Poštnina plačano v gotovini Posamezna številka 1 D SLOVENSKA BESEDA ih Uredniitvo: Dalmatinova 8 - Uprava : Beethovnova 6 Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun 17.152 Izhaja vsak petek ŠTEVILKA 26 j V LJUBLJANI, 24. JUNIJA 1938 | LETNIK II. Dr. Dinko Puc: V v vi azna vprašanja Z njimi se bo morala čimprei baviti tndi naša zakonodaja, ker to zahteva narodov obstoj Naša mesta so povezana v Zvezo mest, ki ima med drugimi nalogo, da zastopa njihove interese napram vsakokratni vladi. Ustanovljena je bila ta Zveza po češkoslovaškem vzgledu. V Češkoslovaški je slična organizacija dosegla zelo lepe uspehe, zlasti pa je uspela v svojih prizadevanjih, da se vlada ravna po njenih nasvetih, odnosno, da ne stori ničesar, kar organizacija mest odkloni. Pri nas je seveda ta stvar drugačna. Doslej se iše nobena vlada ni ozirala na predloge in nasvete naših mest ter je vsaka delala po svoji volji. Eden najlepših vzgledov v tem pogledu je s e da n j i volilni red za naša mesta. Za časa Uzunovičeve vlade je notranji minister predložil načrt za volilni red v mestih.' Po tem načrtu naj bi volilci volili samo predsednika in dve tretjini članov mestnega sveta, zadnjo tretjino p« naj bi imenoval ban. Zveza jugoslovanskih mest je na svoji skupščini na moj predlog sklenila soglasno, da odklanja ta načrt, ki je povsem nesodoben in nedemokratičen ter je zahtevala, naj se prepusti volilcem, da volijo vse člane mestnega sveta. Poudarjali smo zlasti, da niti z vladnega stališča njen načrt ni praktike n, ker tam, kjer bi zmagala opozicija, bi imela opozicija že predsednika in podpredsednika v svojih rokah in imenovanje ene tretjine članov bi tega dejstva ne moglo preprečiti. Seveda so bili vsi argumenti zaman; vlada se ni ozirala na mišljenje mest ter je uveljavila zakon o mestih z volilnim redom, kot ga je predlagal notranji minister. Ta velja še danes in nihče se ne zgane, da bi ga izpremenil. ■■ v Ufvcu . > 'K., '•vV> v** **.. V v/-val . i3fc !&• S- V’. ^ ■ » > . - fr- ?“■ ■ rrfe'- y' v ■-*-*! cjUtdffl v. \ .k© «*. "Tvof-a, V Češkoslovaški je bilo in je v tem pogledu marsikaj drugače, da se ne oziramo na druge države, ki nam niso sorodne. S t a n o-vanjsko vprašanje se je n. pr. reševalo tam po navodilih države, z njenim sodeloivanjem in njeno pomočjo. Pri nas so morala mesta to, tako važno socijalno vprašanje reševati sama, Če so ga sploh reševala. Država je rešitev stanovanjskega vprašanja prej ovirala, kakor pospeševala — glej n. pr. spreminjevanje predpisov o davčni prostosti! 1 udi danes se v tem pogledu ničesar ne stori, dasi ni to vprašanje nič manj važno, kot je bilo svoj čas. Danes se forsirajo večja mesta in se vsled tega združujejo kolikor mogoče veliki kompleksi v okviru mestnih občin. Kakor je to prav glede gotovih urbanističnih nalog, tako bo to stremljenje moralo imeti svoje slabe posledice, ki se že kažejo. Taka posledica je avtomatični porast cen stavbišč v inkorporiranem ozemlju. To pa pomeni v doglednem času podraženje stavb, podraženje stanovanj, poslabšanje stanovanjskih razmer,^ otežkočenje življenja in proletarizacijo prebivalstva. Stanovanjska beda ni samo efemeren pojav povojne dobe. Ta proi-blem je obstojal tudi v predvojnem času v vseh večjih mestih. Stanovanjsko mizerijo vidimo tudi še v našem mestu, čeprav ne v tako silni meri, kot obstoji v drugih jugoslovanskih mestih, v Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Nišu, a prav posebno v Beogradu, kjer nove ogromne palače ne morejo zakriti stanovanjske revščine, ki se ne kaže samo na periferiji, temveč prav v centru mesta, n. pr. v sredini bloka med Poankarejevo ulioo in Terazijami. Tam vidite razmere, da se vi i * y i • * ’ - človeku jeze lasje. Tu je treba sistematičnega in stalnega dela, zlasti s strani države, kajti predvsemi je treba preprečiti špekulacijo s stav-bišči in zasigurati mestom potrebne denarne vire. Sicer se bo v kratkih letih stanovanjski problem povrnil v še hujši in težji oblikil Prav isto je z vprašanjem brezposelnosti, ki je istotako v prvi vrsti breme, ki tare naša mesta. Naša zakonodaja se s temi, talto aktualnimi vprašanji še sploh ni bavila. Ali morda za naš bedni rod niso važna? Dr. M. Koran: Novinarji in novinarstvo O čem bi bilo dobro in potrebno pisati v našem časopisju in kaj še spada v novinarsko moralo? V »Slovencu® smo čitali pred nekaj dnevi uvodnik «Ne sramotimo samega sebe«, ki se bavi s škodljivo nevšečnostjo, da prinašajo naše ožje in širše novine mnogo nepotrebnih ali pa vsaj preveč razčlenjenih poročil o sa- zadostoval, da tako novinarsko poročanje preneha. Prav je, da se je to vprašanje načelo. Z izvajanjem se strinjamo, čeprav mislimo, da bi bil prav tako, ali pa še bolj, potreben apel na časopisne izdajatelje, kakor za zakonodavca. bro stvar poklicati paragraf na pomoč. Toda časniški izdajatelji in novinarji sami bi morali imeti več vesti in čuta odgovornosti, kakor ga imajo. Te pa — z malimi izjemami — ni. Ne smemo pa misliti, da kvarijo čitatelje novin samo razblinjena poročila o zločinih in aferah; prav tako — ali pa Še bolj — jih kvari politična haranga, ki jo goji — z malimi izjemami — politično novinarstvo in ki jo goji tudi časopisje, ki je «Slo •Vkljub nerazveseljivim razgledom pa se vendarle glas krvi lahko opira na gotovo stvarnost, ki jo izpričuje življenje slovanskih narodov. Stvarnost je, da so se slovanski narodi pričeli razvijati in uveljavljati v območju demokratičnih idej, in gre razvoj naprej v to smer. Kjerkoli se vladajoče družbene plasti tej smeri upirajo, zadevajo na odpor širokih množic. Nadalje je stvarnost, da je razvoj slovanskih množic primeroma mlad, saj je bila Sc osemnajstotridesetega leta naravnost predrznost, če je meščan na praških ulicah govoril češki. Za kakšne drobtine n. pr. so se morali Slovenci še v sedemdesetih in osemdesetih letih boriti, je znano. Stvarnost je tudi visoko razvita slovanska kultura in razgledi za kulturni razvoj ponekod zaostalih množic so neizčrpni. In sedanje slovanske države? Stvarnost so mlada Jugoslavija, Bolgarija, demokratična češkoslovaška, Poljska in Rusija, v katerih okviru se ustvarja nova slovanska in človeška kultura. In naposled je stvarnost, da se je os zgodovinskih dogajanj pretaknila skozi slovanske države, ki leže med mongolskim in zapadnim svetom. Stvarnost tega položaja vklepa vse nas slovanske narode.