Stev. 200 TRST, y četrtek 20. julija 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-iČini, Dornbergu itd. Zastarele šteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CLNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st, mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v^aka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje ?e izključno le upravi „Edinosti", plačljivo in tožljivo v Trstu. GPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. nV edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vftroontna nm. nedeljsko izdanje ,,EDINOSTI'* stane: za oelo leto Kron 5-20, za pol leta Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni don). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ed'nost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Fo5tno-hranllni?nl ra?un Stev. 841-652. TELFFON 3t. 11-57 36.000! Iz povsem zanesljivega vira smo doznali, da je gospoda na tržaškem magistratu, ki reprezentira javno oblast, na ljudskem štetju naštela 36.000 Slovencev ! Mogli bi se opravičeno jeziti nad tako uradno... statistiko. Ali ostanimo mirni in hladni vspričo številk izza zadnjih volitev. In tu imamo na podlagi avtentičnih podatkov vest, da bi, (odstevši vse tuje podanike) na podlagi glasov, ki so jih dobili slovenski kandidatje moralo biti v Trstu 66.000 Slovencev. In tudi v slučaju, ako bi vse socijaliste v okolici šteli za Italijane, Veruje naj se nam, da nas rezultat magistratovega štetja ni ne iznenadil, ne zabolel. Gospodje na magistratu so toliko časa kuhali, da so morali skuhati nekaj izrednega. Ali ozirom na ravnokar minule volitve je ta vendar-le malo predebela, ker je tržaški magistrat preveč očito pokazal, kako zna — korigirati. Ali to nas ne boli! Kolikor nas je — nas je — pa naj nas magistrat priznava, ali ne. Ali ugled nekoga druzega je tu v resni igri. To je naša c. k. vlada. Ona mora tu poseči vmes, ako noče, da bo svet mislil, da predstavlja ona le kako — italijansko prefekturo. Sedaj besedo našim ljudem. Tržaški magistrat nas more pač zatajiti na papirju, a ne v življenju. — Priporočamo zato našim ljudem, naj se ne razburjajo in naj čakajo mirno. — O dbor političnega društva je že storil potrebne korake, da ta magistratov račun zadobi korekturo! Nadejamo se, da so se gospoda to pot malce vrezali. V nekoliko dneh dobe naši ljudje vsa potrebna navodila za daljno postopanje. Geslo naše bodi: mirno, preraču-njeno, a trdnimi koraki — proti ciljem. BRZOJAVNE VESTI. DRŽAVNI ZBOR. DUNAJ 19. Državna zbornica je imela danes sejo. Po zaobljubi poslancev izvoljenih vprvič, so bili čitani posamični protesti proti volitvam. Posl. Zenker in tovariši so vložili nujen predlog proti prepovedi uvoza argent. mesa. Potem ko so bili izžrebani oddelki in so jim bile nato odkazane izvolitve ter po običajnih pravnih zavarovanjih Čehov, Hrvatov itd. je bila seja zaključena. Italijanski liberalni klub. DUNAJ 17. Italijanski liberalni poslanci so se konstituirali v klub in izvolili predsednikom bar. Malfatti-ja. PODLISTEK Jug Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V. Kosovo polje. „Glasovit je Vuk Brankovič, slaven vojvoda, in Mara Lazarjeva, krasna kakor večerna zvezda, po pravici spada na njegovo junaško stran ; večji pa je Miloš Obi-lič in Vukasova Lazarevna, krasna kakor zvezda in luna v enem svitu, še z večjo pravico naj objema njegove junaške prsi; tuda, kdor dobi Milevo, krasno kakor jutranja rosa, ko jo poljublja lune srebrni svit, ta mora biti večji nego Vuk Brankovič in Miloš Obilic.** Pohlepna, častilakomna Mata zavzema šele tretje mesto v slavospevu narodnih pevcev. — Aj, ne bo prenašala takega sra-motenja brez žalosti, brez srda ; globok srd proti njenim sestram se je že od zdavnaj vkoreninil v njenem srcu; na nič druzega ne misli, nego na to, kako bi sovraženi tekmovalki pokosila, — in če tudi sta to njeni sestri! In danes je zopet videla, kako se daja prednost Obiliču pred njenim možem, in smatra se za ponižano v svojem možu. Ne Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 19. Na današnji seji je opozicija nadaljevala tehniško obstrukcijo. Podpredsednik Navay je naznanil, da so 4 poslanci Justhove stranke prosili dopust, da si oporavijo zdravje. (Živahni klici na naj-skrajneji levici: Ne dovolimo ničesar!) Bolgarsko veliko sobranje. TIRNOVO 19. Veliko sobranje je vspre-jelo člene 10 — 13 zakonskega načrta tičo-čega se opremembe ustave. Glede člena 127 ustave je komisija sporazumno z vlado predlagala spremembo v smislu, naj bi se vršilo na leto le eno parlamentarno zasedanje in sicer od 1. oktobra do 15. marca s prekinjen jem od 15. decembra do 1. februarija. Člen 127 je bil vsprejet v tem besedilu. Kolera. CARIGRAD 19. Včeraj so konstatirali tukaj 2 nova slučaja kolere. Maroko. PARIZ 19. „Ag. Havas" poroča iz Te-nerife: Nemški križar „Berlin" je popoludne odplul proti alrikanski obali. Topničarka „Eber" je še usidrana tukaj. Ustaja v Albaniji. CARIGRAD 18. General Abdula paša, katerega imenovanje vrhnim poveljnikom v Albaniji je predloženo sultanu v potrjenje, odpotuje baje koncem tega tedna v spremstvu več častnikov. Polkovnik Riza je bil imenovan poveljnikom skaderske divizije. Vrhno poveljništvo v Albaniji poroča, da je okolu 20 Malisorov napadlo šotorišče pri Brozi, bili so pa odbiti. V okolico Konice je odšel od tukaj batalijon strelcev z nekoliko strojnimi puškami, da preganja albanske ustaše. SOLUN 18. Vojni minister je ukazal, da se skliče pod orožje več letnikov topniških reservistov. CARIGRAD 19. Na podlagi poročil, ki so došla porti, so načelniki ustašev Fazy paša, Tofon paša in Kiazin paša, ki so došli dne 16. t. m. v Valono, poskušali tam provzročiti nemire. Razširili so vest, da bodo ustaši napadli mesto. Ljudstva se je zato polastila panika, zaprlo je bazare in ^*elo bežati. Oblastnijam se je konečno posrečilo pomiriti prebivalstvo. Tri osebe, ki so razširile te krive vesti, so bile aretirane. Agitatorji so tudi poskusili spuntati moštvo bataljona redifov, kateremu je poverjena straža depotov orožja a redifi so se odločno branili, jih poslušati. Takoj, ko so došle te vesti so veliki vezir, vojni minister in minister zunanjih zadev imeli posvetovanje, na kar je bila iz Sv. Ivana v Medui pozvana v Valono ena torpedovka. Bilo je sklenjeno, odlikovati redife. Križar Ossar in Tevfik je priplul včeraj v Valono. RIM 18. — „Tribuna" poroča iz Krfa, da del po Epiru proglase, ki napovedujejo, da izbruhne dne 20. t. m. v Albaniji splošna ustaja. Dunaj 19. