo na sodišče združenega dela. S to tožbo bo lahko zahteval razveljavitev spornega sklepa delovne skupnosti in začasno odločitev njegove izvršitve. Delavec bo lahko uveljavil tudi odškodninske zahtevke iz razmerij, ki nastanejo v združenem delu. Sodno varstvo pravic in obveznosti iz združenega dela bo lahko uveljavila pri sodišču združenega dela tudi organizacija združenega dela.
Zanima nas še krajevna pri-i stojnost sodišč združenega dela, to je, po katerem sodišču prve stopnje bo delavec lahko vložil tožbo. Delavec bo lahko- vložil tožbo pri sodišču, na katerega območju je sedež delovne organizacije, v kateri ima lastnost delavca. Če pa je delavec opravljal ali naj bi opravljal delo v drugem kraju, izven sedeža deJ lovne organizacije, lahko vlo-ži tožbo tudi pri sodišču, na katerej ga območju je delo opravljal oz. naj bi ga opravljal.
Osebi, ki bo s tožbo ali predlogom sprožila postopek pred sodiščem združenega dela, ne bo treba precizirati tožbenega za-i htevka in točno- navesti, kako naj-sodišče odloči. Dovolj bo, če ba tožnik navedel, v čem je neso->. glasje udeležencev samoupravnega odno-sa oziroma v čem obstoječe stanje ne ustreza načelom in normam v samoupravljanju) Čeprav tožnik precizira svoj tož-beni zahtevek, sodišče združenega dela ni vezano na ta zahtevek in lahko po svoje reši zadevo, kakor se mu pač zdi najbolj v skladu s predpisi in moralnimi normami samoupravne socialistične družbe. V tem je velika razlika med postopkom pred sodišči združenega dela in pravdnim postopkom pred rednimi sodišči.
Posebnost bo tudi sestava in način dela sodišč združenega dela.
Ta sodišča bodo odločala v senatih kakor redna sodišča, vendar teh senatov ne bodo sestavljali profesionalni sodniki in sodniki porotniki, temveč sodniki, ki jih bo izvolila republiška skupščina izmed občanov raznih poklicev in strokovne izobrazbe. Sodniki teh sodišč bodo opravljali svojo funkcijo občasno-, kadar se bo pojavil spor, katerega bo moralo- rešiti sodišče združenega dela.
J. M.
VEVČE. SEPTEMBER — Zelena in prijazna dolina, stisnjena med Zasavske hribe, je letos sprejela vse športnike slovenske papirne industrije, da bi pomerili svoje moči v zaključnih jesenskih športnih disciplinah. Tokrat je bila prireditelj Tovarna dokumentnega in kartonskega papirja Radeče.
Že v zgodnjih jutranjih urah v petek 6. 9. 1974 so se športniki začeli zbirati na hribčku ob domu Partizana, odkoder se je razj vila povorka zastav in športnikov in odkorakala na radeški trgJ Radeče so izgledale praznično. Slavje je bilo dvojno. Krajevni praznik, združen z obiskom športnikov papirne industrije Slovenije, ki so se zbrali pred slavnostno tribuno. Ko je izzvenela dr--žavna himna, je vse goste in udeležence iger pozdravil predsednik prireditvenega odbora, tovariš Stane Martinšek. Dejal je, da se Radečani čutijo počaščeni z obi-1 skom, da želijo vsem dobro poJ čutje, športnikom pa veliko sreče in uspehov pri tekmovanju.i Poudaril je, da daje letošnjim igram posebno obeležje dejstvo, da
so vsi slovenski papirničarji združeni v enotno organizacijo, ki jo tvorijo posamezne organizacije združenega dela. Zbliževanje članov teh organizacij se začenja na športnih objektih in nadaljuje v gospodarskem delovanju.
Pred zbrane športnike je stopil tudi profesor Janez Pešec in dej jal:
»Drage športnice, dragi športniki!
Dovolite mi, da se pozdravom in dobrim željam pridružim irt vas vse v imenu družbeno-poli-tičnih organizacij Radeč in vseh prebivalcev našega mesteca prav toplo pozdravim. Hkrati s pozdravi naj vam zaželim tudi prijetno bivanje in počutje med naJ mi.
Radeče in Radečani imajo v telesni kulturi že dolgoletno tradicijo. Zato smo veseli, da ste si za svoje XVI. športne igre izbrali naš kraj, da boste tu med nami pomerili svoje moči športniki — papirničarji iz vse Slovenije. Vaše veliko število in dejstvo, da letos že šestnajstič tekmujete v okviru športnih iger, dokazuje!
da se v polni meri zavedate pomembnosti telesne kulture za vsestranski razvoj človeka. V vaših delovnih kolektivih telesna kul-' tura gotovo ni samo lepo- zveneča beseda, ampak resnično dej« stvo, del vašega vsakdanjega živ« Ijenja. To pa nadalje pomeni, da rezultati tekmovanj v teh dveh dneh ne bodo samo slučajni, sad večje ali manjše nadarjenosti posameznika ali skupin, pač pa plod sistematičnega dela, plod priza-) devanj, ki nenehno težijo k uresničevanju stare resnice, da le v zdravem telesu deluje in ustvarja zdrav duh. In za ta zdrav, razmišljajoč duh gre naši samou-' pravni socialistični skupnosti predvsem, saj resničnega samoupravljanja ni in ne more biti brez ljudi z zdravim, treznim in presojajočim mišljenjem.
In ko vam še enkrat izročam pozdrave prebivalcev našega mesteca, vedite, da bomo v teh dveh dneh vsi z vami: veselili se oo-mo vaših uspehov in dosežkov.] Zato vsakemu posebej in vsem skupaj veliko športne sreče z željo, da bi z lepimi vtisi odšli od nas in se med nas še radi vračali.«
Ko je izzvenela internacionala, so odprli igre, športniki pa so se razšli po dobro pripravljenih igJ riščih, kjer se je pričelo tekmovanje. Tekmovali so' v odbojki,' malem nogometu in plavanju) Razpored je bil glede na kratek čas dveh dni in veliko število, tekmovalcev precej natrpan, vendar se je odvijal nemoteno, četudi je vreme drugi dan malo nagajalo. Skupaj je bilo tekmovalcev več kot 180. udeleženci pa so bili iz naslednjih tovarn: Tovarna lesovine in lepenke Cer-i šak, Rudnik kaolina Črna •— Kamnik. Tovarna papirja in celuloze Djuro Salaj. Krško. Karto-nažna tovarna Ljubljana, Sladkogorska tovarna papirja, Sladki Vrh, Združene papirnice Ljubljana — Vevče, Papirnica Količevo in gostitelj Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče. Večina podjetij, zlasti večjih, je imelo popolne ekipe,) nekatera pa so tekmovala le v posameznih disciplinah.
Zaključno slavnost s podelitvijo odličij najboljšim je bila v domu Partizana, kjer je prireditelj poskrbel za prijetno vzdušje ob dobri glasbi in postrežbi. Na koncu se je predstavnik Papirnice Radeče vsem navzočim zahvalil za sodelovanje in zaželel še več uspeha in športne sreče na pri« hodnjih. sedemnajstih športnih igrah slovenskih papirničarjev.