* Skrb za naše reke se pojavi redno takrat, kadar se začno poplave. Poplavljen« kričijo in časopisje zajavka. Uradniki se tresejo iz strahu, da bi se jiin kaj ne odtrgalo na račun poplav. Vode upadejo, vse potihne. Regulacija in zgradba nasipov počiva. Tako leto za letom. To je sistematično delo, ki je letos povzročilo samo v Prekmurju in Medjimurju škode za 18 milijonov dinarjev! Vendar-le! Železnica Kočevje—Vrbovško se prične graditi drugi teden. Mosl preko Save pri Zagrebu je bil oddan neki tvrdki za 27 milijonov dinarjev, to je za' 10 milijonov več, kakor je zahtevala neka druga tvrdka. Motorni vozovi, ki so bili obljubljeni nam, so pričeli voziti na progi Beograd—Dubrovnik za poizkušnjo. En sam tak voz stane 4,800.000 din! Naš trgovski promet z Nemčijo V prvi vrsti izvažamo v Nemčijo baker. Med izvoznimi predmeti iz Nemčije v Jugoslavijo pa zavzema* ta najvažnejše mesto volna in bombaž. Ali ni to kurijozno? Glavni bakreni rudniki v Jugoslaviji so v rokah Francozov, dočim Nemčija sama nima ne volne, ne bombaža, marveč ju sama kupuje od Francozov in Angležev! Borba Češkoslovaške Francoska revija «L'Aube» piše: «Češkoslovaška vlada in narod sta dala vsemu svetu najsijajnejši vzgled. Pokazala sta v najtežjem položaju politično zrelost, ^ hladnokrvnost in realizem v najboljšem smislu besede, tako, da se češkoslovaškemu narodu divi danes vsa Evropa. Ne spominjamo se, da bi se kdaj igrala tako težka igra na tako mojstrski način proti tako nevarnemu nasprotniku. Ne le, da češkoslovaška ni izgubila poguma, temveč ona tudi ni napravila nobene nepremišljenosti, kar je bilo še težje.* Obnovitveni program 11 Franciji Francoska vlada je določila za obnovitev gospodarstva v Franciji 17 milijard frankov. ^ S tem denarjem se bodo napravile nove ceste, se bo izboljšala oskrba dežele z vodo in električnim tokom, napravile se bodo nove vodne zveze in izboljšale pristaniške naprave. Predvsem pa namerava vlada izboljšati stanovanjske razmere v Parizu, kjer bodo podrli cel blok starih hiš, na njih mestu pa zgradili moderne stanovanjske zgradbe. Teh denarnih sredstev pa ne bo dala samo državna blagajna, marveč bodo nekaj prispevale tudi občine, velika indu-stirja, nekaj pa tudi srednja in mala industrija. Generalni nastop j** ill* da • <«uu, ItK&s iSfrvt* Med logi in tratami ■Domoljub* se kljub svojim sivim letom nevarno razvnema za slovenske fante in še bolj za slovenska dekleta, ki bodo imeli na Vi-dovdan svoj generalni nastop na ljubljanskem stadionu. V zadnji številki objavlja gv'1 ’' —-»»v*-e* govor ministra brez listnice dr. Kreka, ki ga je imel ta na fantovskem nastopu na Viču. V teh vzvišenih izvajanjih najdemo tudi naslednje klene inisli: «Kako ne bi bili srečni in veseli, ko vidimo, da se letos nedeljo za nedeljo vijejo med našimi vasmi in logi nove številne krepke čete slovenskih fantov in občudujemo, kako so med našimi tratami vzcveteli gosti šopki novih krojev slovenskih deklet...» — P*—* A\r> utk &£taa£k ''“»je? n 'gmrti-n ottiHrr- iht* «****•« '*■' Tehnika prevladuje »Delavska politika* piše v 56. številki: «Kaj potrebuje novomašnik? V torek, dne 14. L m., sem slišal v radio Ljubljana to-le originalno: »Najhvaležnejše se izkažete in ustrežete našim mladim novomašni-kom, ako jim podarite pisalni stroj...» Za skupen nastop vseh opozicijskih sil se zavzema tudi mariborsko socijalnodemokratič-no glasilo »Del. politika*, ki piše v svojem uvodniku ined drugim naslednje: «Glavno pa je, kar zagovarjamo in priporočamo, da se naj vsa opozicija postavi jasno in odločno na stališče demokracije in svobode. To mora postati temelj delovanja vse združene opozicije in niti najmanj ne dvomimo, da ne bi tako stališče upoštevala in spoštovala tudi vladna stranka, ki sedaj vedri v parlamentu. Mnenja smo, da se mora opozicija v najkrajšem času zediniti na minimalni zahtevi po demokraciji in svobodi. Ta minimalna zahteva je splošna, je važen problem. Bodoče leto poteče poslovna doba sedanje peto-majske narodne skupščine. Logično in po ustavi ter volilnem zakonu se bodo morale vršiti volitve v narodno skupščino. Nastopila bo nova parlamentarna doba. In tedaj nastane pač vprašanje, ali smo že zreli ali ne, da nastopimo pri volitvah tudi z resnim, vsaj tem minimalnim programom, ki končno omogoči sodelovanje vseh konstruktivnih demokratičnih sil v državi? Za te volitve se jc treba pripraviti s trdnim programom, ki zahteva prvotno, če tudi samo svobodo in demokracijo. 