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesarica Elizabeta" priplula v Pirej, kjer ostane pet dni. Na ladiji vse zdravo. Bukarešt 19. Japonski general Nogi je dospel semkaj. Dunaj 19. — Krščanski socialci kandidirajo za zborničnega podpredsednika poslanca Jockla. Hrvatsko - slovenski klub. Trst, 19. julija. Primorski narodni poslanci dr. Rybaf, dr. Gregorin, dr. Laginja, Spinčić in Mandić so skupno s „Hrvatsko-slovensko Zajednico" ustanovili parlamentarno tvorbo z gornjim imenom. Kdor je zasledoval dogodke zadnjega časa, tega to dejstvo absolutno ni moglo presenetiti. Nam so včeraj sporočili z Dunaja, kako je prišlo do ustanovitve tega kluba. Primorski narodni poslanci so iz vsega začetka vstrajali na stališču, da je treba ustanoviti skupen klub vseh jugoslovanskih poslancev. Ker pa je veČina dalmatinskih poslancev izjavila, da z ozirom na dogodke povodom volitev v Dalmaciji ne morejo pristopiti k taki zvezi — da-si v principu priznavajo nje potrebo — so se prizadevanja primorskih poslancev izjalovila. Zato so se ti združili v poseben narodni klub, ki je kakor tak stopil v zvezo s „Hrvatsko-slovensko Zajednico" v svrho skupnega nastopanja napram strankam in vladi in v svrho odločne taktike ob vprašanju skupnega interesa. Oba kluba sta se konstituirala v parlamentarno celoto pod imenom „Hrvatsko-slovenski klub". Ker pa je neki list, ki se ob vsaki priliki podi za senzacijami, skušal begati javnost, moramo konstatirati sledeče: Naši primorski poslanci niso vstopili v ta širši „Hrvatsko-slovenski klub" kakor posamezniki, marveč kakor poseben in avtonomen primorski „Narodni klub" pod predsedstvom prof. Spinčića. Izdelana so bila skupna pravila, ki se prav nič ne dotikajo klubove avtonomije. „Hrvatsko-sloven-ska Zajednica" pod vodstvom dr. Šusteršiča ni prenehala obstojati, kakor bi to sledilo iz pisave dotičnega ljubljanskega lista,„ ki trdi, da so naši kar tako vstopili v dr. Šusterši-čev klub, ki da je baje le izpremenil ime. To je golo varanje neinformiranih čitateljev. Naj-značilneje za metodo ljubljanskega lista pa je, da je popolnoma zamolčal dejstvo, ki je najvećega pomena za presojanje tega dogodka : zamolčal je namreč osnutje primorskega kluba pod predsedstvom Spinčiča lil Sicer pa je bil tudi v prejšnji zbornici enak položaj. Jugoslovani so bili v začetku razdeljeni v dva kluba : v „Zvezo južnih Slovanov" in v „Slovenski klub". Ta kluba sta se pozneje združila v parlamentarno formacijo pod imenom „Narodna Zveza", ki je bila ustanovljena z istim namenom, kakor sedanji „Hrvatsko-slovenski klub. Razlika je le ta, da je sedaj izostalo sedem Dalmatincev, ki nočejo pristopiti k temu klubu. Naši poslanci iz Primorja se torej nikakor niso vrgli pod SusterŠičevo komando, kakor kriči v svet oni ljubljanski list, marveč ostanejo tudi nadalje zvesti svojim načelom in bodo zastopali naše primorske interese v lastnem narodnem klubu popolnoma neodvisno od dr. Šusteršiča. Gre tu samo za skupno taktično postopanje, za celokupne narodne interese — in nič druzega. Kar se pa tiče dr. Ravnikarja, ki so ga baje primorski narodni poslanci pustili na cedilu, je nam gotovo najbolj žal, da se ni mogel priključiti nobenemu obstoječih klubov. Zgolj na njegovo osebo se naši poslanci niso mogli ozirati, zlasti radi tega ne, ker niso izvoljeni na naprednem, marveč izključno na narodnem programu. Primorski narodni poslanci nočejo tirati ozkosrčne kranjske politike, marveč so — ponavljamo še enkrat — kakor avtonomen klub stopili v trene z očesom od njega; vidi znake notranjega viharja plavati kakor oblake na nebu preko njegovega lica in se spet izgubljati ; in zadovoljno se smehlja pod svojim pajčo-lanom in v mislih obdelava dalekosežne načrte, katerih vsebina je tako različna od predmeta današnje slavnosti, da je kar čudno, kako se morejo take misli roditi v svetišču Gospodovem. — V sredini hrama stoji za stebrom — na pol skrit, toda tako, da vse dobro vidi, kar se godi pred njim, — mladenič srednje postave; njegov bistri pogled teka neprestano po svetišču od predmeta do predmeta. Je sicer oblečen v srbski kroj, vendar pa ni težko spoznati, da se njegovi udje neprijetno počutijo v njem. Njegovo lice rudeče polti je tudi gotovo zagorelo pod bolj žarkim solncem, nego je ono, ki siplje svoje žarke na Srbijo. Kakor kak poveljnik povzdiga včasih svojo glavo, z zaničevanjem zroč na okolu stoječe, nekako tako kakor zre bisurman na svoje sužnje; toda v trenotku je zopet brezbrižen, miren ; pri najsvetejših obredih se usta njegova kakor nehote skrivljajo porogljivo ; toda, klanja glavo in kolena kakor drugi, bije se na prsi kakor drugi. — „Vendar-le je to pravoslaven kristijan !" — mislijo okolu stoječi, da-si ga nihče ne pozna; toda, kdo naj bi tudi poznal vse plemenitaše in oprode, ki so prišli z družinami knezov?! Največ in najdalje pa se mudi oko tega čudnega moža na Vuku Brankoviču; tudi on opaža znake zlovoljnosti, ki plavajo preko njegovega obličja; njegovo oko zažareva vsakokrat od radosti in zadovoljno pokimuje z glavo. — Včasih uhaja njegovo oko tudi na levo stran oltarja k ca-revni in njenim hčeram; izraz občudovanja se zrcali na njegovem licu, kadar-koii pogleduje krasno postavo Mileve; toda pod gostim pajčolanom ne vidi svita jutranje zore na njenih licih, ne vidi solnca njenih oči, in vsakokrat, razočaran v svoji nadi, obrača svoj pogled k Brankoviču, ali pa okoli stoječim junakom. Naenkrat pa se Je dvignil, z izbuljenim očesom zre neodvratno na levo stran oltarja. Mileva je svoj pajčo-Ian nekoliko odgrnila, da zamore bolje videti patrijarha, podajajočega večerjo Gospoda očetu in knezom. Ostalo ljudstvo kleči na kolenih, bije se v prsi in veličastno poje: „Gospodin! Gospodin! Gospodin!" — Toda oni mladenič je to pot pozabil poklekniti z ostalim ljudstvom ; vzravnan stoji z glavo naprej naperjeno, z usti na pol odprtimi, kakor bi bil v njih zaostal vsklik občudovanja, z rokami, stisnjenimi na prsi, zre v lice in oko Mileve in njegova duša se napaja z njeno lepoto. Povsem je bilo razvidno, da do sedaj ni bil vajen, držati svoje strasti na uzdi. (Pride še.) zvezo z najmočnejšo Jugoslovansko parlamentarno organizacijo : s „Hrvatsko-slovensko Zajednico" v svrho skupnega taktičnega postopanja. Tako stoji stvar in nič drugače. Naši poslanci so ravnali popolnoma pravilno in so ta svoj korak prej gotovo dobro premislili. Njihovega ravnanja ne bo torej obsojal noben razsoden politik. * * * V že omenjem senzacijonalnem poročilu ljubljanskega lista so kar tri direktne neresnice. Neresnica je, da so naši kapitulirali pred dr. Šusteršičem ; r.eremica je, da se je #Hrvat-sko-slovenska Zajednica" spremenila v „Hrvatsko-slovenski klub", in neresnica Je, da so primorski poslanci opustili svoj samostojni klub. Nesmisel te zadnje trditve je razvidna že iz tega, da je pač izključeno, da bi bili naši poslanci v enem dnevu, ali bolje : v pol dnevu ^ustanovili In zopet opustili samostojen klub. Če se je našim primorskim poslancem predpoludne zdelo potrebno, da so zasnovali samostojni klub, se gotovo do večera položaj ni spremenil v toliko, da bi jih to sililo da zlezejo pod komando dr.a Šusteršiča. Mi smo že v svojem današnjem dunajskem poročilu navedli razloge, ki so bili merodajni za postopanje naših poslancev. In vsi oni, ki zasledujejo dnevne dogodke in umejo naloge, ki čakajo našo delegacijo na Dunaju, bodo tudi prav gotovo brez pridržka umeli korak naših zastopnikov. Mi — in z nami vsa