Steber obrambe Nadj Djerdj
Med tekmo ob igrišču	Za Vevče je plavala tudi Irena Lipovec Še nekaj zamahov do cilja — inž. Bogdan	Ciril Klešnik. Vevče
Lampič, Količevo
Predsednik pripravljalnega odbora XVI. športnih iger V imenu Krajevne skupnosti Radeče je športnike in goste	Na zbornem mestu pred začetkom iger
papirničarjev SRS tov. Stane Martinšek pozdravlja	pozdravil prof. Janez Pešec
udeležence
Količevska tekmovalna ekipa v malem nogometu
SSilifi
Vevče : Količevo — 3:0
Plavalci KTL po startu
Odbojkaši Vevč — 3. mesto
Odbojkašice s Sladkega vrha so bile za razred boljše
Drugo mesto je pripadlo Radenčankam
Prvo mesto v malem nogometu so si priborili Vevčani
Na startu pred tekmo 50 m prsno — na sredi Niko Potočnik
Gostje in drugi športniki so bodrili plavalce
Sonce nad počitniškim domom v Novigradu
VEVČE. SEPTEMBER — Tja do stopnic na dolgem hodniku pred pisarno družbenega standarda in še po stopnicah so 10. ap-* rila stali ljudje v trojnih vrstah, ko so se prijavljali za dopust v počitniškem domu v Novigradu in rezervirali hišice, sobe ali prosto« re za šotorišča. Znak, da je bilo zanimanje veliko. In res je bilo v nekaj urah za mesec julij in avgust, pa tudi za konec junija in začetek septembra vse zasedeno. Ljudje se želijo spočiti ob morju in v morju, v soncu in miru. Vse to najdejo v svojem počitniškem domu.
O vremenu ni kaj pisati, bilo je tako, kot ga je dala narava. Večinoma lepo, sem pa tja tudi turobno in neprijetno, ko se ljudje nimajo v domu kam dati zaradi manjkajočega skupnega prostora, kjer bi se lahko pogovarjali, zaigrali tarok ali šah in vmes popili kozarček osvežujočega.
Ljudje so različni tako glede na družabnost, medsebojne odnose, prijaznost in neprijaznosti nagnjenost k jedači in pijači, igri. Nekateri hočejo široko družbo, drugi so samosvoji, so glasni ali tihi, se smehljajo ali pa držijo pusto, kot da jim je vse odveč. Na dopustu se večina teh last-’ nosti zlije v eno: počitek in dobro voljo.
Rad bi spravil skupaj oceno letošnjega letovanja in počitniške« ga doma nasploh. Zato sem se pogovarjal z nekaterimi dopustniki in, če sem odkrit,> sem pa tja tudi vlekel na ušesa, kaj pravijo) Hrana je eden bistvenih faktor« jev na dopustu, ki vplivajo na počutje in razpoloženje. Tu ni kaj reči. Letošnja kuharica je bila prav dobra mama, ki je kuhala za domače in po domače. Nič neoriginalnega. Nobenih neokusnih zmesi tega ali onega. Domača hrana z dobrimi juhami, pestra in v desetih dneh, kolikor so trajale najdaljše izmene, nikdar enaka. Dobra tudi za sladokusce in zadostna za dobre jedce, če pa ne, pa samo migljaj in dodatek je bil tu. Izpolnjene so bile tudi želje bolnim, ki niso smeli tega ali onega zaužiti. Možno jim je bilo posebkati. Pri vsem tem je pridno' pomagala pomočnica kuharice.
Prijazni, simpatični in pridni servirki Irena in Ida sta neumorno hiteli med mizami, da gostu nikdar ni bilo treba čakati več kot nekaj minut. Brez nepotrebnih pripomb, spontano je potekala strežba. Za čisto posodo je skrbela mlada deklica iz Novi-
grada, skrbno in prizadevno. Tudi bife je imel letos mrzle pijače po sorazmerno zelo solidnih cenah in dobri postrežbi.
Kot stalni gost sem letos menda prvič opazil in bil prijetno presenečen, da je med osebjem v domu vladala sloga in dobri odnosi. V zadnjih letih je bilo vedno kaj narobe. Ali sta si bila v laseh upravnik in kuharica, ali pomočnica in servirke ali pa vsi skupaj. Letos je vsak vedel za svojo dolžnost, da se ni bilo treba gristi med seboj. Torej hrana, vreme, osebje, postrežba — prav dobro.
Je pa nekaj stvari, ki niso v ponos domu in ki kratijo ugodje osebju doma in gostom. Medtem ko je pred leti naš počitniški dom v Bineti prednjačil med vsemi domovi, je danes precej zaostal.
Zadnja leta se je vanj bore malo investiralo. Zaostala je kuhinja, kjer se mora osebje na dokaj primitiven način truditi, da pripravi potrebne obroke. Ni sodobnih kuhinjskih pripomočkov in orodja, obenem pa v prostoru vlada neznosna vročina, tudi preko 50° C, medtem ko ima precej domov že ventilacijske in ohlajevalne na« prave. Ne bi bil napak stroj za pomivanje posode in različni strojčki za pripravo zelenjave itd., kar je za tak obrat nujno potrebno. Zunanjost vseh hišic kliče po barvi. Kot sonce in senca je bila razlika med hišicami sosednjega doma »Soča«, ki so lepo, barvito in skladno prepleskane, medtem ko se naših prijema zatohla pies-noba in druga sivina. Ne bi bilo narobe in morda tudi ne predra« go, če bi pode hišic prekrili z
V »malem morju«
Da bo oskrbela medvedka, je Tanja zgodaj vstala
enostavno ceneno maso. Tako ni bilo čiščenje ob izmenah enostavneje in temeljiteje. Posebno poglavje je posteljna oprema. Ali je slabo pranje ali slaba kvaliteta perila. Nujno pa je čiščenje ali zakup novih volnenih odej, zlasti pa večkratno vsakoletno
zračenje. Človek se ob prihodu ne vleže v posteljo z največjim užitkom, morda celo z odporom. Mnenja sem, da je premalo skrbi in urejanja zlasti tedaj, ko dom miruje, tj. pozimi in zgodaj spomladi. Tu je važen čut in mar« (Nadaljevanje) na 7. strani)
Soncu nasproti
Partija balinanja — za pol litrčka ali samo za čast — včasih tudi
na jezo žena
Opoldne na terasi doma
Stran 'i
Od Količevega do Savudrije
Kljub poslabšanemu vremenu je savudrijska plaža polna
KOLIČEVO, JULIJA — Cas
počitnic oziroma dopustov oride vsako leto tako nenadoma, da se komaj zavedamo. Vsakdo želi vsaj teden dni preživeti nekje ob morju ali v hribih. To je zanj doživetje, ki se ga potem rad spominja skozi vse leto. Vsakdo Pa si ne more privoščiti letnega oddiha v dragih obmorskih hotelih ali si omisliti potovanje vzdolž naše prelepe obale z avtokamp prikolico.
Že skoraj vsako podjetje pri nas ima ob obali prostor, kjer si člani kolektiva privoščijo ta tako zelo potrebni letni oddih in počitek po celoletnem napornem delu in skrbeh. Naše podjetje se je letos odločilo za nakup stanovanjske zgradbe v Istri, v bližini slovensko-hrvaške meje, v Savudriji.
Z Zdenko sva se tisto popoldne namenila obiskat ta dom, poklepetati z letoviščarji in prenesti vzdušje v našem novem domu na papir. V navadi je vsako leto obiskati kraje, kjer si člani našega kolektiva nabirajo novih moči in obnavljajo stare. Tako bomo letos izpustili Fieso in Izolo in se omejili le na Savudrijo.
Bili sva nekje v sredini najinega dopusta, ki sva ga letos\ preživljali v Poreču, znanem in priljubljenem istrskem mestecu. Opoldanska vročina nama je sicer strgala voljo do vožnje z avtomobilom, vendar kljub temu sva se odločili, da bova eno saj mo dopustniško popoldne le "žrtvovali novinarskim pustolovšči-i nam«.
Neusmiljeno žgoče sonce je po-1 časi začela prekrivati kopica koprenastih oblakov in vse je kazalo na poslabšanje vremena. No, za najinih 40 km, kolikor sva jih potrebovali do Savudrije, je bilo takšno vreme kar ugodno.