1 Položaj to zahteva in interes kon- H struktivnih sil, to je držuvljanov. | Vsa opozicija ne želi nič drugega, H kakor sporazum, pravico in spoSto- I vanje posameznih kulturnih indivi- H dualnosti. Bodoče volitve se mora- | jo vršiti torej v znamenju demokra- I cije in svobode, seveda tudi dobre K volje za pošten sporazum, da pre- (I brodimo krizo, ki nas že dvajset let | mori in tlači v tej ali oni obliki. § Če ne bo napredka v tem oziru, I smo krivi sami, ker postajamo ne- j resni.» Včeraj in danes V zadnjem »Domoljubu* beremo naslednjo zanimivo notico, ki kaže, kako je lahko danes nekaj zelo pametno, kar je bilo še včeraj strašno neumno: «Zelo pametno. Vsi člani Ljotičeve organizacije v kraju Katarina (kakor je znano, je sv. Katarina priprošnjica za pravo pamet, — op. našega uredništva) so v zadnjem času vstopili v JRZ. Poročajo, da je bil tam te dni dobro obiskan shod JRZ, na katerem so izvolili tudi odbor novo ustanovljene krajevne organizacije.* — Zakaj vendar poudarja list, da so vstopili «v zadnjem času?» Pa menda vendar nismo pred koncem JRZ? Zdaj je presedlalcev iz Katarine vesela JRZ, prej jih je bil pa Ljotič. Danes meni, jutri tebi... Zakaj izgubljajo? Krščanskosocialna «DeL pravica* je včasih zelo odkritosrčna in pove marsikaj po resnici, kar znajo go* spodje pri listih JRZ oziroma Katoliške akcije spretno in potuhnjeno zamolčati. Zadnjič je zapisala na pr. to-le: «In prav zaradi premajhne aktivnosti v boju s kapitalizmom katoličani izgubljajo med delovnimi sloju Zaradi premajhne udarno-sti proti kapitalizmu delavstvo išče možnosti za dosego svojih pravic drugje, to je v drugih organizacijah izven katoliškega okvira.* — IV Zunanja politika Pomirjenje med duhovi v Evropi se vedno bolj stopnjuje. Angleška vlada se trudi zadnje dni na vse pretege, da bi zavladala v Evropi mednarodna ppmirjenost v taki meri, da bi se mogla nadaljevati z uspehom vsa ona predvidena pogajanja, ki naj bi prinesla konsolidacijo Evrope za dolgo vrsto let. Med Londonom in Rimom je v teku nenavadno živa in intenzivna diplomatska aktivnost in izmenjavanje misli, kako naj bi se italijansko-angleški sporazum od 16. aprila t. 1. čimprej in čim uspešnejše oživotvoril, ker pomeni zaenkrat še vedno le mrtev kos popisanega papirja. Oficijelni angleški tisk je mnenja, da bo ostalo mimo reševanje španskega vprašanja še nadalje glavni pogoj za praktično oživo-tvorjenje angleško - italijanskega I sporazuma. Čeprav angleški ministrski predsednik Chamberlain ni hotel pred spodnjo zbornico točno interpretirati teh pogojev, je vendar več, kakor verjetna in utemeljena domneva, da razumeva angleška vlada pod temi pogoji ali popoln odpoklic in umik prostovoljcev iz Španije, ali pa vsaj delno, občutno zmanjšanje tujih prostovoljskih bojnih sil s sigurnimi izgledi na skorajšnjo popolno likvidacijo tujega oboroženega poseganja v špansko državljansko vojno. Kakor menijo angleški listi, so najboljši izgledi za izpolnitev teh pogojev še vedno v rokah mednarodnega londonskega odbora za nevmešavanje, čigar skorajšnje zasedanje utegne imeti velik, če ne odločilen pomen za nadaljnji razvoj vojnega požara na Pirenej-R skem polotoku. Če bi pa sodili po dosedanjih izkušnjah, bi morali priti do edinega možnega zaključka, in to je, da se nahaja Evropa točno tam, kjer je stala pred poldrugim letom. Italijanski službeni tisk pa piše, da Italija živo želi konec državljanske vojne v Španiji in povratek njenih legijonarjev v domovino, vendar pa smatra zaenkrat, da je njihov odpoklic iz Francove vojske nemogoč vse dotlej, dokler predstavljajo prostovoljci drugih držav vprašanje končne zmage generala Franca. Italija v nobenem primeru ne bi tolerirala zmage republikanske Španije, nikakor pa se tudi ne bi smelo sklepati, da bi tolerirala kako morebitno kompromisno rešitev glede zaključka bratomorne španske vojne. Na Češkoslovaškem se prva etapa važnih razgovorov in pogajanj glede rešitve manjšinskega problema razvija v vedno boU mirni in trezni atmosferi. Kakor se. doznava iz zanesljivih zaupnih virov, je ožji ministrski svet češko- 2 slovaške vlade že izdelal statut o S narodnih manjšinah na Ceškoslo- 3 vaškem in je sestavljen ta predlog 3 statuta baje iz 85 paragrafov. Ver-| jetno pa je, da se bo to število pa- Iragrafov še pomnožilo, ker je vlada pripravljena upoštevati še nekatere zahteve in želje predstavnikov posameznih manjšin. Pogajanja med zastopniki narodnih manjšin in predsednikom vlade dr. Hodžo ter njegovimi sodelavci bodo za čas vsesokolskega zleta prekinjena, nadaljevala pa se bodo takoj po zaključku zleta. V praških političnih krogih se smatra, da bo načrt manjšinskega statuta predložen parlamentu v proučitev in odobritev že sredi julija, nakar bi ga parlament v kakih 14 dneh odobril in bi statut stopil v veljavo 1- avgusta 1.1. Važen dogodek pomeni tudi sestanek rumunskega kralja Karola s predsednikom Turčije Kemalom Ataturkom v Carigradu, kjer se je potrdila zavezniška pogodba med obema državama in je bilo sklenjeno skupno nastopanje z Anglijo. Domači DOMA IN NA TUJEM Gospa Anči Kramerjeva T Slovenska Ženu je molčala ob Tvojem grobu, ker si tako želela; posvetila bi Ti pa vendar rada nekaj toplih besedi. Srečale smo se največkrat v kavarniških prostorih, kjer zborujejo navadno naše javne delavke ob vseh prilikah, ko se obračajo razne organizacije s prošnjo za sodelovanje in pomoč do njih. Bili so to običajno dijaški ali akademski krogi. Odzvala si sc jim vsekdar z vedro pripravljenost|Q. Navduševala si jih odločno za delo k jasni usmeritvi in jim vlivala z dobrohotno besedo poguma in zaupanja do nove okolice. Polna optimizma si na mah odstranila s svojo duševno prožnostjo in šaljivostjo vse ovire in zapreke, ki so se nagro-inadile pred pogosto neizkušeno mladino. Ko sem Te pri tem delu opazovala. sem Te blagrovala kot ono ženo, ki more delati spora- Cerkev in nolitiha V zadnji «Sokolski volji» beremo: «GlnsiIo sarajevskega nadškofa dr. Sinica «Katolički tjednik» pravi, da katoliška cerkev ne vodi nikakršne posvetne politike. Njeni verniki si | na področju posvetne politike docela svobodno izbirajo strankarsko opredelitev. O kakih katoliških političnih strankah sploh ne moremo govoriti, ker bi te ne predstavljale katoliške cerkve. Nobena politična stranka ne more govoriti in nastopati pod zaslombo vzvišene cerkvene avtoritete. Politične stranke ne morejo nikoli biti poklicne predstavnice verske misli in verskih interesov. — Ako kjerkoli grešijo proti temu edinemu pravilnemu nazoru, je to v očitno škodo katoliški cerkvi — če ne danes, pa bo jutri. In tistim tudi, ki cerkev vprczajo v posvetno politiko.