Hi DOLENJSKI LIST Naš delovni dogovor Na nobenem izmed dosedanjih kongresov Socialistične zveze Slovenije — in prej OF — nismo opazili tako malo manifesta-tivnih besed, parol in lepih, čeprav kasneje malo manj učinkovitih besed, kakor je bilo to na VI. kongresu SZDL Slovenije pretekli teden. Upravičeno moramo ponoviti besede, ki jih je komentator DELA Franc Šetinc ob zaključku kongresa zapisal v našem republiškem glasilu SZDL: »Izobraževanje, zdravstvo, znanost, kultura in druga torišča tokrat niso doživljala usode prejšnjih let, ko so bila pogosto — celo v resolucijah — potisnjena v kot. Gospodarstva kongres zato ni podcenjeval, le da ga je obravnaval skupaj z drugimi dejavnostmi v luči njihove medsebojne povezanosti in odvisnosti. Ali je zgolj naključje, da je bil VI. kongres SZDL Slovenije iskren, preudaren, delovni dogovor, brez parol in lepih, sicer pa puhlih besed? Vzrok je treba iskati v več kot eno leto trajajočih razpravah Socialistične zveze in drugih organizacij. Kongres je uspel strniti vse te razprave v jasen, dovolj konkreten program uresničevanja družbene reforme. Tribuna kongresa — zlasti tista v osmih komisijah — je odsevala novo stopnjo demokratičnosti naše družbe, ki postopoma prehaja v novo kvaliteto samoupravljanja. Ta brst, to ki-penje demokratičnosti v odnosih med ljudmi daje naši družbi novo bogastvo. Sedaj je teže proglašati napredno samo s sklicevanjem na revolucionarno tradicijo. Tisto, zares socialistično je treba dokazovati tudi s sedanjostjo in z otipljivimi, konkretnimi perspektivami jutrišnjega dne. Revolucionarne Pridobitve je treba spet in spet potrjevati in jih na višji stopnji presegati. . ... V dvorani kongresa ni bilo nobene parole, nobenih pozdravnih govorov. Za to sedaj ni časa: treba je delati! Tako kot so se široke razprave stekale v svoj vrh — na kongres, kjer so našle svojo ustvarjalno sintezo, tako se morajo sedaj sklepi kongresa spremeniti v široko akcijo za izpolnjevanje sprejetih nalog.« Take so bile v preteklih niesecih tudi zahteve članov osnovnih organizacij SZDL v večini krajev naših 9 občin: povsod so člani organizacije naročali tako odbornikom krajevnih organizacij kot svojim delegatom, da zdaj ni več potrebno prepričevanje in kar dolgočasno ponavljanje preizkušenih resnic ln znanih stališč. »Dovolj Srno govorili in razprav-ijjali, zdaj pa ukrepajmo!« *ako je bilo slišati na se-s'ankih in zborovanjih v (Nadaljevanje na 7. str.) S SREČANJA PIONIRJEV NA BUČKI: Na prvi seji novega glavnega odbora SZDL Slovenije, ki je bila v četrtek popoldne takoj po končanem VI. kongresu, so za predsednico izvršnega odbora GO SZDL Slovenije ponovno izvolili tovarišico Vido Tomšič, za podpredsednika pa Franca Kimovcažigo in dr. Jožeta Vilfana. Novi sekretar je ponovno inž. Vitja Rode, za blagajniearko glavnega odbora pa je bila izvoljena Francka Strmele. — Na sliki: Vida Tomšič govori na VI. kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (Foto služba VEČER, posnetek: Dragiša Modrinjak) .POGLEJ MOJE ME!" Lepo urejen dom in gospodarsko poslopje na Pri-stavici pri Velikem Gabru, kažeta na dobrega in pridnega mladega gospodarja Toneta Severja. v Ameriki. Zakaj si si kupil prej/ avtomobil kot traktor? — će ne bi grozili z visoko takso, bi ga kupil namesto avtomobila, čeprav imam samo 7 hektarov zemlje, če odštejem gozd in 10 glav živine. Namesto dveh konj bi redil še- troje govedi. Stroj bi ne bil toliko izkoriščen, bi ga pa imel več let, saj so današnji traktorji že zelo izpopolnjeni in ne zastari-jo kmalu. Ne bi delal kon-(Nadaljevanje na 2. str.) Medobčinsko prvenstvo v krosu d — Tone, posvetil si se kmetiji, čeprav si nameraval iti nekam v službo. Bil si predsednik zadružnega sveta, pred dobrima dvema letoma si delal na farmi Lovec zgrešil medveda Pred kratkim je lovska družina Draga — Trava pregledala in ocenila lanske lovske trofeje svojih članov. Zal so imeli lani le en trofej ski odstrel (ostali so bili gojitveni). Lovec Anton Janežič je položil na dlako jelena, ki mu je prinesel 162 točk. Pretekli teden je imela lovska družina v gosteh Avstrijca, ki je prišel na medveda. Zal je gost prišel prekasno, ko je bil medved že na mrho-višču m je ob prihodu lovcev zbežal. Kasneje je prišel še en medved. Gost je streljat, a ga je zgrešil. Medvedov je tu dosti, zato so bili ljudje malo razočarani, ker jih letos niso lovci rešili niti ene mrcine. V nedeljo, 17. aprila, sc bodo ob 10. uri dopoldne na velikem stadionu v Novem mestu pomerili najboljši tekači Dolenjske v krosu, ki naj bo uvod v letošnjo športno sezono. Letošnjega krosa se do udeležila predvsem šoLska mladina, ki se z razrednimi in šol. skimi prvenstvi že dalj časa pripravlja na tekmovanje. Organiza. tor pričakuje tudi veliko udeležbo druge mladine, predvsem iz delovnih kolektivov. Največ tekmovalcev bo v kategoriji učenk osnov, šol v teku na 500 m in učenev v teku na 700 m. Na najkrajši ženski progi bosta n-istopili tudi sestri Močnikovi, kjer sc bosta pie. izkusili katera je hitrejša na krajše proge. Tekmovalna proga bo tako speljana, da bodo gledalci lahko IX, z let bo ¥ Banjaluka Pretekli teden so sklenili na seji stalnega sekretariata Zleta bratstva in enotnosti v Novem mestu, da bo IX. Zlet bratstva in enotnosti od 8. do 13. junija 1967 v Banjaluki. Za novega predsednika stalnega sekretariata zleta so izvolili Mehmeda Muhamedagića, za sekretarja pa Husiju Taramo-vića. Sd. „POZDRAVLJEN, tovariš Tito Kurirčkovo pošto TV Dolenjska so letos na Bučki oddali že desetič — Ob tej priložnosti je vsa vas praznično oživela — Pred šolo so se zbrali pionirji z Bučke in iz Sevnice in pripravili lep kulturni spored, nato pa so z učitelji vred zaplesali veselo kolo Na partizanski Bučki se je v ponedeljek dopoldne zbralo pred šolo staro in mlado na svečani oddaji kurirčkove pošte TV Dolenjska. S češnjevim cvetjem odeta vas je praznično oživela v sončnem jutru. Domačim pionirjem so se pridružili pionirji matične osnovne šole v Sevnici in njihov odlični zbor je pod vodstvom tovariša Krenčiča zanosno zapel nekaj pesmi. Nastopili so tudi recitatorji, predsednik občinskega odbora Združenja borcev v Sevnici pa je obudil spomine na leto 1941, ko so v novembru okupatorji doživeli na Bučki prvi partizanski napad na njihovo postojanko. Komisar partizanske enote je bil tedaj tov. Miha Marinko zato so ga povabili k predaji kurirčkove pošte, vendar zaradi nujne zadržanosti ni mogel priti. Bučko so v ponedeljek obiskali številni gostje, med katerimi so bili predstavniki obč. skupščine in družbeno političnih organizacij iz Sevnice ter gostje iz krške in novomeške občine. Kurirčkovo pošto s pozdravi za tovariša Tita je Jože Jenčič izročil pionirju Slavku Jalovcu z Bučke. še isti dan so jo odnesli proti skocjanu, od tam pa vodi njena pot v Novo mesto, Žužemberg, Trebnje, Sevnico, Senovo, Krško, Brežice, Kostanjevico, Metliko, Črnomelj, Stari trg, Kočevje, Ribnico in Ljubljano, kamor bo prispela 20. maja. Slovesnosti za l.maj v Spodnjem Posavju Občinski sindikalni svet v Brežicah je prevzel organizacijo prvomajske proslave v Brežicah, na kateri bo nastopil Invalidski pevski zbor iz Ljubljane. Razen tega bo med delovTiimi kolektivi prirejenih več športnih srečanj, na katerih bodo sodelovali tudi kolektivi drugih dveh spodnje-posavskih občin- V Brežicah bo srečanje ekip v šahu, najboljši posamezniki pa se bodo 24. aprila pomerili v simultanki z enim izmed slovenskih velemojstrov. Kegljaška tekmovanja bodo v Krškem, kjer bo prav tedaj odprto novo dvo-stezno kegljišče, medtem ko bodo strelci tekmovali v Sevnici in v Brežicah. V. P. Pionirji sevniške občine — učenci osnovne šole Bučke predajajo v Skocjanu kurirčkovo torbo novomeškim pionirjem (Foto: M. Moškon) spremljali ves potek. Prvenstvo bo ekipno in za posameznike. Ekipa mora šteti pet tekmovalcev v vsaki kategoriji, od katerih bodo tri šteli v končno uvrstitev. Prvenstvo v krosu bo dobra priprava za vse naše udeležence, ki bodo 9. maja tekmovali v Ljubljani v teku »Po poteh partizanske Ljubljane«. J. G. Srečanje borcev NOV iz novomeške občine V soboto ob 8. uri se bo v dvorani občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu začela ustanovna skupščina Zveze združenj borcev NOV občine Novo mesto. Izvolili bodo organe nove zveze in pregledali dosedanje delo borčevske in invalidske organizacije ter ZROP, ki se združujejo v enotno organizacijo. ISKRA za ISKRO V »Iskri« v Semiču so prejšnji teden dokončali avtomatsko progo za tovarno uporov v Šentjerneju. Do sedaj so naredili že tri take stroje, ki jih potem dokončajo v ljubljanski ISKRI in s pomočjo katerih avtomatizirajo proizvodnjo uporov. F. D. Spet smrtna nesreča v Nemčiji 31. marca se je v Nemčiji smrtno ponesrečil delavec Jože Zaje iz Žima-ric (občina Ribnica). Pokojni je šel ponovno na delo v Nemčijo 3. marca letos. Zapustil je ženo in 4 mladoletne otroke. V zadnjih treh letih je to že osma smrtna nesreča delavcev iz območja So-dražice, ki so na delu v Nemčiji. V Istem času sta se zgodili v vsej občini Ribnica (kamor spada tudi Sodražica) dve smrtni nesreči pri delu. Žužemberk: »Kaj veš o varnosti prometa?« 24- aprila bo v Žužemberku veliko nagradno tekmovanje osnovnih šol v spoznavanju prometne varnosti. Do zdaj je prijavljenih 7 osnovnošolskih ekip, pričakujejo pa še večjo udeležbo. Razen tekmovalne ekipe bo dala vsaka osnovna šola tudi prispevek h kulturnemu sporedu, ki bo popestril tekmovanje. Učenci bodo tekmovali za praktične nagrade, ki so jih pripravile družbene in delovne organizacije- Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzela kmetijska zadruga v Žužemberku, organizacijo pa deloma tamkajšnja osnovna šola. Čateške Toplice niso zasedene Depandansa v zdravilišču Cateške Toplice je še vedno prazna, čeprav so računali, da jo bodo v aprilu napolnili. V novem hotelu je zasedenih 95 postelj. Po prijavah, ki jih imajo za prihodnjo izmeno sodijo, da pacientov še ne bo toliko, kot so jih pričakovali. Od 14. do 24. aprila. Okrog 14. aprila močna ohladitev s snegom do nižin. — V naslednjih dneh ob prehodnem izboljšanju vremena slana oziroma pozeba. Nekako od 38. aprila dalje bo zopet prevladovalo deževno in hladno vreme s snegom skoraj do nižin. Dr. V. M. POGLEJ MOJE ROKE!" Nadaljevanje s 1. strani kurence zadrugi, saj ona ne more dati traktorjev za vsako površino. Ne razumem nekaj, ko govorimo pri nas o mehanizaciji. Obrtnik ni omejen, kolikšno stružnico naj bi imel, za kmeta se pa tako bojimo. Star način dela je preživel, mladi se nočejo več tako naprezati. Govorimo, da se je treba specializirati, toda brez strojev tega ne bo, ker si s tem, da imam več različnih posevkov, svoje delo enakomerneje razdelim skozi vse leto, sicer bi prišlo vse naenkrat in ga ne bi zmogel. Specializacija bo pa potrebna, ker manj posevkov zahteva manj različnih strojev. — Ali lahko poveš nekaj vtisov pri delu na farmi v Ameriki kljub temu, da je to z našimi razmerami težko primerjati? — Pol leta sem delal na 600 hektarov veliki farmi, ki jo imajo starši moje svakinje v zvezni državi Iowa. Res je to težko primerjati z nami, ko ima več vasi skupaj komaj toliko zemlje. Ko sem sosedom doma pripovedoval, koliko tam en človek naredi, mi niso hoteli verjeti. Nič Letos za zlet bratstva in enotnosti Priprave na IX. zlet bratstva in enotnosti, ki bo 1967 v Banjiluki, se bodo začele že letos. Mladina področij, ki sodelujejo na zletu, bo letos 22. aprila slovesno proslavila spomin na osvoboditev Banjaluke s tekom osvoboditve mesta. V juliju bo v Drvarju proslava v okviru dneva vstaje množično srečanje mladine. V avgustu bo tretji trad. pohod na Triglav. Na dan republike bodo mladi odborniki iz treh republik obiskali mesti Bihač in Jajce. Razen naštetega bo letos tudi prvo srečanje kulturno prosvetnih društev in likovnih umetnikov. Likovni umetniki bodo ustvarjali letos v Bihaču, naslednja leta pa v drugih mestih. V načrtu so tudi srečanja šolske mladine in. tesnejši stiki med delovnimi kolektivi. Sd. posebnega ni, če en človek obdeluje 100 ha, ali pridela krme za 400 glav živine. Na zemljo niso navezani in jo prodajo, če ne vzdrži konkurence. Silno so specializirani. Farmarji, ki dobijo za mleko tudi po 2000 dolarjev na mesec, ga za svoje potrebe kupujejo pasteriziranega v mlekarni. Majhne farme propadajo, ker ne nesejo dovolj, če nimajo farmarji dodatne zaposlitve. Vsi so pravi računarji, pa tudi garači, ko je to potrebno. Država jim jamči cene pridelkov. Radi pokažejo posestva, kjer pa ne gradijo dragih hlevov in drugih naprav, temveč je vse preprosto in ceneno. Vsem je glavno vodilo: doseči čimveč dohodka. — Kako delaš doma na posestvu, ko si vse to videl? — Vsako leto sejem do 2 hektara semenskega krompirja v kooperaciji z zadrugo, ki mi preskrbi seme in prodajo pridelka čimveč na enkrat. Pridelujem ga po navodilih komisije, ki ga pregleduje. Letos imam pogodbo za 10 ton merkantilnega in za ves semenski krompir. Pridelal bom originalno seme sorte Vesna, ker sem sadil elitno seme, ki je bilo po 160 din za kg. Lani sem prodal preko zadruge čez 30 ton krompirja, večinoma semenskega. Trosim okrog 1000 kg gnojila na hektar, toda če vem ceno pridelka v jeseni tudi vem, po čem bom gnojilo vnovčil. Rad bi si kupil kak stroj in traktor, da ne bo naše delo tako naporno. Poglej moje roke! M. LEGAN Priznanje semiškemu Obrtnemu servisu Obratni servis v Semiču je pred nedavnim izdelal serijo žetvenih naprav za domače kosilnice znamke Alpina, medtem ko so jih morali doslej uvažati iz Italije. Semi-ška žetvena naprava je prilagojena našemu hribovitemu terenu in bo žela okoli 10 cm više kot italijanska, kjer :imajo največ ravnih njiv. Pri vsem tem pa je najvažnejše, da so semiške žetvene naprave za okoli 15.000 din cenejše kot uvožene. Bistvo južnovietnamskega problema je s preprostimi besedami označil študent iz Da Nanga francoskemu novinarju Robertu Giul-lainu. Takole je povedal: »Ne želimo, da bi nam Američani karkoli prinašali. Ne prinašajo nam namreč tistega, kar potrebujemo. Smo dežela revnih, Američani pa nam prinašajo sistem bogatih. Tak sistem seveda ne more delovati, koristi samo bogatim, korumpira prav vse, revni pa ostanejo revni. Sever pa prinaša sistem za revne, hočem reči, tak sistem, ki je prilagojen naši revščini, sistem, ki se bori proti revščini, izhajajoč prav iz nje. To veliko bolj ustreza našim razmeram in prepričan sem, da je učinkovit.« Potlej ga je novinar seveda vprašal, zakaj se ne vključi v vrste borcev narodnoosvobodilne fronte. Fant je bil v očitni zadregi, potlej pa je dejal: »Nam je do miru in ne do vojne. Raje ostanem v Da Nangu in delujem za mir, kot da bi povečeval vrste tistih, ki se medsebojno ubijajo. Vojna traja že dvajset let. Do grla smo je siti. Priča smo vojni, ki naj bi rešila Vietnam, pa^ kmalu ne bo več Vietnamcev ...« To je torej tisto, zaradi česar je vse močnejši odpor proti lutkovni vladi v Saigonu, ki se je zadnji teden tako razširil, da govore že o drugi državljanski vojni v Južnem Vietnamu, o tem, da so odprli drugo fronto. Pretekli teden so se namreč dan za dnem vrstili nemiri v Da Nangu, v univerzitetnem središču Hue in v Saigonu. Na čelo odpora proti Kvjevi vladi so stopili budistični duhovniki, ki zahtevajo, naj Ky odstopi, naj pridejo na vlado civilisti in ne vojaki, vtem pa ne da- jejo nobenih določenih izjav glede svojega odnosa do osvobodilne fronte Južnega Vietnama, do morebitnih pogajanj o miru in do tega, kaj z ameriškimi četami v Južnem Vietnamu. Toda odpor proti vladi je že prerasel v odpor proti Američanom, kot je povedal tisti študent iz Da Nanga, ki terja, naj puste, da bodo Vietnamci sami urejali svoje zadeve. Stiske marionetne vlade Toda washingtonska Bela hiša je gradila vse na generala Kyja, saj se je z njim sestal na Havajih sam predsednik Johnson, s čimer naj bi politično podprl Kyja, za katerega pa je bilo že takrat jasno in tega niso skrivali niti ameriški časopisi, da predstavlja le peščico vojakov, ki jih plačujejo z dolarji, in nikogar več. Njegova moč pa ne sega niti iz Saigona, kot se je to pokazalo ob dogodkih preteklega tedna, ko so v Da Nangu zrasle na ulicah barikade in so bili Američani že tako preplašeni, da so izselili iz mesta vse svoje državljane. Zbežali pa so tudi Filipinci in še nekateri drugi. No, nekateri se že vračajo, ker so lokalne oblasti zagotovile, da jih bodo varovale. Vtem pa veje drugačen veter tudi v VVashingtonu. Nenadno Ky ni več tisto poglavitno, kar bi bilo treba braniti za vsako ceno in je slišati glasove, da bi bil dober tudi kdo drug, le da pri tem ne vedo, kdo naj bi zamenjal Kvja. Seveda pa nikakor ne mislijo vreči puške v koruzo in odločno zahtevajo, naj saigonska vlada napravi red, če ne drugače, pa tudi s silo. V Da Nang so poslali tri bataljone mornariške pehote, od katerih pa so dva že umaknili. Najzanesljivejše merilo ameriškega razpoloženja pa so borze, na katerih so začele naglo padati delnice družb vojne industrije. Denarniki so najbolj začutili, da se spet nekaj kuha in da »ameriška« stvar v Južnem Vietnamu le ne stoji tako trdno, kakor si morda v VVashingtonu predstavljajo. Zdaj bi radi Američani ubili dve muhi na en mah: radi bi popustili budistom in njihovim zahtevam, pri čemer seveda nočejo ničesar slišati o kakšni civilni vladi, ker zatrjujejo, da zdaj ni čas za take »pustolovščine«. Hkrati pa bi s kakšno drugo saigon-sko lutko radi našli izhod iz te zagate, v katero so pravzaprav čisto sami zašli. Naposled v Vietnamu res nimajo kaj iskati. Budistični voditelji so zdaj ustanovili »vsenarodni odbor za boj proti Kvjevi vladi«, saigonska vojaška junta pa je na to reagirala tako, da je sklicala »nacionalni politični kongres«, ki naj bi poskusil zatreti opozicijo proti vladi. Kongres je imenovala saigonska vlada, določil pa naj bi, kako bi sestavili ustavodajno skupščino in kdaj naj bi se leta sestala. Voditelj budistov Tien Minh je izjavil, da je ta sestanek »atentat na demokracijo«. Tako se položaj zapleta. Jasno je le to, da bi se stvari hitro uredile, če v Vietnamu ne bi bilo Američanov. Jara kaša in urbanizem. Novomeško Stanovanjsko podjetje je pripravilo po okvirni zamisli inž. arh. Marjana Lapajneta zazidalni načrt za šmihel. V Novem mestu primanjkuje gradbenih parcel, v šmi-helu pa je cela kopica interesentov. Zazidalni načrt je bil pripravljen in predstavnik stanovanjskega podjetja se je novembra lani zglasil z njim pri republiškem urbanističnem inšpektorju. Ta je namreč pristojen za odobritev zazidalnega načrta. Pregledal je načrte in predlagal nekaj dopolnitev. Stanovanjsko podje- tje je upoštevalo te želje in jih kar se da točno izpolnilo. Po 3 mesecih dela je bil zazidalni načrt spet predložen v odobritev. Nič več mu ni manjkalo. Toda republiški urbanistični inšpektor je tokrat naštel celo kopico dopolnitev, ki so potrebne, da bi bil načrt popoln ... Zgodbo o jari kači poznate, žal pa je videti, da se lahko tudi zgodba o zazidalnem načrtu ponavlja v nedogled. Nekdo je pač pristojen in lahko zahteva dopolnitve... Ljudje, ki bi radi v Šmi-helu gradili, pa dan 2a dnem vozijo tja gradbeni material, začeli so z izkopi, nekateri pa celo že zidajo, čakajoč na dovoljenje so obupali in začeli. 300 Ndin za lačne v Indiji Marija 2upovec, delavka iz brežiške bolnišnice, in Darinka Venišnik, laborantka iz Brežic, sta darovali za lačne v Indiji vsaka po 150 Ndin (15.000 Sdin).. Njuna "velikodušnost zasluži javno pohvalo! D. V. • VRNITEV K USTAVNOSTI V INDONEZIJI — Nova indonezijska vlada je razglasila za te meljno načelo svoje politike, da se bo vrnila k ustavnosti. Vrhovno oblast v Indoneziji ima kongres, je izjavil general Suharto. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED H TITO V DRVARJU. Predsednik repub like Tito se je udeležil nedeljske svečanosti ob otvoritvi nove tovarne papirja in celuloze. Tako je po dolgem času spet obiskal zgodovinsko pomemben kraj in hrabre ljudi, ki so junaško preprečili poizkus fašistov, da bi zajeli vodstvo naše revolucije. V priložnostnem govoru je tovariš Tito obudil spomine na tiste čase in izrekel priznanje prebivalcem kraja tako za njihovo hrabrost v revoluciji kot tudi za njihove sedanje napore pri graditvi lepše prihodnosti. Govoril je tudi o pomenu gospodarske in družbene reforme. O tem je med drugim dejal, da bomo reformo uspešno speljali le, če bo vsak opravil svoje delo. Ko je odgovarjal na vprašanje o ciljih gospodarske reforme, je rekel, da moramo pravilno uresničiti delitev in bolj misliti na standard naših delovnih ljudi, z eno besedo — stabilizirati moramo naše gospodarstvo. H OBČANI NAJ ZARES VOLIJO, je rekel Lazar Koliševski, predsednik zveznega odbora SZDL Jugoslavije v TV oddaji »Aktualni pogovori«. Ni dovolj, da občani samo glasujejo, medtem ko določajo kandidate v zaprtem krogu. Občani morajo sodelovti v celotnem volilnem postopku, se pravi, sodelovati morajo tudi pri izbiri kandidatov, nato pa o njih še glasovati. Nosilec celotne volilne aktivnosti postaja Socialistična zveza. M VSEM ENAKE POGOJE. Zvezni izvršni svet je sprejel osnutek zakona o spremembah in dopobritvah zakona o prometu blaga in storitev s tujino. Po tem osnutku so dane enake mbžnosti vsem delovnim organizacijam, ne glede na to, ali gre za trgovinska, proizvodna ali druga podjetja. 