Vozili sva se ob obali mimo številnih zalivčkov. Toda kakšna smola! Kakor da bi nekaj na-] sprotovalo1 najini »novinarski ekspediciji«, že sva zavili k robu ceste, kajti zračnica je bila popolnoma prazna. »No, zdaj pa še to!«, sva si dejali. Kaj drugega sva hoteli, kot prijeti dvigalo, ga podstaviti pod »ubogega spačka« in pričeli sva z menjavo kolesa. Mimoidoči so se radovedno ozirali na naju, ki sva s »takšne) vnemo« menjavali kolo, da sva kmalu začutili znojne kapljice na čelu. No, da ni bila to le posle-
Sonce nad počitniškim domom v Novigradu
(Nadaljevanje s 6. strani)
Ijivost skrbnika. Marsikaj bi se) dalo v tem pogledu postoriti, da ne bi oprema in zgradbe zgleda-le le preveč zatohle. Čiščenje npr.) nihajnih vrat, ki vodijo v jedilnico, ali zamenjava vodovodna Pipe, ki celo sezono ne deluje, ne bi smel biti prevelik problem.
Za arhitekturne spremembe in Preureditve ni vsak poklican. Go-' vorilo pa se je že o prestavitvi balinišča, sanitarij, zgraditvi klubskega prostora, zaprtju verande in podobno. Upajmo', da bo tudi to do prihodnje dopustniške sezone urejeno. Le sredstva za to le treba pravilno razporediti.
Ponovno pa je treba poudariti, da je bilo letos v danih pogojih letovanje v Novigradu res prijetJ no in še enkrat pohvaliti vse. ki so za dobro počutje članov kolektiva poskrbeli. Sem sodi Odbor za družbeni standard, zlasti Pa^ letošnje vodstvo in osebje v Počitniškem domu.
Umestnost višin penzionskih cen za domače, tuje in druge go-) ste, bo potrdil končni obračun) Poslovanja doma. Vsekakor pa se je treba zavedati, da dom ne bt smel predstavljati pridobitnega obrata.
S. R.
dica najine »delovne vneme«,1 naj omenim, da je k temu pripomoglo soparno vreme in vse je kazalo, da se bo proti večeru pojavila nevihta. Kar malo jezni sva bili zaradi vseh tistih radovednežev, vozečih mimo naju) kajti nihče ni bil tolikšen »kavalir«, da bi ustavil in priskočil na pomoč dekletoma, ki sta se povrhu vsega ukvarjali še z »gumi-defektom«.
Končno sva neljubo oviro odpravili in nadaljevali pot. Na naslednjem ovinku sva se usmilili avtostoparja, ki je potoval z nama do Umaga. Kaj tudi ne bi) ko sva se pa še pred nedavnim tudi sami radi postavili ob cesto z dvignjenima palcema. Izvedeli sva, da je fant Avstrijec, doma« z Dunaja in potuje ob naši obali.' Kar tako mimogrede sva preizkus šali znanje angleškega jezika in nazadnje ugotovili, da imava že težave z njim, čeprav ni dolgo tega, ko sva sedeli še v šolskih klopeh .. .
Končno sva le prispeli. Naji« nega spačka sva parkirali v senco, kajti tudi on je bil potreben počitka . .. Obhodili sva počitniš^ ko zgradbo, a vsepovsod je bilo prazno, le na zahodni strani sva opazili dve ženski, ki sta se nastavljali toplemu soncu. Zavili sva v prvi hodnik in iz previdnosti potrkali na priprta vrata' lično opremljene sobice. Tov.' Oražem, morava se vam oprostiti, ker sva vas zmotili v popoldanskem snu, toda bili ste prijaz-; ni z nama in ste se takoj odrekli temu počitku. Upam. da niste hu-' di, ker sva vam ga skrajšali!?
Da ne bi prebudili še ostalih letoviščarjev, sva odšli najprej na plažo v upanju, da bova tam srečali koga od naših dopustnikov; ki se odreka počitku po kosilu in se kar takoj odpravi soncu nasproti. Toda zaman! Fotografska kamera je »ovekovečila« le plažo in številne kopalce, le naših nisva zasledili nikjer. Razgledovali sva se naokoli in obe hkrati odkrili prodajalca sladoleda. V tem soparnem vremenu res nisva mogli odkloniti priložnosti in sva si takoj privoščili dve dokaj zajetni porciji. Vrnili sva se; mimogrede pa sva naleteli še na pro-
dajalca suvenirjev, kateremu zaloga se je takoj zmanjšala za lično izdelan lesen krožnik.
Zdaj so bili zbrani že vsi »popoldanski zaspanci«, ki so naju prijazno povabili na ogled prostorov. Kdo bi si mislil, da bo iz takorekoč stare in zapuščene stavbe zrasel tako lepo opremljen in očiščen dom! Da je vse tako lepo urejeno, je bilo potrebno mnogo truda. Pred približno dvema mesecema smo tudi mladinci našega kolektiva izvedli akcijo grobega čiščenja prostorov in moram priznati, da smo se pošteno potrudili. Bilo nas je sedem in dva dni smo se trudili z okni in vrati, ki pa jih ni tako malo.
Sobe v stavbi so opremljene res lepo, tako, da ima človek občutek, kot bi živel v hotelu.
Člani kolektiva Papirnice Količevo, ki so tedaj preživljali dopust v tem domu, so zelo zadovoljni tako z urejenim domom,
kakor tudi s prehrano, ki jim je nav voljo v jedilnici sosednjega' počitniškega naselja Republiškega sekretariata za notranje zadeve iz Ljubljane. Tam imajo naši člani rezervirane mize, ki so namenjene le njim, saj je vsaka miza oz-< načena s ploščico, na kateri so navedeni priimki letoviščai-jev. S' prehrano so zadovoljni in se ne pritožujejo niti nad postrežbo, ki je pohvale vredna.
Cas zajtrka je določen od 7.30 do 8.00, kosilo imajo od 12.00 do
13.00,	večerja pa je od 19.30 do
20.00.	ure.
Naj predstavim še člane kolektiva in njih svojce, ki so bili ob času najinega obiska na dopustu v Savudriji in s katerimi sva se pogovarjali. To so tov. Franc Semprimožnik z družino, Jože Slapar z družino, tov. Leopold Oražem in žena Marinka z otroki, žena tov. Antona Razpotnika s svojci ter tov. Janez Hafner in
Milan Korošec z družinama. Slednjih nisva našli, kajti verjetno so bili na kopanju ali pa so odšli na izlet v bližnjo okolico.	;
Tov. Slaparjevo moti številni mrčes, ki ga v resnici nikjer ne manjka, toda da se ukrepati s sredstvi, ki so danes povsod na voljo. Okolica doma je precejšnja in bogata z vsemi vrstami sadnega drevja. Da, prav rada se tudi sama spominjam, kako me je pošteno bolel želodec po češnjah, ki se jim tedaj, po napornem delu ob akciji res nisem mogla upi-rati...	: j ^
V bližini doma so tudi trgovine, kjer je možno kupiti vse od prehrane pa do najrazličnejših »pomorskih« rekvizitov. Naši letoviščarji ob obilni hrani res nimajo potreb po teh nakupih in' rada jim verjamem, saj sem tudi sama letovala pred dvema letoj ma v počitniških hišicah RSNZ (Nadaljevanje na 8. strani)
Prijetna druščina, čeprav ob prazni mizi ...
Cez dan se na terasi »Mojmira« sončijo kopalci, zvečer pa je terasa prepolna plesa željnih letoviščarjev
V eni izmed sob v našem domu
r
Tudi na naše sosede ne smemo pozabiti...