« Koruzo namesto pšenice Pod tem naslovom piše «Del. politika«: «Naraščanje cen pšenici in moki niti najmanj ne razburja tako zvanih glasil bivše «Slovenske ljudske stranke*. O tem poglavju pišejo ti listi samo kje na zadnjih straneh in pod kolikor mogoče majhnimi naslovi. Na prvi strani in z velikimi naslovi poročajo samo o gladu in draginji v kakšnih drugih državah. Sicer pa, kaj bi se tudi razburjali. Zakaj hočete jesti kruh iz pšenice? Življenjski jubilej g. dr. Fornazariča. V krogu svojih domačih in najintimnejših prijateljev je pretekli torek 21. t. m. slavil 50 letnico svojega rojstva ugledni mariborski odvetnik, nacij o-nalni in sokolski delavec g. dr. Slavko Fornazarič, goriški rojak iz solnčnih Bilj pri Gorici. V javnem Življenju Slovencev, zlasti pa onih onstran državne meje v prvih povojnih letih ter našega ljudstva ob severni državni meji ob Dravi in Muri v zadnjih 7 letih, se vidno in globoko pozna živo, resno in požrtvovalno, delo našega jubilanta. Premnogim emigrantskim, narodnim, kulturnim in ostalim društvom, ki ga štejejo v svoji sredi bodisi za odborovega funkcijonarja, bodisi le za delovnega člana, predvsem pa Sokolu-Matici v Mariboru, ki m,u j© jubilant preizkušen starosta, se pridružujemo tudi mi s svojimi iskrenimi čestitkami ter mu kličemo z neštetimi prijatelji vred: še na mnoga, zdrava leta! Papa Danilo leze k Metuzale-mu. Jubilejev se v naši sredini nikdar ne zmanjka in listi pišejo o njih, ker slavljenci z ozirom na svoje uspešno in splošni blaginji posvečeno življenjsko delo v polni meri zaslužijo. Med posebno redke jubileje pa Moramo zabeležiti življenjski dogodek, ki je zadel pred dnevi Nestorja slovenskih igralcev in zumno s svojim življenjskim drugom. Tvoje javno delo je obstojalo v tem, da si dopolnjevala na tihem delo soproga, kjer si le mogla po svojih močeh. Bila si pa tudi ona žena, ki je cenila vrednost urejenega svetlega doma. V tem nisi zatajila svojega češkega rodu. Dasi si živela v razmerah, v katerih bi se lahko izročila brezdelju in samemu breskrbnemu ugodju, si vendar iz lastne težnje posegala po delu v domači hiši. Gospodinjila si, da se je Tvoj dom lesketal v lepoti in či-stoti. Vsekdar srno se razveselili Tvoje ljubke, negovane pojave v družbi, Tvoje dovtipne živahnosti, — zato Te bomo pogrešali premnogi. Bila si dobra in plemenita žena. Umirila se je Tvoja telesna bolečina, da bi našla pokoj tudi Tvoja duša! M. K.-ova. To vendar ni potrebno! Ali niste culi zadnje čase, da je pšenični kruh škodljiv ljudskemu zdravju? Draginja bo preprečila, da bi lahkomiselno grešili nad lastnim zdravjem! Tako-le pravi «Slovenec« (št. 36): «... zopet višje cene pšenice in moke... Zaradi tega se konzum postopno orientira na koruzo, ki je v ceni ostala neizpremenjena.» Vidite, ljudje božji, kaj boste vzdihovali za drago pšenico! Koruzo kupujte in polento otepajte ... j** » ras »m**««-’* Zanimive novice *» fottAsA}m ntn MMMfc V Nerodna zmota «Del. politika« piše: «Zmotil se je. Preteklo nedeljo se je mudil v Mariboru na obisku nek tujec iz Nemške Avstrije. Z začudenjem je opazoval fantiče s krivci za klobuki, v sivih uniformah in z rdečim pasom, ki jih je srečaval na cesti. Mimo nieJ?a je prišel nek Mariborčan. Avstrijec ga je nagovoril: «Sagen Sie mir, das ist doch Starhemberg seine Heimvvehr; wie kommen denn dic daher?» Naš znanec se mu nasmeji in reče: «Kaj še, to so vendar naši slovenski fantje!« Tujec: «So eine fatale Aehnlichkeit, ich hatte ge-schworen, dass es die Starhemberg Heimvvehr ist, bloss die roten Giir-tel kamen mir spanisch vor!» umetnikov, popularnega g. Antona Cerarja-Danila, našega dragega «papačija», ki je slavil, čeprav kot penzijonist, z ljubljanskim gledališkim občinstvom vred prav prisrčno svoj osemdeseti rojstni dan. Čestitkam vse javnosti se ne bomo izmuznili tudi mi in želimo večnemu mladeniču, papačiju Danilu: Kar junaško naprej, k trištevilčnemu jubileju! Društvo «Soča-Matica» v Ljubljani je imelo preteklo soboto 18. t. m. zvečer v salonu gostilne «Pri levu» na Gosposvetski cesti pod predsedstvom g. dr. Dinka Puca svoj letošnji občni zbor ob prav lepi udeležbi članstva in zastopnikov sorodnih ter drugih narodnih društev. Iz vseh poročil odborovih funkcijonarjev je bilo točno razvidno uspešno in široko razpredeno delovanje društva v lanski poslovni dolbi tako na narodnoobrambnem, kulturnem in družabnem, kakor tudi v veliki meri na socijalno-gospo-darskem področju. Obširnejše poročilo o delovanju te občeko-ristne emigrantske organizacije bomo priobčili v eni prihodnjih številk našega lista. Vsesokolski zlet se bo brezpogojno vršil. Od «Slovanskega zletnega odseka» v Pragi smo dobili sporočilo, da se bo X. vsesokolski zlet v Pragi prav sigurno vršil po programu, kakor je bil določen in objavljen. Iz zna- nih temnih virov se še vedno z vsemi mogočimi sredstvi