tista razsodna slovenska Javnost, ki ni zaslepljena po strankarski strasti, — smo bili vedno za enotno postopanje jugoslovanske delegacije na Dunaju. Mi moramo torej le z zadoščenjem pozdravljati, da se je ta želja vseh jugoslovanskih rodoljubnih krogov — četudi za sedaj, žal, le deloma, — uresničila. Pri tem moramo seveda obžalovati, da je ostalo osem poslancev izven „Hrvatsko-slovenskega kluba", a nadejamo se, da bodo tudi teh kmalo odstranjene vse ovire in da ne bo dolgo, ko bodo Jugoslovani na Dunaju tvorili enotno parlamentarno organizacijo. Če je taka organizacija možna pri Čehih in Poljakih, zakaj naj bi ne bilo kaj takega možno pri nas ?! Seveda se nam bo tu odgovarjalo : To je dobro, a zakaj je bilo treba izvoliti ravno dr. Šusteršiča za načelnika takega „Hrvatsko-slovenskega kluba" ? In vendar je to povsem naravno. Dr. Šusteršič Je danes voditelj najmočneje jugoslovanske parlamentarne skupine, ki ima tudi večino v „Hrvatsko-slovenskem klubu. — Naravno je torej, da Je on predsednik take parlamentarne organizacije. — Predpogoj vsakega parlamentariškega delovanja je, da manjšina priznava večino. Ko bi tega ne bilo več, prenehal bi sploh vsak parlamentarizem. S tem pa, da so se primorski poslanci združili s „Hrvatsko-slovensko Zajednico" v skupni „Hrvatsko-slovenski klub", se primorski poslanci niso niti najmanj odpovedali svojim načelom, niti niso najmanj kapitulirali pred dr. Šusteršičem, ampak sledili so enostavno zapovedi čuvanja narodnih interesov. Ko bi naša petorica bila ločena od ostalih jugoslovanskih drž. poslancev, bi za marsi-kako svojo zahtevo ne imeli za seboj nikogar, a tako pade za vsako tako zahtevo odločno na tehtnico 29 glasov „Hrvatsko-slovenskega kluba". Pri vsem tem bo pa našim na svobodo, da bodo tudi v skupnem klubu zastopali svoje stališče in mi smo prepričani, da bodo s svojim bogatim izkustvom in PODLISTEK. Aeroplan Anton Sfekar. I. Ker bomo imeli v kratkem tu v Trstu letalni teden, bo čitatelje „Edinosti" gotovo zanimalo doznati kaj o bitstvu aeroplanov, katerih letalne zmožnosti nam bodo razkazovali. Dvoje vzorov se Je nudilo človeku, ko je šel na delo, da uresniči svoj tisočletni sen o letanju: oblaki in ptice. Po prvem vzoru je napravil balone ali zrakoplove, po drugem pa letalne stroje ali letala. Vse letalne priprave tvorijo torej dvoje strogo ločenih skupin. Zrakoplovci plavajo v zraku, kakor oblaki, letala letajo po zraku, kakor ptice. Onim daja plin potrebni vzgon za plavanje, ti si pa napravljajo vzgon z lastno močjo motorja. Kakor zamore plavati na vodi le telo, ki je lažje nego voda, na primer olje ali les, tako zamore tudi v zraku plavati le telo, ki je lažje, nego zrak, kakor naprimer dim ali plin. Zato so dali onima dvema skupinama zaznambe: „lažji nego zrak" za zrakoplove in „težji nego zrak" za letala. Vedo, ki se bavi z letalnimi pripra- Stran II. »EDINOST« št. 200. znanjem ter svojo argumentacijsko spretnostjo močno uplivali na politiko jugoslovanske delegacije na Dunaju, česar vsega ne bi bilo možno, ko bi hodili svoja lastna pota. Vsega tega seveda ne razumejo izvestni ljubljanski buršikozni politiki, ki jim je začetek in konec vse politične modrosti v zabavljanju čez klerikalizem in „farje", ki imajo (oni politiki namreč) polna usta svobode in napredka, ki pa ne vedo, kako težka je hoja v naši ljubi Avstriji do svobode in napredka. S saiT^im zabavljanjem na „farje" gotovo ne rešimo svojega naroda. Preko napadov od strani teh — politikov morejo naši poslanci z mirno vestjo dalje svojo pot. * * * (Na*e telef. poročilo.) Dunaj, 19. julija. Z ozirom na razne vesti, da so primorski slovenski in hrvatski poslanci opustili svoj samostojni klub in ustanovili skupno s člani Hrv. slov. zajednice, ki da je tudi prenehala obstojati, nov klub pod imenom „Hrvatsko-slo venski klub", izjavljajo primorski poslanci dr. Gregorin, dr. Laginja, Mandič, dr. Rybar in Spinčić, da tvorijo oni sedaj samostojni klub z lastnimi pravili in lastnim predsednikom. Ta klub se imenuje „Prim. narodni klub". Ta klub je stopil v zvezo s „Hrv.-slov. zajednico" ter osnoval v združbi z isto pod imenom „Hrv. slov. klub", širšo parlamentariško organizacijo, ki bo tvorila na zunaj proti vladi in drugim strankam eno enoto, dočim si ohranita Hrv. slov. zajednica in Prim. nar. klub na znotraj popolno avtonomijo. Dalmatinski klub. (Naše telef. poročilo.) Dunaj, julija 1911. Dalmatinski poslanci, ki niso členi „Hrv. slov. zajednice" so se konstituirali v poseben „Dalm. klub" ter izvolili predsednikom dr. Ivčeviča, podpredsednikom dr. Baljaka in zapisnikarjem dr. Cingrijo. Po razpoloženju, ki vlada v krogu teh poslancev, soditi, se bo tudi ta ekupina v kratkem pridružila „Hrv. slov. klubu", da bodo tako jugoslovanski poslanci tvorili na zunaj eno parlamentariško enoto. Cesar in vprašanje odcepljenja Reke od senjske škofije. „Slavisches Tagblatt" je prejel — kakor zatrja — od visokocenjene strani informacije stališču cesarja nasproti vprašanju, ki ravno sedaj toliko razburja vso hrvatsko javnost: odcepljenja Reke od senjske škofije. Informator dunajskega lista zatrja, da namen odcepljenja obstoji in da Madjari ne odnehajo. Ta načrt je bil že tako rekoč na pragu uresničenja, ali za hip so ga potajili vspričo velikega razburjenja v hrvatski javnosti. „Ne varajmo sel" — tako svari — „kajti stvar nikakor ni odpravljena, ampak je le odložena." Madjari bodo ponavljali poskuse in ne bodo imeli obzira niti na mnenje vladarja l Kajti historična resnica je, da želja vladarjeva je, da se ne zgodi, kar bi se kazalo kakor brutalnost proti Hrvatom. Temu svojemu naziranju je dal vladar že dvakrat izraza. Ko se mu je leta 1863 v Trstu predstavila deputacija reških Italijanov s prošnjo, naj dovoli definitivno odločenje Reke od senjske škofije, je bilo vladarju takoj jasno, da gre tu le za zlorabo cerkve v prilog nacijonalni ekspanzivni pohlepnosti. Nejevoljno je vdaril ob ročaj sablje in je izjavil: „Questo non vera giammai" ! (To se ne zgodi nikoli!) Pozneje so se pridružili tudi Madjari za izvršenje tega nasilja. Nedavno temu je bil neki hrvatski škof v avdijenci pred cesarjem in v razgovor je prišlo tudi vprašanje odcepljenja Reke od senjske Škofije. Cesar je izjavil s posebnim naglasom: „Dokler jaz živim, se Reka ne odcepi od senjske ško-fljeu. Tako poroča „Slav. Tagblatt", ki je seveda tudi odgovoren za svoje naredbe. Tovariši abiturijenti! Bliža se doba, ko stopite na akademična tla. Ko ste se odločili k temu ali onemu poklicu, stoji pred Vafhi drugo ne manje važno vprašanje: kam, v katero mesto? Mislimo, da bi bilo odveč, ako bi oovdar-jali prednosti Prage pred drugimi vseuči-Iiškimi mesti, ki prihajajo za Slovence v po-šiev; omenjamo le, da se ima ravno v Pra%l postaviti temelj bodoči slovenski visoki šoli. Da pa se ta naša iskrena želja uresniči Čim prej, treba, da se kar največ slovenskega dijaštva koncentrira v Pragi. — In v slučaju, da se odločite za Prago, Vas prijateljsko vabimo v naše