9 EKK VELENJE V LIKVIDACIJI? Upravni odbor poslovnega združenja energo-kemičnega kombinata v Velenju je predlagal velenjski občinski skupščini, naj izvede redno' likvidacijo EKK v graditvi. Upravni od- ČE i® VSAK OPRAVIL STOJE DEL® bor se je odločil za ta korak zato, ker za investicijo ni mogoče zagotoviti 72,5 milijarde starih dinarjev. ■ ALI ZARES MANJ STANOVANJ? Svet za gradbeništvo pri republiški gospodarski zbornici je na svoji zadnji seji ugotavljal, da stanovanjska graditev v naši republiki vse bolj nazaduje in da bomo verjetno dobili letos še manj stanovanj kot lani. Svet je opozoril na nezadovoljiv sistem kreditiranja kupcev. Zdi se, da smo šli prehitro v nov sistem, ne da bi imele banke zadostne kreditne rezerve. H KDO JE KRIV? V Sarajevu še zmeraj raziskujejo okoliščine, v katerih je V bolnišnici umrlo devet ljudi. Ker so vsi pred smrtjo dobili transfuzijo krvi, so nekateri sklepali, da je bila vzrok smrti kri. Drugi to zanikajo, hkrati pa opozarjajo, da so v bolnišnici malomarno in neodgovorno ravnali s krvjo. ■ GRADITI JE TREBA TUDI GARAŽE. Svet odbora Stalne konference mest za urbanizem je na svoji zadnji seji ugotavljal, da ob sestavljanju urbanističnih načrtov zapostavljajo promet, posebno garažiranje in parkiranje motornih vozil, Na seji so pozitivno omenili primer Ljubljane in Maribora kot mesti, kjer obravnavajo program graditve garaž, ko začrtujejo graditev in modernizacijo mest. ■ POJAVI ZAPIRANJA TRGA. Na republiški skupščini sta komisija za družbeni nadzor ter odbor za trgovino in gostinstvo razpravljala o pojavih zapiranja trga in monopola pri prodaji. Če bomo to dopuščali, so menili na seji, bomo s tem bistveno slabili izvajanja gospodarske reforme. Takih pojavov ne smemo dovoliti, ker so proti interesom delovnih ljudi in ker slabijo prizadevanja za zboljšanje živi jenskega standarda. ■ IVAN BAŠEV V JUGOSLAVIJI. Na obisk v našo državo je te dni prispel bolgarski zunanji minister Ivan Baše v. Pri nas bo štiri dni gost državnega sekretarja za zu nanje zadeve Marka Nikeziča. Največ pozornosti bosta posvetila sodelovanju obeh prijateljskih držav, a izmenjala bosta mišljenja tudi o perečih mednarodnih problemih. Obisk visokega gosta bo gotovo prispeval k poglobitvi prijateljskih od«osov med Bolgarijo in Jugoslavijo. • VELIKONOČNI POHOD — V Številnih mestih Zahodne Nemčije so priredili za velikonočne praznike tridnevne pohode, na katerih so zahtevali konec jedrskega oboroževanja in umik ameriških čet iz Južnega Vietnama. • VV1LSON UKREPA — Na zadnji seji varnostnega sveta OZN so razpravljali o južnorodezij-skem problemu ter pooblastili Veliko Britanijo, da uporabi silo, da bi zaustavila ladje, ki prevažajo nafto v Južno Rodeziju. Britanski obrambni minister je že izdal tak ukaz. Akcija pa bo precej Jalova, če se Portugalska ne bo držala sklepa varnostnega sveta (lega se ni držala niti doslej). Iz pristanišča Bcira v Mozambiku vodi namreč naftovod v Južno Rode-zijo. • STRELI V LA PAZU — V bolivijskom glavnem mestu je prišlo pretekli teden do streljanja na ulicah, ko je policija Btreljala na ljudi, ki so manifestirali ob štirinajsti obletnici revolucije. Nekdanji predsednik Paz Estenso-ro, ki živi v Limi v pregnastvu, pa je izjavil, da se bo še aprila vrnil v domovino ter da bo prevzel i-odstvo revolucionarnega gibanja (MNR). Tretjega maja so namreč v Boliviji predsedniške volitve. • NESREĆA SOVJETSKIH PILOTOV — Nad Berlinom je odpovedal motor sovjetskemu vojaškemu reaktivcu. Oba člana posadke pa sta raje žrtvovala svoji življenji, kot da bi letalo padlo v gosto naseljeni del mesta. Tako sta letalo usmerila v reko in sc oba ubila. O KANADSKA PŠENICA ZA LR KITAJSKO — V VVinnipegu so podpisali sporazum, po katerem bo Kanada dobavljala LR Kitajski pšenico tudi v naslednjih treh letih. • SOVJETSKI SATELIT P&ćl-UA PODATKE — V Sovjetski zvezi so objavili, da satelit, ki kroži okrog Lune, redno pošilja podatke o Luni na Zemljo. Ugotovili so, da je Lunino magnetno polje zelo šibko. Sovjetski vesoljec Leonov pa je te dni povedal, da bo človek kmalu potoval na Luno. Za zdaj predvidevajo, da bo človek najprej obkrožil Luno in se vrnil na Zemljo, v naslednjem poskusu pa bo že pristal na Luni. Američani pa predvidevajo, da bo njihov satelit poletel na pot okrog Lune morda šele to poletje. • ZDA UMIKAJO VOJAŠKE ENOTE IZ ZAHODNE NEMČIJE — Te dni se je razširila novica, da bodo ZDA do poletja umaknile iz Zahodne Nemčije okrog 15.000 vojakov in jih poslale ; v Južni Vietnam. Po nekaterih vesteh so jih že doslej umaknile okrog 7.000. V Bonnu so take vesti doslej vztrajno zanikovali. Vinogradniki: manj trt in enak ali večji pridelek! V nedeljo, 3. aprila, je bilo v Krškem predavanje o sodobnem vinogradništvu. Organizirali sta ga kmetijski sekciji društev inženirjev in tehnikov Krškega in Brežic. Predaval je dr. Colnarič, profesor na višji agronomski šoli v Mariboru. Med poslušalci je bilo tudi mnogo kmetov, ki so pričeli obnavljati vinograde. Po predavanju so si skupno ogledali vinograde AGRO KOMBINATA Krško na Sremiču. Naše vinogradništvo se je v preteklem obdobju razvijalo na osnovi izkušenj v sosednjih vinogradniških deželah. Star način vzgoje trt ob kolju, cepljenje in razdalje vrst 100 do 120 cm so naši očetje po napadu trsne uši uvedli po izkušnjah francoskih in avstrijskih vinogradnikov. Za sedanjo obnovo vinogradov pri njih je značilna predvsem večja razdalja med trtami. Ehj trti pripada 3 do 5 m-. Vrste so med seboj oddaljene 2 do 3 m, trte v vrstah pa od 120 do 150 cm. Ker se je rastlini povečal življenjski prostor, lahko trte bolj obremenimo z rodnim lesom, ki daje enak, navadno pa večji pridelek. Večje razdalje omogočajo predvsem obdelavo s stroji in odpade- jo mnoga težka ročna dela. Na to je treba misliti predvsem zaradi tega, ker je vinograd dolgoletni nasad in bo v naslednjih desetletjih strojna obdelava edini način rentabilne vinogradniške proizvodnje. Z večanjem razdalje se je povečala tudi višina vzgoje na 120 do 200 cm. To je višina kordonov oziroma nosilne žice za rodni les. Ker se z višino delno slabša kvaliteta, se temu izognemo tako, da krajšamo in redčimo mladice. Količina sladkorja se na ta način poveča tudi za 3 odst. V nasadih z večjimi razdaljami lahko dosegamo tudi do 150 in več hI pridelka na hektar. S pretirano količino pridelka pa pada kvaliteta, zato strokovnjaki smatrajo, da dosežemo dovolj dobro kvaliteto boljših sort v pogojih štajerske ob pridelku 70 hI na ha. Masovne sorte dajejo dobra vina tudi ob večjem pridelku. Na količino in kakovost ima precejšen vpliv tudi gnojenje. Mlajše vinograde lahko še uspešno preuredimo tako, da jih razredčimo, spremenimo način vzgoje in močno pognojimo s hlevskim gnojem. Dobro se je obneslo gnojenje v 40 cm globoke jarke, ki jih naredimo med vrstami. Manj gnojenim vinogradom damo tudi večje odmerke fosfornih in kalijevih gnojil, lahko tudi na zalogo, le dušična v več obrokih. Zelo dober je način priprave zemljišča na terasah, kar je možno le. na večjih površinah. S terasiranjem preprečimo odnašanje zemlje in hranilnih snovi, pa tudi strojna obdelava je lažja. V strminah se da obdelovati tuv di z vitli, kot to delajo v Avstriji, vendar je ta način precej drag. Pri nas sadimo trte obi- Kopači v starem vinogradu SGP PIONIR SE PRIPRAVLJA NA SEZONO Gradbišča so letos prej oživela Kljub črnim napovedim v gradbeništvu letos ni pomanjkanja dela — Za 84 odst. plana so pogodbe za gradnje že sklenjene — Dela sicer res ne bo manjkalo, stanovanjske gradnje pa bo za 40 odstotkov manj kot lani, pa tudi investicij ne bo več toliko Crne napovedi o zastoju v gradbeništvu, ki naj bi sledil reformi, se letos niso uresničile. Vsaj za SGP PIONIR Novo mesto ta ugotovitev velja. Gradbena sezona se je začela malce prej kot druga leta in tudi gradbišča so zato prej oživela. Dela je dovolj na vseh koncih. Dozdaj imajo pri PIONIRJU sklenjenih pogodb za okoli 50 milijonov Ndin, celotni plan pa je 60 milijonov Ndin. Gradbišče Novo mesto ima skupaj z de loviščem v Metliki zagotovljenih že 70 odsit. pogodbenih del, gradbišče Brežice z de-lovišči v Krškem in v Sevnici 64 odst. ter gradbišče Ljubljana 90 odst. pogodbenih del. PIONIRJE VA gradbišča morajo opraviti po planu za 50 milijonov Ndin gradenj. Dozdaj imajo sklenjenih pogodb za 36,612.000 Ndin, tik pred sklenitvijo pa so pogodbe za 21,380.000 Ndin- Skupaj se jim torej obeta za 57,982.000 Ndin gradenj, kar je za okoli 15 odst. več kot predvideva plan. Razen gradnje stanovanj za trg se obeta letos še ena novost: PIONIR se loteva tudi gradnje proizvodnih objektov za trg (poslovni prostori, trgovski lokali td.). Za gradnjo te vrste se odločajo zaradi nemogočega stanja pri razpisovanju (licitiranju) gradbenih del. Dogaja se, da posamezni ponudniki licitirajo za 30 odst. niže od izklicne cene in prevzemajo dela v izgubo. Pri količkaj resnem projektiranju pa lahko cene odstopajo le za 1 do 3 odst. Na našem koncu bo gra.lil PIONIR letos za 40 odst. manj stanovanj kot lani, pa tudi investicijska izgradnja bo za toliko manjša. V Novem mestu bodo opravili II. fazo v Tovarni zdravil KRKA, dokončali bodo objekt LABOD in KOVINARJA, do II. faze bodo dogradili 60 stanovanj, gradnjo 40 novih stanovanj pa bodo začeli. V Metliki bodo nadaljevali z gradnjo šole, v Novem mestu bodo dogradili ekonomsko srednjo šolo in šolo za zdravstvene delavce, dogradili bodo most v Krškem, gimnazijo v Brežicah in gasilski dom v Krškem, dokončali gradnjo šole v Sevnici in zdravstvenega doma v Šentjerneju. V Brežicah bodo do II- in do III. faze dogradili 36 stanovanj, 1 stanovanji blok bodo zgradili v Šentjerneju, v Žužemberku več stanovanj za ISKRIN obrat ter prizidek šole. V Ljubljani bodo gradili 240 novih stanovanj. ■ Gradbincem dela torej res ■ ne ho zmanjkalo- Poleg te- ■ ga pa se na letošnjo sezo-B no zelo temeljito priprav-9 ljajo v svojih centralnih ■ obratili. Kaj več o tem pa ■ drugič. M. J. čajno pregloboko. Mesto cepljenja mora biti najmanj 5 cm nad zemljo, na terasah in tam, kjer je predvideno zasipanje, pa 3 ali še nekaj več cm. Na ta način se zmanjša možnost, da bi se razvile rosne korenine z žlahtnega dela trte. Ob saditvi trto popolnoma zagrnemo, tako da je žlahtni del v kupčku zemlje. V primeru, da se kupčki sesedajo, jih moramo popravljati. Prvo leto priporočamo šestkratno okopavanje vrst v širini enega metra. Obenem prignojujemo z dušičnimi gnojili. Mladic ne redčimo in škropimo enkrat na teden do jeseni. V prvi polovici rastne dobe škropimo z organskimi fungi-cidi (dithan, lirotan, zi-neb), kasneje pa z bakrenimi sredstvi (modra galica, bakreno apno, cupra-blau). Pri večjih razdaljah usmerjamo šparone navzdol pod osnovno nosilno žico, predvsem pa na obe strani vrste v obliki ribje kosti s pomočjo žične opore, da ima rastlina več sonca in zraka. Predavatelj je obravnaval še mnoga druga vprašanja obnove in oskrbe vinogradov. Priporočal je 60 cm globoko rigolanje na položnejših zemljiščih, za lapornate in strme lege pa globino 80 cm. ALOJZ PIRC VarSuj in vlagaj pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI prej ICB i v Novem mesto Novo mesto: prašičkov dovolj 11. aprila so pripeljali kmetovalci na novomeški sejem 651 prašičkov, od katerih je bilo 593 prodanih. Cene so bile približno enake kot na zadnjem sejmu. Manjši prašički so šli v denar po 12.000 do 18.500 din, večji pa od 19.000 do 35.000 starih dinarjev. Brežice: cene ustaljene V soboto, 9. aprila, so pripeljali na sejem v Brežice 750 prašičkov v starosti do treh mesecev in 20 starejših. Po ceni do 1000 din za kg žive teže je bilo prodanih 524 pujskov, medtem ko so dobili rajci za 12 prodanih prašičev (starejših od treh mesecev) do 550 din za kg žive teže. mVAO/L SBMS£tDA jO L 6 STOJI TAKOLE/ — No, saj pem ti že prej povedal: tu si boš polomil noge ... KADER JE — IN GA NI Vrtec ni imel strokovnih vzgojiteljic. Občina je zato štipendirala dve. Ko sta šolo končali, nista dobili službe, ker so bila delovna mesta v vrtcu zasedena s »starim kadrom«. Ena vzgojiteljica se je preselila v Ljubljano, druga pa še danes nima službe. Eni pravijo, da je to zapravljanje notranjih rezerv, drugi pa. da je to pravilen odnos do starejših. Verjetno ima vsak po svoje prav. » (S seje nekega sveta za šolstvo) Veliko zanimanje za novosadski sejem Na 33. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, ki bo od 14. do 23. maja, bodo razen domačih razstavljala tudi podjetja iz 20 evropskih, azijskih in ameriških držav. Razen poljedelskih in drugih strojev bodo prikazani nekateri najnovejši tehnični pripomočki, ki se uporabljajo v kmetijskem In predelovalnem gospodarstvu. Neka švicarska firma bo med drugim razstavila vagon hladilnik, kar bo obiskovalce še zlasti zanimalo. Prav tako bodo obiskovalci videli 60 vrst živinske krme. Tuji razstav-Ijalci bodo svoje eksponate prikazali na površini, ki je za 2.000 kvadratnih metrov večja od lanske. Kmetijski nasveti lakaj boj rastlinskim škodljivcem in boleznim? Že odkar imamo pismeno izročilo, lahko zvemo, da boj človeka s škodljivci in z boleznimi na rastlinah ni nikoli prenehal. Že staroegipčanski pisci in Sveto pismo v »Božjem biču« opisujejo nemočen boj človeka z oblaki kobilic, ki so uničevale hrano ljudem, ki so ostajali brez kruha. Leta 1845 je na Irskem od gladu umrlo četrt mili-jona ljudi in se jih izselilo v Ameriko čez 2 milijona, ker jim je krompirjeva plesen (fitoftora) uničila pridelek, še pred 50 leti je peronospora zmanjšala vsako leto pridelek vinske trte najmanj za polovico, še prej pa je trtna uš uničila vse vinograde s starimi evropskimi trtami, kar je bil hud udarec za naše očete. Pred 15 leti so na Japonskem proglasili obsedno stanje, ko se je silno razmnožil škod-ljivec, majhna žuželka, ki je vrtala in luknjala riževe bilke. ■ Ni treba iskati primerov drugod, ker jih je tudi doma dovolj. Ameriški kapar, ki ga pred vojno še ni bilo, skoro nezadržno uničuje sadno drevje, ki se ga potem laže lotijo še drugi škodljivci in bolezni. Virusna bolezen šarenka, ki se širi v naših južnih krajih, nam grozi, da se ne bomo več dolgo ponašali, da pridelamo največ sliv na svetu in da imamo dobro slivovko, Če ji ne bomo preprečili širjenja. Ko smo takoj po vojni iskali vsakega koloradskega hrošča, se je nekaterim zdelo to neresno in celo smešno, danes pa nobenemu več, ko vemo, da ne poznamo načina, kako bi ga do zadnjega iztrebili. ■ Rastlinske bolezni in škodljivci se z mednarodno trgovino kmetijskih pridelkov lahko mnogo hitreje širijo, kot so se z naravnim polom. Koloradski hrošč, kapar in trtna uš ne bi mogli nikoli preleteti oceana, če jih ne bi prepeljali v Evropo z ladjami kljub strogi kontroli. Kapar je sicer doma na Kitajskem, vendar so ga k nam prinesli iz Amerike z okuženimi sadikami in sadjem. ■ Vedeti je treba, da so bolje negovane in žlahtnene rastline z velikimi pridelki manj odporne kot nežlahtnene. Boj proti škodljivcem postaja sestavni del truda za večji pridelek vedno in ne samo ob katastrofah. Naravoslovci poznajo okrog milijon vrst različnih žuželk. Iz ene same samice koloradskega hrošča bi se v enem letu namnožilo 90 milijonov potomcev, če bi ostali vsi živi, potomstvo enega samega mušjega para pa bi-šlo v milijarde na leto.-Seveda tu narava sama preprečuje tak izbruh, ker imajo te živalice tudi svoje naravne sovražnike in bolezni.. Če nastopijo posebno ugodni pogoji, pride do prave invazije in tudi pri nas je znan primer, ko so se pri Zaječaru v Srbiji pred nekaj leti na mestu vrtela kolesa lokomotive, ki ni mogla potegniti vagonov preko ogromne množice gobarjevih ličink, ki so lezle preko tirnic. ■ To je uvod v naslednje sestavke o glavnih rastlin-škili boleznih in škodljivcih ter o nekaterih najvažnejših zaščitnih sredstvih, ki naj bi vsaj malo — razen najboljšega semena, kolobarja, pravilnega gnojenja, sajenja in obdelave — pripomogli, da ne bo kmetovalcev znoj zaman. Lastovke se vedno vračajo... Bližajo se tedni, ko bomo v naši sredi spet prisrčno pozdravljali drage goste — rojake z vseh kontinentov sveta, ki se bodo tudi letos vračali v stare kraje na krajši in daljši oddih. Z njimi vred se veselimo srečanj in prijetnih pomenkov, kako jim teče življenje v daljnih deželah, za tujimi morji in med tujimi ljudstvi, katerih domovina je postala že pred desetletji tudi njihova nova mati. Domov, na rodno grudo, pa se vedno znova radi vračajo. Pri tem jim že leta pomaga SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA s sedežem v Ljubljani in s številnimi podružnicami v krajih, od koder so davno tega odšli v svet. Rojaki delo naše matice dobro poznajo, saj se obračajo nanjo z zaupanjem v številnih zadevah. Kako je teklo delo SIM zadnji dve leti, pa naj nam pove spodnji pregled glavnih dosežkov te naše pomembne organizacije, kot smo ga slišali na nedavnem občnem zboru matice v Ljubljani. V preteklih dveh letih se je dejavnost Slovenske izseljenske matice delno preusmerila v tem, da je začela bolj sodelovati tudi z začasno zaposlenimi v tujini. Njena vloga v tem je jasnejša in ustanovila je posebno sekcijo za delo z njimi. Ker je ena največjih težav teh delavcev, da so pomanjkljivo seznanjeni z razmerami v tujini, se je matica odločila, da izdaja posebno informativno prilogo Rodne grude o pravicah in obveznostih, ki jim gredo po naših predpisih, še vedno pogrešamo priročnike za posamezne države, v katerih bi ljudje našli različne podatke o deželi, V kateri se zaposlujejo. Iz njihovih pisem se vidi, da premalo vedo o pogojih dela, zavarovanju in zaslužkih. Založniška dejavnost Izdajanje Rodne grude, ki jo kljub finančnim težavam pošiljajo v 42 dežel, je osrednja dejavnost Matice, saj z njo vzdržuje najštevilnejše stike z izseljenci. Da bi publikacijo približali drugi in tretji generaciji izseljencev, ki večinoma ne obvlada več slovenščine, objavljajo v njej samostojne prispevke in izvlečke v tujih jezikih ter nadaljevalni osnovni tečaj slovenskega jezika. Predvsem med povojnimi izseljenci in sezonci je za prilogo Rodne grude veliko zanimanje. Revija izhaja že 13. leto in ima naklado 3800 izvodov na mesec. Slovenski izseljenski koledar, ki je pri rojakih prav tako priljubljen in cenjen, si težje utira pot med nove naročnike. Letos je izšel v nakladi 2680 izvodov. Lani je Matica izdala poseben prospekt, namenjen obiskovalcem v turistični sezoni z vrsto fotografij in napotkov. Kulturna dejavnost Matica je v preteklem razdobju organizirala več zelo uspelih gostovanj naših kul-turno-zabavnih skupin med izseljenci in začasno zaposlenimi v tujini. Največ težav je imela z organiziranjem nastopov v Zahodni Nemčiji, kjer naši rojaki nimajo svojih društev. V tujini so nastopali folklorni ansambel France Marolt, godba mesta. Ljubljane, Beneški fantje, Koroški akademski oktet s številnimi nastopi v Nemčiji in Holandi-ji, Partizanski invalidski pevski zbor, ansambel Veseli planšarji, mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja itd. Med izseljenci so tudi zelo priljubljeni kratki dokumentarni in domači igrani filmi. Član glavnega odbora Stane Lenardič je med obiskom v ZDA posnel film »Lastovke se vedno vračajo«, ki je bil prikazan tudi na ljubljanski televiziji. V primerjavi s filmi je za knjige manjše zanimanje, z izjemo slovenskih šol v ZDA. Matica je pošiljala pevskim zborom, ki gojijo domačo pesem, tudi notni material. V tujino je poslala več kvalitetnih zbirk magnetofonskih trakov z narodrlb glasbo in gramofonskih plošč, barvnih diapozitivov itd. Izseljence, ki so prihajali na obisk v domovino, smo pozdravljali ob prihodu v Jugoslavijo na železniških postajah in letališčih v narodnih nošah. V dveh letih je obiskalo naše kraje več kot 1800 prekomorskih izseljencev, od tega polovico iz ZDA. Organizirati bo treba tudi obiske iz Južne Amerike in Avstralije. Iz evropskih dežel je v teh dveh letih prišlo v turistični sezoni na obisk z vlaki in avtobusi več kot 4000 rojakov, še več pa z lastnimi Pomlad je tu. Polja pod Travno goro so zaživela. Kmalu se bodo preoblekla v novo, zeleno obleko. Travna gora, z vasicami posejanimi okrog nje, je prav zdaj na pomlad najlepša in najbolj privlačna. Obiskovalce vabi prijazen turistični dom, čigar upravnik Lojze trdi, da je tam za vsakega gosta poskrbljeno. Odločite se za izlet v te lepe kraje, v domovino suhe robe, koruznih žgancev in šegavih ljudi! Pogled na Novo Štifto (Foto: D. Mohar, Ribnica). avtomobili. V dogovoru z Izseljensko matico Hrvatske so tudi v Sloveniji nastopili pittsburški »Junior Tamburit-zans«. člani odbora Matice so obiskali tudi naše izseljence v tujini, kjer so bili zelo toplo sprejeti. Lani je Matica uvedla spominske diplome izseljencev, ki so po osvoboditvi več kot petkrat obiskali Jugoslavijo. Samo lani sta bili izdani 102 taki diplomi. V 1964. letu je bil izseljenski teden z bogatim programom, tradicionalni piknik in javna radijska oddaja za izseljence. Poseben dogodek je bil sprejem pri podpredsedniku republike tov. Aleksandru Ran-koviću. V izseljenskem tednu je bil odprt spominski muzej Louisa Adamiča v Prapročah pri Grosupljem. Lani sta zaključila študij v Jugoslaviji dva štipendista Matice, ki sta študirala slovensko dramatiko in jugoslovansko folkloro, trenutno pa je na študiju še šest štipendistov, ki so jim priredili tudi tečaj slovenščine. Izseljenske oddaje radia Ljubljana Oddaja je zdaleč najstarejša med vsemi podobnimi v Jugoslaviji. 