togotno razširjajo zlagane vesti, ki skušajo prepričevati svet, da vseso-kolskega zleta ne bo in da je odpovedan. Lažnjivim poročilom naj nihče ne verjame in naseda, ker imajo pač svoj zahrbtni zločinski namen, širiti med Sokoli zmedo in nemir. Zlet se bo brezpogojno vršil in se zlata Praga z vso bratsko Češkoslovaško vred kar najprisrčneje, iskreno veseli svidenja z ostalimi Sokoli v svoji sredi. Ob desetletnici tragedije v beograjski narodni skupščini, katere žrtve so bili Stjepan Radič, Pavle Radie in dr. Gjuro Basariček, so se vršile v Zagrebu, kakor tudi v vseh hrvaških krajih velike spominske svečanosti, ki so potekle povsod v najlepšem redu. Izredna skupščina Narodne odbrane za volitev novega osrednjega odbora bo 26. t. m. v Beogradu. Za elektrifikacijo Savinjske doline je odobril finančni minister banski upravi dravske banovine posojilo 1,950.000 dinarjev in je bilo to odobrenje že predloženo v potrditev ministrskemu svetu. Dvajsetletnico usodnega dne, ko so podivjani avstro-nemško-madžarski vojaški rablji v Kragujevcu postrelili 44 češkoslovaških vojakov zaradi «veleizdaje» nad Avstrijo, so proslavili Kra-gujevčani v navzočnosti mnogih naših in češkoslovaških odposlanstev preteklo nedeljo v Kragujevcu na izredno svečan način. Kongres knjigarnarjev iz vse Jugoslavije bo 3. julija t. 1. v Zagrebu. Gledališki umetniki iz vse Jugoslavije, včlanjeni v svoji stanovski organizaciji «Združenju gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije», bodo imeli svoj letošnji kongres od 5. do 9. juli ja v Splitu, kjer bo" iste dni tudi več predstav zagrebške opere in beograjskega baleta. Bogata najdišča naj dragocenejše kovine platine so odkrili na planini Ljubiču blizu Der-vente v zgornji Bosni, in sicer povsem slučajno. V manganovi rudi, ki jo kopljejo tam, so našli strokovnjaki izredno visok odstotek platine. Žila te dragocene rude se razteza v dolžino 18 km. Za izkoriščanje tega silnega zem-skega bogastva se že živo zanimajo kapitalisti iz Nemčije, Japonske in Združenih severnoameriških držav. Kljub vsemu je zaenkrat še upati, da bo rudnik ostal v domačih rokah in da bodo čimprej na veliko izkoriščali te silne zemske zaklade. Razumljivo zanimanje. Izredno zanimanje kažejo v zadnjih dneh nekatera velika italijanska gradbena podjetja za gradnjo cest v Jugoslaviji, ker so jim napravile poseben apetit , •» - obljube našega gradbenega ministra Stošoviča na nedavnem cestnem kongresu v Ljubljani. V zvezi z omenjenimi ministrovimi napovedmi so se italijanski gradbeni podjetniki že obrnili na pristojna mesta in skušajo tem dokazati, da jugoslovanska gradbena podjetja še nimajo dovolj izkušenj v gradnji modernih cest in da bi bilo zato najbolje, da se ustanovijo mešani konzorciji, sestavljeni iz naših in italijanskih tvrdk. V tem primeru bi dali Italijani vse tehnične instalacije, ki so potrebne pri gradnji modernih cest, kakor tudi vse strokovno osebje. Največja tovrstna Italijanska tvrdka Puricelli želi, da bi dobila kak večji delež pri gradnji obljubljenih novih jugoslovanskih cest in je izjavila, da bi se loiila gradnje edino pod pogojem, da bi dobila v izvršitev najmanj 500 km ceste v enem kosu. Kakor se doznava, ni niti izključeno, da omenjena italijanska tvrdka sve- tovnega slovesa ne bi dobila v izvršitev moderne avtomobilske ceste Zagreb—Beograd, Mednarodna razstava je bila odprta v Haagu na Nizozemskem pod geslom «Cesta 1938». Na razstavi so med drugimi državami zastopane tudi Jugoslavija, Nemčija, Švica, Belgija in Japonska. Verjetno je, da se 'bomo med raz-stavljalci najbolje postavili Jugoslovani, vsaj kar se tiče — slabih in zanemarjenih cest... Potniški promet na naših železnicah je znašal v letošnjem aprilu 4,483.775 oseb napram 3,968.352 v istem mesecu lanskega leta in se je torej dvignil za 13.09 %. V I. razredu se je vozilo 1136, v drugem 76.157 in v III. razredu 2,846.398 potnikov. Ostanek 1,523.373 se razdeli na režijske karte (540.945), na razne legitimacije z znižano ali zastonjkarsko vožnjo (872.126) in pa na brezplačne vojaške karte (146 tisoč 292). Zveza strelskih družin za vso kraljevino bo imela v nedeljo 26. t. m. svojo glavno skupščino v Beogradu. Za profesorski kongres, ki se bo vršil v začetku julija v Subotici, se že vršijo velike priprave. Nov narodni muzej bodo zgradili v Zagrebu in bo že v kratkem razpisan natečaj za predložitev idejnih skic. Nova stavba bo ležala ob južni strani Varaždinske ulice in bo veljala okrog 100 milijonov dinarjev. Tretji mednarodni kongres slavistov se bo vršil od 15. do 25. septembra prihodnjega leta v Beogradu. Letošnji Vidovdan, največji praznik vseh borcev za našo svobodo in zedinjenje, bo proslavilo Sarajevo letos še posebno slovesno, ker bo slavilo obenem 20-letnico smrti Gavrila Principa. Prvi avtomobil je bil nedavno zgrajen v Jugoslaviji v Beranih, torej v najmanj prosvetljeni pokrajini naše države. Tamkajšnji, komaj 19-letni mehanik Nasur Hadrovič je skonstruiral dvosedežni avtomobilček, ki ga je zgradil brez vsake tuje pomoči v enem letu čisto sam. Za gradivo, kovine, les itd. je porabil nekaj nad 3000 dinarjev. Njegov avtomobil ima 3 konjske sile in je težak 82 kg. Dolg je 1.20 m in vozi z brzino 40 km na uro. Bencina porabi na 100 km le dva in pol litra. Že od srede marca potuje Hadrovič v družbi nekega prijaitelja-dijaka križem naše države in razkazuje svoje vozilo. Trenutno se mladi izumitelj nahaja v Splitu. Jugoslovanskih delavcev, ki niso nemškega porekla, na poljska dela v Nemčiji nočejo več sprejeti in so te dni zavrnili na meji okrog 700 hrvaških poljskih delavcev. O odpoklica rezervistov na Češkoslovaškem je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da so se rezervisti in nadomestni rezervisti enega letnika, ki so bili 21. maja poklicani na orožne vaje, te dni že vrnili z vaj. Smrtno obsodbo nad štirimi nemškimi komunisti, ki so bili obtoženi veleizdaje z razširjanjem komunizma v južni Nemčiji, so izvršili v ponedeljek zjutraj v Berlinu. Velike proslave ob 21-letnici zgodovinske bitke pri Verdunu so se vršile preteklo nedeljo na tamkajšnjih bojiščih. V navzočnosti mornariškega ministra Champignija je bil odkrit spomenik pri Verdunu padlim francoskim in tujim Židom-dobro-voljcem. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je izjavil v spodinji zbornici, da Anglija ne more zaenkrat ničesar storiti za zaščito svojih ladij v španskih vodah in pristaniščih. Glede na to bodo angleške ladje še v bodoče vozile v španskih vodah povsem na svoj riziko, Samouprava Vprašanje in odgovor Vprašanje: Sem državni uslužbenec. Rad bi si pridobil članstvo v drugi občini, kjer ne službujem. Prosim za pojasnilo, ali je to mogoče in kako naj postopam, da dosežem svoj namen? Odgovor: Po drugem odstavku § 16. zakona o občinah «s o državni uslužbenci po zakonu člani občine, v kateri je njih stalni službeni sedež, razen če izjavijo v roku treh mesecev od dne odločbe o izpremembi službenega sedeža, da obdržijo staro članstvo«. Iz tega izvira, da si državni uslužbenec ne more izbirati po lastnem preudarku občinskega članstva, temveč je on po sili zakona član tiste občine, kjer je njegov stalni službeni sedež, četudi bi na primer stanoval v drugi občini deset ali več let. Edina izjema, ki jo zakon o občinah priznava državnim uslužbencem, je ta, da si morejo ohraniti občinsko članstvo v primeru premestitve v občini, kjer so ga do takrat imeli. Morajo pa to svojo namero podati na zapisnik ali pismeno javiti pristojni občini v roku treh mesecev od dneva odločbe o izpremembi službenega sedeža. Ce v tem roku te izjave ne dajo, so državni uslužbenci po sili zakona člani občine, kjer je njih stalni službeni sedež. — Državni uslužbenec torej ne more, dokler je v dejanski službi, prositi za sprejem v članstvo v občini, kjer bi on hotel, ker zakon, tega ne dopušča. Češkoslovaška vlada je prepovedala za dve leti uvažanje nemškega lista cBerliner Tageblatt* in njegovo razpečavanje na češkoslovaškem ozemlju. Bivši avstrijski kancelar dr. šušnik, ki je veljal od nekdaj v slovenskem katoliškem tisku in taboru za najsvetlejši vzor pravega katoliškega vojščaka in za vzgled po katoliških moralnih načelih živečega zakonskega moža, se je zdaj po ločitvi od svoje prve žene poročil z grofico Czer-nin-Fugger. Kako kaj velja določilo o cerkveni nerazdružitvi v katoliški cerkvi sklenjenega zakona glede velikega avstrijskega pobomika 1 .■■■«*•»" General Franco je poslal vladnim republikanskim četam poziv, da se takoj predajo. Naletel pa je na povsem odklonilen odgovor in na tak odločen odpor rdečih čet, da se je moral na več krajih celo umakniti. Valencijo so republikanci evakuirali. Od 50 španskih pokrajin jih je v Francovih rokah že 37. Stalinov najzvestejši sodelavec in najintimnejši prijatelj Pre-obraženski je padel pri svojem tovarišu Stalinu v nemilost in je hil kar po kratkem postopku brez vsake preiskave ustreljen. Ta dogodek pa je rodil po svetu za komunistični pokret zelo kočljive posledice: v znak protesta proti takemu krvavemu terorju je najprej odstopil generalni tajnik komunistične stranke v Belgiji De Buck, za njim pa je sporočil v Moskvo tudi znani francoski komunistični vaditelj in politik Charles Rapaport, da prekinja sleherno zvezo s Kominterno. Isto izjavo so poslali v Moskvo tudi voditelji in najožji zaupniki komunistične stranke v Rumuniji in na Nizozemskem. Na Japonskem se je v pokrajini Okojama zgodila velika železniška nesreča, ki je zahtevala nad 200 Človeških življenj. Por dobna železniška nesreča se je pripetila tudi v Ameriki, od koder poročajo, da je izgubilo ob tej priliki življenje nad 100 oseb. Svetovna proizvodnja premoga je znašala lani 1.542 milijonov ton, t. j. 6,3 % več, kakor leto poprej. Štev. 26. »SLOVENSKA BESEDA» Stran 4. SLA orno vprašanje Nov zanimiv predlog, ki pa utegne imeti če zelo kvarne posledice S tem, vedno bolj perečim vprašanjem se zadnje dni zopet bavi skoro ves jugoslovanski tisk, predvsem pa gospodarska glasila. V zadnjem času je v raznih mestih naše domovine, kakor smo že nedavno kratko zabeležili, zmanjkalo kristalnega sladkorja in so ga tako trgovci, kakor tudi kon-zumenti mogli dobiti le pod pogojem, da so istočasno kupili tudi enako količino dražjega sladkorja v kockah. Obenem pa so se s pristojnih mest pojavili glasovi, da domačega sladkorja v naši državi sploh primanjkuje in da sedanje zaloge ne bodo zadostovale do prihodnje kampanje, kar naj bi nujno povzročilo dvig že itak pretirano visokih cen sladkorja, ker bi morali nastati primanjkljaji kriti z uvozom inozemskega sladkorja, na katerega je pri nas naložena visoka carina. Ponavlja se torej tudi v sladkornem vprašanju docela ista zgodba o absolutni zgrešenosti našega gospodarstva, kakor se je pred tedni pojavila v vprašanju žita in moke, katerih cene so zlezle že tako visoko, da So za najširše ljudske množice postale absolutno nedosegljive in he-zmogljive. Ljudstvo je ostalo v bogati Jugoslaviji po «končani krl-zi», kakor pišejo gotovi listi, in po bogati lanski letini v mirnem času dobesedno brez kruha in sladkorja. I;; I jJsejf K odprtemu sladkornemu vprašanju v naši državi, ki postaja