KOLIČEVO, AVGUSTA — Dopust! Že beseda sama zveni nekam prijetno in optimistično; lahko jo označimo kot) pojem, ki postane resničnost v trenutku, ko se vsakdanji ritem življenja prevesi v počitniškega. Tistih nekaj dni se odrečemo nenehni dirki s časom, nikamor se nam ne mudi in čas preneha biti naš gospodar. Neverjetno težko pričakujemo tisti dan, ko minejo zadnje priprave na potovanje, ko smo že na poti. Priznam, da me je vsako jutro prav težko prebuditi iz trdega sna; to jutro pa sem se sama1 zbudila že ob treh.
£
Od Kidričevega do Savudrije^
(Nadaljevanje s 7. strani)
ter torej ne morem dvomiti o dobrih obrokih hrane.
Kot sem že omenila, letos prvič letujejo člani našega kolektiva v Savudriji in zaradi hitro se bližajoče sezone ni bilo možno ure-' diti igrišč v okolici zgradbe. Obstajajo pa vse možnosti, da bi postavili nekaj športnih rekvizitov in uredili igrišča. Vse to prepustimo prihodnosti in tistim, ki so pač za ta pristojni.
Kar zadeva zabavni del počitniškega razpoloženja, je v Savudriji tudi poskrbljeno, saj ponoči marsikomu krajša spanje glasba iz bližnjega savudrijskega hotela »Mojmir«. Na plesišču hotela se vsak večer gnetejo trume plesalcev in plesalk ob zvokih modernega ansambla.
Naši letoviščarji se lahko poslužujejo tudi namiznega tenisa in mini golfa v neposredni bližini hotela. Prav tako se lahko odločijo za vožnjo s čolnom, za katerega morajo odšteti 12,— din za uro. Vsak dan pa vozi tudi manjša ladja, ki celo uro prevaža po morju vožnje željne letoviščarje, za kar je potrebno odšteti 15,— dinarjev po osebi.
Vsi se strinjajo ob misli, da imamo nekaj, kar je naše skupno, česar se lahko poslužujemo in uživamo prijetne počitnice.	>
Člani našega kolektiva, s katerimi sva se pogovarjali v Savudriji, so izrazili željo, naj sporočiva tistim, ki jih bodo nasledili v prihodnjem tednu, da lahko mirne volje ostanejo doma, če si to želijo, kajti vsakdo od prisotnih bi rad podaljšal svoj dopust v Savudriji še za kak teden.
Nadvse prijazna druščina za prijetno in ljubko mizo bi še klepetala o vsem mogočem, toda žal sta naju čas in misel na večerjo priganjali k vrnitvi v Poreč.
Bili sva nadvse zadovoljni z| vsem, kar sva videli in doživeli, presenečeni nad gostoljubnim sprejemom naših dopustnikov in se jim še enkrat kar najtopleje zahvaljujeva za prijaznost, ki so nama jo' izkazali.
Vsako leto znova se bodo vračali v Savudrijo in morda se bo-mo' tam ponovno srečali.. .
Vračali sva se proti Poreču s prijetnimi spomini in polno »novinarsko beležnico« z upanjem in željo, da bodo vsi člani kolektiva z enakim zadovoljstvom pripovedovali o dopustu, kot so pripovedovali ti, s katerimi sva se danes srečali.
Tekst: Nada Janežič Foto: Zdenka Simčič
P. s.:
Že skoraj dva meseca je od tega, kar sem bila na obisku pri naših dopustnikih v Savudriji.' Zdaj so počitnice mimo in iz Savudrije so se že vrnili vsi, ki so letos tam preživljali službe proste dneve. Skupina, ki sem jo> srečala tedaj na oddihu, je bila z vsem zelo zadovoljna, še zdaj pa mi nekateri pripovedujejo', da le ni bilo vse tako idealno, zlasti še, kar zadeva prehrano. Moram pač priznati: sto ljudi ima sto okusov ...
a naša domovina
1.	avgusta 1974
Točno ob petih smo bili zbrani na Karlovškem mostu v Ljubljani. Bili smo točni, kajti vsaka zamujena minuta nas bi stala en liter...	'
Vozili smo proti Zagrebu. V svoji jutranji zmedenosti sem kar tako. mimogrede zamenjala sonce; ki je že oznanjalo lep dan, z luno.	1
Naša prva postaja je bila nekaj deset kilometrov izven Zagreba. Potolažili smo hrane željne želodce in bencina »žejne« avtomobile. V začetku me je bilo kar malo strah poti v spremstvu Zastave 101 in NSU-ja 1000, saj sem dvomila v kvalitete svojega spačka, toda avto se je izkazal in moram ga pohvaliti, saj me ni nikjer pustil na cedilu, le pri prehitevanju sem imela zaradi njegove skromne moči manjšo težave.
Prispeli smo v Beograd. Kazalec na uri se je pomikal proti trinajsti, ko smo se dvigali na Avalo. Vsekakor nismo smeli po-i zabiti na ogled grobnice Neznanega junaka in se povzpeti na znameniti avalski (televizijski) stolp. Da, tu imaš kaj videti, saj ti višina stolpa omogoča pogledi na Beograd in njegovo okolico.
Pot nas je vodila dalje proti jugu. V upanju, da se vozimo v smeri proti cesti E-5, smo vozili dalje, vendar smo kmalu opazili svojo zmoto, saj smo bili skoraj že v srcu Šumadije. Že prvi napisi, spominjajoči na vse bolj bližajoči se avtokamp Ljig, so nas opozorili na napačno smer vožnje. Malo jezni sami nase smo se vrnili in končno le našli pravo cesto. Seveda se je pot na ta način podaljšala za nekaj kilometrov.
Cesta od Beograda do Niša je vredna pohvale, le prenatrpana je bila, saj so se zdomci vračali domov in avtobusom ni prepovedana vožnja po njej. Nekje ob cesti smo se ustavili in si pripravili obrok hrane. Vedeli smo, da moramo priti do Niša, pot pa je za dan vožnje zelo dolga.	1
Vozili smo se po dolini Velike Morave mimo številnih mest in raztresenih naselij. Že se je stemnilo, ko smo dospeli v Niš. Po-I steno utrujeni in lačni smo se »zasidrali« v neki restavraciji,) nakar smo pričeli iskati avto-! kamp. Našli smo ga pred vhodom v mesto. Moški del naše »dopustniške ekipe« je na hitro improviziral šotor. Komaj smo legli, žej nas je objel trden spanec.
2.	avgusta
Niš smo si ogledali še ob dnevni svetlobi. V spominu mi je ostalo obzidje znane niške trdnjave in seveda še bolj znane Cele-kula.
Že smo se vozili po dolini Južne Morave mimo Leskovca, Vranja, Kumanovega v Skopje. Prijazno, a ne preveč lepo mesto ob Vardarju nas je sprejelo v hudi opol-i danski vročini in kaj hitro smo morali »pogasiti« žejo s pivom na vrtu nekega hotela. Ogledali smo si del stare železniške postaje in privabila nas je ura v steni skoraj porušene zgradbe, ki se ja ustavila ob znanem in strahovitem razdejanju; še vsem nam je v spominu potres pred leti. Premalo časa smo imeli, da bil si bolj detajlno ogledali makedonsko prestolnico, pa tudi vročina nas je priganjala k odhodu. Pred seboj smo imeli še dober kos poti, zato smo se odpravili dalje.
Trojica avtomobilov z ljubljansko registracijo (le tri ali morda štiri avtomobile z ljubljansko registracijo smo srečali v Makedoniji) nas je popeljala proti Ohridu. Pot nas je vodila po prelepi Vardarski dolini mimo Titovega Velesa in Prilepa, mesta ob robu Pelagonije, ki smo jo prečkali in dospeli do Bitole, kjer smo oddaljeni nekaj kilo) metrov iz mesta sebi in avtomobilom privoščili krajši počitek.