2e 15 let je na sporedu vsako soboto zvečer. Prvotno je bila namenjena starejšim izseljencem, ko pa je začela prenašati vrsto aktualnih sestavkov, ki zanimajo kasnejše izseljence, se je njena priljubljenost še povečala. Vsa leta tesno sodeluje z Matico. Dom v Fontani bo večji Prvi slovenski dom za ostarele v Fontani (v Kaliforniji) bodo povečali. Pomoč je že obljubila Slovenska narodna jednota in številni dobrotniki. V Slovenskem domu so letos že imeli bazar, na katerem so prodajali ročne in druge izdelke, ki so jih podarili rojaki. Menijo, da bo dom že letos urejen in bodo še to jesen lahko sprejeli vanj 50 novih oskrbovancev. Delo zgodovinske sekcije Z ustanovitvijo zgodovinske sekcije že takoj ob nastanku Slovenske izseljenske matice je častno povezano ime lani umrlega publicista Cvetka Kristana, ki je slovenske rojake v tujini neutrudno spodbujal k zbiranju zgodovinskega gradiva. To gradivo izseljenci pošiljajo že vsa leta Matici, ki ga oddaja v hranjenje Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Z društvi v tujini obstaja tudi dogovor, da se gradivo zamenjuje in dopolnjuje. Lani je Matica začela zbirati tudi tako imenovani drobni tisk, to so različna vabila, letaki, prospekti, gledališki in koncertni programi, ki predstavljajo važen dokument o dejavnosti naših ljudi v tujini. V lanskem letu je Matica začela izdajati interno glasilo Obvestila, ki seznanja podružnice in druge organizacije ter posameznike z delom Matice. Kot novost je uvedla sestanke in razgovore z delavci, ki prihajajo na dopust v domovino ali odhajajo v tujino na delo. Letos sta bila dva taka razgovora tudi v Ribnici IZSELJENSKI PIKNIK BO V ILIRSKI BISTRICI Slovenski izseljenci, ki prihajajo v staro domovino, se vsako leto zbero na tradiconalnem pikniku. Lani je bilo srečanje izseljencev v Grobljah pri Domžalah, še prej na Otočcu pri Novem mestu. Letos se bodo naši rojaki zbrali na pik-niku( ki ga bodo 4. julija organizirali v Ilirski Bistrici, prijaznem kraju poč". Snežnikom na Notranjskem. Naši rojaki bodo tako spoznali nov del stare domovine in se znova prepričali o njenih i!epotah, zanimivosti in predvsem o napredku. Vnaprej lepo pozdravljamo vse rojake, ki bodo prihodnje tedne in mesece prišli na daljši ali krajši oddih v staro domovino, vsem pa tudi želimo, da bi se udeležbi tradicionalnega piknika, ki nas bo zbral letos pod starodavnim Snežnikom! Ameriška knjiga v Mariboru V mariborskem salonu Ro-tovž so v začetku marca odprli razstavo blizu 1.000 ameriških knjig, izdanih v zadnjih treh letih. V glavnem so prikazali izvirnike. Razstava se odlikuje po pestri razporeditvi knjižnih izdaj nekaterih najbolj popularnih ameriških založb. Slovenci v Pas de Calaisu .Združenje Jugoslovanov \ Severni Franciji je ob koncu letošnjega januarja priredile za svoje člane tradicionalni družabni večer, ki se ga je udeležil tudi novi generalni konzul v Parizu Hinko Lo-trič. Z njim je prispela tudi študentska folklorna skupina, ki je zelo navdušila slovenske rojake iz rudarskih naselbin. »Slovenski izseljenci so pomemben činitelj pri krepitvi prijateljskih odnosov med narodi in državami, kjer živijo, ter Jugoslavijo« — tako govori o naših dragih rojakih resolucija pravkar zaključenega VI. kongresa SZDL Slovenije. In res: nepregledna je vrsta zaslug, ki so jih dali naši izseljenci na vseh kontinentih sveta za napredek tamkajšnjih narodov in držav, saj so se povsod uveljavili predvsem s sposobnostjo in pridnostjo svojih rok ter s poštenim, dolgoletnim trdim delom. — Na sliki: veleposlanik SFRJ v Franciji, Mita Miljkovič, govori slovenskim rudarjem ob lanskem praznovanju DNEVA REPUBLIKE v severni Franciji. Levo od govornika naš rojak Jože Martinčič (pozimi se je rešil nevarne bolezni in ze zdaj se veselimo zopetnega srečanja z njim v Šmarjeških Toplicah!), poleg njega pa sedi rojak Franc Kastelic, ki bo že maja obiskal staro domovino z večjo skupino naših rudarjev v Franciji. (Foto: Viktor Lapornik, Sallaumines, Francija) r" •etokranjsld krnim - doiirsi silpiar Kako je belokranjski izseljenec Peter Rupe postal prvi slovenski dolarski milijonar ob Veliki vod: - Spomin na bogatega Belokranjca še dandanes živi med najstarejšimi rojaki onkraj Velike luže Sredi prejšnjega stoletja so se začeli iz Bele krajine, Dolenjske in drugih slovenskih pokrajin ljudje izseljevati v tujino. Siromašna domača zemlja jih ni mogla preživljati. Bela krajina je bila v stari Avstriji pomaknjena na rob dežele. Edino konjska vprega jo je vezala s središčem kranjske dežele, z. Ljubljano. Prvi vlak je potegnil iz Ljubljane proti Novemu mestu 1. junija 1894. leta. Na Dolgorajžniko-vem hlevu v Radohovi vasi je še danes razbita spominska plošča v spomin dogodka, ko je hlapon zavozil proti novomeški metropoli. Belokranjci so morali čakati na železniško zvezo še nadaljnjih 20 let. Ko sem bil otrok in smo se preselili iz rodnega Novega mesta v Črnomelj, smo potovali mimo Spodnjega Zajca pod Gorjanci, mi- mo Petra Badovinca, in čez Vahto s poštno kočijo ali pa z zasebnim voznikom. Potovanje je bilo zame zmeraj razburljiv dogodek s premnogimi vtisi. Prvi vlak je pripeljal iz Novega mesta v Črnomelj in Metjiko tik pred prvo svetovno vojno leta 1914. Prav zaradi tega, ker ni imela Bela krajina dobrih prometnih zvez niti industrije in obrtništva, so morali domačini v svet. Vabili so jih ameriški rudniki in gozdovi, nekateri so našli delo tudi na farmah. Redki posamezniki pa so se znašli in postali obrtniki ter trgovci. Belokranjci in drugi Dolenjci so bili cenjeni kot pošteni, marljivi ljudje, ki so poznali samo delo in niso prizadeli sitnosti ameriškim oblastem. Precej Belokranjcev je odšlo v ameriško državo Michigan, kar pomeni v indijanskem jeziku Velika voda ali Veliko jezero. Calumet je med večjimi naselbinami te države. V preteklem stoletju je bilo na tem ozemlju mnogo bogatih rudnikov bakra in železa, pa tudi premoga. Gozdovi so polni lesa čakali marljivih belokranjskih rok. V Calumet in sosednja mesta,. med katerimi je bil tudi Detroit, kjer je danes središče avtomobilske industrije, je prišlo na tisoče slovenskih delavcev, že 17. septembra 1882 so Belokranjci pod takratnim vplivom duhovščine ustanovili društvo z imenom patrona kranjske dežele sv. Jožefa. Pozneje so ustanovili še več društev, ki so imela imena po svetnikih. Prvo napredno društvo z delavskim značajem je bilo Bratska sloga, ustanovljeno 29. aprila 1907. leta. Slovenska kolonija v Calumetu je rastla in mnogo slovenskih rudarjev je sodelovalo v velikem rudarskem štrajku leta 1913, ko je 4 DOLENJSKI LIST Št. 15 (838) POTI IN STRANPOTI TURIZMA NA KOČEVSKEM Ob jubileju: kaj smo napravili? Doklej turizem samo na ramah posameznih amaterjev? Maja letos bo minilo deset let, kar je turistično olepševalno društvo v Kočevju izdalo vodnik z adresarjem ter z zemljepisnim, zgodovinskim in umetnostno kulturnim orisom nekdanjega ko čevskega okraja. Knjižico z naslovom »KOČEVSKO« so tiskaH v 2000 izvodih. Do danes je pošla, tako da ima društvo le še nekaj arhivskih izvodov. O sami knjižici je bilo že ob njenem izidu dovolj reče-nega in napisanega. Ob 10-let-nici izida bi predvsem pregledali in poskušali odgovoriti, do kje je napredoval turizem in v koliko se je uresničila beseda, povedana v prvem odstavku poglavja v vodiču z naslovom »Na pot«. Brali smo: »Turistično olepševalno društvo v Kočevju izdaja ta, prvi splošni oris kočevskega okraja zato, da bi vzbudilo zanimanje za ta del slovenske zemlje pri domačinih in tujcih oziroma vseh, ki tu živijo ali ki jih pot pripelje v Kočevje. Ta knjiga naj bi pomagala vsakomur z besedo in sliko spoznavati lepote in zanimivosti te, doslej posebno v turističnem pogledu bolj malo znane in neob i skovane slovenske pokrajine.« Turistov je zdaj res nekaj več, kot jih je bilo nekdaj, k čemur je pripomogla lepa cesta iz Ljubljane, organizacijsko pa društvo ni veliko napredovalo; ni se mu posrečilo prodreti v množico, niti med občani zbuditi zamisli na koristi od turizma oziroma izletništva. še vedno se s turizmom v Kočevju ukvarja peščica ljubiteljev svojega kraja, tisti, ki imajo od njega že komercialne koristi, pa se zanj sploh ne zanimajo več. Niti toliko ne čutijo do njega, da bi bili člani društva! Ves ta čas je društvo samo s svojimi skromnimi sredstvi izdalo prospekte, organiziralo več športnih prireditev, raznih razstav, izletov in uredilo informativno pisarno ter prodajalno spominkov. Napredek turizma pa ni mogoč, če zanj v občinskem gospodarstvu ni pravega mesta, če turizma nihče ne goji in ga ne usmerja na podlagi dolgoročnih načrtov. Tolikokrat poudarjen lovski turizem gre mimo vsega. Turistično društvo zanj sploh ne ve, dasiravno v Kočevju večkrat vidimo člane »bratovščine v zelenem«. Ko so zmanjševali občinsko administracijo, je bil ukinjen poseben referat za turizem. Skratka: v Kočevju na splošno ni prave vneme za turizem. Teh nekaj amaterjev, ki še delajo, pa ne zmore vsega kljub veliki dobri volji in požrtvovalnosti. Ne bi rad globlje posegal v jedro vzrokov za tako stanje. Mislim, da bi morali naposled vanj poseči tisti, ki so pristojni in odgovorni za turizem kot sestavino družbene dejavnosti. Če bo podoba turizma še nadalje zameglena, dvomim, da bomo v novi odbor še dobili ljudi, ki bodo pripravljeni delati. Od vseh nas je odvisno, od amaterjev in pristojnih, predvsem še od tistih, ki imajo od turizma koristi, kako bomo znali oživeti turistično dejavnost. Nova sezona se bliža — je že tu! A. ARKO Izlet belokranjskih študentov v domače kraje V lepem vremenu in prijetnem razpoloženju smo se belokranjski študentje 20. marca odpeljali zgodaj zjutraj na izlet v domače kraje- V Metliki smo najprej obiskali konfekcijsko podjetje KOMET, kjer smo bili presenečeni nad dobro izkoriščenostjo proizvodnih prostorov. Delavci so nam zelo radi odgovarjali na vprašanja. Nekaj časa nam je ostalo tudi za ogled mesta, saj so bili nekateri člani kluba prvič v Metliki, ker klub vključuje vse študente iz Bele krajine. Izpred hotela BELA KRAJINA (kjer stane en navaden sendvič »samo« 2 N din), smo se odpeljali v belokranjsko trikotažno tovor no BETI. Kljub temu, da zaradi velikega hrupa strojev nismo dovolj slišaili vodnice, ki nam je razlagala proizvodne postopke, smo veliko videli- Ogledali smo si proizvod- BELOKRANJSKI MUZEJ V METLIKI je odprt vsak dan od 8. do 12. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure. Uprava muzeja njo čipk, barvanje, krojni in šivalni oddelek, kjer proizvode dokončujejo. Prijazna vodnica nam je mnogo povedala o zgodovini podjetja, o vključevanju v zunanji trg in o načrtih podjetja. V obeh podjetjih v Metliki smo se seznanili z mlado metliško industrijo, ki je čez noč postala velika, saj je BETI skupaj s svojimi obrati po proizvodnji v svoji panogi tretja v Jugoslaviji. Praktično smo se seznanili z gospodarsko reformo, o kateri nam ie v klubu predaval Slavko Prevorfek iz Metlike. Na poti proti Črnomlju smo občudovali lepo cesto, še toliko bolj zaradi tega, ker so Jq mnoii izmed nas pomagali graditi. V Črnomlju smo, obiskal' tovarno BELT, po kateri nas je vodil inž. Vardijan. Imeli smo srečo, ker so v livarni pravkar vlivali zavorne bobne za osebne avtomobile neke vzhodnonemške tovarne in smo tako videli ves postopek od modeliranja do brušenja in kontrole. Livarna je v zadnjem času tehnično zelo napredovala. Spotoma sem vprašal de'lavca-kontrolorja, kako oni občutijo reformo. Povedal je, da so se zaslužki dvignili in da imajo precej boljšo organizacijo dela- V strojnem oddelku smo se razkropili okrog strojev in znan- cev in jih spraševali o vsem mogočem. Skoraj vsak je rekel, da nekako gre, da pa ne bi škodilo, če bi bilo bolje. Letos kar v redu »vozijo«, ker jim ne manjka reprodukcijskega materiala. Iz BELTA smo se odpeljali na kosilo v »Betlehem«. Na izletu smo dobili jasnejšo sTko o belokranjskem gospodarstvu in se seznanili s pogoji, v katerih bomo čez nekaj let tudi sami delali- Popoldne smo imeli tekmovanje v rokometu s črnomaljsko gimnazijo. Ekipa gimnazije je zasluženo zmagala z rezultatom 11:10. Po tekmi je bil na sporedu šahovski dvoboj, v katerem so študentje premagali gimnazijce s 6:0-Na vrsti je bilo tudi srečanje v odbojki, v katerem so slavili zmago študentje z rezultatom 3:2. Po večerji so nas črnomaljski mladinci povabili na ples v restavracijo Grad, kjer smo se sprostili in zaplesali. Pozno v noč smo se odpeljali nazaj v Ljubljano- Prijetne so bile urice na koristnem izletu in študentje ne smemo dovoliti, da bi se vrzel med nami in domačo mladino povečevala, temveč si moramo prizadevati, da bi jo popolnoma odpravili. Taki obiski naj pripomorejo k temu. IGNAC ČRNIČ DOLENJSKI TURIZEM TIK PRED ZDAJCI — IV. Dobro blago se samo ne hvali... Poizkusite pa vstopite v katerokoli dolenjsko trafiko, gostilno ali na pošto — in zahtevajte, naj vam pokažejo serijo katerekoli lepih razglednic te deželice in . .. razočarani boste. Le srečna roka in dober nos vam bosta pomagala odkriti še kakšno izmed 11 barvnih razglednic, ki jih je pred dobrim letom izdala Dolenjska turistična zveza. ■ Podobno je z razglednicami s folklornimi motivi in kulturnimi ter zgodovinskimi znamenitostmi. Kičastih motivov zaljubljenih parčkov z zasanjanimi očmi in dalmatinskih oslov s povešenimi uhlji pa je povsod na pretek! Če je lepa razglednica osnova turistične propagande — in motivov zanje pri nas ne manjka, potem moramo reči, da smo nerodni in kratkovidni že pri osnovi. Celo take reklame, ki se sama plačuje, ne znamo izkoristiti! ■ Bolj počasni kot kje drugje smo tudi z izdajanjem druge turistične literature: prospektov, vodičev, lepakov, nalepk in našitkov, diapozitivov ter podobnih spo-minčkov in opozoril. To je naloga Dolenjske turistične zveze in turističnih društev — td pa trdijo, da dobe premalo denarja od občin in drugih, ki neposredno zaračunavajo turistične usluge. Kratko in jasno! Medtem pa ugotavljamo, da je v letu 1965 samo v devizah priteklo v Slovenijo od turizma 23 milijonov dolarjev, kar je po vrednosti takoj za vso lesno industrijo in živinorejo! Pa je tukaj še dinarček iz žepa domačega izletnika! Turistični dohodki tudi na Dolenjskem niso majhni — in če občine navzlic temu nimajo denarja za vlaganje v turistično propagando, potem bo predstave kmalu konec. Turizem vsaj od začetka ne more biti lonec, iz katerega bi vsi samo jemali, vanj pa nihče nič dal. . . 155 Seveda s tem ne mislimo opravičevati mečkastih turističnih društev, ki so sicer včasih izdala kakšen prospekt, na vso drugo propagando pa kar pozabljajo. Na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevskem so 3 (z besedo: trije) turistični uradi, kjer lahko tujec dobi vsaj osnovne turistične informacije, drugače pa takih uradov sploh ni ali pa vedri jo v njih tovariši in tovarišice, ki delajo dolenjskemu turizmu večjo škodo, kot če jih sploh ne bi bilo. Samo postoj te lepega dne na ulici ali trgu v vašem kraju, pa boste videli, kako izgubljeni so ubogi tujci, če iščejo dobro gostilno ali kulturno zgodovinski ponos vašega kraja ali pa recimo javno stranišče. ■ Vodič po mestu ali okolici so izdali samo Krcani (tiskan) in čmomaljci (ci-klostiran), prospekte pa Metlika in vse Toplice — o Novem mestu, Trebnjem, Sevnici, Brežicah, Kostanjevici, Žužemberku, Pleterjah, Vinici, Mirni, Gorjancih, Kolpi, vinogradih in zidanicah, lončarstvu, lovu, taborjenju — pa slišimo samo takole kdaj med drugim. In potem tavajoči turisti med drugim tudi dolgo ne ostanejo pri nas. Turistični vodič Novega mesta bo izšel, prospekt Bele krajine bo izšel, prospekt Spodnjega Posavja bo izšel — kot vse kaže ne tako kmalu, vsekakor pa prepozno za to in najbrž tudi še za katero prihodnjih sezon. Celo univerzalnega prospekta Dolenjske je le še nekaj zavitkov na zalogi in turističnemu informatorju res ne preostane nič drugega kot da reče radovednemu gostu: »Veste, pri nas je strašno lušno ...« E Kako naj sploh načnemo pogovor o majcenih hieroglifičnih reklamnih tablah ob avtomobilski cesti, ko turistična zveza nima niti toliko veljave, da bi vplivala na predpise združenja cestnih podjetij o obliki teh tabel! Kaj šele, da bi vsaj te, ki že stoje, bolj pregledno poslikala! če se vključujemo v mednarodni turizem, se bomo (na žalost) morali navaditi tudi njihovega načina reklame ali pa bomo ostali praznih rok. (Končno pa je tudi teh nesrečnih tablic tako malo, da se sploh ne izplača razburjati...) g Preostane še informiranje v časopisih, po radiu in televiziji. Bojda so za Dolenjsko narejeni trije kratki filmi za televizijo, o kakšnih sistematičnih informacijah v časopisih in po radiu pa ni ne duha ne sluha, razen sestavkov, ki jih naši novinarji napišejo sem ter tja po svoji službeni dolžnosti (kot tudi tale, ki ste ga pravkar prebrali!), gj Sicer pa: »Lastna hvala se po blatu va- ■ lja!« Kar držimo se tega (samo potem ■ turističnih društev in zvez pravzaprav gj ne potrebujemo!). SAP TURIST biro v Brežicah nudi popust! SAP turist biro v Brežicah, ki je bil ustanovljen pred nekaj meseci na pobudo turističnih delavcev, se je že dobro uveljavil, ko je organiziral prevoze na Hokej 6G in v Planico. Ker ŽTP ne nudi več regresov sindikalnim organizacijam in mnogim društvom pri prevozu na železnici, se je biro odločil, da daje 75 odst- popust dijakom in učencem osnovnih šol, ko potujejo na šolske izlete. Prav tako se lahko vozijo polovico ceneje člani planinskih društev. Za 1. maj v Benetke AMD Novo mesto pripravlja za prvomajske praznike dvodnevni izlet v Benetke, ki se ga lahko udeležijo člani in Irugi, ki imajo svoja vozila. Kalona avtomobilov bo odšla na pot 1. maja okoli 5. ure iz Novega mesta. šla bo skozi Ljubljano in proti Novi Gorici, kjer bo prestopila državno mejo. Pot jo bo vodila v Gorico, Udine in Benetke, kamor bo prispela okoli 16. ure. V Benetkah bodo udeleženci prenočili in imeli večerjo, zajtrk in kosilo, ker si bodo drugega dne v Benetkah ogledali še mestne zanimivosti. Popoldne bodo žc odpotovali proti domovini in sicer preko Trsta in Škofij ter Sežane. V Novo mesto se bodo vrnili 2. maja okoli 23. ure. Kogar zanimajo podrobnosti o izletu, naj se oglasi v pisarni AMI) na Ragovski cesti ali pa se pogovori po telefonu na številko 21 201. PISMA UREDNIŠTVU 17.000 rudarjev odvrglo orodje in zahtevalo boljše delovne pogoje in večje zaslužke. V skupini belokranjskih rojakov, ki so v preteklem stoletju odšli iz krajev ob Kolpi, je bil tudi 16-letni fantič Peter Rupe. Imel je smisel za praktično gospodarstvo. V njem je tlela trgovska žilica, ki jo je znal v novem svetu ob velikem michi-ganskem jezeru pravilno izkoristiti. S prvim zasluženim denarjem si je kupil nekaj drobnjarij, si jih oprtal na hrbet in odšel na trgovsko popotovanje. Postal je kroš-njar in zašel v razne delavske kolonije, med rudarje in gozdne delavce in celo Indijance. Njegova krošnjarija mu je prinašala dobiček. V-Calumetu je odprl lastno trgovinico, posel mu je rastel in najel je celo nekaj pomočnikov. O vzponu Petra Rupeja ve povedati naš rojak Josip češarek, ki je Pri Rupe j u delal 8 let. Češarek je bil ves čas slovenski organjzator naprednega duha, član slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) in dopisnik glasila Prosveta. On je oče arneriškega generala, prvega slo- venskega rodu, ki se je izkazal v zadnji svetovni vojni. Josip Češarek rad pove, kako je potekalo delo in življenje prvemu slovenskemu dolarskemu milijonarju Rupeju. Tisti čas je bila Ru-pejeva trgovina največja v Calu-metu, druga največja pa je bila last bratov Vrtinov, takisto iz Bele krajine. Peter Rupe je imel pravi trgovski nos. Zavohal je, da se bodo michiganski rudniki bakra razvijali, saj so prihajali v Oalumet po baker celo Nemci in drugi evropski narodi. Naložil je svoje prihranke v delnice novega rudnika bakra Calumet—Arizona. Te delnice, ki so bile sprva po en dolar, so narasle celo na 200 dolarjev. Tako je skok delnic prinesel nekdanjemu belokranjskemu krošnjarju ogromno bogastvo. Imel je tudi svežnje delnic družbe Calumet—Hecla. Vsaka delnica te družbe je poskočila od 5 na 1000 dolarjev. Ko jih je prodal, je z dolarji napolnil svojo denarnico. Postal je prvi slovenski dolarski milijonar. * • Vse njegovo delo pa mu ni prineslo posebne osebne sreče in za- dovoljstva. Delo ga je priklepalo na podjetje in si ni mogel privoščiti^ nobenega oddiha. Večkrat je sanjal, da bi odšel na obisk v domačo Belo krajino, pa ni utegnil, ni mogel iz Calumeta. Varčeval in delal je, kakor da bo večno živel. Umrl je star 80 let, vse ogromno premoženje pa je zapustil dvema sinovoma. Ta dva sta bila drugačnega kova, kot je bil njun neumorno pridni oče. Trgovine sta prodala, poslopja pa oddala v najem veletrgovini Peney Comp. Spomin na bogatega Belokranj-ca Petra Rupeja med starejšimi rojaki v Ameriki še živi. Imajo ga celo v pregovoru, ko primerjajo tega ali onega bogataša, ko poreko: bogat je, kakor je bil Peter Rupe. Prav bi bilo, da bi nekdanji nameščenec pri Rupeju Mr. Josip Češarek posegel v svoje spomine in napisal vse, kar spominja na Rupeja in nekdanje stare čase v Calu-metu, da bi tako ohranil spomin na davna desetletja, ki so jih preživeli ob Velikem jezeru prvj belokranjski in drugi dolenjski izseljenci. JOŽE ŽUPANČIČ Živa barikada na cesti v Drnovem Tovariš urednik! V nedeljo, 10. aprila popoldan, sem se peljal po makadamski cesti od Brežic proti Drnovem. Pred gostilno v Drnovem sta bili ob obeh straneh ceste gruči ljudi, moških in ženskih, tako da mimo njih nisem mogel. Pred avtomobil je stopil mladenič, mi ponujal kozarec z vinom in me silil, naj pijem. Povedal sem mu, da ne pijem, ker vozim; da ne bi bili užaljeni (misleč, da gre za praznoverje), sem kozarec ponudil ženi. Na silo je kozarec vina izpila, nato pa je fant zahteval, naj dam za kak liter vina. Češ da so tudi dru- gi vozniki motornih vozil že dali! Ker sem se obotavljal, sem opazil grozeče poglede vseh, ki so stali naokrog, posebno pa fanta pred avtomobilom. Ni mi kazalo drugega kot da sem potegnil iz denarnice 500 dinarski bankovec in ga dal. Mladenič je denar vzel s pripombo: »Pa naj bo!«, češ da sem dal premalo. Qhranil sem celo kožo in stekla na avtomobilu, ko sem se odkupil s 500 dinarji. Fante z Dr-novega poznam že od prej, saj so znani pretepači, zato sem raje plačal. Pobalinstvo, kakršnega so se lotili v nedeljo, zasluži kazen. Kaj če bi to doživel tujec, ki takih »folklornih« izsU Ijevanj ne pozna in jih ni vajen? F. B., Novo mesto 01 RADI GRADILI HISO? Najprej boste postali »hišni posestnik v pripravi« — Potrebovali boste zelo veliko potrdil, živcev, potrpljenja, hitrih nog, iznajdljivosti itd. — To bo trajalo približno eno leto — Ko boste imeli vse papirje v redu, boste postali »hišni posestnik v izgradnji« — Potrebovali boste zelo veliko denarja in vedno boste brez njega — Pehali se boste za krediti, se v podjetju potegovali za posojilo, tekali okoli za gradbenim materialom ter se kregali z gradbinci in obrtniki — To bo trajalo najmanj dve leti — Ko bo hišica zgrajena, se boste vselili vanjo in postali pravi, resnični hišni posestnik. Tak, ki na terasi razpne ležalni stol in na svojem uživa skupne sončne žarke... Ob tej resnični zgodbi, ki je prava, pravcata sramota, bi se morali zamisliti. Dve žalostni nasprotji sta v njej. Delovnega človeka, ki varčuje, oviramo pri gradnji. Družba mu ne nudi stanovanja, pa tudi sam si ga ne sme zgraditi. Drugo nasprotje je urbanizacija in komunalna ureditev. Zelo se zavzemamo za oboje. Ne pustimo graditi brez vodovoda in kanalizacije in cest. Toda vse naše ceste so slabo vzdrževane. Vsi vodovodi so premajhni. Kanalizacija je povsod še neurejena. Denarja za vse to nimamo in ga- ne bomo imeli. In vendar predpisujemo vodovode, ceste in kanalizacijo kot pogoj za gradnjo. Nikjer v svetu, v najbolj razvitih deželah, niso komunalne in stanovanjske gradnje postavili na ekonomski račun. Mi smo jih. Morda zato, ker smo revni? Če vas potreba še tako sili, premislite si! Dokler je še čas! Za gradnjo hiše potrebujete denar in papirje- To pa ni dovolj. Potrebna je tudi lokacija. Brez zemljišča ne gre! In gradbeno dovolje-nje! Ste še vedno odločeni graditi? Zares? »Denar, načrti, gradbeno dovoljenje, lokacija, zemljišče, to vendar vsak v*1!« Tako pravite vi. Priznam, da je to res. To ve vsak, toda poizkusiti vse to dobiti?! Tega še ni poizkusil vsak. vina je blizu. Vodovod in elektrika tudi. -ALI IMATE LOKACIJO, TOVARIŠ?« Prišel je srečni dan. Odpravili ste se po gradbeno dovoljenje. V glavi ste imeli kopico dobrih nasvetov zakonske družice. V službi ste. Le stežka ste si »prosili dve uri prosto. Na občini ste ugotovili, da se kar precej zida. Veliko rakih kot vi je bilo pri »gradbenem«. Pogovarjali TAM JE HIŠICA, HIŠICA IZ . . . Kupili ste zemljišče. 