društvo, ki vrši letos že deseto leto vzvišeno nalogo združevanja slovenskega dijaštva in mu nudi ono, česar mu vseučilišče ne more dati. Tu prihajajo v poštev bogato urejena knjižnica, čitalnica, strokovna in znanstvena predavanja itd. Iz podpornega sklada daja društvo posojila svojim članom v hipni zadregi in ravno v tem oziru je storilo doslej naše društvo največ med vsemi slovenskimi akad. društvi. — V drugi vrsti pa najdete v društvu zvestih tovarišev, ki Vam pojdejo na roko v vsakem oziru. Vsa pojasnila glede vpisovanja, študija in draginjskih razmer Vam daja društvo rade volje. Za slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi: Juro Korent, tč. predsednik. Naslov: Kral Vinohrady, Taborska ul. 14. Domače vesti. Pol. društvo „Edinost" bo imelo v soboto dne 22. t. m. in v ponedeljek dne 24. t. m. ob 3. uri pop. odborovo sejo. Radi velike važnosti predmeta, o katerem bo razpravljati, so vabljeni odborniki in namestniki, da se vdeleže obeh sej polnošte-vilno. Promocija. J. U. C. Josip Pučnik bo danes dne 20. julija na češki univerzi v Pragi promoviran za doktorja prava. — Čestitamo. Imenovanji v poštni službi. Poštni pristav Josip pl. Kuhacevich v Trstu in Fran P e t r a k v Opatiji sta imenovana poštnima asistentoma na poštnem uradu v Kopru, oziroma v Opatiji. Iz sodno-kancelijske službe. Pravosodni minister je imenoval kancelijskega višega predstojnika pri trgovinskem in pomorskem sodišču v Trstu Emila F o r-c h i a s s i n kancelijskim ravnateljem pri dež. sodišču v Trstu. Nenadno upokojenje nekega c. kr. finančnega uradnika. Včerajšnji „Piccolo" se v daljšem članku bavi z nenadnim upokojenjem nekega finančnega tajnika — Italijana, češ, da je bil upokojen brez vzroka in le zato, ker je — Italijan. Mi stojimo vsikdar na stališču, da naj se nikomur ne godi krivica — tako tudi ne italijanskemu uradniku. — Vendar bi bili vseeno šli molče mimo tega slučaja, da se ni „Piccolo" — kakor je že to njegova večna navada — s hudobnim namenom obdregnil ob Slovence. To nam je pa dalo povoda, da smo se informirali o vzrokih „nenadnega" vpo-kojenja dotičnega finančnega tajnika. In izvedeli smo, da temu penzijoniranju ni niti najmanje vzrok italijansko pokoljenje in mišljenje dotičnika — kakor to hoče prikazati „Piccolo" — temveč edino le njegova vami „lažji nego zraku, imenujemo aeronav-tiko, ali zrakoplovstvo v ožjem smislu besede. S pripravami „težji nego zrak" bavečo se vedo, imenujemo pa avijatiko: beseda prihaja od latinske „avis", to je ptica. Letalni problem ima dve strani: vprašanje vzgona, ali vzdrževanja težkega predmeta v zraku, in vprašanje pogona, ali premikanja v vodoravni (horizontalni) smeri. Prvo vprašanje ne nudi aeronavtiki nikake zapreke, tembolj pa drugo, ker se velikanski, s plinom polni meh, kakor je to zrakoplov, protivi premikanju v vodoravni smeri, to se pravi vodljivosti. Vodljivost balona je torej za aeronavtiko prvi in glavni problem, kakor je za avijatiko uprašanje : Kako vzdrževati težki letalni stroj z lastno močjo letala v zraku ! Pogon v ravni smeri pa ne nudi avijatiki nikakih težav. Razumi se, da je človek v prvi vrsti mislil na to, kako bi se vzdržal v zraku. Letanje v javni smeri je potem lahka stvar. Zato je vladalo leta 1783 velikansko navdušenje, ko se je dvignil Pilatre de Rozier kakor prvi človek z zrakoplovom v zrak. „Letalni problem je rešen!" se je v obče sodilo. Toda navdušenje je kmalo ponehalo, ko se je izkazalo, da zrakoplov ni vodljiv, da je sličen tudi v tem oblaku, po katerem uzoru je vstvarjen, da ga zanaša veter, kamor hoče, ter se igra z njim kakor se mu poljublja. Ako naj bo zrakoplov le količkaj nosilen, mora biti silno velik. Tako velika površina pa nudi zraku velikanski odpor in onemogoča, da bi se zrakoplov premikal z zadostno hitrostjo skozi zrak. In le to, da se daja zrakoplovu zadostno lastno brzino, omogoča vodljivost. Treba torej močnih motorjev ; ti prenašajo svojo moč na vijake, ki se uvijejo v zrak in poganjajo zrakoplov. Toda motorji so težki, in če hočemo, da jih zrakoplov nosi, mora biti silno velik, kar pa veča zopet upor zraka proti premikanju zrakoplova in onemogoča vodljivost. Šele v zadnjem času se je s pomočjo močnih, a hkratu lahkih motorjev na bencin, ki jih je izdelala avtomobilna tehnika, posrečilo Zep-pelinu in drugim, doseči vodljivost zrakoplova, v kolikor je to sploh možno. Vendar vzbuja žalostna usoda Zeppelinovih zrakoplovov celo v Nemčiji, kjer je vladalo še pred dvemi leti brezmejno navdušenje za te zračne kolose, dvom, da-li ni vodljivi zrakoplov, ta krilati oblak, sploh — nesmisel? Zanimivo je, da se je pojavil pred kratkim glas, ki odreka grofu Zeppelinu — ne da bi se dotaknil njegovih resničnih zaslug za zrakoplovstvo, — prioriteto osnovanih idej svojega zistema. Znani žurnalist Maximilian Harden je dokazal v svojem svetovnozna-nem listu „Die Zukunft*, da je Zeppelin glavne ideje svojega sistema vsprejel od rajnega Zagrebčana Davida Schwarza. (Pride še). nesposobnost za viženje službenih dolžnosti. Zaradi njegove nesposobnosti mu baje njegovi predstojniki — nota bene: istotako dobri Italijani — v raznih uradih, kjer je služboval, niti niso hoteli prideljati aktov v reševanje. — Logična posledica temu je seveda bilo — upokojenje, kar bi se bilo Slovencu ob jednakih okolŠčinah gotovo že davno poprej dogodilo. Na „Piccolovo" naglašanje, da je dotičnik že tri leta tajnik, odgovarjamo, da so dotičnika le iz usmiljenja povišali v tajnika, da mu olajšajo pot — v penzijo! — Ali to le mimogrede. Sedaj pa par besedi, kar je za nas važnejše. „Piccolo" namreč pričakuje in celo nekako zahteva, da mora na me^to penzi-joniranega Italijana priti zopet Italijan. — Tudi mi smo strogo proti importaciji tujih elementov na državne urade v naše pokrajine; vendar moramo odločno zavrniti „Piccolovo" zahtevo, kajti Italijani — kolikor je nam znano — vendar Še niso vzeli monopola na Primorske državne urade, četudi je res, da so ti uradi prenapolnjeni z uradniki — ne le njihovega pokoljenja, marveč tudi njihovega mišljenja. Naše stališče in zahteva v tem pogledu je, da se drže poklicane oblasti vsikdar popolne jednakopravnosti, da slede v vršenju svojih dolžnosti vedno le pravici in resnici ter da se ne dajajo nikdar voditi od pristranskih zahtev in želja „Piccola" in njegovih zaplečnikov. — Tega ne zahtevamo samo v imenu slovanskega prebivalstva, ki tvori veliko večino v Primorju, ampak tudi v interesu službe same. Slovensko akad. društvo „Balkan" otvor* y nedeljo, dne 23. t. m. svojo deseto ljudsko knjižnico v Rojanu. Ob tej priliki se bo vršila tudi veselica s petjem, igro, čve-terospevom in plesom. Nastopita akademični moški zbor in kvartet društva „Balkan". Za smeh bo skrbela zabavna enodejanka. Čisti dohodek bo namenjen kulturnim svr-ham, namreč ljudskim knjižnicam v tržaški okolici, zato je pričakovati, da bo občinstvo znalo ceniti trud in delovanje naših visoko-šolcev in bo v velikem številu prihitelo na veselico, ki se bo