Iz dneva v dan večji Škandal, je objavil tudi zagrebški gospodarski dnevnik «Jugoslo venski Lloyd» uvodnik, iz katerega posnemamo naslednje važne misli: «Da tudi sedaj ponovno načenjamo to vprašanje, je najboljši dcK kaz, da se glede proizvodnje, prodaje in cen sladkorja pri nas do danes še ni prav nič storilo in uredilo kljub vsem zahtevam s strani producentov, konzumentov in tiska. S tem stanjem, kakršno je vladalo doslej in vlada Še vedno, so nezadoavoljni kmetje, ki pridelujejo sladkorno peso, so nezadovoljni industrijci, ki izdelujejo sladkor, so nezadovoljni trgovci, ki ga prodajajo in so predvsem nezadovoljni konzumenti, ki ga kupujejo in uživajo. V tem splošnem nezadovoljstvu in v njegovem vzdrževanju pa bi se nedvomno našel tudi nekdo, ki je vsaj za sedaj prav zadovoljen z obstoječim stanjem. Kdo je to, — ni treba mnogo vpraševati, če se ve, da je na pr. trošarina na sladkor glavni vzrok draginje sladkorja in da se zaradi te previsoke trošarine ne dovoljuje, da bi ostala pridelovanje sladkorne pese In proizvodnja sladkorja v splošnem interesu rentabilen posel ter da bi se njune cene ravnale po gospodarskih zakonih, ki se ne morejo, niti ne smejo kršiti. Ugotavljajoč, da fiskalni činl-telji doslej niso niti poskušali reševati to naše sladkorno vprašanje in v zavesti, da ti fiskalni 51-nitelji ne spadajo med zgo>raj naštete nezadovoljneže, smo prepričani, da bi morali oni, kot zadovoljna stran in tudi zaradi ohranitve svojih interesov vendar nekaj storiti, da nezadovoljstvo ne bi zavzelo še večjega obsega, kar bi se moglo pokazati v nadaljnem opuščanju sajenja sladkorne pese, omejevanju proizvodnje sladkorja in padanju njegovega konzuma. Ker vsi dosedanji predlogi in zahteve za ureditev sladkornega vprašanja niso bili uvaževani, bi bilo Še najbolj normalno, da bi tako imenovani fiskalni činitelji prevzeli v svoje roke nadaljno usodo in razvoj sladkorne proizvodnje In prodaje. To bi bilo tem lažje, ker naša država že ima v svojih rokah dve sladkorni tovarni in ji zato najbrže ne manjka dovolj izkušenj ter strokovnih sil, ki bi mogle voditi ogromne posle, ki so v zvezi s proizvodnjo in prodajo sladkorja. Enako, kakor monopol tobaka, vžigalic in soli, naj se tudi izvede sladkorni monopol in nekakšna osrednja organizacija, za katero bi sladkorne tovarne izdelovale blago in na ta način imele čist račun, a ne, kakor doslej, konstantno negotovost, ki jih ovira v delu in razvoju. Potem šele bi se mogla Posvetovalnica za naročnike »SLOVENSKE BESEDE" Kdor je plačal naročnino za »Slovensko Besedo", se lahko brezplačno posluži naše posvetovalnice, kjer dobi informacije: g| o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo; |f§ o prošnjah za vojaške oprostitve; H o vlogah na davčne oblasti; o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka ■ ■ o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice. Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din Dopise poSljite na naslov: »SLOVENSKA BESEDA« Ljubljana, Šelenburgova nlica 7/II. sladkorna industrija končno otresti vseh mogočih očitkov, ki lete nanjo s strani pridelovalcev sladkorne pese, trgovcev in konzumentov. Do tega predloga, ki že sam po sebi pomeni zopet nov korak naprej k etatizaciji, nismo prišli sami, temveč najbolj zainteresirani krogi v proizvodnji, prodaji in potrošnji sladkorja. Vsi ti vidijo, da se na dosedanji način nikakor nc da več z uspehom delati in predlagajo celo tak izhod iz sedanje nemogoče situacije. Ti krogi pa celo še menijo, da bi se konzum sladkorja najbrže še povečal, če bi bil njihov predlog sprejet. Znano Je namreč, da je zaradi zgrešene tarifne politike oziroma zaradi previsokih prevoznih stroškov sladkor v Beogradu cenejši, kakor pa v popolnoma ali napol pasivnih pokrajinah v državi. Ce bi pa s tem predmetom razpolagala ena sama državna sladkorna centrala, potem bi se morala, — enako, kakor za sol, vžigalice in tobak, — določiti tudi enotna cena za sladkor. To se sladkornim tovarnam doslej ni posrečilo, ker železniška uprava pri svojih tarifah ni upoštevala, da je sladkor v človeški prehrani prav tako potreben, kakor sol in še mnogo po-trebnejSi, kakor je tobak. Iznašajoč ta predlog, ki bo nedvomno iznenadil naše gospodarske, predvsem pa industrijske kroge, nismo hoteli ničesar drugega, kakor da pokažemo, kako je sedanje sladkorno vprašanje pri nas zašlo v tak stadij, ki terja takojšnje in najenergičnejše reševanje.* Sokolstvo Zlet župe Ljubljana Bila je veličastna manifestacija nezlomljive sokolske volje, ki bo ostala vsem udeležencem zleta v trajnem spominu. Posebno veselje pa nas je navdajalo pri impozantnem sokolskem sprevodu po Ljubljani, ki je ta dan zopet jasno in odločno pokazala svoje pravo sokolsko srce. Mogočno so donele po ljubl janskih ulicah sokolske in slovanske himne, gosti špalirji občinstva so obsipali prerojene sokolske legije s cvetjem, tako, da je Sokolstvo v nedeljo 12. junija resnično korakalo po s cvetjem posutih ulicah. Veličastni sprevod s 34 prapori, dvema godbama in dolgimi kolonami dece, naraščaja in članstva ter konjenice je naravnost fasciniral množice gledalcev. V sprevodu je korakalo izključno v krojili 2149 sokolskih pripadnikov. Tudi popoldanska javna telovadba, ki ji je prisostvovalo nad 5000 gledalcev, je bila odlična preizkušnja za X. vse-sokolski zlet v Pragi. Vse vaje, od najmlajše dece do članstva, so bile odlično izvedene, krona nastopa pa so bile proste vaje moškega in ženskega naraščaja z učinkovitimi praškimi prostimi vajami. Tudi vrste na orodju so pokazale s svojimi vajami, da ima