600 kv. m je veliko- Parcel ni na izbiro. V družini že dolgo govorite o svoji hišici. O takšni lepi, v posebnem slogu. Žena je pridjala rože na oknih in cvetlično gredico. Zadaj vrt za domače vitamine. Terasa, balkonček itd- človek bi bil na svojem- Ponudila se vam je ugodna priložnost- Parcela v obrobnem delu mesta. Samo 1000 S din kv. m. Zadnji družinski posvet in udarili ste v roke. 600.000 S din ste dali prodajalcu. Ni se vam zdelo veliko, saj bo treba za hišico odšteti vsaj 7 do 8 milijonov-Parcela je lepa, na sončnem je. Ni daleč od asfalta. Trgo- so se o statiki, o markah betona, o profilih zidakov in še razne druge učene stvari. Samemu sebi ste se zazdeli nebogljeni. Referentu ste dali prošnjo. Načrt ste zadržali v žepu- Pogledal je v prošnjo in vprašal: — Imate lokacijo? — Parcelo sem kupil! ste povedali ponosno. On pa: — Najprej morate na Stanovanjsko podjetje. Tam se boste zmenili za lokacijo! če se na vaši parceli sploh sme graditi! Ugovarjate: — Kako da ne! Saj je moja! Referent naveličano zmigne z rameni, še enkrat vam svetuje, da pojdite na stanovanjsko podjetje. Toda vaši dve uri prostega časa sta potekli. Morate nazaj v službo. Doma vas čakajo s hrepenenjem- Nato so razočarani. To je razumljivo. Tudi sami ne veste natančno, kaj se je zataknilo. Vaša družinska avtoriteta je rahlo omajana. PREMOŽENJSKO PRAVNO RAZMERJE JE VAŽNA REČ Zopet ste si izprosili dve uri prosto. Poizvedel i ste, kje je Stanovanjsko podjetje. Tokrat ste šli na pot z manjšimi upi. Pokazali ste prošnjo-Povedali ste, da imate načrt. Tudi parcelo ste kupili. Radi bi lokacijo. Na Stanovanjskem podjetju so si ogledali vaše papirje in vprašali: — Imate urejen prenos zemljišča na sodišču? Ne, tega še niste uredili. Kdo bi le pomislil na to! Povedali so vam, da to mora biti. Brez tega ne gre- — Da ne bo nepotrebnih potov, poglejmo vašo zadevo malce pobliže, je rekel uslužbenec in vas začel vpraševati. Povedali ste, kje leži vaša parcela. Odmajal je z glavo: — Najbrž ne bo nič! Ne izplača se vam izgubljati čas! To je izven gradbenega okoliša! je rekel. »Kaj pa je to ,gradbeni okoliš'?« Vaši dve uri prostega časa sta spet potekli. Doma je bil spet dan razočaranja, dvomov in upov. No — upi so bili pravzaprav vedno večji Večji kot črni dvom. VAŠE ZEMLJIŠČE JE KNJIŽENO NA PRA-PRA-PRA-BABICO PRODAJALCA . . . Odtlej ne prosite več za izhod med delovnim časom. Kot bodoči hišni posestnik se izživljate v uradnih dnevih. Ob dveh popoldne zdrvi-te po delu iz fabrike. Kot maratonski tekač pritečete na Stanovanjsko podjetje. Zdaj ste »hišni posestnik v pripravi« ... In vaše zadeve? Vaši upi in dvomi? Vaša tretja pot vas je pripeljala na sodišče. Tja ste šli zaradi prenosa zemljišča. Urediibi »premoženjsko pravno razmerje« pravijo temu uradno. Brez tega ne morete dobiti lokacije in gradbenega dovoljenja. Na sodišču se je zadeva zapletla- Pokazalo se je, da niti prodajalec nima urejenega »premoženjsko pravnega razmerja« . . . Prodal vam je parcelo, ki je na sodišču knji-žena na njegovo pra-pra-pra-pra-babico . . . Nedvomno je on dedič in dejanski lastnik-Toda »premoženjsko pravnega razmerja« nima urejenega. Zato ga tudi vi nimate urejenega! Spet tekate okoli, se kregate doma. Nato obupujete, izgubljate čas. še vedno ste samo »hišni posestnik v pripravi« . . . ČE JE VODOVOD, NI KANALIZACIJE, ČE PA JE KANALIZACIJA, NI VODOVODA! Pa recimo, da ste »premoženjsko pravno razmerje« nekako le uredili. Spet vam je zasijalo sonce upanja. Toda v zakonodaji je rečeno: »Za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno dvoje: a) izvesti postopek, ki ga narekujejo urbanistični pogoji, in b) pridobiti zemljišče za zazidavo. Prosilec mora imeti urejeno premoženjsko pravno razmerje glede zemljišča. Zemljišče mor«« biti po urbanistični dokumentaciji zazidljivo z zaželenim tipom objekta. (Da traja tak postopek povprečno leto dni, so zakonodajalci pozabili napisati. —) Tega zadnjega k sreči tudi vi ne veste- Z dokazili o urejenem premoženjsko pravnem razmerju vnoviič odidete v boj. Sonce vaše sreče .je takoj zakril oblak. Merodajni v Stanovanjskem podjetju so vam rekli: — Vaša parcela ni v ožjem gradbenem okolišu. Ne moremo vam odobriti lokacije! Na družinskem posvetu ste nato sklenili: poišči dirugo parcelo! Takšno, ki je v ožjem gradbenem okolišu. Lahko je reči: poišči! — Iskali ste jo mesec dnj. Povpraševali ste — in našli ste jo. Tokrat ste dali prodajalcu samo aro- Zahteva 1500 S din za kv. m. če bo šlo po sreči, bo parcela za polovico dražja od prve. Zaloge denarja vam kopnijo, ker vam prvi prodajalec noče vrniti kupnine. Sicer pa: parcelo imate, takšno, pravo! Prišli ste na ZAČARANI KROG: URBANIZACIJA -GRADBENI OKOLIŠ -KOMUNALNA UREDITEV Ta čas, ko čakate na rešitev svoje prošnje, povprašaj-mo tov. Miho Hrovatiča iz Stanovanjskega podjetja Novo mesto, kako je s temi stvarmi. — Gradnje so dovoljene samo v ožjem gradbenem okolišu. Novo mesto še nima urbanističnega programa. Zato ne more povečati ožjega gradbenega okoliša, ki je že zazidan- Ni še tudi razčiščeno, v katere zazidalne namene se bodo uporabljale posamezne zdaj še nezazidane površine. Obstoječi ožji gradbeni okoliš, ki je že zazidan, je bil odobren še pred 1958. Takrat urbanistične zahteve še niso bile tako ostre. Prošnje zasebnikov, ki bi radi gradili, se kopičijo. Rešujejo se počasi, ker ni parcel. Razen občinskega sveta za urbanizem mora vsako gradnjo izven okoliša odobriti še republiški inšpektorat za urbanizem. Zasebnik lahko gradi na zemljiišču izven gradbenega okoliša še v primeru, če je sprejet zazidalni načrt. Toda Ustniki v takem primeru ne dajo zemlje zlepa iz rok. V zadnjem letu dni je cena kv. m poskočila iz 200 na 2000 S din! Ko bo izdelan urbanistični program, bomo lahko povečali ožji gradbeni okoliš. Nacio- Urbanistični načrt Novega mesta je v izdelavi že 6 let. Izdeluje ga projektivno podjetje EMONA iz Ljubljane. Brez tega načrta ni povečanja gradbenih okolišev. Odbornikom novomeške skupščine pa obljubljajo na sejah že tri leta, da ga bodo sprejeli »v aprilu« ... Stanovanjsko podjetje. Sijoč od sreče ste povedali veselo novico. Pa so vam rekli: — Ne bo nič! Res je to v ožjem gradbenem okolišu, toda tam ni vodovoda! Hiša ne sme biti brez tekoče vode. Dokazovali ste jim. da ste zadovoljni s kapnico- Nič ni pomagalo. Spet ste začeli iskati oarcelo. Takšno v ožjem gradbenem okolišu. Našli ste jo, tokrat v drugem koncu mesta. Vodovod je b'l ei sto zraven, toda tam ni bilo kanalizacije . . UBOGI OBČAN JE POSLAL PROŠNJO V LJUBLJANO Lasje vam izpadajo od skrbi. Žena vam pravi, da vse noči stokate nekaj o urbanizmu. In o okoliših! O kanalizaciji! O vodovodu! Vsega vam je že dovolj. Toda vseeno še vztrajate. Zavzeli ste se za hišico, saj sanja o njej vsa družina že nekaj let. Posrečilo se vam je nekako izvrtati vest. da boste tudi vi lahko gradili, čeprav parcela ni v ožjem gradbenem okolišu. Republiški inšpektorat za urbanizem vam lahko dovoli »radnjo. Tako ste zvedeli. Zelo daleč od vas je ta organ. Zelo velike so njegove pristojnosti . . Vložili ste prošnjo in čakate. En mesec, dva meseca, tri mesece . . . To je razumljivo. V Sloveniji je veliko prosilcev vaše vrste-Republiški inšpektorat za urbanizem pa je samo eden. Ne zmore vsega naenkrat. Pa tudi svoje pristojnosti ne mara prepustiti komu drugemu . . . nalizirali bomo lahko zemljišča in gradbenih parcel bo dovolj tudi za zasebne graditelje- žal pa komunalna ureditev še redno ne bo rešena. Zakonodaja, ki govori o njej, ni usklađena in je tudi pomanjkljiva. Za gradnjo v mestu je treba plačati ekonomsko ceno komunalne ureditve (vodovod, kanalizacija, elektrika, cesta). Zasebni graditelji tako velikih stroškov ne zmorejo. Zato silijo na neurejena zemljišča Ta so izven urbaniziranih naselij. Tam je seveda prepovedano graditi- Nekateri gradijo kljub temu, saj so kazni za črne gradnje zelo mile. Nerazumljivo pa je, da lahko gradnjo izven okoliša dovoli samo republiški inšpektorat za urbanizem. V njem dela samo peščica ljudi, občin pa je v SRS 62! Prosilci čakajo . . . Zakaj ne bi prepustili te pristojnosti tovrstnim strokovnim organizacijam v občinah in urbanističnim službam pri ObS? Vas pa je medtem dočakala sreča. Prišlo je dovoljenje republiškega urbanističnega inšpektorata. Gradili boste! štejete se lahko med redke srečneže, čeprav ste čakali na to eno leto, brusili pete ter izgubljali čas in živce. ' Zdaj morate dvigniti samo še gradbeno dovoljenje. To bo šlo brez večjih težav. Nato boste postala »hišni posestnik v izgradnji«, kar seveda pomeni, da boste vsaj dve leti brez denarja. Iskali boste kredite. Kregali se boste v podjetju za posojilo. Povsod naokoli boste lovili gradbeni material. In zidali boste. In nato boste hišni posestnik. Imeli boste svojo hišico- Prav takšno, kot ste si io zamišljali v družinskih pogovorih. V času, ko ste še stanovali v majhni sobi in kuhinji. Preprost človek ste. Majhen, skromen delavec. Vrata se vam ne odpirajo na široko Vrata v življenje namreč. Stanujete na tesnem, toda ne zahtevate družbenega stanovanja. Varčevali ste in privarčevali. Ko ste imeli že nekaj prihranjenega in se vam je zdelo, da je namen dosežen, so se začele preizkušnje, če bi vedeli vse to, kar veste zdaj, se ne bi lotili gradnje. Toda majhni in skromni ste- In zato morate potipeti. Zato ste morali čakati. Mar ne? MILOŠ JAKOPEC ti DOLENJSKI LIST Št. 15 (838) GOSTJE i KONGRESA Med uvodnim poročilom na VI. kongresu SZDL Slovenije: od leve proti desni Lidija šentjurc, predsednik GO SZDL Jugoslavije Lazar Koliševski, predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, sekretar CK ZKS Miha Marinko in drugi gostje kongresa (FOTO: D. Modrin jak) Pokongresne razprave V Novem mestu bo prav kmalu več razprav o delu in stališčih VI. kongresa SZDL Slovenije. Občinski odbor SZDL namerava prirediti takšne pokongresne razprave v Novem mestu in na terenu. Sodelovali bodo člani ObO SZDL in delegati, ki so se udeležili kongresa. Za delo kongresa je bilo opaziti med občani precejšnje zanimanje; ljudje upravičeno pričakujejo, da jih bodo delegati podrobneje seznanili s potekom kongresa ter s sklepom in z resolucijo, ki kaže novo pot pri delu SZDL. SD Pa li kongresu SISL Slovenije VIDA TOMŠIČ: Vloga Socialistične zveze de-taega ljudstva Slovenije v nadaljnjem razvoju družbenega samoupravljanja Predsednica GO SZDL Slovenije tov. Vida Tomšič je 5. aprila dopoldne, potem ko je odprla šesti kongres SZDL Slovenije, prebrala uvodno besedo, ki je v nemajhni meri spodbudila številne delegate k živahni razpravi o vlogi naše organizacije in nadaljnjem razvoju družbenega samoupravljanja. Danes in v prihodnjih številkah Dolenjskega lista bomo uvodne besede tova-rišice Vide Tomšič v celoti ponatisnili. Pregled uspehov povojne gospodarske in družbene graditve SR Slovenije, ki smo ga predložili na lanskem zborovanju samoupravljavcev, poročilo o delu SZDL med V. in VI. kongresom z dodatnim poročilom o predkongresnem delu, vse to nam omogoča, da se v uvodnem razpravljanju lahko zadržimo samo pri tistih vprašanjih, ki so zaradi svojega splošnega pomena ali pa zaradi pri nas dosežene stopnje družbenega razvoja okvir in izhodišče za pogovore o prihodnjem delu. Sesti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije zaseda v času, ko se sile miru in socializma zmagovito uveljavljajo v svetovnem merilu. Politika aktivnega sožitja — tako jasnovidno, odločno in pionirsko začrtana v Titovi Jugoslaviji — postaja danes realen in ofenziven program socializma, naprednih 'prizadevanj človeštva, neodložno pa jo tudi zahteva epohalni razvoj znanosti in proizvajalnih sil. Na velikanskih prostranstvih vseh celin vstopajo v svetovno politiko novi narodi, nove skupnosti in države. V premagovanju nakopičenih nasprotij iz preteklosti in sedanjosti težijo k lastnemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju, k enakopravnim političnim odnosom v svetu, k enakemu vrednotenju velikih in malih, k pospešenemu gospodarskemu razvoju, in to na osnovi lastnega dela in skupnega interesa delovnih ljudi razvitih in manj razvitih dežel, težijo k napredku, k socializmu. Toda današnji čas je tudi poln nevarnosti. Obstoju sveta ne grozi samo nuklearna katastrofa, groze mu tudi zavratnosti lokalnih vojn in diverzantskih akcij. Mednarodne reakcionarne sile imperializma pa skušajo ohraniti prednosti, ki jim jih daje izkoriščanje drugih. V svojem krčevitem boju, ki je toliko bolj barbarsko brezobziren, kolikor bolj je brezupen, uporabljajo tako notranja obračunavanja kakor neposredne vojaške intervencije. Zagrizenost bojev na raznih koncih zemeljske oble priča o premišljenem obsežnem načrtu. Preprečili ali vsaj odložili bi radi zmagoslavje miroljubnih teženj človeštva, zmago socialističnih idej o oblasti dela in časti človeka širom po svetu. (NADALJEVANJE SLEDI) Predvsem z dejanji! ...DRAGI TOVARIŠ TITO! Zdaj ni-mamo kaj čakati, tako si nedolgo tega dejal, temveč moramo sklepe dosledno izvajati v življenje. Verjemi nam, da so naše besede iskrene, ko Ti zagotavljamo, da se bomo ne le z besedami, temveč predvsem z dejanji odločno zavzemali za izvajanje sprejetih nalog. Prizadevali si bomo, da bo tvoja kritična, a ustvarjalna misel prevevala vse naše de?o. Obenem s temi našimi zagotovili prejmi prisrčne, tople tovariške pozdrave z željo, da bi bil še naprej tako uspešen na čelu Socialistične federativne republike Jugoslavije, tako iskren in dosleden bojevnik za samoupravno demokratično rast naše družbe, s tem pa tucJ.i za krepitev socialističnih sil v svetu. (Iz pisma VI. kongresa SZDL predsedniku Titu) Pričakovanja so se uresničila. VI. kongres SZDL Slovenije nam je z delom kot z resolucijo dal jasna navodila. Zdaj verno, kako se bomo še tesneje usmerili k najvažnejšim problemom in nalogam, ki so zdaj pred nami. Samoupravljanje in še večje utrjevanje načel delitve po delu nam bo omogočilo, da bo naš delovni človek na podlagi svojega lastnega dela zares odločal o vsem družbenem življenju. Zelo zanimiva in polemična razprava v osmih komisijah je dobila svoje pravo mesto v izpopolnjeni resoluciji, v ka- Javne tribune v Novem mestu Občinski odbor SZDL bo skupaj s krajevnimi organizacijami v Novem mestu, priredil več javnih tribun o stanovanjski politiki po reformi. Občanom o tem marsikaj ni jasno, zato takšen neposreden stik, v katerem bodo predstavniki Stanovanjskega podjetja Novo mesto odgovarjali na vprašanja občani v, pač ne more škodovati. Sd teri smo zajeli vsa na kongresu povedana stališča in številne predloge posameznih delegatov. Povedati moram, da so vsi predlogi izražali enotne poglede na osnovne naloge naše politike. Povsod smo opazili jskrena prizadevanja, kako še bolj uveljaviti potrebe in zahteve delovnega človeka, kako dosledno uresničevati gospodarsko reformo itd. Posebej je kongres podčrtal tudi nalogo, da se Socialistična zveza z delom uveljavi pri družbenem nadzoru, kakor tudi seveda pri konkretnem uveljavljanju družbenega in delavskega samoupravljanja. Pri tem ni bilo skoraj nobenih deklarativnih izjav, pač pa je kongres prevevalo resno delovno vzdušje. Čeprav je že XI. plenum glavnega odbora SZDL obravnaval kmetijstvo in njegove naloge v Sloveniji, smo na kongresu vendarle precej razpravljali tudi o tem področju. Delegati so podčrtali nujnost večje kmetijske proizvodnje in hitrejše rasti proizvodnosti, saj bo le to omogočilo čvrst nadaljnji razvoj gospodarstva. To doseči pa pomeni modernizirati kmetijsko proizvodnjo na vseh ust- reznih površinah. Omogočiti in organizirati moramo tesno sodelovanje ^med kmeti in kmetijskimi organizacijami, ki pa mora temeljiti na obojestranskih ekonomskih interesih. Seveda je treba prav tako krepiti tudi vse druge oblike proizvodnega sodelovanja, kar bo izboljšalo življenjske razmere našega kmeta. Ko smo na kongresu razpravljali o sodelovanju med posameznimi organizacijami, smo med drugim govorili tudi o tem, da se mora v njem odražati osnova za združevalne procese. Ustvarjati je treba možnosti za združevanje sredstev, če je to za posamez ne gospodarske organizacije boljše. Organi delavskega sa moupravljanja naj se bolj usmerijo v gospodarski in tehnični napredek, saj bomo le tako lahko dvignili življenjsko raven proizvajalcev. Od tehničnega napredka je skoraj v celoti odvisno naraščanje delavčevega dohodka, seveda pa tudi od sistema nagrajevanja in v veliki meri tudi od pravilnega intelektualnega dela. Zato bodo delovne organizacije morale posvetiti veliko več pozornosti Nadaljevanje s 1. strani večmesečnih pripravah na kongres. Razprave delegatov v osmih komisijah — med njimi so bili tudi delegati iz naših občin in bomo o njihovih izvajanjih še poročali — so bile živahne, polemične, zelo načelne pa spet tudi sila konkretne, skratka: dale so dragoceno gradivo tako za nadaljnje politično delo, kakor tudi za praktično ukrepanje v nadaljnji izgradnji. Prav te številne razprave so pripomogle, da je kongres osnutek resolucije dopolnil s tehtnimi stališči, s tem pa je resolucija kongresa postala dokument za nadaljnjo izgradnjo socialističnih odnosov v naši republiki. Od kongresa smo pričakovali, da bo konkretno proučil odnose med ljudmi in med samoupravi j avci kakor tudi med vsemi institucijami našega javnega življenja. Ko so delegati o vsem tem razpravljali so ugotovili, da je za nadaljnje kvalitetno poglabljanje takih odnosov potrebno še boljše sodelovanje in dogovarjanje med sa-moupravljavci — proizvajalci ter med tistimi, ki odgovarjajo za uresničitev številnih nalog. S tem, ko je kongres posebej pouda- ril pomen dogovarjanja in urejevanja odnosov, je hkrati tudi močno poudaril vlogo Socialistične zveze. To ni organizacija, ki bi samo razlagala ali zagovarjala stališča posameznih oblastnih kot drugih činiteljev, temveč je orga- nizacija, ki priteguje delovne ljudi, da z aktivnim sodelovanjem razčiščujejo odnose ter tako z medsebojnimi dogovori prispevajo k reševanju dosedanjih in novih nalog, ki jih prinaša uresničevanje socializma. družbeni in splošni izobrazbi svojih ljudi. Znanost v svetu se vse hitreje razvija, vedno več je tehničnih dopolnitev, vse to pa terja neprestano dviganje izobrazbe vseh zaposlenih. Pri tem seveda ne bomo smeli mirno dolgoročnega planiranja, ki pa bo moralo temeljiti na realnih ocenah naših proizvodnih možnosti. Bolj bo treba skrbeti za mehanizacijo vsega gospodarstva, investicijsko vlaganje pa bo moralo biti kar najbolj smotrno. Povečana produktivnost dela ne sme povzročati strahu za zmanjšanje zaposlenosti v industriji; višja produktivnost mora hitreje odpirati večje število delovnih mest na drugih področjih gospodarske dej a vnos ti. Tudi v brežiški občini imamo še veliko možnosti za tak razvoj, lahko bi rekli, da še skoraj vse! V turizmu, na primer, smo dejansko napravih še zelo malo. Res nastopajo pri tem različne objektivne težave, precej pa je tudi nepotrebnih zaviranj, ki bi jih z malo dobre volje lahko uspešno reševali. Naj omenim le nekatera manjša investicijska vlaganja, smotrnejše izobraževanje gostinskih in turističnih delavcev, ne nazadnje pa tudi veliko pogumnejše in aktivnejše vključevanje občanov v turistično dejavnost. Kongres je potrdil velike dosežke v razvoju samoupravnih odnosov in uveljavljanju samoupravljavcev. Vendar pa bo treba prav tu doseči še veliko več, tako da se bodo res razvile vse oblike neposrednega uveljavljanja proizvajalca. JANEZ VOLČANSEK, predsednik občinskega odbora SZDL Brežice Razmajani, napol podrti leseni most pri Čemehovcu je letos dobil železobetonske-ga soseda. Ta je utrdil vez med prebivalci dveh prijateljskih republik in ob otvoritvi so predstavniki mejnih občin predlagali, da bi ga imenovali most bratstva. (Foto: J. Teppey) ANA FABIJAN: ANA FABIJAN: PRIJATELJ ŠIME Vsako nedeljo je prijezdil mimo okna. Velika, širokopleča postava, košati, nekoliko osiveli brki in črne, ognjevite oči. Klobuk postrani in rdečo torbo preko rame — še zdaj ga vidim. Zamahnil bi s klobukom v pozdrav ter izginil po cesti. Tokrat so mi bili Zumberčani sosedje. Samoten in otožen je njih svet. Pozabljen košček slovenskega Balkana, ki je bogvedi kako zašel v naše Gorjance. Po kamenitih bregovih te vodi pot in duša ti zasanja. Žalostne so tiste sanje, ali lepe ... In žive duše ni, ki bi jih motila. Le pa tam se oglasi pastir. Z otožnim, zateglim glasom je zapel staro narodno pe. * sem. Ne umeješ besede, ali v nape-vu je vsa žalostno lepa zgodovina njenega naroda ... Včasih te sreča dekle. Ozek, resen obraz gleda izpod pisanega robca in debela črna kita ji visi po hrbtu.. »Hvaljen Isus!« — Zvedavo te premerjajo oči in dekle gre svojo pot. Ali tistih oči ne moreš pozabiti izlepa. Črne so kot viharna noč in tudi v njih je vsa otožna lepa zgodovina narodova... Po osojnih brdih je zorelo grozdje in po senčnih vrtovih so višnjele slive. Tisti čas me je zane. sel pot do njegovega doma. Na sončnem bregu mu je stala hiša, in če si stopil na prah, se je odprla očem lepa slika. Nebroj zelenih gričev, nebroj belih cekvic, a za njimi širna raven in sinja Kolpa. Zdajci je stal pred menoj nedeljski znanec. »Daleč ste prišli na šetnjo!« — Prijel je za klobuk ter mi segel v roko. »To je moj dom, a jaz sem Širne Bogdanović — da oprostite.« »Lep prostor ste si izbrali, gazda«. »Lep prostor, da bogme! Ali življenje je trudapolno.« — Pokazal je preko ceste, kjer so v strmem bregu visele ozke njivice. »Tu ne opra. viš z živino ničesar; vse mora obdelati tvoja roka. No, muke dosti! Ali verujte mi, da so mi hiljade oralov Banata na razpolago, ne bi je osta-vdl rodne zemlje!« — Navdušeno si je zavihal brke in čudovito so se mu zaiskrile oči. Mene pa se je lotila misel( da stoji pred menoj Uskok, ki se je pravkar do živega stepel s Turčinom ter ga zapodil preko Granice. Odsihdob sva bila prijatelja in nikoli ni jezdil mimo okna, ne da bi se bil ustavil. Vselej je imel povedati kako novico. Kadar je prihajal počasi, mirno, veselega obličja, sem vedela, da mu je pisal starejši sin iz Amerike. Polna tihe sreče so bila tista pisma ... Morda jih je pisal ob nedeljah. Sonje je sijalo skozi okno in po cesti je žvižgal nekdo veselo pesem. Sin pa je sedel za mizo, pero v roki, bel list pred seboj. — »Marta, kaj naj pišem?« — Pogledal bi mlado, lepo ženo, ki mu je ovila tvoplo roko okrog vratu, nastavil pero in duša bi mu izpregovorila . . . Včasih pa je pridirjal Širne ves razburjen iz mesta in srdito so mu gledale oči izpod košatih obrvi. No, takrat se je bil gotovo sestal s hčerjo, ki mu je bila omožena v sosednji župi. Mož ji je bil pijanec in siroti se baje ni godilo najbolje. Ali tu pa tam je privihral izredno zidane volje. Prepeval je na konju kot dvajsetleten mladenič. »V žepu imate Perino pismo, gazda!