vršila v konsumnem društvu. Vabila se razpošljejo še te dni. Zlet goriške Sokolske župe bo v nedeljo dne 23. t. m. Tržaška Sokolska župa se udeleži zleta v kroju. Glede odhoda opozarjamo na poziv župnega odbora med društvenimi vestmi. Kmetijska družba za Trst in okolico vabi okoličanske posestnike, kmete in vrtnarje na pristop k družbi. Vabljen je tudi vsak drugi okoličan. Ako hočemo, da bode „Kmetijska družba" imela ugled pred vlado in drugimi društvi ter večo korist za okolico samo, treba je, da pristopijo vsi gospodarji. Udnina, ki znaša samodve kroni, je tako nizka, da jo plača lahko tudi vsak mladenič, kako je ne bi potem hišni gospodar ! Mi moramo povzdigniti našo vele-koristno družbo, a to je odvisno samo od zavednosti naših slovenskih okoličanov in meščanov. Udje dobivajo strokovni list „Primorski gospodar", a tudi sadnega drevja, deloma brezplačno, deloma po znižani ceni. — Okoličani! Pričakujemo od Vas, da se oglasite v društveni pisarni, ulica Galatti št. 14. Tajništvo. Italijanščina v slovenskem lokalu. Pišejo nam: V „Gospodarskem društvu" pri sv. Ivanu se je vršila minole nedelje veselica, ki jo je menda priredilo „Kat. izobraževalno društvo". Te veselice sem se udeležil tudi jaz. In ker sem bil žejen, sem šel k natakarici, od katere set\ (seveda v slovenskem jeziku) zahteval čašo piva. Ona pa mi je odgovorila: „La commanda" ? ! Na vprašanje, da-li ni to slovenska krčma mi je odgovorila: „Tu je vse italijanski, domačine govore le italijanski! Tak odgovor sem prejel v gostilni, kjer,se vrše prireditve slovenskih društev! — Će je res tako, kakor je zatrdila natakarica, je to jednostavno — velik škandal. Odbornik možke Marijine družbe. G. Friderik Haus, rečni nadzornik v p. v Ljubljani, je storil družbi sv. Cirila in Metoda prav lepo dobroto: daroval jej je raznih predmetov Šolske oprave, modernih, dobro ohranjenih in prihodnje šolsko leto prejmeta dva razreda na družbenih zavodih v Trstu s tem veleduš-nim darom velik del svoje potrebne oprave. Plemenitemu gosp. darovalcu iskrena zahvala ! C. M. podružnica za Škofljico je imela prav lepo veselico minolo nedeljo v gostilni g. Jesiha navzlic neugodnemu vremenu. Udeležili so se je poleg prijaznih Ljubljančanov mnogoštevilno zavedni rodoljubi domačini in okoličani. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 269 kron čistega dohodka. — Hvala marljivim prirediteljem, hvala rodoljubnim udeležencem! Družbi sv. C. in M. je poslala Ko-linska tovarna 900 K kakor običajni prispevek od prodane kavine primesi. Kavina primes Kolinske tovarne je po svoji pohvalni kakovosti in vsled zmernih cen našla odjemalcev povsod med Slovenci. To nas veseli tembolj, ker podpira Kolinska tovarna našo prepotrebno družbo sv. Cir. in Met. V Trstu, dne 20. julija 1911. Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca okt. se otvori štirinajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdra-voslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhan,u, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 330 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in bar-vanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu). — Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrŠevale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. I. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem ; če bo pa v Šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. V Ljubljani* dne 15. julija 1911. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Gg. pisarniški oficijanti in pomočniki so uljudno naprošeni, da se udeleže gotovo prijateljskega sestanka dne 22. t. m. (v soboto) ob 8. uri zvečer v gostilni „Al telegrafa* v ulici Squero nuovo (zraven poštne palače). Ker je stvar zelo važna, pričakuje se obilne udeležbe od strani kolegov. Št. Jakobčani! Pripravite se za veliko slavnost Vaše Čitalnice dne 13. avgusta. Poskrbite, da bode sprejem gostov najsijaj-nejši, da ponesejo gosti iz Trsta zavest, da živi tu živ in čil narod, ki se, da-si zatiran od vseh strani, vendar krepi, raste, ter se zaveda svojih pravic. Na delo vsi ! Pripravite si trobojnice itd. za okrašenje svojih okenj. Pridite vsi, ki imate veselje do dela pomagat Čitalnici, ker dela je ogromnega. A kdor ima veselje do petja oziroma je že pel v društvu naj se vsaj sedaj m2lo žrtvuje. — Pevske vaje so vsaki ponedeljek in črtrtek točno od 8 30—10 ure zvečer. Dražba neoddanega blaga na južnem kolodvoru. V soboto dne 22. t. 1 ob 10. uri dopoludne se bo vršila na južnem kolodvoru, v tovornem skladišču št. 2, II. n. običajna javna dražba došlega in nedvignenega blaga. Predmeti, ki se imajo prodati, prisodijo se tistim, ki največ ponudijo zanje, jih takoj plačajo, odnosno takoj odpeljejo. — Seznam predmetov je razobešen v vpogled v veži osobnega kolodvora. Pod vsklicno ceno se ne oddaja blaga. Trgovsko izobraževalno društvo sklicuje vse svoje člane in sploh vse slovenske trgovce na jako važen sestanek v petek zvečer ob 8 in pol uri. — Med drugim bo tudi razgovor radi urnika. Tržaška mala kronika. Nasilen kuhar. — Parnik „Gardenia" paroplovne tvrdke Premuda iz Lošinja je zasidran nasproti postaje državne železnice, kjer naklada premog. Včeraj zvečer je kapitan naložil natakarju, da pove kuharju, naj pripravi večerjo. Kuhar pa je odgovoril, da pripravi večerjo le tedaj, ako dobi predujem na plači. Kapitan je na to rekel, da to njega nič ne briga, naj se obrne do brodolastnika. Kuhar Zennaro pa je nato nastopil tako pretilno proti kapitanu, da se POZOR! Križmančlč & Breščak, ul. tluovn 33, trst. V Trstu dne 20 julija 1911. »EDINOSTc št 200. Stran HI je ta skril v svojo kabino. Z nožem v roki je tekel za kapitanom. Moštvo je slednjič razorožilo besnega kuharja. Piloti in redarji so ga odvedli z ladije in v zapor. Tudi proti redarjem je besnel. Izročen je bil deželnemu sodišču. Kolera. Deček Viktor Mariani, ki se bolan na koleri nahaja v bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni, se je po slabo prebiti noči včeraj po dnevu nekam bolje počutil. Zdravje drugih izoliranih ljudij, ki so bili z njim manj ali več v dotiki, je vedno dobro. Pač pa je preiskava fekalijev Marianijeve sestrice dognala, da je ista nositeljica bacilov. Dosedaj pa je zdrava. V drugem ženskem oddelku velike bolnišnice je predvčerajšnjem umrla deklica, stara štiri mesece, s simptomi, nekoliko podobnimi koleri. Iz previdnosti se je ustavilo prejemanje in ispuščanje bolnikov v tem oddelku in se je prepovedalo obiskovanje s strani občinstva. Včeraj zjutraj, okolo 9. ure, je priplul v luko Lloydov parnik „Semiramis" iz Ale-ksandrije. Ker se je parnik dotaknil Brindi-sija je moral parnik odpluti v Lazaret v svrho predpisanega pregleda in desinfekcije. Sanitetni komisiji je ladijski zdravnik javil, da je neki ladijski natakar zbolel predvčerajšnjem s simptomi gastro-enterite. Bolnik je bil takoj izoliran in prenešen v lazaretno bolnišnico. Tudi 8 oseb, ki so bile v dotiki z bolnikom, se je moralo izkrcati v lazaretu. Parnik, na katerem se nahaja čez 200 pasa-žirjev, ostane pred lazaretom, dokler bo izvršena bakterijologična preiskava bolnikovih dejektov. Njen izid bo znan že danes zjutraj. Parnikovo pošto so po natančni desinfekciji izkrcali že včeraj popoldne. Ustavljena kazenska preiskava. Deželna sodnija je sklenila, da se ima ustaviti vsako nadaljno preiskavo proti členom zadruge za nakladanje in razkladanje ladij Ivanu Zolia in dr., o čemur smo svojčas poročali tudi mi. Deček povožen. Včeraj ob 6. uri popoludne je v ulici Media 46-letni voznik Santo Lampagna iz Trevisa povozil nekega dečka, katerega ime je še neznano. Deček je bil takoj mrtev. Loterijske številke, izžrebane dne 19. julija 1911. Lemberg: 11 59 24 46 61 Praga: 80 62 39 53 35 Koledar In vreme. Danes : Elija pro. Jutri: Daniel pror. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 28° Cels. — Vreme včeraj : lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Tupatam oblačno. Lokalne nevihte. Lahki vetrovi. tržaSka oledauSCa. Poletno gledališče Minerva! Premijera „Valčkovega čara", s katero se otvori poletna operetna sezona, se je odložila na danes zvečer. .......... Društvene vesti. Pevsko društvo „Trst" naznanja svojim p. n. pevcem, da bo danes ob 8.30 uri zvečer pevska vaja, (in ne jutri v petek, ker jutri ne bo dvorana svobodna). Za nekaj časa se bodo vršile pevske vaje vsaki torek in četrtek (in ne ob petkih kakor do sedaj). Otroški vrtec v Rocolu se prav prisrčno zahvaljuje vrlemu pevskemu zboru bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu za brezplačno sodelovanje na veselici. (Pripomba uredništva. Listo poslanih vstopnin in preplačanih vstopnin na otroški veselici v Rocolu smo pomotoma nekam založili, da je ne moremo najti. — Toliko v opravičenje g.ce vrtna-rice). Sv. Ivanski cerkv. pevski zbor sklicuje izvenredni občni zbor na dne 23. t. m. ob 8. uri zjutraj v prostorih „Gospodarskega društva" pri cerkvi. Dnevni red: Velevažne stvari, oziroma obstanek društva. Odbor. Mar. del. organizacija. Uslužbenci c. k. glavnih skladišč. Pripravljalni odbor vabi vse delavce c. k. giavnih skladišč, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se bo vršil jutri v petek ob 7. uri zvečer v prostorih NDO ul. Lavatoio 1. I. Na dnevnem redu je: „Ustanovitev skupine c. k. glavnih skladišč". Krajevna skupina NDO Skedenj. V soboto dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer se bo vršil sestanek delavcev iz Škedenjskih plav-žev in čistilnice petroleja v „Gosp. društvu" v Skednju. ________ DAROVL — Dar CMD, in sicer tržaški možki podružnici pošilja Grk 2 K „da konča prepir z nekim iz domovine Štiletov". Denar hrani uprava. — Ob zaključku šolskega leta v otroškem vrtcu v Skednju so darovali: nežni gojenki Ines in Tinka Opara 5 K, gg. Zupane Martin 5 K, Višnjevec 4 K, Suman Fran 4 K, Ivanka Sancin-Mom 3 K, Lucija Sancin-Vido 3 K, Sancin-Čuk 4 K, Ukmar 2 K, Purič Ana 2 K, Marija Sancin-Cackova 2 K, Anton Merlak-Bergamoto 2 K, Suman Terezika 1 K, Ivana Fiego-Dražen 1 K, Lukan Antonija 1 K, Mevšek 1 K, Mihelič Ivana 1 K, Uršič 1 K, Ivanka Sancin-Točf 1.60 K, Piesnar Ivan 60 st., Pahor Miloš 2 K. G.a Lucija Sancin-Starc je daroval paket biškotov. Vsem rodoljubnom se iskreno zahvaljuje Odbor šk. CMD. — Slovenskemu akad. fer. društvu „Balkan" so nadalje darovali za ljudske knjižnice: G. N. N. za ljudsko knjižnico v Lonjerju 10 K, g. Josip Hladnik 33 knjig gosp. Botac Lovrenc 13 knjig. — Iskrena hvala. Proces „Banca Popolare Gorlzlana" pred goriško poroto. (Dvanajsti dan, v torek 18. julija.) Ob začetku obravnave izjavlja izvedenec Marsiglio, da v tem procesu se je večkrat imenovala „Banca Commerciale Triestina". Kot izvedenec in pravni konzulent te banke izjavlja, da le-ta ni imela nobenega stika z likvidatorji B. P., katerim je načeloval gosp. Schwarz. Na to nadaljuje izpraševanje Confortija. Oglasi se porotnik Senigaglia, ki vpraša Confortija, naj mu pojasni, kako da je razumeti njegovo trditev, da mu je B. P. zapisovala tisočake kron v dolg, ne da bi bil on prejel denarja. Conforti izpove, da je to resnično. B. P. da mu je zapisovala v dolg razne zneske. O tem je on obveščal upnike v prilog katerih bi se bil moral glasiti vpis. Toda dotični upniki, da so se še čez mesece pritoževali, da od banke niso prejeli niti vinarja. To da se je dogajalo i. 1909 potem ko je bil Colle odpuščen iz službe. Iz nadaljnih vprašanj in odgovorov Confortija sledi, da je njegovo podjetje 1. 1908 predstavljalo vrednost čez pol milijona kron in da ni bilo nikoli, niti prvo leto, pasivno. Ko je postal Colle tihi družabnik tega podjetja je bilo izgovorjeno, da vplača svoj delež 15.000 K. Colle pa dejanski ni vplačal niti vinarja. Conforti sam tudi ni imel niti solda. Njegov delež 15.0o0 da mu je priskrbela žena. Drugo je bilo vse na kredit, kateri pa da je bil zopet krit z blagom v zalogi. Ko predsednik naglaša, da je obtoženec v preiskavi glede raznih točk vse drugače izpovedal, odgovori le-ta, da je to pripisovati razburjenosti in duševni pobitosti, v kateri se je nahajal v zaporih. Na trditev predsednika, da so bili registri pomanjkljivi se opravičuje s tem, da je registre vodil njegov uradnik. On sam, da je bil vedno zaposlen in se je nahajal na kupčijskih potovanjih. Na vprašanje, zakaj da je prepisal razne zneske na ime svoje žene, trdi obtoženec, da ji je te zneske dolgoval. Hranilne knjižice in druge vrednosti, ki je on naročil ženi naj jih poskrije, da ne bodo sekvestrirani, da so bile tudi njena last. Predsednik da na to čitati neko pismo, katero je pisal Conforti iz zaporov preiskovalnemu sodniku. To pismo se glasi tako, kakor da se priznava krivim. Obtoženec pove, da je pisal ono pismo v nerazsodnosti in iz obupa, kajti 50 noči da je bil skoro brez spanja . . . - Luzzatov branitelj povdarja, da pri pravnih opravilih glede Confortijevega pod- POZOr' starn In pryn s,0Va ,wnflw 1,0 PfirooNtem -i priporoča slav. občinstvu svojo bogato zalogo šivalnih strojev dSS"^ jače, čevljarje in domačo rabo. - Ima tudi v zalogi dvokolesa „Primier", „Ipag" in „Courier". - Prodaja tudi na mesečne obroke. - Za dobroto istih se jama---- JOSIP OEKLEVA Se priporoča slav. občinstvu GORICA — ulica Mimiciplo št. 1 — GORICA Na obroke 1 JAKOB DUBINSKV Na obroke TRST — ulica deli' Olmo Stev. 1, D. nadstropje — Trst Vela izbera izptotiiei obM za psDoie in mannfaKtnrnesa le BV* ter moške in ženske suknje. 107 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. G0K1LNAII. D. 0. v Trstu, ulica Carradori št. 18 ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem Času se dobijo gorka in mrzla jedila. Hans Scheidler = zobotehnik = zobotS Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, II. 80.000 UR - bo darovanih! = Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju eksportna Mina H. SPIHGARM Krakov štev. 240. Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak riziko.