ljubljanska župa v svojih vrstah odlične telovadce. Skratka, župni zlet je v vsakem pogledu odlično uspel, za kar gre zasluga strokovnemu župnemu odboru z načelnikom br. Lubejem in načelnico s. Vazzazovo na čelu. Bratski sokolski župi Ljubljana: Zdravo in le naprej brez miru! • Sokol Ljubljana III Ima v soboto 25. t. m. ob 20.30 na letnem telovadišču ob Tyrševi cesti (Bežigrad) večerni telovadni nastop s pestrim sporedom. Sokolsko članstvo in pri- jatelji društva iskreno vabljeni. Zdravo! Sokolsko društvo Medvode bo razvilo v nedeljo 26. t. m. društveni prapor, ki mu bo kumoval N j. Vis. kraljevič Tomislav. Razvitje prapora bo ob 15.30, nakar bo sprevod in javna telovadba. Vsi prijatelji sokolske misli bratsko vabljeni. V nedeljo vse, kar sokolsko čuti, v Medvode. Zveze z vlaki na vse strani zelo ugodne. Sodeluje godba 40. pešpolka »Triglavskega*. Zdravo! Sokolsko društvo v Sevnici bo proslavilo 30-letnico svojega obstoja v nedeljo 26. junija t. 1. z razvitjem prapora, ki mu bo kumoval Nj. Vel. kralj Peter II. Na predvečer bo ob 20.30 štafetni tek z, bak-ljanii s trga do Sokolskega doma, nato telovadna akademija na prostem, v nedeljo pa ob 9. uri tekme sokolske dece v drevoredu, popoldne ob 14.30 razvitje prapora in nato javni nastop, na katerem bo sodelovala tudi vojska. Po končanem sporedu narodna veselica. Pridite polnoštevilno! Polovična voznina je dovoljena vsem udeležencem sokolskega slavja v Sevnici ter velja od 24. do vključno 28. t. m. Udeleženci kupijo na odhodnih postajah žel. legitimacijo obrazec K 13 in celo karto, ki jim velja s potrdilom o udeležbi tudi za povratek. Oni, ki posetijo svečanost samo v nedeljo, se lahko poslužijo zaradi enostavnosti nedeljskih kari Iz glasbenega sveta «Pevsko društvo Krakovo-Trnovo» zbira leto za letom pod svojim okriljem za petje vnete trnovske fante ter tudi redno vsako leto prireja koncerte, da pokaže naši pevski javnosti, svojemu podpornemu članstvu in prijateljem društva uspehe svojega prizadevanja. Zadnji koncert ji rudil v prvi polovici sporeda pesmi polpretekle dobe z eno samo novostjo, v i rugem delu pa m.v i-ne pesmi. Letos je vodstvo zbora prevzel g. prof. M. Avsenak. Izvajanje na tem koncertu žal ni bilo brezhibno. ludi neka} intonačnih nesreč se je pevcem pripetilo. Upam pa, da to ne bo vzelo zboru veselja do nadaljnjega deia. Glasbena Matica je v soboto 11. t. m. odkrila spomenik prerano umrlemu skladatelju Emilu Adamiču, združeno s koncertom pevskih društev Hubadove župe. Sodelovala je tudi godba «Sloge» pod vodstvom g. H. Svetela. Spomenik je s slavnostnim govorom odkril predsednik Glasbene Matice gosp. dr. Vladimir Ravnihar, združeni zbori pa so pod vodstvom g. Frana Venturinija ob spremijevan ju fan-la.1 “Sloge® zapeli veličasten Ada-koral «Molitev». Nato so se vršili, več ali manj posrečeni, nastopi pevskih zbbrov, ob koncu 'kon-cei ta so pa združeni mešani zbori s «blogo» izvajali Adamičevo kantato «Ecce dolor*. V glavnem je bila prireditev — dasi nekoliko predolga, — dostojna in prisrčna počastitev spomina zasluženega skladatelja. Doživeli smo dva koncerta bolgarskih pevcev, in sicer Plovdiv-skega pevskega zbora pod dirigentom Kočetovom in železničarskega narodnega zbora D. R. Slave jkova iz Ruse pod dirigentom Nikolo v oni. Oba sta nas seznanila z zanimivimi bolgarskimi skladbami. Šah Gostilna pri „Jerici“ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Rožna dolina C. II./2. sporoča, da je otvorje-no po predpisih zgrajeno novo balinišče. Točim prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Mrzla in topla jedila vedno na razpolago. Dobl]o se priznano dobre domače salame In suhe klobase. Priporoča se Mor Jeliči. MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti „ Nebotičnik a. ‘‘ Oglašujte v »Slovenski besedi! 9f FIDES" Informacijska pisarna J. SEVER, DEDIČI LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 14 Izvršuje vse informacijske posle, bodisi v trgovskih in privatnih stvareh, kakortudi saniranje posojilnih zadev najkulantneje in v najstrožji tajnosti. Posredovanje za inozemska zastopstva. Dovžan Ivan dipl. krojačnica za dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra c. 81 Izvršuje vsa v stroko spadajoča dela po najnovejši modi in po najsolidnejših cenah Postrežba točna OPTIK J. GOLDSTEIN Ljubljana, pod Trančo 1 priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, toplomere i. t. d. Ob priliki ogleda otmov enega Mari inega spomenika na Št. Jakobskem trgu ne pozab te obiskati znano gostilno RAŽEM na Žabjaku kjer boste v prijetnem hladu podzemeljske jame z zadovoljstvom srkali priznano dobro kapljico, podprti z dobrinami odlične kuhinje Indijska partija. B e 1 i: Stahlberg. — Črni Keres. 27. aprila v Goteborgu. 1. d2—d4, e7—e6; 2. c2— c4, Lf— b4+; 3. Lel—d2, Dd8—e7; 4. Sgl — f3, Sg8—f6; 5. g2—g3, Lb4:d2+; 6. Sbl : d2, d7—(16; 7. Lfl—g2, e6— e5; 8. Ddl—b3, 0—0: 9. 0—0, Tf8— e8; 10. e2—e3 (črni fe pretil e5—e4 —e3, Sb8—d7; 11. tal—cl, c7—c6; 12. c4—c5, <16 : c5; 13. c!4 : e5, Sd7— e5; 14. Sf3:e5, De7 : e5; 15. Db3— a3, De5—e7; 16. Sd2—b3? (igrati bi moral Dc5:), b7—b6!; 17. Lg2 : c6, Lc8—b7; 18. Lc6 : b7, De7 : b7; 19. Da3—a4, Ta8—d8; 20. Tfl—ril, Sf6_ | e4; 21. Sb3—d2, Se4—g5; 22. Du4— g4, Td8:d2!; 23. Dg4 : g5, Db7—d7; 24. Tdl:d2, Dd7:d2; 25. Tet—c4, Dd2:b2; 26. Tc4—a4, a7—a5; 27. Dg5—g4, Te8—d8; 28. Kgl—g2, Db2 —d2; 29. Dg4—h4, h7—h6; 30. Ta4— g4, Dd2—d5+; 31. e3—e4, Dd5—d6; 32. a2—a4, Td8—e8; 33. Dh4—h5, Te8—e5; 34. Dh5—li3, c5—c4; 35. Tg4—f4, Dd6—c6; 36. Dh3—h4, c4— c3; 37. Dh4—d8-f, Te5—e8 in beli se vda. Za konzorcij