Zdaj se je cesta neprimerno poslabšala v primerjavi s tisto, po
kateri smo se vozili doslej. Ozka in ovinkasta, polna vzponov, nas' je vse pošteno utrudila in kar veseli smo bili ob pogledu na Prespansko jezero, katerega ogled nam je nudilo pobočje Goličiče. Se nekaj kilometrov vožnje in prispeli smo na jug naše domovine, ki se mi pa po vseh prevoženih kilometrih v dveh dnevih tudi ne zdi tako velika.;
Prispeli smo proti večeru in še sreča, da smo takoj našli Ferijal-ni kamp, kjer smo prespali, zjutraj pa smo začeli iskati najugodnejši prostor za kampiranje.
3.	avgusta
Se sreča, da je bil vodja restavracije ORIENT — Nikola, s katerim smo postali zelo- dobri prijatelji (kako tudi ne bi, saj je po' materi Slovenec!), tako ustrežljiv, da nam je svetoval naj cenejši in dokaj ugoden avtokamp, kjer; smo se nastanili za nadaljnjih' nekaj dni.
Nadvse toplo jezero in prijazna okolica nas je zadržala v bližini Ohridskega jezera do četrtka, 8. avgusta.
Neznanska vročina je v nas povzročala veliko žejo, tako da smo bili redni gostje hotela v kampu. Ta vročina nas prav tako ni pustila spati, saj smo se vsi premočeni zbujali že ob šesti uri vsako jutro.
V torek. 6. avgusta smo se odpravili na izlet. Naša prva postaja je bil 29 km oddaljeni Sv. Naum. Vozili smo se po vijugasti' cesti ob jezeru in dospeli prav do albansko-jugoslovanske meje.
Samostan Sv. Nauma, poki' fresk, je res vreden ogleda. Že1 spet je bila žeja tista »nadloga«,' ki nas je zvabila v očarljivo, stilno opremljeno restavracijo ob samostanu. Pa še žal nam ni bilo, da smo jo obiskali...
Po ogledu izvira Črnega Dri« ma, ki predstavlja izjemno lepoto in po obroku hrane, ki nam je služil kot kosilo' in zajtrk obenem. smo nadaljevali vožnjo v smeri Prespanskega jezera. Cesta, vijugasta in strma bolj kot kdaj koli na vsej poti, a k sreči asfaltirana, se dviga proti vrhu Goličiče. Prav tam, kjer se začne zopet spuščati, a tokrat proti Pre-spanskemu jezeru, se nudi čudovit razgled na Ohridsko jezero. Nerodovitna Goličiča, polna skal in prekrita z nizko in skromno travnato odejo, z nje pa razgled na Ohridsko jezero in na Prespansko na drugi strani, predstavlja nekaj, kar si velja vtisniti v spomin.
S Prespanskega jezera smo se vračali ob sončnem zatonu, kar je še polepšalo pogled na čudovito makedonsko pokrajino.
8. avgusta
Zgodaj zjutraj smo se poslovili od Ohridskega jezera, se po-(Nadaljevanje na 9. strani)
Tovarna celuloze v Ivangradu
Se posnetek med vožnjo
Se kratek posvet pred nadaljevanjem vožnje
Da, žeja je huda nadloga
naša domovina
Lepa
(Nadaljevanje z 8. strani)
Peljali skozi Strugo, najbolj severno točko jezera. Vozili smo se Po dolini Črnega Drima ob albanski meji, kateri smo se najbolj približali nekaj kilometrov Pred Debrom. Debar, majhno' a Prijazno mestece, leži ob sotočju rek Radike in Črnega Drima, nas je sprejelo kmalu dopoldan. Vozili smo dalje, po dolini Radike
in kmalu dospeli do znanega Mavrovskega jezera. Kljub nekoliko daljši poti smo se vseeno odločili, da se bomo popeljali okrog jezera. Pogled nam je obstal na njegovih bregovih, kjer se v prijetnem, z gozdom poraščenem okolju bohotijo številni vikendi. Ustavili smo se tudi pri spodnji postaji sedežnice, ki pozimi prevaža smučarje na poboč-
je Bistre planine. Rob Tetovske kotline, skozi katero teče pri Vrutoku izvirajoči Vardar, omejuje mesto Gostivar, pristna podoba makedonskega življenja, prepredena z gosto mrežo narodnih manjšin. Kot še nikjer doslej, sem ravno tu opazila izrazito muslimansko nošo. Se zdaj mi ni jasno, kako so lahko prebivalci tako obilno oblečeni sredi hude avgustovske vročine, v kateri je najprijetneje hladiti se nekje ob vodi.
Tetovo, središče kotline, kjer je znani tekstilni center, smo si ogledali bolj površno, vendar je bilo dovolj, da si o njem nisem ustvarila naj lepše podobe.
Pot skozi Prizren, Dakovico in skozi Čakor v Črno goro je dokaj kratka, vendar slaba in težko prehodna; bila bi pač resna preizkušnja za naša vozila, kolikor bi se odločili zanjo. Raje smo se odpravili po daljši, a lepši poti preko Prištine, skozi avtonomno1 pokrajino Kosmet.
Priština je mesto, ki me je v svoji lepoti in urejenosti zelo presenetilo, saj sem si ga predstavljala čisto drugače. Že prvi pogled, ki mi ga je nudil vrh klanca, kamor nas je pripeljala cesta, me je razveselil. Mesto je popolnoma moderno, le tu pa tam se kažejo ostanki stare arhitekture. Zanimiv je spomenik, postavljen v čast kosovskim junakom, zatem manastir Gračanica, Patih džamija, najlepši pa je trg Bratstva i jedinstva skoraj v središču mesta.
Sele v Ivangradu smo se zopet ustavili in si privoščili krajši postanek. Čeprav mesta s ceste ni mogoče videti, pa stoji prav ob njej velika in sodobna tovarna celuloze. Zopet bi si prihranili' lep kos poti, ko bi si zbrali cesto, ki preko jugozahodnega pobočja Bjelasice in severnovzhod-i nega pobočja 2484 metrov visoke gore, znane pod imenom Komovi) povezuje Andrijevico s Kolaši-nom. Tudi tu je cesta slaba in prepolna napornih vzponov, zato smo se raje odločili za daljšo not preko Bioč, Ribarevine in Moj-kovca. Kmalu smo se znašli v pravem čudežu, ki ga je ustvarila narava, v dolini reke Mora-če. Tako lepa, kot sta dolini Vardarja in Morače, je priroda res malokje. Dolina, ki je v začetku obdana z zelenimi griči, se kmalu prične zoževati in kar naenkrat se spremeni v ozek, s skalami obdan kanjon. Cesta se vije ob reki in je speljana skozi številne predore, izklesane iz skal. Tam, kjer se dolina razširi in se prikaže izrazit črnogorski svet, tam; kjer se Morači pridruži reka Ze-i ta, leži mesto Titograd. Depo oskrbovan avtokamp pri vhodu v mesto je postal naše zatočišče za tisto noč. Kljub utrujenosti od naporne vožnje se nismo mogli odreči sprehoda po mestu. V prijetni in prijazni ribji restavraciji smo si naročili pošteno »pri-služeno« večerjo.