« »Od kod to znate, zlato moje?« »No, vidim vaš obraz in čujem vašo pesem!« Nasmejal se je zadovoljno. Pero mu je bil mlajši sin. študiral je na Dunaju za zdravnika, širne ga je ljubil najbolj in o njem je govoril najraje. Podjetno bi si navihal brke, zasvetile bi se mu oči. In tedaj ne bi skoparil z besedami. še zdaj ga čujem( kako je razlagal sosedu promocijo svojega sina. »V petek so imenovali mojega Perico za doktorja. Osobita čast, da znaš!« — Uprl je v seljaka oči, kot bi mu hotel pogledati na dno duše, dali umeje velikanski pomen tega naslova. In nadaljeval je navdušeno: »Bila je velika slavnost. Misli si sredi Beča veliko palačo. Vsa je oki-čena s srebrom in zlatom. Vanjo so privedli mojega dečka na izpit. Pripeljal se je samo sam kralj, da ga posluša. Izpitovali so Perico o rečeh, ki jih ne umeje naš učitelj, niti naš pop, morda niti naš biskup. Ali vrli moj dečko je odgovarjal, da so se mu vsi čudili. To je šlo, kakor namazano z oljem. In naposled mu je izročil sam kralj — Bog ga oblagodari! — list, na katerem je bilo napisano z zlatimi črkami, ''kako jako je učen moj Pero. In (1905) rekel je kralj: — Zdaj idi, moj sinko, ves svet ti je odprt! Takega vrlega dečka nima vsa Hrvatska, niti vsa Avstro.Ogrska, da kratko velim: takega nima ves svet!« Občudovala sem Simovo bujno domišljijo. No, kadar je govoril o mlajšem sinu, je bil govornik in pesnik obenem. Veselega obličja se ustavi nekoč pred oknom. »Bi li čašico rakije, širne?« ga vprašam. »Dakako, zlato moje, ali prosim vas kasneje!« Takoj sem znala, da pride na vrsto neizogibni doktor. . In že je začel: »Čujte, kaj sem izvedel o Perici. Srečal sem doli v mestu gospoda, ki je študiral z mojim dečkom. — Dali vam kaj piše doktor? me vpraša.« »Kje bi jemal siromak čas, da mi piše! No, pisal mi je pred tremi meseci,« mu odgovorim. »Srečal se ga v Belem gradu — veli gospod — in dal vas je pozdraviti. Da samo vidite, kako se mu godi! Sam kralj ga je dal pozvati predse in kraljična, jedva ga je ugledala, mahoma se je zaljubila vanj.« »Oprostite Širne, ali katera kraljična je bila to?« ga vprašam. Toda širne bi se bil skoro ujezil. »N0 katera bi to bila! Hči novega kralja, vsekakor!« je odgovoril enostavno. Ali nekoč se je zgodilo čudo. širne je prijezdil iz mesta, ne da bi se bil oglasil. Ves sključen je sedel na konju in srepo je strmel predse. Pognal je konja in kakor blisk je šinil mimo okna. »Kam tako brzo, gazda? čujte, oj širne!« Ali že je izginil za oglom. In potem je prišla nedelja, druga, tretja, četrta — mojega znanca od nikoder. In napotila sem se, da pogledam, kaj mi dela stari prijatelj. — Stoji v slivnjaku in obrezuje drevje. »Da ste mi zdravi, širne! A kje vas to para nosi, da vas ni videti več v našem selu?« »Ej, staremu človeku zdravje ne velja! Nahladil sem se in ležal skoro mesec dni.« — Okrenil se je v ANA FABIJAN (risba — okoli 1905) stran in zdi se mi, da sem mu zasačila solzo v očeh. . Po cesti je prišel človek. »Hristos voskrese!« — Odkril se je spoštljivo. Bil je teden po Uskrsu in uniati se ves teden pozdravljajo s tem vzklikom. »Vo istinu voskrese! Odkod prihajaš, Niko?« vpraša šime. »Ha bil sem doli v mestu, v lekarni. Ali čuješ, jeli istina, kar govore doli, da se tri. je ustrelil sin? Pravijo, da je temu že mesec dni.« S šimovega obličja je izginila poslednja kapljica krvi. »Kdo ti je to obesil na nos?« je vprašal hripavo. »Vprašali so me v lekarni, dali znam kaj o tem.« »Grom jih ubil! Lažejo, ti velim! Naj gredo do tisoč vragov, nesram. ni lažniki! Da jih čujem jaz, ubil bi jih vse po vrsti!« Ves bled je bil in glas se mu je tresel... Mesec dni kasneje pa se je ustavil pred oknom voz. Stopil je z njega širne v črni obleki in brez rdeče torbe. Na vozu je nekdo uravnaval rjav potni kovčeg. »Kam, gazda?« se začudim, i »Daleč preko vode«, je odgovoril šime z zamolklim glasom. »Eh, vam pač ne bi bilo treba, prijatelj! Deca imajo kruh, i vam se ne godi, da bi gladovali.« »Istina! Ali meni se je — recimo — zdajci zadolgočasilo na našem bregu. Deca so me ostavila, starca, a jaz nočem, da prebijem stare dni sam. Idem 'k sinu v Ameriko, naj mi vnuki kratkočasijo starost.« Podal mi je roko in se brzo okrenil v stran. 'Kaj ti je prijatelj, da ostavljaš rodno zemljo, ki je ne bi zamenil za tisoč oralov Banata? Vprašanje mi je bilo na jeziku, ali nisem imela poguma, da ga izpregovorim. »Pa srečen pot, širne; in dajte, da velim: na svidenje!« Odkimal je molče in sedel na voz . . Aforizmi Najtežje je biti velikodušen v lastni režiji. Mnogi so zadovoljni, da sploh živijo, kaj šele, da bi imeli kak cilj. Navzlic enodušnosti, na srečo lahko vsak misli kar hoče. © Ko gre za vprašanje postelje in mize, ločitev navadno ni zapletena. Toda težave nastanejo, ko sta na vrsti televizor in avtomobil. • šele tedaj ko je pokvaril že tretjo uro, je sprevidel, da je čas denar. Postelja je najnevarnejši kraj na svetu, saj v nji umre 90 odstotkov ljudi. Hvali — pa boš uspel! Ni posebno važno, od kod piha veter, važno pa je — v ; ;'ero smer piha. Ko lev začne rjoveti, se nikar ne zadržuj v njegovi bii-: ni z vprašanjem, kakšni nameni mu blodijo po glavi. ANNIE M. G. SCHMIDT. Imam ga že tako dolgo Menda nam leži v krvi, da si za Veliko noč želimo vedno kaj novega. Kaj novega, kaj čednega, kaj svežega. Ena bi rada oblepila omare z novim cvetličnim papirjem, druga si želi lešnikovo rjav spomladanski kostim, tretja . .., ah, kdo bi le našteval. Jaz bi strašno rada imela nov obraz. Kajti stari... no, dobro, saj še gre. Tak spet ni, da bi ljudje govorili: »Le kako si upa takšna tekati naokrog!« Toda imam ga že tako dolgo. Prej je bil mlad. Zdaj se počasi stara; za kratek čas bo nemara še »mladosten«, toda vsakokrat, kadar se pogledam v ogledalo, si mislim: Le kako bi se ga lahko znebila! Seveda bi si lahko poveznila na glavo nov klobuk in si sešila nov ovratnik, toda to ni nadomestilo, kajne da ne? Lahko bi odšla tudi v kozmetični salon, kjer bi me strokovno zmasirali, napravili lepotno masko in me nato obarvali s šminko, s pudrom, s črtalom za obrvi in tekočino za trepalnice; toda obraz bi ostal, čeravno ozaljšan, še vedno isti. Ta nos, ki ga moram gledati že toliko let in ki je bil v moji mladosti vzrok manjvrednostnih kompleksov ...! Pravzaprav je okrutno nekomu naprtiti obraz, ki si ga ni izbral sam, za vse življenje. Ni ga moč zamenjati, ni se ga moč znebiti, vedno ga je treba nositi s seboj! Včasih si rečeš: »Zdaj mi je vsega dovolj! V svet hočem!« Pri tem pa pozabljaš, da te bo spremljal isti obraz, pa če se odpraviš v Luksemburg, v Tokio ali na Baleare. Kjerkoli že bi morala biti trgovina z izveskom v pisanih velikonočnih barvali: »Nova pomlad — nov obraz!« Vstopila bi in rekla: »Rada bi imela nov obraz, kaj modernega, a ne predragega!« »Kako vam ugaja tale, milostljiva gospa? Zelo žen-stven je. Lahko ga nosite vse poletje. Ali pa tale, z nosom kot vnebohod ... ker je šaljiv, je po njem veliko povpraševanje ...« »Ne,« bi odgovorila, »preveč vsakdanja sta. Ni mi treba ponujati tako cenenega blaga.« »Oh, potem bi bilo tole kot nalašč za vas, izredni model s temnimi lasmi, z izrazitimi očmi in klasičnim nosom . .. čisto malo zvezdniški, petdeset tisočakov. Ni malo, vendar je nekaj posebnega, nekaj izrednega!« »Mhm,« bi mrmrala, mlun .. .« »Če vam ta ne ugaja, imam prav takšnega s svetlo modrimi očmi.« »Dobro, vzela ga bom,« bi rekla. »Kar takoj si ga bom nataknila. Starega mi, lepo prosim, zavijte; v mraku ga bom lahko šc ponosila.« »Bi nemara hoteli šc prijeten, nov značaj?« »Kako? Nov značaj? Kaj tudi te prodajate? Zelo zanimivo!« »Seveda, imamo veliko izbiro značajev. Pokazala vam bom vso kolekcijo.« »Da, kar rada bi imela nov značaj; mojega prenašam že tako dolgo, njegov kroj postaja sčasoma dolgočasen. Prosim, kar pokažite mi jih!« Na tihem sem premišljevala, kaj bi bilo, če bi vzela altruističnega ... To bi pomenilo, da bi morala sleherno jutro vstati prva, počakati, da bi mi drugi pred nosom pojedli kruh z maslom, prepuščati drugim boljši prostor v avtobusu ... »Ne,« bi odgovorila kot iz topa, »dajte mi raje kaj bolj vsakdanjega, normalnega, z zdravim egoističnim odtenkom.« »Pomerite tale primerek. Pravkar smo ga dobili. Sončen je in brezskrben, malce površen, vidite? In' zagotovljeno brez očitkov vesti! Tudi mečka se ne!« »Prav,« bi rekla, »pa mi ga zavijte.« Če bi bilo to res, kakšna prijetna tolažba. Toda takšne trgovine ni na vsem božjem svetu. Torej si bom navsezadnje le sešila nov ovratnik, kupila črtalo druge barve, moderen slamnik in tekala vse poletje naokrog s starim obrazom, ki mi že preseda !n za katerim se ikriva stari značaj, ki ga tudi ne maram več. TONI HAUC, Vitezi današnjega časa Srednji vek je za nami. 2al nam ta ugotovitev ne koristi mnogo, živimo sicer v dvajsetem stoletju, a ljudje se niso mnogo spremenili. Srednji vek je slovel kot krvav- Nič koliko krvi je bilo prelite na bojiščih, nič koliko odsekanih glav, nog, rok,, las, ušes je letalo v takem bojnem metežu po zraku- Vitezi so klali kot mesarji v naših klavnicah, ki delajo predvsem za izvoz. Vitez srednjega veka je imel okolivkože oklep, pod seboj konja, v eni roki meč in v drugi ščit. Bojišča so danes noše ceste in jarki ob njih". Vitezi so ostali vitezi, a namesto meča imajo v roki volan, konja, ali bo1, je konjske moči imajo pod seboj, za seboj ali med nogami, oklep ni več na niih. temveč okoli njih. ščit. je nadomestil prednji odbijač- In velika množica teh modernih vitezov nočen ia isto, kar so počeli srednjeveški viteza- Preden je srednjeveški vite?, odšel v boj, si je očistil oklep, da. se je lesketaj, in si je nalepil na ščit svoj grb in druge zastra-'šuioče znake. Današnji vitezi prav tako očistijo svoj oklep in karoserijo s po-lirno pasto in nalepijo nanjo strah in občudovanje vzbujajočo nalepke. Nato sedejo na konia in odhru-mijo na bojišče. Njihovi sovražniki so zabiti p?šci, nerodne konjske vprege, Idiotski kolesarji, prekleti počasneži in drugi prevozno navdahnjeni bedaki. Vitezi novega časa si prav tako kot vitezi srednjega veka pomagajo v boju z mečem, tj. z volanom, ki ga z neverjetno gibčnostjo uporabljajo v koloni nasprotnikov, in z odbijači redčijo glave pešcev. Srednjeveški vitezi so orirejali turnirje, na katerih so preizkušali svojo moč, oklepe in reflekse, čeprav sta si taka dva viteza pred borbo nazdravila z burg-undeem, sta se že naslednjo minuto poklala. Ob plotu sta se na konjih pognala drug proti drugemu in treščila skupaj. Kdor je imel močnejši oklep, se je bolje izmazal. Danes se takšen turnir prične v gostilni, nadaljuje pa na cesti, kjer je namesto plota neprekinjena bela črta- Konča se zelo različno. Baje je preteklo največ krvi v tridesetletni vojni. Ta je že končana. Danes traja takšen boj kvečjemu tri stotinke sekunde. Po končanem boju si današnji vitez, seveda če je po naključju odnesel celo kožo, s strahom ogleduje pokončanje- Kako si ga ogleduje, je odvisno od njegovega grba- Včasih se kateri obnaša kot tisti angleški kralj, ki se je, ko je sovražnik ubil konja pod njim, zadri: »Kraljestvo za konja!« Današnji vitez se zadere drugače: »Zavarovalnica, daj mi novega konja!« Viteštvo srednjega veka je izumrlo. Vsako viteštvo izumre. Tako vsaj pravi zgodovina. Morda bodo tudi ti vitezi izumrli? Pa kaj, ko je iz dneva v dan več konjev. •. MANJKAJO JIM ŠTIRJE MILIJONI Čudno se sliši, pa bo vendarle res! Dotirani Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu pred vprašanjem: kaj opustiti, da ne bo nikjer razpoke? 'Za svojih sedem dejavnosti je zavod planiral letos nad 50 milijonov starih dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Takole so rekli: »22,7 milijona nam bo navrgla lastna dejavnost, občina naj bi dala 21 milijonov, po 3 milijone pa republiška sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti in za pospeševanje kinofikacije.« Će bi se občinska dotacija znižala na 8,8 milijona dinarjev, bi krili vse stroške, za investicijsko dejavnost pa ne bi ostalo nič. Zavod za kulturno dejavnost je zelo presenetilo, da mu proračun občine ni odmeril več kot 4,8 milijona starih din. Mary Hemingway junija pri nas Vdova znanega ameriškega romanopisca Ernesta Hemingwaya, Mary He-mingway, bo junija letos prispela v Jugoslavijo. V dveh tednih bi rada ob-jadrala jadransko obalo in obiskala nekaj značilne j -ših mest. Na njeni poti jo bodo spremljali ameriški publicisti. V Pliberku slovenščina uradni jezik Občinski svet občine Pliberk na Koroškem je nedavno (s 15 glasovi) sklenil, da lahko odborniki na sejah govorijo v slovenskem jeziku. To je prvi sklep te vrste po letu 1955, ko je začela veljati sedma avstrijska državna pogodba. V prejšnjem računu so nenadoma »zmanjkali« 4 milijoni! Možje v zavodu so sedli, da bi ugotovili, kaj se da napraviti. Spet so začeli računati, vendar so 4 milijoni še vedno manjkali. Naj so številke obračali tako ali drugače, noben rezultat ni bil zadovoljiv. Bi se odločili, da kaj opustijo? Opustiti karkoli v času, ko je kultura že tako osiromašena, bi bilo nesmiselno. Vse dejavnosti so enakovredne, nobena ne odtehta druge, naj gre za redni kino, potujoči kino, oder mladih, prosvetni servis ali za poslovalnico kulturnih prireditev. Še to je treba upoštevati, da se razen kina nobena med naštetimi dejavnostmi ne živi sama. Pri tem pa se srečamo Pisatelj Janez Jalen umrl V torek zvečer je v Ljubnem na Gorenjskem umrl pi. satelj Bobrov, Ovčarja Marka, Tropa brez zvoncev in številnih drugih povesti Janez Jalen v 75. letu starosti. s staro resnico, da kultura ni donosna, da torej ne prinaša dobičkov. Izdatki so vselej večji od dohodkov. Pri zavodu to dobro vedo, pa kdo drug tudi. Gotovo bi kdo vprašal: »Ste že poiskali notranje rezerve;' ste že poskusili vse, da bi se sami vzdrževali?« No, to je pa že posebno poglavje. Zavod je mlad, ustanovljen pred slabimi tremi leti. Prav gotovo bo res, da danes še ni to, kar naj bi bil. Je še v razvoju. Marsikaj je že uredil, marsičesa še ne. Vsako leto se bolj utrdi, vsako leto se njegovi delavci več nauče. Brez napak do sedaj seveda ni šlo, pomanjkljivosti pa se zavod tudi še ni znebil. Vendar se v zavodu sprašujejo, ali ni javnost dolžna opozarjati na vse_ to in svetovati, kako delati v prihodnje. V zavodu tudi dodajajo, da je javnost oziroma družba deloma soodgovorna za njihovo delo. Soodgovornost si razlagajo tudi tako, da bi morala družba tudi zdaj. ko zavod kliče na finančno pomoč, pokazati svojo solidarnost. Prastara je resnica, da člo- vek ne živi samo od kruha. Kultura mu ni nič manj potrebna, da pa mu jo med drugim tudi . . . novomeški zavod. Z vodstvom — po vsem tem — vemo, kako je. če ne bo sredstev, tudi kulture ne bo. Vsaj tiste kulture za široke ljudske množice ne. IVAN ZORAN Nagradi za Žarka Petana in Dušo Počkaj Strokovna žirija na festivalu malih in eksperimentalnih odrov v Sarajevu je nagradila Žarka Petana in Dušo Počkaj iz Ljubljane, prvega za režijo Kopittove drame »Očka, ah, ubogi očka...«, drugo pa za vlogo gospe Rue-spetl v tej drami. Zlati lo-vorjev venec, najvišje festivalsko priznanje, so podelili varšavskemu gledališču Atheneum. Ciril Podbevšek pri delu v svojem stanovanju na Cesti kom. Staneta (Foto: P. Romanič) INTARZIST — SAMOUK V DOLENJSKI GALERIJI Plastika in dolenjska domačnost Likovni klub razstavila v Brežicah V soboto, 2. aprila, so brežiški likovniki-amaterji v mala dvorani Doma JLA odprli razstavo svojih del v počastitev 25-letnice vstaje. Razstavljena dela Bogoviča, Cedilnika, Lepejeve, Horvati-ča, Miloševiča, Miklavžina, Poljšaka, Tavčarja, Tomina in Stamenkoviča niso modni obrazci brezizrazne umetnosti in ne v nasprotju z resnico Knjiga o, Lužiških Srbili Slovenska matica v Ljubljani je pred kratkim izdala nad tristo strani ob-segajočo knjigo »Lužiški Srbi«, ki jo je napisal nedvomno najboljši slovenski poznavalec življenja in kulture Lužiških Srbov, naroda, ki živi v južno-vzhodnem delu Nemške DR. Kot je rečeno na ovitku knjige, je to Glavanovo delo doslej najobširnejša slovenska informacija o Lužiških Srbih. Avtor je svojo nalogo, povedati kar največ o tem najmanjšem slovanskem narodu, vzorno opravil. Popisal je deželo, ljudi, navade, kulturno in gospodarsko življenje in prizadevanje naroda za boljše življenje. Najobšir-nejše poglavje je posvečeno razvoju lužiškosrb-ske kulture skozi stoletja. Med imeni so nekatera našim bralcem že malo bolj znana. Iz novejše dobe lu- Dobrodošlica kostanjeviški »Zali« »Slovenski vestnik«, ki izhaja v Celovcu, posveča bližnjemu gostovanju ko-stanjeviškega prosvetnega društva »Lojze Košak« v Ločah ob Baškem jezeru na Koroškem veliko pozornost. List prinaša v zadnji številki posnetek z uPrizoritve kostanjeviške-Sa društva in na dolgo go-. £0ri o pomenu »MiklOve Zale«. Kot je znano, je snov za »Miklovo Zalo« za-J?ta iz turških časov na Karoškem, zato tamkajšnji obiskovalci bližnje gostovanje Kostanjevičanov ^e zlasti nestrpno pričakujejo. žiškosrbske kulture je ime Merčin Nowak — Nje-chornski nedvomno najbolj znano tudi dolenjskemu človeku. Dela tega pisatelja in slikarja smo imeli priložnost videti med drugim tudi v Kostanjevici in v Novem mestu, kjer je posebno razstavo o lužiš-kosrbski kulturni tvornosti priredil Dolenjski muzej. Posebna poglavja v Glava-novi knjigi govore o dandanašnjih stikih med Lu-žiškimi Srbi in Slovenci. današnjega časa. V njih se skrivajo talenti, toda manjkajo jim napotki šolanih ljudi, ki bi jih morali usmerjati, a stoje ob strani in puste, da se ustvarjalci-amaterji love sami s seboj. — Obiskovaloi razstave ugotavljajo, da nekatere likovne stvaritve presegajo okvir amaterizma in bi gotovo našle tudi na drugih razstavah dostojno mesto. Razstava likovnega kluba, ki je bil ustanovljen šele pred dvemi leti, bo do 17. aprila odprta vsak dan od 9 do 19. ure. Vstopnine ni. D. V. Pliberčani v Ravnah na Koroškem V Ravnah na Koroškem je nedavno gostoval pevski zbor slovenskega prosvetnega društva »Edinost« iz Pliberka, s čimer je vrnil obisk tamkajšnjemu KUD »Prežihov Voranc«. Prihodnji teden bodo v Dolenjski galeriji v Novem mestu odprli razstavo umetnika-samonka Cirila Podbevška. Intarzija — pri nas dokaj redko in zahtevno izrazno področje, je pred dobrimi petimi leti ogrela prizadevnega tovariša Podbevška in na hčerkino željo je pričel z vložnim delom na vratih sobne omare. Uspeh ga je tako navdušil, da je do danes dokončal še 18 drugih del. Največjo podobo »Jesensko« (180 x 90 cm) je delal dve leti, povprečno pa porabi za in-tarzijo (veliko 80 x C>0cm) polnih pet mesecev dela. Z rezljanjem začne ob polšestih zjutraj m dela dokler zdrži, potem pa na sprehodu po novomeški okolici išče nove motive in ideje. »Oder mladih« spet gostuje »Odred mladih« pri Zavoda za kulturno dejavnost v Novem mestu bo spet gostoval z Grayevo pravljico »Cesarič-na in svinjar.« 16. aprila ob 15. uri bo nastopil v Metliki in zvečer ob 19. uri na Suhor-ju, 17. aprila pa najprej ob 11. uri v Žužemberku in ob 15- uri na Dvoru. Mlade novomeške gledališčnike so povabili tudi v nekatere druge sosednje občine. Ciril Podbevšek je po rodu Novomeščan, vendar je obiskoval gimnazijo v Beogradu, kjer je leta 1927 končal, tudi vojaško intendantsko akademijo. Med vojno je bil v nemškem ujetništvu, kjer je prišel v stik z nekaterimi znanimi jugoslovanskimi likovnimi umetniki po osvoboditvi pa se je vrnil v Novo mesto. Včasih je kiparil, zdaj pa se je ves predal intafziji. Izobražuje se sproti, z delom, hkrati pa pripravlja zapiske o intar-ziji, ki jih namerava izdati v knjigi o tej tehniki. Razstava njegovih intarzij bo prva te vrste po vojni v Novem mestu. Plastika, realizem tn dolenjska domačnost vejeta iz njegovih podob. Zaveda se, da ga za resno umetniško izpoved in prepričljivost čaka še vrsta težav in poglobljeno delo, vendar mu dobre volje in vztrajnosti ne manjka. To je dokazal že s to začetno serijo, ki jo bo razstavil v Novem mestu. Razstava bo odprta 24. aprila. AL Film o Titovem obisku v NDR V vzhodnem Berlinu so sinhronizirali v srbohrvaški jezik dokumentarni film o Titovem obisku v Nemški demokratični republiki. Film je naredila skupina, ki je pripravila tudi znani dokumentarni film »Ruski čudež«, ki traja 35 minut. Oče Anne Frank v Ljubljani V Ljubljani se je pred kratkim mudil Otto Frank, oče Anne Frank, katere »Dnevnik« objavljajo že vrsto let po vsem svetu in ga poznamo tudi pri nas. G. Frank je med obiskom v Ljubljani obiskal neko dijakinjo, s katero si že štiri leta dopisuje. Trebnje: kolikim ljudem je prijateljica knjiga? >^ »RIBIŠKE ZDRAHE« V KOSTANJEVICI Prizor iz komedije »Ribiške zdrahe«, s katero bodo člani Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane nastopili v Kostanjevici v soboto, 16. aprila ob 19.30. Predprodu-ja vstopnic je v trafiki, lako pa jih naročite tudi na telefon Kostanjevica 19. Ljubitelji gledališke kulture in sproščenega smeha — vljudno vabljeni- Od nekdanjih 9 ljudskih knjižnic v občini Trebnje delujejo danes le še tri, ki imajo skupno 300 zastarelih in neštetokrat prebranih knjig. Delajo v okviru kulturno prosvetnih društev in niso v zadnjih letih dobile ničesar za svojo dejavnost. Matična knjižnica v Trebnjem, ki je nastala iz nekdanje knj'žnice prosvetnega društva, ima 4500 knjig in čitalnico in kar je predvsem važno — čez 400 bralcev, ki si na teden izposodijo 200 knjig. Ta knjižnica ima nalogo strokovno pomagati drugim — ljudskim knjižnicam. Dobiva tudi dotacijo iz občinskega proračuna- Ker pa ima večinoma samo po en izvod vsake knjige, ne more voziti knjig no drugih krajih. Temu se bodo izognili na ta način, da bodo dali na vpogled bralcem iz dru gih' krajev seznam knjig, ki bi si jih potem skup'nsko Koroško-slovenska kulturna izmenjava Med Koroško in Slovenijo je prišlo do ponovnih ožjih stikov na kulturnem polju. V ta okvir sodi tudi zadnja prireditev v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Tu sta namreč pred kratkim nastopila komorni orkester celovškega radia in komorni zbor iz št.Vida ob Glini. sposodili v matični knjižnici. Vendar je to le začasna rešitev. Pisatelj »Tobaka« umrl V Bukarešti je umrl predsednik Zveze bolgarskih pisateljev Dirnitr Dimov. Njegov obsežni roman »Tobak« smo pred kratkim dobili tudi v slovenskem prevodu. Slovenija z dvema predstavama na Hvar Posebna žirija bo iz IX. srečanja dramskih skupin Slovenije, ki bo letos v Črnomlju, izbrala dve najkvalitetnejši predstavi, ki bosta zastopali slovenski gledališki amaterizem na letošnjem jubilejnem X. festivalu gledaliških amaterjev Jugoslavije na Hvaru. Festival se bo pričel 17. julija in bo trajal do 8. avgusta. Na njem bodo uprizorili največ dvanajst predstav, po dve iz vsake republike. Najboljšim amaterskim gledališčem bodo podelili zlato, srebrno in bronasto plaketo, gledališke skupine, ki bodo nastopale na jubilejnem festivalu v počastitev 25-letnice vstaje jugoslovanskih narodov, pa bodo prejele spominske plakete. Da ne bi gradnja stanovanj zaostajala Direktorji, predstavniki banke in občine so razpravljali o stanovanjski izgradnji — Več graditi bo mogoče le z združenimi močmi in sredstvi! 