- J{ans Schmidt tehnični zobozdravnik TELEFON Št. IU8S. TRST ul. deila Zonto. št. 7 I. .995 Soteska „Doveršnik" na Hrušici pri Jesenicah, katere popis prinese prihodnji „Planinski vestnik", nudi radi divje krasote mnogo zanimivnega, ter se izletnikom prav toplo priporoča, da si jo ugledajo, posebno pa turistom, da turo od Golice nazaj čez Hrušiško planino napravijo skozi to sotesko na postajališče Hrušica. Pot je vseskozi markirana. Neposredno pred vhodom v sotesko, 6 min. od postajališča Hrušica, se je z 1. t. m. otvoril nov planinski hotel-pen-zijon „Jasno Selo" z 29 sobami in velikim vrtom. Tam se potnik lahko okrepča z dobrimi jedili In pijačo in lahko biva več ali manj Časa. Kdo vam jamči, da vam ne pokvar-jajo zunaj hiše vašega perila, čipk, zaves, bluz z ojstrimi sredstvi. Perite doma in poslužujte se mila Sunlight, ki je' najboljše, najčistejše in najmehkejše, ki olajšuje pranje, ne pokvari blaga ni barve in daje perilu sneženo belino. SUNLIGHT milo nudi najboljše jamstvo proti prezgodnjemu :: obrabljenju perila. — To milo je voljno in čisto in se zato lahko rabi za čiščenje tudi najfi-perila, svilnatega blaga, flanel, čipk itd. MILO SUNLIGHT rabi na vsem svetu nam ljone gospodinj Komadi po 30 In 60 vin. ^XXXXXXXOXXXXXX% S Otvoritev nove trgovine ^ w v Trstu, ulica Nuova 41 i AHEL1A HARTINICO ^ — BOGAT IZ BOB — ^ t ugotovljenih oblek za ženske in punčke, m \ ženske vestalije, bluze in izbrano perilo. ^^ _ t Vsprejemajo se naročila po meri. * ^ Najzmernejše cene. Najzmernejše cene. ^ \OOOKXXXX »^OOOOtOO* Županstvo Temnica na Krasu vabi vse nad 10 let v Trstu bivajoče Osebe, da se zglasijo v gostilni „Narodne Delavske Organizacije" in oddajo svoj naslov in druge podrobnosti v svrho dosege domoviiistya v Trstu. UMETNI ZOBJE Plombiranje sobov izdiranje zobov hre? lil vsake bolečina Dr. J. Cer mak V. Tuscher : 2obo!fra»ni& : ioncesij. zobol tchnU •• TRST - ulio* deli« Caserma. St. 13, II, n. Dvokolesa, šivalni in kmetijski stroji gramofoni se dobivajo po iSCC/Tr^ čudovito nizki ceni pri Batjelu v Gorici ig Stolna ulica Štev. 3-4. Mehanična ^ delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko. OPOMBA. Kdor mi dvokolo, gramofon in šivalni stroj proda, dobi za nagrado eno novo dvokolo. i / C «5 •a & « " c a> . i> S * 2*5? fsl Wa obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, jukenj, povrSnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika Izbera volnenega blaga, ^djzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. II. INI src/a 89 w 63 S) ^ CM M • CD S 8.« =T » Splošno anonimno društvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. Shfiimira In prevažanje pohištva RozpoSll. In shramba KoučeRov Telefon 1220. Telefon 2572. Čiščenje in shramba preprog 2015 Telefon 2573. Generalno zastopstvo: A. Tedeschi, Corso St. 2, III. nadstr., Trst. 3E 3 UL Velike nGve prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, ul Stadion St- 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce) Dva oddelka; Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerna. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejSem Bloga. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolić, — Popolne opreme in posamezni deli. —ii-=i = r= J L m Stran IV. ►EDINOST« št. 200. V Trstu, dne 20. julija 1911 jetja ni bil udeležen Luzzatto, marveč, kakor je dokazano, razni drugi odvetniki in notarji. Iz izpovedb Confortija sledi tudi, da ko se je izvršila izročitev podjetja v roke Ber-tolinija, Conforti sam ni smel biti prisoten. Ta toliko imenovana izvršitev celega podjetja da se je vršila skrajno površno in nemarno ter v veliko izgubo banke. Celih 80 vagonov lesa se je cenilo kar tako po čez namesto, da bi se bilo vse premerilo. Branitelj Pianijev predlaga naj se zasliši Piani, da pojasni kako se je pravzaprav izvršila rečena izročitev — Državni pravdnik podpira ta predlog. Sodni dvor si pridržuje sklepati o tem pozneje. Banka je bila kriva poloma tega podjetja. Puecher: Vi gosp. Conforti ste nam pri-pripovedovali kako ste bili aretirani potem ko ste se branili podpisati B. P. neko iz izjavo. V tej izjavi se je zahtevalo od Vas, da priznate, da ste B. P. oškodovali za 800.000 K. Vi niste seveda hoteli podpisati, potem ste bili aretirani. Ali se smatrate vi povzročiteljem poloma B. P. ? Conforti: Nasprotno. B. P. je bila zame katastrofa, ker mi je nepričakovano odpovedala kredit in ker se ni držala znane sklenjene pogodbe. Uničila je tako podjetje, ki se je pričelo komaj razvijati. Tu sem danes na zatožni klopi vsled ovadbe likvidatorjev od „Banca Commerciale Triestina". Puecher: Za koliko časa ste vi računali na kredit B. P.? Conforti: Za pet let. Kredit pa je trajal samo eno leto; že naslednje leto je zmanjkoval. Puecher: Ves denar, ki ste ga dobili od banke, ste založili v podjetje ? Conforti: Vse je bilo založeno v podjetje in blago. Puecher: Prva bilanca podjetja je bila dejanski aktfvna in tudi znana bilanca, ki jo sestavil Colle, je bila v ravnotežju. Ce je B. P. trpela navzlic temu izgubo, je to pripisovati dejstvu, da je prodala to podjetje tako za Škorjo kruha. Conforti trdi, da če bi bil on smel prisostvovati izročitvi oziroma prodaji, bi se vse drugače izteklo. Puecher: Od vas izdane menice so bile veljavne ? Conforti: Seveda, ker ob dospelosti bi se bilo lahko protestiralo in ker so bile krite z nepremičninami. Puecher konštatira, da je tudi Bratti, družabnik obtoženčev, enake menice podpisoval. Čudi se, da ne sedi tudi Bratti na zatožni klopi poleg Confortija. Piani potrdi, da je Conforti večkrat zahteval obračun z B. P. Puecher: V blagajni Confortija je preiskava dobila v roke neko izjavo, v kateri je bilo rečeno, da je izročiti 3500 K in nekatere menice, banki. Dina Conforti pove, da je bil v nekem ovoju denar z napisom: „Izročite banki". Pri preiskavi da je komisar, ker italijanskega jezika nevešč, zavrgel oni ovoj. Navaja v dokaz pričo Ado Riva. Puecher izjavi, da ima pri sebi tozadevno izpoved te priče. Drž. pravdnik predlaga, naj se to pričo zasliši. Puecher povdarja, da so vso korespondenco med B. P. in Čonfortijem podpisovali vsi upravni svetniki. Nato vpraša Confortija, kako je to, da je pošiljal banki neizpolnjene menice in ali je videl, da banka igra? Conforti pove, da je pošiljal prazne menice za to, da bi služile za obnovitev zapadlih. O igri B. P. da ni vedel. Glede korespondence izjavi veŠčak Vierthaler, da isto izvedenci niso pregledovali. Predsednik naznani še, da je sodni dvor sklenil zaslišati priči Petra Piani in Ado Riva. Državni pravdnik zahteva naj se zasliši tudi komisarja, ki je izvršil pri Confortiju preiskavo, ker da obtoženec ni do zdaj nikdar omenil, da se je v blagajni nahajal denar določen za banko. Tudi opazi državni pravdnik, da je v preiskavi žena Conforti-jeva izjavila, da je imela 22.000 kron dote. Danes pa trdi, da ni imela ničesar, ker si je še onih 25.000 K za ustanovni delež pri prijateljici izposodila. Vesti iz Goriško. Velespoštovani sovolilci I Na volitvi dne 13. in 20. junija 1911. je dobil Dr. Gregorin največ glasov ter bil izvoljen državnim poslancem. Dr, H. Stepančič (protikandidat) pravi v svoji zahvali svojim volilcem, da to sicer niso bile nikake volitve v pravem pomenu „besede", ampak da je bila to glasom („bajeu) do slih poročil (dr.u Stepančiču?) „nasilnost učiteljev zoper prosto ljudsko voljo /" Tako pavšalno besedičenje dr. Hinka Stepančiča zavrača učiteljstvo z ogorčenjem l! Vrli sovolilci! Ostanite trdni kakor skala! Skrbite s pogumnim in neustrašenim nastopanjem, da ostane zmaga vedno na naši strani, kakor je bila dne 20. junija 1911! Ona bodi vam v bodrilo za boljšo bodočnost! V tem imenu ostajamo z vami kakor zvesti sinovi svojega naroda. Toliko v odgovor na izjavo dr. Stepan-čičevo z dne 22. junija 1911. Učitelji-volilci. Iz Devina. Devinski dopisnik „Piccola" se je radi neznatnega dogodka o priliki veseiice NDO v Devinu hudo segrel. Da se dozna resnica, evo pojasnila! Da sta Karlota Miniussi in njen ded dobila vsak po eno pošteno zaušnico, sfa bila sama kriva, ker sta izzivala. Naj si bo izlet, veselica ali kaj druzega v Devinu, je sploh edino le družina Miniussi, ki izzivlje. No, ako je prišlo plačilo še tako pozno, je vendar dobro došlo. Brez „ zasluženja" ga nista dobila. Jako razdražen je bil tudi Tone Bixner, grajski gozdar, ki je po izjavi neke priče tudi izustil nekaj „schiavov". Doma je iz nemškega Tirola ! Njegova žena, šjora Marjeta — iz Italije — se je tudi hudovaia na pomolu čez uboge slovenske trpine, ko so se vkrcavali. Mož, ki ne zna dobro ne nemškega, ne italijanskega, a po slovensko izpušča le kakega „hudiča", in je v grajski službi, si upa kaj takega. Treba bo, da se mu enkrat pokaže zobe in naznani knezu Taxis, njegovemu gospodarju, da ga pouči olike. Naj ne misli g. Bixner, da vladajo v gradu nekdanji gospodarji! Sedanji gospodar knez Taxis je res Nemec, a je Cehom, med katerimi živi in ima posestva, in posebno tudi nam Devincem jako naklonjen. V dokaz temu je njegov vsakoletni prispevek v znesku 250 K za slovenski otroški vrtec v Devinu. Prepričani smo, da knez ne bo odobraval takega postopanja. Omenjenim vroČekrvnežem svetujemo, naj si ohlade kri in skušajo živeti z nami v miru, kajti oni so tu priseljenci, a mi domačini, če se tudi Bixner, Miniussi in Marjeta na glavo postavijo. Ker smo doznali, da se je onemu gospodu, ki ga je onega večera orožnik s pomočjo občinskega redarja gnal na postajo, na poti do postaje zgodilo nekaj neprijetnega, prosimo dotičnika, naj nam vse pojasni, da lahko napravimo nadaljne korake, ako je stvar resnična. Podružnica „Narodne delavske organizacije" v Gorici javlja, da se je njen novi odbor v seji dne 13. t. m. konstituiral tako-le: Perko Fran, predsednik, Dekleva Milan podpredsednik, Dekleva Danilo tajnik, Nabergoj Ivan blagajnik; Suligoj Jakob, Bre-gant Josip in Bončina Jakob odborniki; TrampuŠ Alojzij, Bevčič Konstantin, Pod-gornik Fran in Mihelj Alojzij namestniki. Odbor NDO poživlja cenj. tovariše in prijatelje iste, da naznanijo nemudoma svoj pristop, ter se obrača do vseh narodno čutečih somišljenikov s prošnjo, da se vpišejo kakor podpiratelji ter s tem pomagajo tako važnemu narodnemu društvu. Pojasnila daja tajnik tov. Danilo Dekleva, Magistratna ulica Št. 1, kjer se lahko tudi vsakdo vpiše. Odbor goriške podružnice NDO. Slivno. V nedeljo, 23 t. m. bo pri nas cerkveni shod. Kdor se hoče ta dan poraz-veseliti, naj pride k nam. Naši krčmarji in kmetje imajo izvrstno vinsko kapljico. Po-poludne priredijo tuk. možaki koncert, na katerem bo sviral oddelek sokolske godbe iz Mavhinj. Tudi plesalo se bo. Torej v nedeljo v Slivno na prijetno zabavo! „Kraška Vila" v Sežani priredi javen ples v nedeljo dne 23. julija 1911 na vrtu hotela „Central" v Sežani. Začetek ob 7. uri zvečer. Čisti dobiček je za nabavo društvenih potrebščin. Krompir ima ceno in sicer 8 K po kvintalu. V goriški okolici so ga že mnogo poprodali. Toča^na Krasu. V soboto zvečer je padala v Štorjah in v Kazljah precej debela toča, ki je napravila na polju, izlasti na trtah, precej škode. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Dijaška kuhinja" v Gorici. Vosti iz Istro. Razpisano je mesto kancelijskega praktikanta je pri deželnem odboru istrskem v Poreču. Prednost imajo rojeni Istrani, ki poznajo deželne jezike. ■■■■■g HALI OGLASI 4 jat MALI OGLASI se računajo po 4 ftot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaia 40 stot Plača trn takoj Inser. oddelku. 4m> Spretna Per^° ^ pr°8i za P. Rojan 75. delo. Gre tudi na dom. Naslov M 1258 |/n|l hnnnm izkoristiti neki patent, iščem iver IlUbCllI kapitalista z 10—12 OGO K. — Ponudbe pod „Lucroso", Trst, glavna pošta. 1259 lovni nlfic priredi glasbeno društvo .Kraška JdVIII pltJO Vila- v Sežani v nedeljo dne 23. juli a 1911 na vrtu hotela „Central" v Sežani. 2611 iz slovenščine v nemščino in nasprotno se preskrbijo točn^ in ceno. — Naslov pri inseratnem oddelku „Edinosti". 1262 Vsi prevodi PRODAJALNA manu/aktur. blaga Izbera borgeta, perila in drobnarije za šivilje FRAN KOČIJ AN Trst, ulica Molin a vento Ste v. 17, Trst Išče praktikant z 2—3 razredi gimnazije, vešč slovenščine in laščine, kateri bi imel veselje izučiti se v knjigarstvu. — Ponudbe sprejema Slovanska knjigarna JcBip Gorenjec, Trst, ul. Caserma 16. 1265 gg mladenič za raznašanje knjig in za Išče O O lahke posle, star 16—20 let, zmožen slovenščine. Vston takoj. — VeČ se poizve v Slovanski kojigarDi Josip Gorenjec, Trst, ul Caserma št. 16. 1266 PnennHinn*! vešča slovet Ščine, nemščine išče uUopUUiUllđ službo kot družabnica za otroke. Ponudbe pod „Družabnica" Edincsti. 1267 RoHka n ril i Is 2 Proda se radi smrti v ncund |J I IIIIVCT. večji vasi na Primorskem hiša z velikim senčnatim dvoriščem v dobrem stanu s prodajalnico in krčmo. Potrebnega kapitala najmanj 2000 kron. Drugo se počaka po dogovoru. Letnega prometa 45 tisoč kron, a ta svota se podvoji na lahek način. — Naslov pove inseratni oddelek „Edinostih 1268 Psrfpls zemlji-ča 335 m □ pri sv. Mariji ■ C*lUt5ld Magdalani zgornji se proda 4 Kr. mt Q. Hiša in 9i0 klf- □ zemljišča v Kolonji cena 75CO. Rudolf Može, Campo S. Giacomo 3 II. 1269 E1 H n ■ a H H H H Ei E§ ii ■ H ii ,11 B CENIKE JEDIL IN PIJAČ za gostilne, restavra-cije in hotele v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku je založila v raznih obli-__ kah in po zmerni ceni tiskarna „Edinost" v Trstu ::: ulica Giorgio Galatti 20. ::: Krojaškega kosov iscem. p. O j. čina. Anton Gregoret:č, Repentabor 1270 Na prodaj je krava s teletom na Prošeku hšt. 175. 1271 IcPOIII dečka za prodajalno Blanine. Ponudbe IbUClfl guban, ulica Caserma 13. 127 -k PnctroTnirn za dve uri zJutraJ in dve uri rUoUCAHIUU popoludne, iščem takoj. Oglasiti se je v ulico Commerciale štev. 9, III. nadatr. vrata št. 37 (hiša Hillebrand). Prednost imajo one postrežnke, katere stanujejo v bližini te hiše. 1277 IcPom dečke in pol delavce v bicikeljski stroki. loLcin Vincenzo OBvaldella. Soorzeria 12. 1293 Thamiiiia Trat, ulloa Indnstrla Josip Trampus ne*: s