8. avgusta
Rano dopoldne smo odpotovali po dolini Morače do Virpazarja ob Skadarskem jezeru. Tudi ta prirodna lepota, ki po svoji okolici močno spominja na Prespan-sko in Ohridsko jezero, predstavlja nekje v sredini mejo z Albanijo. Po krajšem postanku smo se. odpeljali dalje v želji in upanju, da bomo kar najhitreje prispeli do jadranske obale. Severno pobočje Rumje nudi prelep razgled na čudovito, s pojemajočimi, sončnimi žarki oblito Črnogorsko primorje. Končno smo se s pobočja Rumije spustili v Petrovao in obenem dospeli na Jadransko magistralo. Z nje smo občudovali Sv. Stefan, tolikokrat opevano mesto ob morju, in eno naj lepših plaž pri nas, ki je dolga približno dva in pol kilometra, povsod peščena ter leži nekako med Budvo in Sv. Stefanom. Zopet nas je opoldanska vročina zvabila v vodo. Z užitkom smo si privoščili kopanje na peščeni budvanjski
plaži. Slanost morja, ki je tu neprimerno večja od tiste v Istri in Dalmaciji ter približno dva in pol metra visoki valovi, ki so se počasi valili na obalo, so bili za nas res prijetno doživetje. Zopet sveži in ohlajeni smo se začeli vzpenjati po ozki, strmi in ovinkasti cesti proti Cetinju. Vzponi so res naporni in dosežejo nekje tudi 18 %o in več. Tu pa tam se je pojavljala megla, gosti in temni oblaki so pričeli prekrivati modro' nebo in kazalo je, da bo prav kmalu pričelo deževati. Prvič, odkar smo bili na potovanju, je ravno v Cetinju padlo nekaj kapelj dežja.
Mestece leži v kotlini, z vseh strani obdano s skalnatimi griči in je težko dostopno. Črnogorski vladarji, poznani iz zgodovine, so našli res primeren kraj za svoje središče. Mesto je znano po številnih kulturno-zgodovinskih spo-t menikih. ki jih je preveč, da bi si jih lahko ogledali v tako kratkem času, zato smo se omejili le na pred nedavnim odprt Njegošev muzej. Ogledali smo si tudi znani relief Črne gore, pa Cetinjski manastir ter Državni muzej.
Pot iz Cetinja proti Boki KoJ torski se spušča prav tako naglo, kakor se poprej dviga. Proti večeru smo prispeli v Boko, si poiskali dokaj neprimeren, a k sreči še uporaben prostor za kampiranje, toda le v vednosti, da bomo tu samo prespali in naslednji dan nadaljevali pot. Zopet smo šotor le improvizirali, kar pa se nam bi kmalu maščevalo, saj je pričelo ponoči pihati tako močno, da bi kaj kmalu ostali brez strehe nad glavo. Z vseh strani in vsak po svoji moči smo držali šotor, okrog pa navozili naše avtomobile. Takšni varnostni ukrepi so ublažili posledice nočnega viharja.
VEVČE, SEPTEMBER — Razumljivo, da je osnovni namen vsake cestno prometne zakonodaje v svetu v tem, da v prvi vrsti zagotovi varnost vseh udeležencev v prometu in da zaradi tega predpiše pravila prometa, prometne znake in druga določila o voznikih, vozilih itd. kot, razume se, tudi kazni zoper tiste, ki v cestnem prometu ravnajo v nasprotju z uzakonjenimi določbami predpisov.
Z današnjim sestavkom začenjamo v skrajšani obliki obravnavati tista, najbolj pomembna vprašanja iz zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki so življenjsko zanimiva na sploh za vse udeležence v prometu in posebej za določene kategorije leteli, kot tudi druga poglavja, ki obravnavajo določene posebnosti, zanimive za vse ali samo za posamezne udeležence v prometu oz. določene situacije. Torej novi cestno prometni predpisi.
Začnimo z najbolj množično kategorijo udeležencev v prometu — s pešci. Pešci so obenem tudi kategorija, ki je v prometu najbolj ranljiva in zato zelo pod udarom motorizacije.
Pešec se mora zavedati, da jo tudi on tisti, ki mu predpisi določajo, kako in kje naj hodi. Pravilno ponašanje pešcev v prometu je med motoriziranimi povzročilo že zelo hude prometne nezgode. Glede na vse to, ostane torej tudi za pešca vselej veljavno načelo: Paziti na lastno varnost in varnost drugih.
Hoja pešcev po cesti
Ko gre pešec po vozišču, mora hoditi čim bliže robu vozišča, skrajno previdno ter tako, da ne ovira ali preprečuje prometa; vozil.
Če ima cesta pločnik ali drugo za pešce namenjeno površino ali površino ob vozišču, ki je primerna za pešce, mora hoditi pe< šec po takih površinah.
Če cesta nima pločnika ali druge za pešce namenjene ali primerne površine, smejo pešci hoditi po vozišču.
10. avgusta
Čas našega dopusta se je naglo krčil in iskali smo prostor, kjer bi se nastanili za tistih nekaj dni.' Prav nikamor se nam ni mudilo, ko smo na dubrovniškem letališču v Čilipih sedeli in ogledovali pristajanje in vzlete letal. Po ogledu prelepega Dubrovnika smo se odpeljali po magistralni cesti in zavili na polotok Pelješac. Odločili smo se namreč, da bomo odšli na Korčulo. Tu smo imeli velike probleme z iskanjem prostora za kampiranje oziroma z iskanjem prenočišč. Skoraj smo že obupali, ko nas je iz slabe volje in zadrege izvleklo nadvse do^ bro vino, znano pod imenom »Plavac«. Postavili smo šotor v zasebnem avtokampu, toda tudi tu se nismo ustalili.
Takoj naslednji dan smo se s trajektom odpeljali v Orebič na Pelješcu, z avtom nadaljevali vožnjo do naselja Trpanj, se zo-j pet vkrcali na trajekt in takoi prispeli v Ploče. Naša nova in zadnja postaja na dolgi poti je bila Makarska. Nastanili smo se v študentskem kampu . ..
Žalostna je misel na konec prijetnih počitnic, toda nemogoče se je skozi vse leto takole prevažati in občudovati lepote posameznih pokrajin. Življenje terja svoje, treba je zopet misliti na običajni vsakdanjik.
Zmanjkalo bi izrazov in terjalo bi več časa, če bi hotela bolj podrobno opisati vse dogodivščine in pripetljaje, ki so nas spremljali na poti po naši lepi domovini. Trije »Vevčani«, ena članica kolektiva Papirnice Količeve« in še dve predstavnici nežnega spola se bomo vedno radi spominjali prijetnih počitnic, ki smo jih namenili ogledu svoje domo-
Prav tako lahko hodijo pešci po vozišču, če iz kakršnegakoli razloga ne morejo uporabljati pločnika ali druge njim namenjene površine.
Ko gredo pešci po vozišču, kjer je zanje nevarno, zlasti pa pri slabi vidljivosti, slabi preglednosti ceste ali zaradi gostega prometa, morajo hoditi drug za drugim. Pešci, ki hodijo po vozišču na javni cesti zunaj naseljenega kraja, morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje. Izjemoma smejo hoditi po desni strani samo tedaj, kadar je to zanje varneje, npr. na nepreglednih ovinkih, raznih prepadih, v usekih, plazovih in drugih ovinkih ob levi strani ceste.
Pešec, ki potiska kolo, pony, moped ali motorno kolo, kot tudi tisti, ki se potiska z vozičkom za slabotne osebe ali pa če gre po cesti organizirana kolona pešcev, se morajo- pomikati ob desnem robu vozišča v smeri hoje.
Kazni
Za pešce, ki ravnajo v nasprotju s predpisanimi pravili, so zagrožene kazni:
Z denarno kaznijo 50 din se takoj na mestu kaznuje za prekršek:
—	pešec, ki hodi po vozišču na cesti, ki ima pločnik ali drugo) za pešce namenjeno površino.
Z denarno kaznijo 20 din se takoj na mestu kaznuje za prekršek:
—	pešec, ki brez potrebe postaja na vozišču ali hodi po njem tako, da s tem ovira ali preprečuje promet vozil,
—	pešec, ki hodi vštric z drugim na cesti, ki je slabo pregledna, ob zmanjšani vidljivosti ali v gostem prometu,
—	pešec, ki zunaj naselja hodi po vozišču (kjer ni pločnika.) po desni strani v smeri hoje,
—	oseba, ki potiska kolo, moped itd. in hodi po levi strani ce-ceste.
Prihodnjič: prečkanje ceste.
Novi cestno prometni predpisi in prometna varnost
Prostovoljna delovna akcija
v planinski koči
VEVČE, SEPTEMBER — Odbor' planinskega društva Vevče je z oglasom na oglasnih deskah vabil člane kolektiva na prostovoljno delovno akcijo na Veliko planino in sicer na prosto soboto 31.' 8. 1974. Ob tem je bilo poudarjeno, da so posebej vabljeni koristniki koče.
Akcije so se udeležili: Tatjana Habič, Pavla in Janez Krese, Vi-1 da in Drago Delibegovič, Marija in Franc Pleško z otrokoma, Ma-
Ali veste, da smo v I. polletju:
—	izkoristili papirne stroje 90,6 »/«;
—	izkoristili brusilnike 91,3 »dstotno;
—	povečali zastoje zaradi reparatur kar za 15,9 0/» na papirnih strojih, znižali pa za 1 %> na premaznem stroju, če izvzamemo zastoje zaradi pomanjkanja celuloze;
—	zmanjšali izmet pri klasičnih papirjih za 0.33 "la v primerjavi z lanskim letom in za 0,38 %i pri premazanih papirjih;
—	zvečali delovno širino papirjev za 0,2 »/o in zmanjšali poprečno gramsko težo 2,42 g Im';
—	zvečali poprečno brzino strojev za 3.4 m/min;
—	proizvedli 342.644 rolic tapet ali preko 1.700.000 m3 tapet in še preko 7.000 vzorčnih rolic;
—	prodali 19.411 ton papirja, od tega 3.880 ton izvozili;
—	pri poprečnih OD dosegli indeks 125 v primerjavi z letom 1973;
—	napravili 57.961 nadur — v glavnem zaradi pomanjkanja delovne sile in nujnih del;
—	dosegli pri dohodkih indeks 152, pri izdatkih pa indeks 159;
—	da znašajo terjatve do kupcev 6,4 starih milijard dinarjev, obveznosti do dobaviteljev pa 2,3 milijarde.
na Veliki planini
rij a in Franc Jozelj z otrokoma; Vera Grad, Iva in Polde Trtnik z otrokoma, Ivan Žumbergar s sinom, Janez Babnik s hčerko. Kri-1 stina in Henrik Zajec, Franc Pav-1 lin s hčerkama, Tone Pajk, Marija in Jože Volčanšek, Matija Lampelj s sinom, Magda Sešek s hčerko, Franc Jeriha, Milena in\ Ivo Avbelj. Tako se je delovne akcije udeležilo 25 odraslih in 11 otrok, članov planinskega društva’ in kolektiva.
Opravili smo vsa predvidena dela, razžagali in zložili drva, prepleskali mize in klopi, generalno očistili notranjost koče ter vso opremo in inventar, popravili kamin, preuredili predsobo in obnovili markacije.
Po opravljenem delu smo posedli in se ob skupni malici po-razgovorili in se poveselili.
Vse je bilo v redu, vendar ne moremo mimo dejstva, da nekateri koristniki koče premalo pazijo na opremo in inventar koče, posebno na kuhinjsko posodo, saji je bila, čeprav nabavljena šele pred kratkim, že poškodovana. Prosimo vse koristnike, da pazijo na inventar in kočo, saj je vse naša skupna imovina, namenjena zdravju, počitku in razvedrilu.
Tudi letos se kljub vabilu niso udeležili delovne akcije mladi člani našega delovnega kolektiva ali izven njega, ki pa koristijo' kočo. Posebno smo pogrešali mlajše člane smučarske sekcije in pa člane mladinske organizacije, saj je bila tudi to priložnost, da pokažejo svojo pripadnost planinskemu društvu, odnos do prostovoljnega dela, odnos do ureditve skupne lastnine, obenem pa bi se lahko delno oddolžili za poceni udobje ob bivanju v planinski koči.
Kljub temu velja tudi za tokrat: »konec dober, vse dobro«, priložnosti za prostovoljno delo pa bo še dovolj, med drugim tudi pri ureditvi smučišča v Trobelj evem.
A.
Sedem količevcev na Triglavu
KOLIČEVO, AVGUSTA — Po
večkratnem odlaganju datuma odhoda na Triglav, se je mladina Papirnice Količevo končno odločila: start naj bo 24. avgusta.
Torej, nekaj je že bilo točno določenega. Število prijavljencev je bilo tudi zadovoljivo, vendar se je vse bolj manjšalo, ko se je bližal dan odhoda. Razlogi neudeležbe so bili kajpak dokaj različni, od nemogočih izgovorov pa do seveda opravičljivih razlogov odsotnosti, zaradi službene zadržanosti.
Ostala je torej dokaj klavrna zasedba predstavnic šibkega spola — komaj ena. Še ta je pristala šele po dolgotrajnem pregovarjanju. Tako se je 7 članov naše »ekspedicije« rano zjutraj odpravilo na pot z austinom in ličkom. Žal je bila že tu zamuda. Nekdo pač mora zamuditi, žal je bil tokrat podpisani.
Vožnja do Vrat je hitro minila. Razpoloženje posadke je bilo čedalje boljše, skoraj so’ mi že vsi oprostili mojo jutranjo zamudo. Končno smo si oprtali nahrbtnike in se podali v gore. Izbrali smo si Tominškovo pot. Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno. Tem-! peratura ozračja je bila morda ravno prava za hojo v hribe, vendar je bila ta združena z meglo’) Le-tej pa se je nekako na sredini poti pridružil še rahel dež. Taki vremenski pogoji pa kajpak niso prav nič slabo vplivali na naše razpoloženje. Nekoliko premočeni in utrujeni smo dosegli naš prvi cilj — višino 2515 m,' Triglavsko kočo na Kredarici.
Tu smo se po naporni hoji oddahnili. Naš srčni utrip in pulz sta postala zopet normalna. Po dolgem čakanju ismo končno zi malo upanja dobili sobo. Ko smo se ugodno namestili, smo se posvetili družabnim igram in nabirali nove moči za osvojitev našega končnega cilja.
Polni optimizma smo upali na lepši prihodnji dan, a smo se žal zmotili. Podali smo se na naš naj višji, v meglo zavit vrh. Kajpak je bila zdaj za nas to prava malenkost. Kondicije smo si na-
brali že dovolj do Kredarice.' Končno — cilj. Tu smo doživeli in brez posledic prestali »krst«.1 Za to nalogo je poskrbel naš kolega — vodič, sicer že izkušen planinec. Žal je moral namesto močnega »štrika« uporabiti svoje roke (na tihem priznam njihovo moč). Dobili smo tudi izkaznice s hribovskimi imeni, s kate-
Papirnica Vevče
Julij 1974:
Prišli:
BOJKO Vlasta — pripravnik JAKOVAC Anton — I. pom. dodel. str. v prem. odd.
GAJDUROVIC Krsta, I. pom. dodel.
str. v prem. odd.
JEREB Lovro, tesar n MARTINESIC Petar — pospravljalec izmeta
HORVAT Vladimir — paznik PS 2UNIČ Zahdija — snažilec STRAINOVlC Ivan — pospravljalec izmeta
MUJKIC Devad, II. pom. dodel. str. v prem. odd.
BULIC Janko, I. pom. dodel. str. v prem. odd.
RAČKI Stanislav, II. pom. dodel. str. VIDIC Branko, ključavničar III LOŽ Anton, pomožni delavec VREČAR Alojz, I. pom. dodel. str. v prem. odd.