6. aprila so se v Črnomlju aa pobudo banke zbrali predstavniki delovnih organizacij, banke in občine ter obravnavali razne možnosti za stanovanjsko izgradnjo v novih pogojih gospodarjenja. Ker so bili stanovanjski skladi ukinjeni, delovnim organizacijam pa je prepuščena skrb za stanovanja svojih zaposlenih, obstaja upravičena bojazen, da manjši delovni kolektivi in delovne organizacije s področja družbenih služb ne bi mogle graditi, ker nimajo sredstev. Gotovo bi prišlo do zastoja v stanovanjski izgradnji, če bi vsak kolektiv gradil zase, kolikor bi pač zmogel, ker nikjer za te namene nimajo predvidenih znatnejših sredstev. Predlagali so, naj delovne organizacije za širše potrebe izgradnje stanovanj združujejo razpoložljiva sredstva, gradile pa bi na podlagi gra dbenega programa, sestavljenega v sodelovanju med strokovnjaki občine in stanovanjskega podjetja- Sredstva, ki bi jih delovne organizacije, zlasti s pod- ročja gospodarstva, odvajale v te namene, bi bila le neke vrste posojilo. Vrnjenega bi dobili v obliki stanovanja ali v denarju. Pri tem so imeli predstavniki nekaterih večjih podjetij pomisleke, vendar je bilo le sklenjeno, da se bodo lotili združevanja sredstev. Koliko in kateri delovni kolektivi bodo prispevali za gradnjo stanovanj v prihodnje, bo določeno v pismenih pogodbah, sklenjenih med občino in delovnimi organizacijami. Več doslednosti v dejanjih — manj besed! O III. plenumu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je občinski komite v Črnomlju razpravljal že na dveh sejah - Ugotavljali so, kako smernice centralnega komiteja uresničujejo v praksi Takoj po prvem delu plenuma CK" smo se v Črnomlju sestali na razširjeni seji komiteja, na kateri so bili prisotni tudi sekretarji vseh osnovnih organizacij. O vseh sklepih III. plenuma pa smo obširneje in temeljiteje razpravljali na seji komiteja, ki je bila 28. marca. Ugotavljali smo, kako komunisti v praksi uresničujejo sklepe VIII. kongresa in III. plenuma in kaj so v svojih prizadevanjih dosegli. Dosedaj delovni kolektivi niso pokazali kakih večjih želja po investicijah, zlasti ne v zgradbe, pač pa povsod skušajo razpoložljiva sredstva usmerjati v modernizacijo proizvodnje. Bolj zaskrbljujoče je sprejemanje samoupravnih aktov, ki poteka prepočasi. Upadla je tudi skrb za strokovno in politično izobraževanje, zato komite meni, da bi ga morali znova poživeti. Pri tem ne bi smeli preveč varčeva- NE SAMO ZA PRAZNIKE.. V soboto, 9. aprila, so se na pobudo občinskega komiteja ZMS v Črnomlju sestali predstavniki garnizona in občinskih družbenopolitičnih organizacij ter razpravljali o sodelovanju z JLA. Ugotovili so, da se je dosedanje sodelovanje omejevalo predvsem na skupno delo ob raznih slovesnostih in praznikih, medtem ko naj bi bilo v prihodnje stalno. Prav tako pripad- niki garnizona niso imeli stikov z mladino iz kolektivov in organizacijami na terenu, temveč je le tu in tam prišlo do sodelovanja s šolsko mladino. Izvolili so 9-članski koordinacijski odbor, ki bo v kratkem sestavil program skupnega dela za daljše obdobje, s čemer bo tesnejše sodelovanje z JLA zagotovljeno. KATJUŠA BAŠIČ ti s sredstvom, saj bo strokovno usposobljen proizvajalec lahko povečal produktivnost, hkrati pa z večjo druž-beno-politično razgledanostjo prispeval k boljšemu gospodarjenju. Razpravljali smo tudi o bančnem in deviznem sistemu, kjer je še vse preveč administrativnih odnosov. Komunisti v delovnih organizacijah si morajo prizadevati, da bodo imeli samoupravni organi in tudi ves kolektiv pravilen odnos do splošnih družbenih potreb. Ker skromna proračunska sredstva nikakor ne bodo zadoščala za kritje vseh potreb v občini, bo v veliki meri prav od razumevanja kolektivov odvisno, kako bomo napredovali na vseh podorčjih družbenega življenja. Občinski komite je sklenil, naj vse osnovne organizacije ZK obravnavajo gradivo plenuma, zlasti še sklepe in se vse dosledneje zavzemajo za odpravo napak v praksi. MILAN MALEŠIC V semiški ISKR111 odlikovanih semiška kinodvorana je bila v soboto popoldne prizorišče posebne slovesnosti. Kolektiv tovarne kondenzatorjev je tu priredil proslavo ob 15-letnici obstoja tovarne, navzočih pa je bilo tudi več ljudskih poslancev, predstavnikov občinske skupščine in družbeno političnih organizacij ter predstavnikov drugih Iskrinih tovarn. Po uvodnih besedah direktorja Franca Koširja so krajši kulturni program izvedli člani kolektiva in učenci semiške šole. Program je bil dobro izbran in lepo izveden, posebno pa je občinstvo navdušil moški oktet. Predsednik obč. skupščine inž. Rado Dvoršak je zatem podelil odlikovanja najzaslužnejšim članom kolektiva. Medaljo dela so prejeli: Marija Peča-ver, Vida Pavlovič, Jelka Pičel j, Stane štrumbelj, Julka Ivanetič, Anica Vidmar, Lojzka Vaj s, Jože Jakša, Amalija Bevc in Tilka Živanovič. Red dela s srebrnim vencem je dobil Jože Kočevar, tehnični direktor tovarne. Razen tega je dobilo posebna priznanja 8 članov kolektiva, ki. so zaposleni v tovarni kondenzatorjev že 15 let, 42 zaposlenih pa za več kot 10-letno uspešno delo v kolektivu. Slovesnost je bila res prisrčna, prav tako . tudi zabava, ki je sledila v domu Partizana. Vsem odli-kovancem in nagrajencem prisrčno čestitamo! Do slikovitih in znamenitih ostankov Pobreškega gradu v bližini Adlešič je težko priti. Z avtomobilom se vratolomne vožnje po jamasti cesti nihče več ne podstopi, kdor gre peš, pa mora imeti za ta podvig primerno obutev. Neustrašeni turist, ki do gradu le prispe in se z brodarjem popelje še na izlet preko Kolpe na Hrvaško stran, je presenečen. Na naši strani izredno slaba pot, na oni gladka kot ogledalo... (Foto: P. Romanie) Zilje: z izkupičkom na izlet Mladinski kolektiv v Ziljah je zadnje čase zelo delaven, zlasti v igralski skupini. Pod vodstvom režiserja Franca Pavlakoviča so naštudirali »Dobrodošlo Miss Agato« ter z njo gostovali že na Vinici, v Bojancih, Adlešičih, Gra-dacu, Dragatušu in na Prelo-ki. Izkupiček predstav jim je vrgel 90 tisočakov, porabiti Pa ga nameravajo za ogled predstave v Ljubljanski drami in za izlet na morje. Na podoben način bi si lahko tudi mladina iz drugih odročnih krajev privoščila izlet, če bi se znašla kot so se Ziljarri. Neznanih talentov ne manjka V preteklih dneh so bile po vseh osnovnih šolah na področju domače občine avdicije za oddajo »Pokaži, kaj znaš«, ki bo 23. aprila v' Črnomlju. Prijavilo se je izredno veliko mladih pevcev, reci-tatorjev, instrumentalnih solistov in tudi skupin, med katerimi je bilo nekaj pozornosti vrednih talentov. Izbirna komisija bo v kratkem določila najboljše za nastop v Črnomlju in jih s pismenimi vabili pozvala na prvi večji nastop pred občinstvom. Kaj bo delala Socialistična zveza? Predlogi resolucije VI. kongresa SZDL naj veljajo tudi za republiška in ne samo za občinska vodstva, so menili na seji izvršnega odbora SZDL v Črnomlju — Sprejeli so okvirni načrt dela za bodoče obdobje ter izvolili Janka Štuklja za sekretarja občinskega odbora SZDL K predlogu resolucije VI. kongresa SZDL v Črnomlju niso imeli bistvenih pripomb, pač pa so menili, da bi morah predlogi od točke 2 do 7 vsebovati tudi določila za modernizacijo republiške uprave in se ne bi smeli omejevati samo na občinska vodst-va- Tudi s predlogom kandidatne liste za glavni odbor SZDL so se strinjali, vendar s pripombo, da je v novem vodstvu zastopanih premalo kmetov — od 157 članov samo eden. V razgovoru o bodočem delu organizacij SZDL so določili kot prvenstvenno nalogo nadaljevati z javnimi tribunami o kmetijstvu in gozdarstvu po vaseh, medtem ko bodo v Črnomlju na javnih tribunah razpravljali zlasti o vzgoji in izobraževanju mladine. V pripravah na 25-letnico ustanovitve OF bo zavzela Socialistična zveza pomembno mesto. Občinski odbor bo razen vseh drugih nalog prevzel še skrb za nagraditev ? najboljših nalog i^osnovnih šol ln 3 iz gimriazije, razpisanih na temo »Ob obletnici ustanovitve OF«. Prav tako bodo sodelovali pri organizaciji svečanosti za 1. maj in dan mladosti- Pri razčiščevanju organizacijskih vprašanj so sklenili, da Zgodilo se je na viniškem koncu Na sobotni proslavi semiške ISKRE je predsednik občinske skupščine razdelil odlikovanja 11 najzaslužnejšim članom kolektiva. Na sliki: odlikovanje prejema ena najstarejših delavk v tovarni (Foto: M. Moškon) 4. aprila je bil na VinicPscjem, prvič odkar je bila po občinskem odloku prodaja telet prepovedana. Mesarji z Reke so tokrat odšli z dolgim nosom, zadruga pa je odkupila 122 telet, kar se Se nikdar ni zgodilo. Zadružni dojeni bodo na Vindci še nadalje ob sredah, teleta pa bodo odkupovali tudi vselej, kadar bo sejem za drugo živino. ■ SPOMLADANSKA SETEV je v glavnem končana. V trgovini kmetijske zadruge so prodali že okoli 100 ton umetnih gnojil, čeravno so letos, precej dražja. Največ je bilo povpraševanja za mešana umetna gnojila, medtem ko je zadrugi ostalo v zalogi še> precej čilskega solitra. Kmetovalci njegove prednosti premalo poznajo in ga zelo malo uporabljajo navzlic temu, da je dosti cenejši od drugih umetnih gnojil. ■ PO VSEH VASEH V BLIZINI VINICE se vse bolj ukvarjajo z oddajo mleka. Marca je odkupi- la zadruga že 50.200 litrov mleka, kmetovalci pa so zadovoljni, kajti zaslužek od 45.000 do 98.000 din na mesec tudi ni od muh. Največ mleka je minuli mesec oddala Angela Culiberg iz Ogulina — 1010 litrov, za njo pa se zvrstijo Sta-rešinič iz Preloke z 900 oddanimi litri mleka in drugi. ■ KRAJEVNI ORGANIZACIJI SZDL in RK sta zbrali med prebivalci že 146.G50 dinarjev za stradajoče ljudstvo v Indiji. Upoštevaje skromne razmere občanov v teh krajih, je razumevanje za to akcijo res hvalevredno. Na Prelo-ki in v Hrastu prispevke še zbirajo. ■ TEHTNICA NA SEJMIŠČU, potrebna popravila za okoli 600.000 dinarjev, je predmet spora med krajevno skupnostjo in lastnikom, ki Jo je upravljal še v predvojnih časih. Čigava pravzaprav je, bo odločilo sodišče. Nenavadno pa je, da občinski odbornik toži krajevno skupnost . . . bodo v kratkem sklicali posvet s predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij žara li obravnav kongresnega gradiva, mimo tega pa bodo še posebna posvetovanja z manj aktivnimi organizacijami v Črnomlju, Stranski vasi, na Talčjem vrhu in na štrekljevcu. Volitvam v samoupravne organe gospodarskih organizacij in v zadružni svet bodo v bodoče posvečali več pozornosti, zlasti pa si bo organizacija prizadevala pridobiti nove člane. Na izredni občinski konferenci, ki mora biti zaradi volitev delegata za zvezni kongres še pred 20. aprilom, se bodo o vsem podrobneje pogovorih, predvsem pa bodo ČRNOMALJSKI DROBIR ■ DOM JLA V ČRNOMLJU je 7. aprila priredil v prosvetnem* domu koncert zabavnih melodij. Nastopili so veliki plesni orkester zagrebškega garnizona in pevci: Beti Jurkovič, Vice Vukov, Višnja Korbar in Toni Kljajič. Za koncert je bilo v mestu veliko kani-manja, saj take prireditve niso pogostne. Dvorana je bila polna in občinstvo s programom zadovoljno. Pripomnili so le to, da so pri izbiri repertoarja posegali predaleč v preteklost, medtem ko so si poslušalci želeli novejših melodij. ■ IZLOŽBA KNJIGARNE je polna fotografij pomanjkljivo oblečenih lepotic. Občinstvo pa je po večini .do njihovih čarov neprizadeto in zanje ne kaže posebnega smisla. Ljudje menijo, da je izložba neokusno urejena. ■ ODLOČITEV KOLEKTIVA BELT, da ne zaposli več nobenega mladinca, mlajšega od 18 let, je povzročila še večjo vrzel v pomanjkanju delovnih mest za mladino. Belt se je odločil za ta ukrep menda zato, ker mladine ne smejo zaposliti v nočnih izmenah. ■ 1'KODA.IALEC SOLATE na trgu jo je črnomaljskim gospodinjam pošteno zagodel. Medtem ko je prodajal solato vse do preteklega četrtka po 260 din kg, je od tedaj dalje veljala okoli 700 din kilogram. »Da si boste zapomnile veliko noč!« je zabrusil, če ga je katera pobarala, zakaj tak skok v ceni. ob tej priložnosti Obravnavali kmetijstvo in gozdarstvo. Za novega neplačanega sekretarja občinskega odbora SZDL je bil na seji izvoljen Janko štukelj. Po vseh osemletkah predavanja V počastitev svetovnega dneva fcdravja so se začela po v.seh osemletkah na področju črnomaljske občine predavanja, namenjena učencem višjih razredov in odraslemu občinstvu. Delavska univerza je poskrbela za predavatelje, ki seznanjajo občane s problematiko življenja človeka v mestu in vplivih na njegovo zdravje. H KADAR VEČ DNI M DEŽJA, se ob vsakem vetrčku po Črnomlju vije prah okoli pešcev, vdira v stanovanja ob cesti in trgovine. Obrtno komunalno podjetje bi lahko po mnenju meščanov vsaj od časa do časa poškropilo ulice, da bi ta nevšečnost odpadla. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽAR3CA p. Črnomelj razpisuje prosto delovno mesto FAKTUR8STA POGOJI: 1. srednja ekonomska šola z enoletno prakso ali 2. nepopolna srednja šola s petletno prakso v stroki. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave sprejema splošni oddelek do vključno 25. aprila 1966. 10 DOLENJSKI LIST NOVICE iH dmmmJtjsfu komam Učenje pri strojih je postalo predrago Tovarna BETI v Metliki je pred kratkim ustanovila svoj izobraževalni center, v katerem bodo poslej šolali delavke in delavce za proizvodnjo Kolektiv Beti ne bo več pri-učeval delavk na delovnem mestu, ker učenje pri strojih zaustavlja proizvodnjo. Ob tolikem izvozu izdelkov pa mora delo nemoteno potekati in si zastojev ne morejo več privoščiti- Za izobraževanje je doslej skrbel kadrovski referent poleg vsega drugega dela. Organizirali so le nekaj tečajev za interno kvalifikacijo, kaj več ni bilo mogoče. Tovarna pa ima še velike načrte v nadaljnjem razvoju in potrebuje čimveč kvauficirane delovne sile, zato so ustanovili svoj izobraževalni center, ki ga vodi profesorica Lidija Milo-ševič — Novoustanovljeni izobraževalni center — nam je povedala, — bo sistematično Izleta v Zagreb ne bodo pozabili Podmladek RK suhorske šole si že dalj časa dopisuje s podmladkarji osnovne šole Marko Oreškovič iz Zagreba. Prijateljstvo med obema šolama je postalo že prav tesno. Ko so pred kratkim šolarji s Suhorja pri Metliki priredili ekskurzijo v Zagreb, so jih učenci in učitelji osnovne šole Marka Oreškovi-ča zelo prisrčno sprejeli, raz-kazali so jim mesto in Maksimir, popoldne pa so si ogle- dali balet Labodje jezero v zagrebški operi. Otrokom s Suhorja je pomenila ekskurzija v Zagreb nepozabno doživetje. Da bi se Zagrebčanom oddolžili za lep sprejem, so jih povabili 27. aprila na Suhor. Tedaj bo v šoli v počastitev obletnice ustanovitve OF kulturni program, zatem pa nameravajo goste iz Zagreba popeljati na izlet na Gorjance. Udeležite se zborov volivcev Kmetijska zadruga in občinski odbor SZDL v Metliki vabita na zbore volivcev v naslednjih krajih: 14. aprila ob 19.30 uri na Hrastu; 14. aprila ob 19.30 v Grabrovcu; 14. aprila ob 19.30 v Primostku; 15. aprila ob 19.30 v Dobravicah; 14. aprila ob 19.30 v Slanini vasi; 16. aprila ob 19.30 na Lokvici; 16. aprila ob 19.30 v Rosalnicah; 16. aprila ob 19.30 v Drašičih; 17. aprila ob 8. uri zjutraj v Podzemlju; 17. aprila ob 9. uri na Suhorju; 17. aprila ob 14. uri v Božakovem; 17. aprila ob 14. uri na Radovici in 18. aprila ob 14. uri v Metliki. vzgajal delavce in delavke preko poklicne šole konfekcijske stroke, ki bo v tovarni delovala kot oddelek ene izmed tekstilnih šol- Za potrebe centra dozidavamo prostore tik tovarne. Dobili bomo nekaj učilnic s stroji za praktični pouk- Vsa nova delovna sila bo morala najprej končati šolo, šele nato bo zavzela mesto v proizvodnji. Učenci med šolanjem ne bodo dobivali osebnih dohodkov, pač pa mesečno nagrado, kot drugi učenci v gospodarstvu. Zaenkrat bo poklicna šola delovala samo za metliški in črnomaljski obrat, medtem ko bodo v obratih Mirna peč in Dobova še nadalje potekali interni izobraževalni tečaji- V Beti že nekaj časa ne sprejmejo na delo nikogar, ki nima končane osemletke. Vsi zaposleni od prej brez popolne osnovne šole pa bodo morali manjkajočo izobrazbo nadoknaditi. Naš izobraževalni center jim bo pri tem pomagal. — Razen tega smo v sodelovanju z Dopisno šolo v Ljubljani že prevzeli organizacijo za 6-mesečni tečaj o varstvu pri delu. Obiskovali ga bodo vsi vodilni tovariši iz proizvodnje, kajti novi predpisi s tega področja nalagajo kolektivom vse večjo odgovornost v primeru nesreč pri delu. Tečaj se bo začel prve dni maja- — In kdaj boste odprli poklicno šolo? — Če bo šlo po sreči, se bo jeseni začel pouk. Mudi se nam, kajti šolanih izdelovalcev konfekcije nam primanjkuje. R. B. IZBIRAM SI POKLIC Oglejmo si na kratko štiriletne šole in sicer po strokah, da bo pregled boljši, štiriletne šole, ki so podčrtane, so na našem področju (občine Novo _mesto, Črnomelj in Krško). 1. TEHNIČNE SREDNJE ŠOLE: strojna, elektro, gradbena, kemijska, metalurška, rudarska, lesna, tekstilna, usnj ar sko - galanterij ska, papirniška; 2. ZDRAVSTVENE SREDNJE ŠOLE: za medicinske sestre, za otroške negovalke, za farmacevtske tehnike, za medicinske laborante, za zoboteh-nike, za ginekološko-porodniško smer, za sanitarne tehnike; 3. EKONOMSKE IN ADMINISTRATIVNE: ekonomska srednja šola, administrativna, srednja PTT šola; 4. KMETIJSKE IN GOZDARSKE: kmetijska srednja šola, gozdarska, šola za živinorejsko-veterinarske tehnike; 5. VZGOJITELJSKE: srednja vzgojiteljska šola (5 let), srednja šola za telesno vzgojo; 6. OSTALE SREDNJE ŠOLE: šola za oblikovanje, srednja pomorska šola, vojaške šole, glasbena, baletna; 7. GIMNAZIJA s pedagoškim oddelkom. V srednje štiriletne šole naj se vpišejo učenci, ki jim učenje ne dela težav. Na skoraj vseh šolah bodo sprejemni izpiti v času od 20. do 30. junija, kar bo posebej objavljeno v dnevnem časopisju. Največkrat so sprejemni izpiti iz slovenščine in matematike, pri nekaterih šolah pa tudi iz drugih predmetov (tujega jezika, kemije, bio-logije, zemljepisa). Tisti, ki nameravajo na gimnazijo in pedagoški oddelek, morajo vedeti-da bodo morali študij še nadaljevati, ker na gimnaziji ne dobijo poklica. Zato naj gredo v gimnazijo res samo najboljši učenci, ki bodo zmogli študij na višjih in visokih šolah. Vedeti moramo tudi, da so na posameznih šolah nekateri predmeti zelo pomemb- ni in je potrebno to upoštevati pri odločitvi za poklic. Tako zahtevajo skoraj vse tehnične šole dobro znanje matematike, fizike, kemije; ekonomske šole imajo poudarek na matematiki in slovenščini, zdravstvene na kemiji in biologiji itd. Ti predmeti tvorijo osnovo stroke, s tem pa seveda ni rečeno, da drugi predmeti niso pomembni. Kako pa je letos s štipendijami? čeprav poudarjamo, da nam manjka strokovnih kadrov in da na delovnih mestih, ki zahtevajo strokovnjake, dela precej ljudi z neustrezno oz. prenizko izobrazbo, se to v štipendiranju ne odraža, ker je bolj malo štipendij. Poglejmo, koliko štipendij bodo letos podelile delovne organizacije po posameznih občinah: Novo mesto: strojni tehnik 4, ekonomski tehnik 4, kmetijski tehnik 3, grabeni tehnik 5, PTT prometnik 6 usnjarski tehnik 1, gozdarski tehnik 4, elektrotehnik 1, medicinska sestra 1 — skupaj 29 štipendij. Krško: kemijski tehnik 5, strojni tehnik 5, elektrotehnik 7, ekonomski tehnik 2, PTT prometnik 3; skupaj 22 štipendij. Črnomelj: kmetijski tehnik 1, rudarski tehnik 1, metalurški tehnik 5, strojni tehnik 1, ekonomski tehnik 1, med. sestra 1; skupaj 10 štipendij, nistrator (4 letna šola) 2, ekonomski Metlika: kmetijski tehnik 1, administrator (4 letna šola) 2, ekonomski tehnik 4, medicinska sestra 2, zobo-tehnik 1; skupaj 10 štipendij. Trebnje: strojni tehnik 4, kmetijski tehnik 2, ekonomski tehnik 2, učitelj 3; skupaj 11 štipendij. Interesenti za štipendije naj zasledujejo v dnevnem časopisju in v Dolenjskem listu razglase za podelitev štipendij. Vsem, ki si izbirate poklic, želim, da bi bili z njim tudi zadovoljni! KONEC 24. aprila volitve v zadružni svet 12. aprila so se začeli po vaseh metliške občine zbori volivcev pred volitvami v zadružni svet, ki bodo 24. aprila. Do 18. aprila se bo zvrstilo 15 zborov kmetovalcev, na katerih bodo razen o kandidatih za zadružni svet razpravljali še o kooperaciji z zadrugo, ki doslej ni Se nikdar zares prav zaživela. Ob tej priložnosti bodo predstavniki občinskega odbora SZDL pojasnjevali gradivo in sklepe VI. kongresa SZDL Slovenije, predstavniki občine pa bodo odgovarjali Vsi so v haljah 2e od novega leta dalje imajo vsi učenci in učitelji osnovne šole na Suhorju in podružnične šole v Jugorju posebne delovne obleke. Deklice imajo zelene halje, fantje modre suknjiče, učitelji pa svetlomodra oblačila. To je posebnost, ki je ne zasledimo na nobeni drugi šoli v Beli krajini. Halje so prejeli med drugimi novoletnimi darili od podjetja Jugotekstil iz Ljubljane, ki je pred leti prevzelo patronat nad suhorsko šolo. na vprašanja s področja komunalne ureditve krajev. Zbiralnica mleka bo v Metliki Ljubljanske mlekarne nameravajo v Metliki odpreti zbiralnico mleka za področje celotne Bele krajine. Metliška zadruga je v ta namen oskrbela primeren prostor tik železniške postaje, te dni pa ga preurejajo za potrebe zbiralnice. Po 1. maju, ko bodo dela končana, bodo v metliško zbiralnico vozili vse mleko, odkupljeo v Beli krajini. Mleko bodo tu ohlajeva-li in šele nato vozili v Ljubljano. Zbiralnica je bila potrebna zato, ker se je mleko med dolgo vožnjo večkrat pokvarilo. V zadrugi pričakujejo, da bo zanimanje za rejo krav še naraslo in da bodo prihodnje leto odkupili mnogo več mleka. GOSTOVANJA V METLIKI Pred kratkim je v Metliki gostovala igralska družina iz Semiča s Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi. Prizadevni igralci so pred polno dvorano poželi lepo priznanje. V nedeljo, 17. aprila bo ob pol osmih zvečer v Metliki gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z dvema komedijama Petra Schafferja, ki nosita skupni naslov Angleški trikotnik. Vabimo prebivalce, da si ogledajo kvalitetno in duhovito predstavo. Svoje gostovanje v Metliki so za prihodnji mesec napovedali harmonikarji iz Karlovca, ki bodo nastopili hkrati s »Karlovškim vokalnim kvintetom«. Tudi na to gostovanje že zdaj opozarjajo Met-Učane in okoličane. Nov nasad na Partizanskem trgu Delavci Komunalnega podjetja v Metliki so na koncu Partizanskega trga, to je na kraju, kjer so pred leti podrli staro, dotrajano Ribičevo hišo, uredili manjšo zelenico in jo zasadili s travo In okrasnim grmičevjem. Vrtna* pa je moral zemljišče potre« sti s strupom in postaviti opozorilno tablo, saj so kokoši okoliških hiš neprestano razbrskavale novo nasuto zemljo. Mogoče bo opozorilo na deščici kaj pomagalo. Kaj ko bi končno tudi v praksi začel veljati odlok o Javnem redu, ki ga je predlanskim sprejela občinska skupščina in ki prepoveduje v mestu rejo pemtnine. Vsaj na odprtih dvoriščih, po cestah in parkih! To pa naj ne bi velrjalo za vso Metliko! Kmetijska zadruga METLIKA razpisuje prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POSLOVODJE za poslovalnico Gradac. Pogoji: trgovski pomočnik z najmanj triletno prakso. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbo pošljite na naslov Kmetijska zadruga Metlika. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. meHiškifftFednik Načrti so lepi - bodo uresničeni? Lani je dejavnost krajevne skupnosti Črnomelj dobro zaživela, še večje načrte pa imajo letos - Kaj bo v Črnomlju novega pri komunalnih delih, pripoveduje predsednik krajevne skupnosti Franc Magister Krajevna skupnost Črnomelj, v kateri so občani iz mesta, Vojne vasi, Loke, Svib-nika in Kanižarice, je lani precej naredila, četudi denarja ni bilo veliko. V mestu in okolici smo zgradili del ceste na Sadež, uredili Kolodvorsko ulico in pločnike, dogradili 150 metrov Ulice Belokranjskega odreda z javno razsvetljavo, napeljali vodovod v Gorenjo Loko, v naselje Blatnik in do stavbi-šča nove šole v Loki. Začeli smo graditi kanalizacijo v ulici Belokranjskega odreda ter urejevati pota in zelenice v okolici 29-stanovanjskega bloka. Vsa navedena dela so ve-.ljala približno 32 milijonov dinarjev. Opravljena so bila v glavnem z družbenimi sredstvi. Z letošnjimi načrti krajevne skupnosti smo seznanili občane na nedavnem dobro obiskanem zboru volivcev. Naštel bom nekaj najvažnejših del, ki so v programu: izboljšati nameravamo javno razsvetljavo; parke, nasade in okolico spomenika moramo bolje vzdrževati; pred jurjeva-njem bomo spet organizirali teden čistoče. Med komunalnimi investicijami predlagamo dograditev kanalizacije v ulici Belokranjskega odreda, dokončno ureditev okolice 29-stanovanjskega bloka, popravilo 2elezničarske ceste, rekonstrukcijo vodovoda v ulici Mirana Jarca. Cestno razsvetljavo naj bi dobili Metliška cesta in Sadež, nadaljevati bi morali z gradnjo ceste na Sadež, potrebna je dokumentacija za pokopališče v Vojni vasi ter razširitev Ulice 21. oktobra. V mestu pa bi morali razen vsega tega z ostrejšo kaznovalno politiko napraviti red. Kljub opominom in kaznim se namreč po parkih, nasadih in zelenicah še vedno sprehajajo kokoši, v novih naseljih pa se pojavljajo celo kokoš-njaki, svinjaki in zajčniki! Občani s področja mesta so se letos odločili v obliki krajevnega samoprispevka pomagati pri gradnji nujno potrebne osnovne šole. Krajevna skupnost računa pri investicijah _za druga komunalna dela tudi na pomoč delovnih organizacij, kakor doslej. Menim, da so vsi naši načrti uresničljivi, a dela bo precej. Svet krajevne skupnosti pa si lahko še toliko prizadeva, toda če ne bodo pri ureditvi mesta in naselij sodelovali občani — uspehov ne bo! M. B. Metličan Janko Stipanič je v mladih letih videl precej sveta in je marsikaj doživel. Delal je v Franciji in Nemčiji, bil je partizanski mornar na Visu, od tam pa je bolan prišel domov. Zdaj je v pokoju in se največ ukvarja z vrtom. Zgradil si je lično utico, ob kateri se vsakdo ustavi in jo ogleduje. Njegovi znanci pa radi prihajajo v senco sedet, premlevajo metliške novice in obujajo spomine na veselo mladost... Na Smuku je postalo živahno Na pobudo krajevne skupnosti Semič so popravljali srednjo pot iz Semiča na Smuk. Pot je že toliko usposobljena, da se je po njej pireteklo nedeljo že pripeljal Usodno kolcanje Ko je 36-letni Turek Sulej-man Janar s simplonom prispel na carigrajsko železniško postajo Sirkedži, je moral tu. da skozi carinsko kontrolo. Ko je čakal na konec običajnih formalnosti pri prehodu čez mejo, je nenadoma pričel silocito kolcati- »Ste bolni?« ga je obzirno vprašal carinik. Namesto odgovora pa je nesrečni Sulej-man nekajkrat zapovrstjo vse močneje zakolcal. Carinikova obzirnost se je kmalu spremenila v sum, ko je pri vsakem kolcanju zaslišal tudi trd kovinski zvok, tako znan ušesu izkušenega carinka. Zato je carinik prosil Sulej-mana Janara, da vstopi v pro. štor za carinsko kontrolo- V zašitih žepih Sulejmanove obleke petem ni bilo težko odkriti 10.000 funtov v zlatnikih. spaček vse do košenic na Smuku. Glede te poti je bilo doslej veliko kritik, vendarle pa se mnogi uporabniki n so odzvali udarniškemu delu in so kar čakali, da jo bodo popravljali na občinske stroške. Skupina delavcev z drobi 1-cem je pred kratkim pripravila dovolj gramoza za nadaljnje popravilo poti do vrh Smuka 'in tudi peska za gradnjo turistične posojanke. Pred kratkim je b:!la tudi udarniška akcija, katere se je udeležilo 55 prostovoljcev iz kolektiva Iskre in 4 pari konj. Zemeljska dela za novo turistično postojanko so že končana. Na prihodnjem prostovoljnem delu bodo sodelovala druga semiška podjetja in krajevne organizacije. Računajo, da bo do 1. maja že gotova betonska plošča, medtem ko naj bi bila stavba končana poleti. če bodo domač-nd še naprej tako sodelovali pri prostovoljnem delu, bodo načrti lahko uresničeni. Lep zgled so dali semiški lovci, ki so na zadnjem občnem zboru sklenili, da bo vsak član lovske družine Smuk prispeval za gradnjo 3 delovne dni. FRANC DERGANC Več medvedov kot ljudi Na Kamčatki lahko srečate tudi po deset medvedov na dan Prvi avtomobil na Smuku Pot na Smuk, imenovano Srednjo pot, so na pobudo krajevne skupnosti Semič toliko popravili, da je prejšnjo nedeljo zapeljal spaček prav do košenic. Popravilo so začasno prekinili, ker ni denarja, upajo pa. da bo do otvoritve koče na Smuku dokončno narejena. — (Foto: F.Derganc, Semič) Ameriško orožje v Sibiriji V vzhodnem predelu Sibirije so našli staro skladišče ameriškega streliva in nekaj orožja. Orožje in strelivo sta bila skrita tam več kot 40 let. Uporabljali so ju belogardisti v borbi proti sovjetski oblasti. Tuji imperialisti so v tem času pošiljali pomoč nasprotnikom revolucije. Sovjetski novinar V. Peskov je obiskal enega izmed najizkusnejših in najbolj znanih lovcev na medvede na Kamčatki Stjepana Ivanoviča Ušakova. Novinar je med potovanjem po Kamčatki zvedel za številne zanimivosti o lovu in o divjadi, posebno o medvedih. Koliko medvedov živi na Kamčatki, sploh ne vedo- Navadno pripovedujejo: »Veliko jih je, gotovo več, kot je na Kamčatki ljudi.« »Medvedi spremljajo človekovo sled, geologi in lovci, ki potujejo Po Kamčatki peš, pa se ravnajo po medvedjih sledeh. Njihova srečanja niso nič nenavadnega.« piše V. Peskov. Redko se zgodi, da medved na Kamčatki napade človeka v nasprotju s sibirskim, ki je človeku nevaren. Toda tudi lovec na Kamčatki za vsak primer ne odhaja v divjino brez puške. Ni? nenavadnega ni, če sreča človek na Kmačatki še danes po tri. štiri in celo po deset medvedov, še ž:ve starci, ki so v enem dnevu srečali tudi po 40 do r<0 medve dov . Posebno zanimivi so prizori spomladi, ko se prično ribe drstiti. V rekah in večjih potokih je vse živo rib. ki plavajo proti toku do svojih naravnih drstiišč. Takrat lovi ribe tako človek kot žival Lovijo lih lisice, vrane, volkovi in kune; na Kamčatki pripovedujejo, da jih edinole jajci ne lovijo. Toda medved je med živalmi Kamčatke najspretnejši ribič: do kolen zabrede v vodo in čaka. Potem naenkrat zamahne s šapo, in že si tlači ribo v gobec. Tudi ko se nasiti, lovi naprej, toda takrat mu od vse ribe dišijo le ikre- Vse leto se medvedi zadržujejo ob rekah in potokih, kjer jih tudi največ lovijo. Medvedje meso pa ima v tem času okus po ribah ... Tudi slavni lovec Ušakov je novinarja, ki ga je obiskal, pogostil z medvedjim mesom. Na vprašanje, koliko medvedov je že ubil, je lovec odgovoril: »Veliko, seveda! Prav zdaj jemo devetstopetindvajse-tega.« V lovčevi beležnici bi lahko prebrali: »20- avgusta 1937 smo l°v0i na Jelovki.« povsod naokrog naletiš na v zem1!0 zabite količke. Vsak količek — ubiti medved. V tednu ^i šest količkov. »Leta 1944 ubitih 49 medvedov. ^°go smo jih nalovili. Voj^a' Treba je bilo skrbeti za živež' predal sem tri tone mesa- y enem dnevu sem ubil Štiri medvede.« Lani je bil spet na Jelovki. Ubil le K> medvedov. llBll ODLOČITE SE TUDI VI: ncroč'te si Dolenjski list nQ svoj naslov! POMLAD NA JEZERU ŠTRIT: pred leti smo že pisali o javnosti skoraj nepoznanem jezeru Štrit med Bučko in Rako, komaj dober kilometer nad avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb. Zdaj so domačini z denarno pomočjo sevniške občine in družbenih organizacij uredili do jezera vozno pot. Jezero Štrit je menda največje in edino tako pri nas, saj je veliko približno 40 arov in globoko več kot 20 metrov. — V njem žive krapi in kleni. Med lanskim tekmovanjem RD Mirna jih je en sam ribič nalovil v dveh urah kar 58. Zdaj, ko je postalo dostopno, bo marsikdo rad zavil tja na izlet (Foto: M. Moškon) SAP LJUBLJANA o b v e š č a da je izlet v 9j§ MAUTHAUSEN, predviden za 9. maj preložen zaradi skupne mednri ;,dne proslave osvoboditve taborišča na 14. in 15. maj Zvezni odbor Zveze borcev priporoča republiškim, občinskim in krajevnim organizacijam ZB, da akcijo propagirajo in pridobijo za komemoracijo v Maut-hausnu čimveč udeležencev. f> Prijave sprejemajo vse poslovalnice SAP do 5. maja 1966. RAZVEDRITE St Z NAMI! 23. aprila: Enodnevni izlet v ^"st (Gorica, Doberdob, Sežana). . 1. do 3. maja: Trodnevni izle?.ar:^riJa — Italija: na Grossglockner, po it&« skih Dolomitih v Benetke. 1. do 3. maja: Trodnevni izle* *]J*«ipešta — Blatno jezero — letovališče Bal1 ^bldvar. 2. do 3. maja: Dvodnevni izlepid Benetke in Trst skozi Udine — Vicenza -'iAJrUa- 3. maja: Enodnevni izlet v ^ skozi Gorico — Doberdob - Sežano. 1. do 3. maja: Trodnevni izlet & Komatske otoke — po jadranski magistra^. ato^ z motornimi čolni na razne otoke, ogl^ tVlčkih jezer. Za izlet, ki bo 23. 4., je ro*1 riJave do 18. aprila 1966.■ Za prvomajske izlete se PnJarite najkasneje do 20. aprila! Razvedrite se z n^1 — presenečeni bo* e' Odgovorite na vprašanja j, ^^em nagradnem razpisu v DOLENJSKEM LlSf. 1 dne 7. aprila! — Obiščite nas v nedeljo, 24. apr^' °" 9- uri dopoldne nagradno žrebanje! SAP — LJl^ANA Turistična poslovica BREŽICE Tale medved je ležal v sredo pretekli teden pred vhodom v novomeško sodnijsko poslopje. Ni se sončil, pač pa so ga za nekaj trenutkov položili v travo, da bi si ga lahko radovedneži ogledali. Ustrelil ga je dr. Adolf Schnerich iz Ferlacha, doma nedaleč izza avstrijske meje. Medved je bil težak okoli 130 kg. Dr. Schnerich je znan lovec, ki si je priboril že mnogo trofej. Vsako leto prihaja v Jugoslavijo na dopust. Lovišča v okolici Kočevja že dobro pozna, medtem ko je medveda ustrelil prvič v Brezovi rebri. Odpeljal ga je s seboj v Avstrijo, še prej pa je — seveda v devizah — plačal lepo trofejo (Foto: R. Bačer) I HEbLIICOPTER^ ^ftiiiffSTfl IBfeLMiiCEif Sovjetski Aeroflot gnoji iz letal polja, seje in se s kemičnimi sredstvi bori proti škodljivcem na 54 milijonih hektarjev — torej na površini, kj meri več kot vsa Francija- SZ je tudi v tem pogle- du Pjji,1^ Svetu, saj deluje v njlierlLv etiJstvu več letal storitve izkoriščaj^fec kolhozi severno od gp^fVv Ukrajini in Si-biriJ1 kujejo & jih pred- SMEH STOLETIJ BRODAR - JEZERNIK: ^^JplF^f^P^^11^ f^fj 1 37. — Činč jih je privedel prav do grma, kjer je čepel prestrašeni in izčrpani otrok ter tiho jokal. Mamica je skočila k njemu in ga dvignila v naročje. »Ti moj grdi fantek, kakšne skrbi mi delaš,« je med solzami vsa srečna dejala in ga stiskala k sebi. Postavila je fantka na tla in objela Činča okoli vratu. »Saj ga ne bi nikdar našla, če bi ne bilo tebe!« je rekla. Činč je v zadregi mahal z repom in ni vedel, kaj naj stori. Karajoče je gledal na malega človeškega mladička. Kaj pa hodi stran od mamice, če ne zna sam najti poti domov? 38. — Vračali so se k avtomobilu. Zapeljali so domov mamico, ki je vso pot občudovala velikega in močnega Činča, ter se ob slovesu še enkrat toplo zahvalila miličnikoma in Mihi za pomoč. Utrujeni otrok* ji je že med vožnjo v naročju zaspal. Položila ga je v posteljo in gledala: odpustila mu je, samo da ga je spet našla. Novica o Činčevem uspehu je šla drugi dan od ust do ust. Popoldne se je oglasil pri Mihi oficir in ga vprašal, če bi Činč lahko že kar nastopil službo. »Učni program je v glavnem predelal,« je prikimal Miha. »Pokazal je take sposobnosti, da bi bilo zanj izgubljanje časa, če bi ostal v šoli.« 39. — Tako je bilo sklenjeno, da gre Činč v službo. Drugo jutro je šel Miha z njim na postajo Ljudske milice, kateri je bil dodeljen. Zdaj je bil Činč že odrasel pes, izredno velik in močan, saj je tehtal skoraj štirideset kilogramov. Imel je lesketajoče se črno dlako, le po trebuhu in po. spodnji strani vratu je bil svetlorjave barve. Postal je resen in dostojanstven. V šoli se ni več menil za norčije mlajših psov - učencev, ki so prišli za njim. Le kadar je zagledal mačko, ga je prijela stara strast in je bil nadvse vesel, če mu jo je uspelo tako prestrašiti, da ji je sleherna dlaka stala pokonci. 40. — Mihi so pre^fcV'1?* VodnS,Jožeta' ^ je bil določen za ft} da bosta že drugi dan sredi Tega medveda je 3. aprila ob W. uri položil na dlako italijanski lovec (na sliki v sredini) na Mestnem vrhu pri Kočevju v bližini Slovenske vasi v revirju LD Kočevje. Mrcina je tehtala 170 kilogramov, lovec pa je zanjo odštel 600 dolarjev. Na področju Lovske zveze Kočevje (od Velikih Lašč do Kolpe) so v tej lovski sezoni odstrelili 4 medvede, do konca sezone (15. maja) pa nameravajo odstreliti še 3 do 4. Tuji gosti (lovci) za te medvede so se že prijavili, na lov pa bodo prišli okoli 25. aprila, ko bo spet polna luna. (Foto: Cvetko Križ, Kočevje) vsem pri gojenju koruze, krompirja, lanu, sladkorne pese pa tudi v vinogradih, sadovnjakih in na bombažnih poljih. Razvoj kmetijskega letalstva je ozko povezan z razvojem kemizacije sovjetskega kmetijstva. Leta 1940 so v SZ proizvedli le 740.000 ton umetnih gnojil, lani pa že 30 milijonov ton- Računajo, da bo ta proizvodnja do leta 1970 narasla na 70 do 80 milijonov ton. Da bi zmogel vse te velike naloge, ima Aeroflot zelo razvit kmetijski letalski park: nekaj tisoč dvokrilcev, eno-krilnih letal ter helikopterjev ln celo »vojsko« izkušenih pilotov, ki dobro poznajo osnovne pojme kmetijstva. Aeroflot uporablja največ letala domače proizvodnje. V boju proti škodljivcem v sadovnjakih uporabljajo predvsem helikopterje. Vsak od njih zamenjuje delo 15 traktorjev in 300 delavcev. Samomor pred mrtvašnico Ko se je 50-letni Andre Bon. net, lastnik restavracije v Co rmei 1 les-en-Vexinu, odio či 1 za samomor, se je z avtomobilom ustavil pred mrtvašnico bolnišnice v Pontoisu, kjer se je ustrelil v glavo. Andre Bonnet ni mogel pre-nesti izgube svojega brata, ki je lani umrl za pljučnim rakom v tej bolnišnici. Dan po bratovi smrti je od policijskih oblasti v Pontoisu zahteval dovoljenje za nabavo revolverja. DOVTIPi, KI SO ŠVICARJEM VŠEČ Skupina vojakov se pomika preko pašnikov na reber visoke planine. Zaradi poletne vročine so na zadnjem postanku, v vasi, izpili nekaj kapljic vina. Strelec Borgeau ima zaradi tega neko nujno potrebo. Sramežljivo se oddalji od skupine, ko v bližini opazi osamljeno kolibo.. Naglo se pripravi in že poganja preobilico zaužite pijače proti črvivemu zidu kolibe, v ka-rem manjka celo nekaj desak. Nenadoma se zasliši miren, močan glas, ki z nepopisnim planinskim naglasom spregovori": »Hej, vojaček, če hočeš to napraviti zunaj, moraš stopiti noter.« KAJ RAZVESELJUJE ITALIJANE? Na Španskem trgu v Rimu opazi slikar kmetico, ki ima zelo lepo oblikovane roke; bile pa so umazane, da niso mogle biti bolj. Kljub temu se slikar odloči in žensko naprosi, naj mu bo za model. Ko se pogodita za primerno odškodnino, jo pelje slikar na dom, v kopalnico in ji reče, naj si umije roke. Nekaj časa za tem se vrne ženska v delavnico in v zadregi vpraša: »Prosim lepo, katero roko pa hočete naslikati?« Neki novinar zbira pri igralcih podatke, da bi zvedel, katerih deset let življenja imajo za najlepše. Znana neapeljska filmska zvezdnica Titina de Filippo mu odgovori: »Najlepših deset let mojega življenja so tista med osemindvajsetim in tridesetim.« Za današnjo ljubezen, ki jo ovirajo vse mogoče težave sedanjega časa, je značilna naslednja izjava mladega dekleta svojemu fantu: »Dragi, prisezi, da se boš z menoj poročil, če boš našel delo, stanovanje, če te ne bodo poklicali k vojakom in če te ne bom ubila.« Spustil se je po stopnišču s škatlo iz lepenke pod pazduho, moral se je preriniti skozi množico, ki se je zbrala spodaj. Na to, kako se bosta peljala, še ni pomislil. Bila sta čisto na drugem koncu mesta. Sam od sebe jima je planil naproti časnikar iz Bordeauxa. — Kam želite, da vaju popeljem? — Na moj dom. — V Clemenceaujevi ulici? Večji del poti so se peljali molče. Šele sto metrov daleč od svoje hiše je Chabot za-mrmral: — Domnevam, da je zadeli s tem končana. Očitno o tem ni bil tako prepričan, zakaj skrivoma se je ozrl k Maigretu. Ta pa mu ni pritrdil, ni niti pokimal niti odkimal. — če bi ne bil kriv, ne vidim nobenega razloga, zakaj ... Umolknil je, ker je njegova mati, ki je gotovo že nepotr-pežljivo čakala, odpirala vrata, ker je zaslišala avto. — Rada bi vedela, kaj se je zgodilo. Videla sem nekaj ljudi, ki so tekli, kot da se je kaj pripetilo. Sodnik se je poročevalcu zahvalil, zazdelo se mu je, da ga je dolžan povabiti: — Ga boste kozarček? — Hvala. Neogibno moram takoj telefonirati časopisu. — Pečenka ho že preveč zapečena. Pričakovala sem vaju ob pol enih. Videti si utrujen, Julien. Se vam, Jules, ne zdi, da ni videti prav zdrav? — Za trenutek naju boš morala pustiti, mama. — Ne bosta jedla? — Ne takoj. Oklenila se je Maigreta. — Ali ni nič hudega? — Nič takega, da bi bili vi lahko v skrbeh. Menil je, da ji je bolje priznati resnico, vsaj del resnice. — Alain Vernoux je naredil samomor. Rekla je samo: — Ah! Potem je zmajala z glavo, se napotila v kuhinjo. — Pojdiva v pisarno. Razen če si lačen? — Nisem. — Kar nalij si. Maigret bi rad kozarec piva, vendar je vedel, da ga v hiši nimajo. Pogledal je po omarici z likerji, kar na slepo je vzel steklenico perno-da. — Roza ti bo prinesla vode in ledu. Chabot se je spustil v naslanjač, kjer je že glava njegovega očeta pred njegovo vtisnila v usnje temnejšo liso, škatla za čevlje je bila na pisalni mizi, skupaj s trakom, ki ga je sodnik znova zavezal. Ta je čutil nepremagljivo potrebo, da bi ga kdo pomiril. Živci so mu bili popolnoma na koncu. — Zakaj ne popiješ malo alkohola? Chabot je po strani pogledal proti vratom in iz tega je Maigret razumel, da ne pije na prigovarjanje matere. — Kot hočeš. čeprav je bil ta dan topel, je v kaminu še zmerom plapolal ogenj in Maigret, ki mu je bilo prevroče, se je moral odmakniti. — Kaj o tem misliš ti? - — O čem? — O tem, kar je naredil. Čemu, če ni bil kriv ... — Saj si prebral nekaj njegovih pisem, ali nisi? Chabot je pobesil glavo. — Komisar Feron je včeraj vdrl v Luizino stanovanje, jo zasliševal, odpeljal na komi-sariat, pridržal vso noč v luknji. — Ravnal je brez mojih navodil. — Vem. Vseeno pa je to storil. Davi je Alain brž stekel k njej in je vse zvedel. — Ne sprevidim, kaj se je s tem spremenilo. Dobro je čutil kaj, vendar tega ni hotel priznati. — Misliš, da je zaradi tega...? — Po moje je bilo to dovolj. Jutri bi o tem vedelo vse mesto. Feron bi verjetno mučil dekle še naprej, nazadnje bi jo obsodili zaradi prostitucije. — Bil je nepremišljen. To ni noben razlog za to, da si vzameš življenje. — To je odvisno od tega, za koga gre. — Ti si prepričan, da on ni kriv. — In ti? — Po mojem ga bodo vsi imeli za krivega in jim bo zadoščeno. Maigret ga je pogledal z začudenjem. — Hočeš reči, da bo zadevo zaključil? — Ne vem. Ne vem več. — Se spominjaš, kaj nama je pravil Alain? — O čem? — Da ima blaznost svojo logiko. Blaznež, ki je preživel vse življenje, ne da bj kdo opazil njegovo blaznost, ne začne na lepem ubijati brez razloga. Potrebno je vsaj kako izzivanje. Potreben je vzrok, ki je razumni osebi lahko videti nezadosten, ki pa se njemu zdi zadosten. »Prva žrtev je bil Robert-de Courgon in po moje ta žrtev šteje, ker je ta edina, ki nam morebiti utegne pokaza ti rešitev. — Tudi javne govorice ne nastanejo iz nič. — Se zaneseš na mnenje množice? — Včasih se ji zgodi, da se v svojih sodbah zmoti. ČVRSTA KARAKTERJA PLENUM OBČINSKEGA KOMITEJA ZK KOČEVJE Ne sme biti različnih mnenj in stališč! Na nedavnem plenumu ob č:nskega komiteja ZK Kočevje so komunisti razpravljali predvsem o smernicah III. plenuma in o njihovem prenosu v praktično delo ter o gospodarski reformi. Sekretar komiteja Miro Hegler je v uvodnih besedah poudaril, da je premalo čutiti delo komunistov pri reševanju raznih odprtih vprašanj. Ko je govoril o vplivu reforme na delovne organizacije, je povedal, da se jih je več znašlo v manjših ali večjih težavah. Tekstilana in Pletilstvo zaradi reprodukcijskega materiala, ITAS zaradi prodaje, Rudnik zarad] zvišanih železniških tarif, Lesna industrija zaradi poman j kanja strokovnega kadra itd. V vseh podjetjih, razen v Kemični tovarni, je še vse preveč obrtniške proizvodnje- Nadalje je govoril o izkoriščanju obstoječih objektov (mlin), kmetijstvu (združ'tev EZ s KGP ni dala pravih rezultatov), združitvi šol v Kočevju, novih oblikah birokratizma in poudaril, da je nujno krepiti boj mnenj. V razpravi so sodelovali: Lojze Levstik, Stane Lavrič, inž. Savo Vovk, Ana Bevc-Gole, Jože Košir. Rudi Rauh, Alojz Rauh, Tilka Kovačevič, Ivan Brudar, Drago Bencina, France Žagar, Jože Bencina, Lojze Hočevar, Jože Grabri-jan in Andrej Marine (član CK ZKS). Nesreča dveh otrok 8. aprila ob 17. uri se je zgodila v Koprivniku huda prometna nesreča. 