KARADIC Milič — paznik PS DAFEROVIC Alaga — pomožni delavec
SERTOLLAJ Zenel — vnašalec DJOSlC Cedo — pomožni delavec
Odšli so:
PURGAR Gragotin — samovoljno zapustil delo
DEŽMAN Franc, sporazumna prekinitev
KLESNIK Ciril — umrl
MAJERIČ Marija, odšla na lastno že-
rimi smo bili registrirani kot planinci. £jkoda, da so ti naši visoko vrednostni dokumenti napisani na — toaletnem papirju.
Ob doseženem uspehu smo se ponosno vračali v dolino in srečno vrnili domov. Naši vtisi so-naj lepši in računamo, da se bomo v gore še podali v upanju na večjo udeležbo.	Marko
Papirnica
Količevo
Julij, avgust 1974:
Prišli:
JERMAN Rafko — strojni ključavničar
CERAR Slavko — delavec na holand-cih
CERAR Miran — pazilec sita STANKO Anton — pazilec sita ALEKSIČ Dušan — delavec na lesnem prostoru
BUNGU Shaban — delavec na lesnem prostoru
DIMC Alojzij — delavec v pripravi snovi
RAVNIKAR Silva — admin. in evid. kadrovske službe
JESENŠEK Srečko — vajenec klepar JESENŠEK Janez — vajenec vodov, inst.
SR A J Vitomir — vajenec elektrikar GOLOB Ivan — vajenec elektrikar JOVANOVIČ Miodrag — delavec v proizvodnji
KOVAČ Stane — delavec v proizvodnji
G'ASHI Ajet — delavec pri transportu Odšli so:
ROSENSTEIN Telesfor — delavec na holandcih — v poizkusni dobi MARJANOVIČ Dušan — delavec na holandcih — samovoljno TRATNJEK Mirko — pazilec sita KS I — samovoljno
TRATNJEK Anton — delavec na holandcih —• samovoljno
KADROVSKA SLUŽBA POROČA .
ANAGRAMNA MREŽA
Ijo
ZAVRL Franc, odšel na lastno željo NEGOJEVlC Petar, samovoljno zapustil delo
MILKOVIČ Milenko — delavec na lesnem prostoru — samovoljno PODJED Janez — kovač — upokojen SLAPAR Maks — izdel. lesene emba-
Tokrat objavljamo uganko, ki jo doslej naši reševalci še niso imeli in je najbrž še ne poznajo: Zategadelj smo dolžni povedati nekaj bistvenih pojasnil. Anagram je besedna igra, kjer s prestavljanjem črk neke besede dobimo nov pojem določenega pomena. Kot primer navajamo besedo KRONA, ki se da spremeniti v več novih pojmov: ORKAN, NAROK, KORAN, RANKO, KA-RON in morda v še kaj. Pri reševanju anagramne mreže pa je treba paziti, da reševalec izbere take nove besede, ki se med seboj logično povezujejo.
V našem primeru dajemo kot izhodišče samostalnike v prvem sklonu ednine, ki jih je treba anagramirati in vpisati v lik pod isto številko. Tudi nove besede so samostalniki v prvem sklonu ednine.
Vodoravno; 1. INSERAT, 5. TONGA, 8. NALEPEK, 9. SODRA, 10. KAL, 12. DREVAK, 16. ŠTEV AN,
19. temis, 20. Černe, 21. kan-TOR, 24. NIKOLA, 28. CEP, 30. KOLOP, 31. TINKARA. 32. TE-REK, 33. VATIKAN.
Navpično: 1. LISKA, 2. PAKET, 3. NENAD, 4. LEAR. 5. KRSTA, 6. VANDA, 7. TORBA, 11. KORA-
NA, 13. STVAR, 14. METOD, 15. RETINA, 17. ONIKS, 18. EMILE, 21. PERKO, 2'2. KREKA, 23. PLATO, 25. SEKTA, 26. LAKET,
27.	SANJA, 29. RANČ.
Ob pravilni rešitvi anagramne mreže boste našli nekaj besed, ki so našim papirničarjem dobro znane. Opise teh pojmov vam dajemo v pomešanem vrstnem redu: ime kraja s TOZD v sestavi Kartonažne tovarne — osnovni proizvod tovarne na Ceršaku — drugo ime za gladilnik — porcelanska glina, ki se kot polnilo1 uporablja v papirništvu — najvažnejši izdelek Papirnice Količevo — naziv kraja z rudnikom, važnim za papirno industrijo.
Rešitvi iz prejšnje številke:
Številčnica: »Papirles« posiov-s no združenje slovenske papirne industrije Ljubljana. Ključ: vljudnost, zbirka, žep.
Križanka »SOZD«: Vodoravno: 1. skoki, 6. Črna. 10. Ceršak. 11. Ilion, 12. VIS, 13. Prevalje, 15. enka, 17. Elan, 188. Keops, 20. nervi, 24.. seno, 27. Keen, 28. Količevo, 32'. PVJ, 33. Truda, 34. Radeče, 36. loka, 37. Asike.
Navpično: 2. Krško, 22. Vevče,
28.	KTL.
Pri žrebanju križanke »SOZD« in številčnici so imeli srečo:
10 din — LORBEK Vanja, Vevče 15 din — LIMBEK Marjana, Količevo
15 din — KLANJCAR Nada, Vevče
45 din — GRADIŠEK Hilda, Vevče 90 din — JELNIKAR Tonca, Vevče
Rešitve »Anagramne mreže« pošljite uredništvu Našega dela, Papirnica Vevče, 61260 Ljubljana — Polje do 12. oktobra. Tri pravilne rešitve bomo nagradili s po 10,00 dinarji, eno s 30,00 in eno s 60.00 dinarji.
Rodili so se:
TURK Bojanu — hči Karmen LAMPIČ Jožetu — hči Barbara
Čestitamo!
Avgust 1974:
Prišli:
BLAGAJCEVlC Senad — vnašalec ANTONČIČ Stane — I. pom. pap. stroja
VREČAR Franc — I. pom. pap. stroja SKUBIC Alojz — pom. delavec KRASNIQI Xhafer — vnašalec KOKALJ Tatjana — prodajalka lapet VOJNIKOVIC Šalih — pom. delavec SEHlC Esad — paznik papirnega stroja
POTOKAR Anton — pom. delavec MAVEC Marjan — II. pom. dodel. stroja
ANDRIC Aleksander — pom. del. v kov. delavnici
JERMAN Anka — pom. kuharice Odšli:
REPSE Bojan — I. pom. pap. str. KERŽE Majda — servirka v Novigra-du
PINTAR Marija — servirka v Novi-gradu
SMIGlC Aleksander — vnašalec BLAGAJCEVlC Senad — vnašalec DJURlC Radisav — II. pom. prečn. rez. stroja
BRACANOVlC Slobodan — vnašnlea GAJDUROVIC Krsta — I. pom. dodel. stroja
KOPAČ Marko — pom. delavec
Rodili so se:
NIKOLIČ Blagoju, sin Nenad MAD2AREVIC Svetozarju, hči Snežana
VRTAClC Francu, sin Vojko ZABUKOVEC Danilu, hčii Petra JENEŽIC Milku, sin Matjaž
Čestitamo i
laže — samovoljno
JAVORŠEK Janez — snemalec lesovine — samovoljno
OSMANAGIC Muhamed — snemalec lepenke — samovoljno!
Rodili so se:
LIPOVŠEK Jožetu se je rodil sin Ciril
HRIBAR Francu II se je rodila hčerka Marta
MIHEL J Heleni se je rodil sin Igor Čestitamo!
Poročili so se:
ŠTIRN Janez se je poročil z Jakopič Cvetko
Čestitamo!
-naSEDELO-
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 23. 1. 1974 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 3G. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.