15-letni J. O. se je vozil z mopedom po Koprivniku, ko mu je pri hiši številka 26 pritekel pred moped 4-letni B. G. Mopedist, ki nima potrdila o znanju cest-noprometnih predpisov, je zadel otroka z levim delom krmila in ga zbil po cesti. B. G. je bil pri nesreči hudo poškodovan (prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico), mopedist pa lažje. PODJETJA, KI SO PRISPEVALA SREDSTVA Lojze Levstik je v razpravi poudaril, da morajo o razširjeni reprodukciji odločati delovni ljudje, ki prispevajo tudi sredstva zanjo. Zelja po investicijah je veliko, sredstev zanje pa razmeroma malo, zato mora vsak vloženi dinar prinesti čimveč koristi. Usmerjanje investicij v naj-rentab-ilnejše objekte pa bo ustvarjalo presežek delovne sile in s tem ustvarjalo nezaposlenost. Vendar bo mogoče te ljudi zaposliti v terciarnih dejavnostih (trgovini, gostinstvu, obrti, turizmu) in kmetij stvu. Opozoril je tudi, da imajo starejše tovarne iztrošena in zastarela proizvodna sredstva, ker so prav ta podjetja prispevala največ k akumulaciji skupnosti, se pravi k gradnji in opremi norih objektov (predvsem tovarn) po vsej državi. Starim podjetjem zato primanjkuje za modernizacijo lastne proizvodnje. Inženir Savo Vovk je v zvezi s tem v razpravi predlagal, da bi podjetja, ki so se gradila oziroma modernizirala, s posojili plačevala višjo stopnjo obresti od poslovnega sklada (7 — 10 odst.), medtem ko bi ona, ki so se modernizirala iz lasurih sredstev, plačevala minimalne obresti od poslovnega sklada (1 odst.). Ana Bevc — Gole je menila, da strokovnjaki odhajajo iz podjetij, če podjetja nimajo primerno urejen sistem delitve po delu- Pravilnike o nagrajevanju navadno prirejamo ali prepisujemo od dru gih delovnih organizacij, namesto da bi imeli v podjetju strokovnjake, ki bi studiozno pripravljali take pravilnike in jih potem spremljali ter dopolnjevali. Andrej Marine, član CK ZKS, je poudaril, da so minili časi, ko smo na subjektivni in aktivistični način prepri- DROBNE IZ KOČEVJA h KDO NAS JE DAL NOTER? vprašujejo tisti, ki so zaradi napak pograjani v tej naši rubriki. Iščejo grešnega Janeza, namesto da bi hiteli napako odpraviti! Tudi pohvalili smo že koga v tej rubriki, oboje, hvalili in grajali pa bomo še naprej! Naša zahvala vsem, ki so kritiko prav razumeli in postorili tisto, kar je bilo treba! ■ Z ZRAČNIMI PUŠKAMI se spet spravljajo fantiči po sprehajališčih v Gaju nad ptice. Pred njimi ni varno prav nič, tudi ptice pevke ne! čudno, da še ni prišlo do kakšne nesreče! Morda pa bi bilo treba uvesti ostrejšo kontrolo nad zračnimi puškami, ki jih imajo nekatere sindikalne podružnice? Mladi »lovci« se pojav- ljajo tudi v drugih mestnih predelih, toda kje dobijo puške? ■ TELEVIZORJEM ŠKODUJE slaba napetost v električnem omrežju. Sprejem Je zelo slab Lri tudi stabilizatorji nič ne pomagajo. Mar smo res samo potrošniki brez vseh pravic? ■ POŽIGANJE TRSJA in bičja ob Rinži pri Športnem stadionu je navadno pobalinstvo. Ponavlja se že nekaj let sem! Letos je s trsjem in bičjem zgorelo tudi nekaj smrek in okrasnih dreves v ( parku. Neznani zlikovci so s požiganjem uničili tudi gnezda div-jih rac, ki so bile lepa posebnost. Pa čeprav počno takšne objestnosti mladoletniki, je potrebna kazen! Tudi starši so odgovorni za svoje otroke! UPRAVA DOMA TELESNE KULTURE IN ŠPORTNIH OBJEKTOV KOČEVJE SPOROČA, da se bo v bodoče strogo ravnala po občinskem odloku glede varstva parka, športnih igrišč in sprehajališč v »GAJU«. S tem v zvozi prosimo starše, da opozarjajo svoje otroke na vsebino opozorilnih tabel, ki bodo razobešene v parku. Ker kljub vsem prošnjam in prometnim znakom nekateri brezvestni avtomobilisti še vedno vozijo po parku, je bila uprava prisiljena postaviti zaporne stebričke na nekatera pota. Uporaba športnih igrišč in naprav ni dovoljena brez predhodne odobritve uprave. To velja za klube, društva in vse dosedanje korist-nike. s Smatramo, da bodo občani in vsi drugi z razumevanjem sprejeli naše sporočilo, ker je končno v korist vsakega občana, da čuvamo podobo mesta in šnortnega centra, za katerega je skupnost že veliko žrtvovala. UPRAVA če vali, da je treba bolje gospodariti. Danes mora boljše gospodarjenje temeljiti na gospodarskih izračunih. Pogoji gospodarjenja v kolekti-vih bodo še zaostreni, znanost pa bo pripomogla, da bo delo učinkovitejše in uspešnejše. ČE BI DOSLEDNO UPOŠTEVALI PREDPISE, NE BI MOGLI GRADITI Jože Košir je opozoril na nekatere težave, ki vplivajo, da podjetja ne^ dosegajo še boljših gospodarskih rezultatov. Tako na primer še vedno ni določeno, kolikšen odstotek deviz ostale podjetju, ki jih ustvari. Jugobanka tudi še ne razdeljuje pravilno deviz, saj celo visoko aktivna podjetja ne dobe deviz, ki jih potrebujejo, da bi lahko še več izvozila. Tudi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja je zelo čuden. Tako zahteva gradbeni organ pred izdajo dovoljenja potrdilo od banke, da ima podjetje zagotovljen kre-d't. Banka pa potrdila o kreditu ne izda, če podjetje nima gradbenega dovoljenja! V nemogoč položaj zaidejo tudi podjetja, ki bi hotela med letom preusmeriti (začasno aH za stalno) sredstva iz enega svojega sklada na drugi (naprimer: iz sklada skupne porabe na poslovni siklad). Takega sklepa delavski svet sploh ne more sprejeti, čeprav so to sredstva podjetja. Se pravi, da podjetje ne razpolaga s sredstvi, ki jih je ustvarilo. V takem položaju mora podjetje na primer sredstva skiadn skupne pora be pustiti (ne da bi se obrestovala) pr banki, hkrati pa mom r>ri bfl ~>ki najeti kredit, za katerep i mora plačevati obresti. POČUTJE LJUDI JE POMEMBNO PODROČJE DELA ZVEZE KOMUNISTOV Tovariš Andrej Marine je v razpravi še posebej opozoril, da reforma nalaga delovnim organizacijam, naj ustvarijo tako nadgradjo, ki jim je potrebna. Nadgradnja ni stvar občine in drugih organov, ampak stvar delovnih organizacij. Tako na primer naj podjetja ustanavljajo le take zbornice ^d., ki jih potrebujejo in ki jim koristijo. Tudi bančno — kreditni sistem mora biti podaljšana roka gospodarstva. Ustanovitelji bank pa naj bodo kolektivi. Vloga in področje dela komunistov sta v času reforme in po III- plenumu mnogo jasnejša kot prej. Gospodarstvo, gospodarjenje in gospodarski rezultati so zadeva samoupravnih organov, skupščin itd. Najvažnejše področje dela ZK pa so družbeno ekonomski odnosi, se pravi predvsem počutje ljudi. Komunisti moramo odstranjevati razna protislovja, ki se pojavljajo. V kolektivih je potrebno ustvariti vzdušje, kjer bo prevladovala borba mnenj-Le tako so lahko sprejeti najboljši sklepi, ki pa jih je tre ba potem tudi uresničevati. JOŽE PRIMC ČUDNI IZRAČUNI Pred kratkim je neki kočevski avtomobilist imel majhen karambol. Opraskal je malo prvi in zadnji blatnik svojega fič-ka. In potem se je pozanimal, koliko bi stalo popravilo. Pri Avto Kočevje so mu dejali, da bi veljalo 45 — 50000 starih din. Privatni avtomehanik He-nigman iz Dolenje vasi je izračunal, da bi stalo popravilo 11-000 starih din-Pozanimal se je še v delavnici TNZ v Ljubljani na Vodovodni cesti, kjer so mu naračunali 8 — 9.000 starih din. Končno je vpraša! še pri nekomu, ki nima obrti in ta mu je dejal, da mu popravi vse skupaj za 5.000 starih din Avtomobilista zanima, kako so pri nas mogoče take razlike za isto delo? TURIZEM IN GOSTINSTVO IMATA MARSIKAJ POVEDATI V torek bo v Kočevju 14. redna seja sveta za blagovni promet, na kateri bodo razpravljali o možnostih razvoja trgovin ter o gostinstvu in turizmu. Predvidevajo, da bo o gostinstvu in turizmu na seji največ govora, ker bodo obravnavali investicijski program do-leta 1970 ter razvoj turističnih krajev okoli Dola ob Kolpi in Predgrađa. Razen tega se obeta razprava o ureditvi del na Rinži, o oddaji počitniškega doma na Belem Križu ter o prenosu upravljanja avtobusne postaje na podjetje SAP Ljubljana in drugo. — Ob tej priložnosti bodo govorili še o kočevskem turističnem društvu in njegovi dejavnosti. , -ko Razpored zborov volivcev v občini Kočevje Na zborih volivcev, ki bodo v kočevski občini v teh dneh, bodo razpravljali in sklepali predvsem o gospodarskem in proračunskem poslovanju občine letos. Zbori volivcev bo do za območja posameznih volivnih enot po naslednjem razporedu: L območje Strug — 17. aprila ob 11. uri v osnovni šoli, 2. območje Starega loga — 19. aprila ob 19. uri v šoli, 3., 4. ter 5. območje Ložin, Stare cerkve in Slovenske vasi — 17. aprila ob 10. uri v šoli Stara cerkev, 6. in 7. Kočevje — Ljubljanska cesta od Ljubljane — desna stran do Rožne ulice, Rožna ulica desna stran do Gozdne uprave in vas Mahov-nik, Ljubljanska cesta od Rožne ulice do mostu desna stran, cesta na Stadion, Bra-čičeva ulica in Rožna ulica leva stran: 19. aprila ob 19. uri v sejni dvorani občinske skupščine, 8- in 12. Kočevje — glavna cesta od glavnega mostu do Podgorske ulice in nato do kegljišča in ob Rinži do glavnega mostu, leva stran glavne ceste od glavnega mostu do križišča pri spomenku in ob Rinži nazaj do glavnega mostu: 19. aprila ob 19. uri. dom telesne kulture; 9. in 10. Kočevje — Podgorska ulica leva in desna stran, Trg 3. oktobra leva stran do Podgorske ulice in Reška cesta do lovske koče: 19. aprila ob 19. uri v šoli Mirka Bračiča; 11. Kočevje — od mostu pri veterinarski postaji na obe strani Roške ceste do križišča Tomšičeve in Črnomaljske ceste, Tomšičeva cesta do podjetja »Avto« Kočevje, Prešernova ulica, Mestni log in Cvišlerji: 19. aprila ob 19. uri, dom Dušana Remiha; 13. Kočevje — Ljubljanska cesta od Cankarjeve ulice do mostu leva stran, ulica Jože Seško do križišča Cankarje ve ulice, šeškova ulica do križišča Kolodvorske ulice z vhodom iz Kolodvorske ulice leva stran, Tomšičeva ulica do delavnice »Avto« Kočevje ob Rinži do mostu, Cankarjeva ulica z vhodom iz Tomšičeve ceste do križišča Šeško-ve* ulice: 18. aprila ob 19. uri v dvorani družbenih organiza cij; 14. in 15. Kočevje — Ljub-Ljanska cesta od Kolodvorske ulice do Cankarjeve ulice leva stran, Kolodvorska ulica do Ljubljanske ceste desna stran do križišča šeškove ulice, šeškova ulica do križišča Kolodvorske ulice do križišča Cankarjeve ulice desna stran in Cankarjeva ulica z vhodom iz Ljubljanske ceste leva stran, Ljubljanska cesta od Ljubljane leva stran do Kolo-dvorskke ulice, Kolodvorska ulica leva stran do odcepa proti Tekstilani, nato Kolodvorska ulica do železniške proge do Novomeške ceste in Novomeška cesta: 18. aprila ob 19. uri v sejni dvorani občinske skupščine; 16., 17. in 19. Kočevje Rudnik — Roška cesta od križišča Tomšičeve ceste do vključno upravne zgradbe Rudnika ter kolonije na Trdnjavi, od upravne zgradbe Rudnik vse hiše levo in desno stran Roške ceste do šalke vasi in do vključno Rudniško naselje, šalka vas: 19- aprila ob 19. uri kino dvorana Šalka vas; 18. Trata — 19. aprila ob 19- uri Elektro Kočevje, v šoli: 20- Željne in Klinja vas — 21. aprila ob 19. uri. 21. Dolga vas — 21. aprila ob 19. uri v domu kulture; 23. območje Mozlja — 17. aprila ob 9. uri v šoli; 24. območje Koprivnika — 21. aprila ob 19. uri v šoli; 25. območje Predgrađa — 17. aprila ob 10. uri v zadružnom domu; 2G. območje Kočevske Reke — 21. aprila ob 19- uri v prosvetnem domu: 27- območje Banje loke — 24. aprila ob 10. uri v dvorani družbenih organizacij; 28. območje Vas — Fara — 24. aprila ob 10. uri v prosvetnem domu; 29. območ.v* Osilnic — 24 aprila ob 10. uri v šoli in 30. območje Drage — 17. aprila ob 10. uri v krajevnem uradu. JVO PIRKOVIČ CERDOVIUMIMIO Začel se je učiti ruščine, si nakupil knjig in študiral rusko preteklost in kulturo. In zakaj ne črnogorske? Ne moremo si tega razlo-. žiti drugače, kakor da je zdravnik I postal avstrijski vohun na cetinj-skem dvoru. Najbolje bomo stvari razumeli, če dodamo majhno pojasnilo. Črna gora je bila takrat privesek, stražar in opazovalec carske Rusije na Balkanu. Besedo »državni budžet«, so Črnogorci prvič slišali in se je ustrašili menda šele 1. 1912. Prej je bilo državno gospodarstvo zelo preprosto: car je poslal Nikiti vsako leto zaboj denarja in ruskih me-dalij, denar za domače, odlikovanja za tuje dolgove. Knez si je od-delil najprej sebi in za državne potrebe, ostanek pa pod staro lipo, pod katero je. opravljal vladarske posle, razdelil' poglavarjem gorskih j plemen. Bil je skopuh, ki svojih doJgov ni plačeval. Svojemu brivcu na Dunaju, ki bi rad plačilo, je dejal, da je lahko ponosen, da sme zastonj briti vladarja. Za potovanje na Dunaj si je bil do Trsta naročil pri avstrijskem Llovdu posebno ladjo. Ko pa je dobil že drugi ali tretji opomin, naj vožnjo plača, je lastnikom ladje razdelil ruska odlikovanja. Dobil jo je takrat tudi oče poznejšega novomeškega lekarnarja Karla Andrijaniča, kjer jo z zgodbo vred še danes hranijo. Seveda je avstrijska vlada vedela, da ruskim nameram na Balkanu lahko najuspešneje prisluškuje prav na črnogorskem dvoru. Svojemu poslaniku je naročila, naj čim več zahaja k Nikiti kvartat. Prebrisani vladar je seveda takoj razumel, kakšne karte zanimajo avstrijskega diplomata. Posadil ga je pred veliko zrcalo in mu nesramno gledal v igro, dobro vedoč, da mu žrtev ne sme pobegniti. Poslanik je na Dunaj obupan sporočil, da bo njegovo kvartanje na Cetinju Avstrijo drago veljalo Dvorni zdravnik je bil dunajski vladi seveda mnogo zapeljivejša priložnost od poklicnega diplomata. Tako lahko sedaj razumemo, zakaj se je avstrijski štabni zdravnik na črnogorskem dvoru začel učiti ruščine in se zanimati za carsko drža vo'in ne za črno goro. Po povratku na Draškovec, je štabni zdravnik tudi kmete zdravil po vojaško: z odvajalno kuhinjsko sodo, podobno kot so v hrvaško ogrski polovici monarhije imeli za vse vojaške bolezni »lake cipele«, kot so imenovali ricinusovo olje. O dra-škovskem univerzalnem zdravilu, ki ga je dobil vsak bolnik papirnato škatljico, so krožile anekdote. Draškovski zdravnik se je poročil z bratovo hčerko Matildo, potem ko jo je ozdravil nevarne bolezni. »Rešil si jo, pa naj bo tvoja,« mu je rekel srečni oče, sodnik dr. Franc Ksaver v Novem mestu. štabni zdravnik je imel dve sestri, Ano in Mici. Ana ali Neti, kot so jo doma klicali, se je poročila z znamenitim tolminskim pomorščakom Antonom Hausom. Zanj je cesar posebej ustanovil naslov »velikega admirala«, ker avstrijska mornarica ni poznala več kot admirale. Hausovi otroci so postali pozneje nacisti in ob koncu druge vojne zapustili domovino. Mici Trenz je vzela jurista Alojza Keslerja, sina vandrovskega kovača iz čeških Sudetov, ki se je bil oženil in naselil v Šentjerneju. Tuji kovač, ki je po sejmovih prodajal ključavnice, se ni bil nikoli čisto privadil našemu jeziku, sin pa je po materi Pirčevi postal zaveden Slovenec. Iz protesta proti nemčur-skim profesorjem v Novem mestu je nekoč z dvema sošolcema demonstrativno zapustil gimnazijo. Ravnatelj se je, prestrašen zavoljo pretečega škandala pognal s kočijo za beguni. Iskal jih je po domovih, .i in na poti na Hrvaško dohitel in pregovoril, da so se vrnili. I OBČNI ZBOR TD RIBNICA Turizem v deželi suhe robe Na nedavnem občnem zboru Turističnega društva Ribnica so turistični delavci sprejeli zelo obširen program. Tako so sklenili, da bodo postavili turistični zemljevid »dežele suhe robe« tudi na šmalčevi hiš; sredi Ribnice, medtem ko so enega že na bencinski črpalki. Okrepili bodo sodelovanje s sosednimi turističnimi društvi, z muzealci, ja- Trgovina z medom V Ribnici že nekaj časa aktivno deluje društvo čebelarjev, v katerem sodelujejo vsi čebelarji. Društvo ima v Ribnici svojo trgovino, kjer prodajajo med in predmete, ki jih čebelar pri delu potrebuje. Po konkurenčnih cenah prodajajo zelo okusen naravni med- Sodražica: 230.000 din za Indijo Zbiranje pomoči, pri katerem sodelujejo Rdeči križ, Socialistična zveza in sindikalne podružnice, za gladujo če v Indiji v ribniški obč!ni lepo napreduje. Uspeh je že do sedaj lep, saj so samo na področju RK Sodražica zbrali nad 230.000 starih dinarjev. mar j i, lovci, ribiči, s taborniki, športnimi društvi, z občinsko skupščino, s SZDL in z drugimi. Za boljše sodelovanje so zadolžili sekcijo za propagando. Sklenili so še, da bodo pomagali z nasveti tudi gostincem, ki jih bodo obveščali o pripombah turistov in izletnikov. Turistični delavci se bodo zavzemali še, da bi se industrija preselila iz Ribnice, da bosta urejena cesta in trg pri spomeniku pred vhodom v grad, da bi Ribnica imela popoldne in zvečer čuvaja, da bodo urejeni parkirni prostori, da bo Ribnica čimlepše urejena, da bodo še naprej pospeševali spomin-karstvo in domačo obrt, V maju na izlet! Krajevna organizacija ZB v Ribnici prireja sredi maja dvodnevni izlet. Udeleženci si bodo ogledali zloglasni taborišči Gonars in Visco ter gre-doč obiskali -Gorico, Benetke in Trst. Za izlet je veliko zanimanje. Vsi interesenti si morajo pravočasno oskrbeti po 2 fotografiji, moški, mlajši kot'55 let, pa tudi potrdilo, da so izročili vojaško knjižico vojnemu odseku. V. P. da bodo še naprej olepše-vali Ribnico z gredicami in okrasnim drevjem oziroma grmičevjem itd. Sklenili so tudi, da bodo na vsaki seji pregledali, kako so izpolnili sklepe prejšne seje. ŠOLA RASTE Gradnja nove šole v Ribnici lepo napreduje. Iz temeljev je zrastlo že precej zidu, ki daje podobo novega poslopja. Lepo vreme omogoča graditeljem, da gre gradnja po načrtu, po katerem bo šola dograjena do konca leta. Za pokopališče največ Breg in Dolenji Lazi Poročali smo že, da so na pobudo krajevne skupnosti Ribnica začeli na območjih krajevnih skupnosti Ribnica, Dolenji Lazi, Bukovica, Gorica vas, Nemška vas in Lipovec 'zbirati krajevni samoprispevek za povečavo pokopališča v Hrovači. Prebivalci Brega, Dolenjih La-eov in Zapuž so do zdaj zbrali 120.000 dinarjev in 19 kubičnih metrov lesa. Na pokopališču že delajo. Sodražica postaja iz leta v leto pomembnejši turistični kraj in se je po vojni zelo spremenila. Skoraj v celoti je na novo pozidana, zrastla pa je tudi industrija. Asfaltirane ceste po trgu dajejo kraju mestno podobo. Iz Sodražice vodijo pota na Slemena, proti Kadicam, kjer so znani slapovi, proti Loškemu potoku, kjer si turizem počasi, a vztrajno utira pot, in na Travno goro, kamor nameravajo potegniti vlečnico (Foto: D. Mohar) Ortneško TD o Grmadi Tole naj bi bilo novo kegljišče v Ribnici. Vendar pa je malo verjetno, da bodo Ribničani kdaj v tej stavbi kegljali. Naročnik gradnje, menda je to domači Partizan, dolguje namreč SGP Gradbeniku za doslej opravljena dela okoli 4 milijone starih din. Vse kaže, da bo Gradbenik zaradi neplačanih računov stavbo prodal in da bo v njej skladišče enega domačih podjetij. (Foto: J. Prime) Turistično društvo »Grmada« se je po 2 letih spet zbralo na občni zbor. Članov je zdaj več, pa tudi turistični obisk v domufna Grmadi se je povečal. Na zboru so sklenili, da bodo letos, ko poteka 10-letnica društva, nadaljevali z gradnjo doma. Radi bi dogradili prostor za prenočišča, saj po njih zelo povprašujejo obiskovalci. Predsednik je predvajal na zboru svojo zbirko barvnih diapozitivov iz okolice Sodražica, Ribnice in Velikih Lašč. Na zboru so pohvalili upravnika doma na Grmadi, ki z gostinskim ko- Ortneške serpentine so nevarne Modernizirana cesta je od žlebiča pa vse do Lašč polna ostrih in dvojnih ovinkov, ki so zelo nevarni. Nevarnost je toliko večja ob dežju in ob jutrih, ko še leži nad asfaltom meglica. Pred nedavnim je prišlo že do druge smrtne nesreče. Cesta je lepa, okolica pa zelo privlačna, toda vozniki naj ne pozabijo na nevarnosti! Vozijo naj previdno, pa tudi pešci naj hodijo po skrajni levi strani! V. P. Alojz Kesler je odlično končal študije v Gradcu in postal državni pravdnik v Novem mestu. Hčerka Ana se je poročila s pesnikom Otonom Zupančičem, Vera z literatom Franom Albrehtom. Draškovski zdravnik je ostal s svojo nečakinjo brez potomcev. Tudi nezakonski sin Jovo iz časov vojaške službe je kot oficir padel v Dubrovniku s konja in se ubil, ko hiu je bilo komaj enaindvajset let. Tradicija zdravnika in Ferdinanda je Prešla na nečaka, ženinega brata dr. Ferdinanda Trenza. O njegovi ženi Vidi, aristokratski in romantično ^agični dami iz znane hiše leskov^ skih Pfeiferjev, je Cankar nekoč dejal, da pretirava z lepoto. Ta najmlajši dr. Ferdinand Trenz je bil dolgo zdravnik v štajerskem zdravilišču Dobrni, kamor je prihajala, bolj zavoljo avantur in zapravljanja denarja kot iskat zdravja, beograjska ln novosadska čaršijska gospoda, razvajena v pariškem okusu, čeprav je kazalo, da bo ostal draškov-?ki grad kmalu brez gospodarja, si Je kupil topliški zdravnik v šentjer-£eJu star fevdalni dvorec Kastel. ■fsradba, ki se vsaj od Valvasor j e-^n časov ni spremenila, je ležala na *JaJlepšem prostoru na zahodnem robu vasi. Starinske hiše, ki so jo v zadnji vojni požgali Nemci,nebi ma-^al domačin za bivališče. Ljudje so se »a izogibali zavoljo starih čudnih govoric, ki so tudi nam pastirjem iskale razburljive privide, da smo gmotnemu bivališču pri vaški gmaj-* od daleč s kamenjem pobijali ši-°d Jožefa Bušiča, poštnega ravnatelja v Ljubljani, si ga je sredi prejšnjega stoletja pridobil obogate-u mesar Anton Maj zel j. O njem so si pripovedovali, da je na samotnem Kaštelu skrival slovitega ponarejevalca denarja Prelesnika. To je bila resnica, saj sem našel na podstrešju skritih petnajst čisto novih avstrijskih tisočakov. Bili so izvrstno izdelani, razen enega samega, kateremu je ponarejevalec- pomotoma odtisnil na obeh straneh enako podobo. Kastel je Valvasor uvrstil med kranjske gradove pod imenom Do-bravca-gutenhof, čeprav leži v Šentjerneju, precej proč od sosednje Dobravice. Uganko si lahko razločimo samo tako, da je bil zgrajen kot višnjegorsko spanheimska protiogr-ska trdnjava, ki so jih imenovali v tistem času zares »kaštele« ali tudi »strelske dvorce«. Ko je več kot sto let po Valvasorju starograjski kronist Anton Bre-ckerfeld kranjskega zgodovinarja in topografa dopolnjeval, je zaman iskal dvorec Dobravco. Ime je bilo že pozabljeno, oziroma verjetneje nikoli v vsakdanji rabi. V zadregi se je odločil za Dobravo pod Hmeljnikom. To je očitno napak, saj ni hmeljni-ška Dobrava niti v ravnini sredi polj niti dve dobri milji od Novega mesta, kot najdemo zapisano pri Valvasorju; pač pa pridemo s tako mero zares prav v »Šentjernej na polju«, če računamo, da je merila .avstrijska milja 7,585 kilometra. Novi kastelski gospodar si je pridobil pozneje še Gagernov sivi šraj-barski turn, nekoč dom Anastazija Griina-Auersperga nad Leskovcem pri Krškem. Varčni zdravnik, ki je živel edini brigi, da preskrbi tri otroke, je svoje prihranke posojal obubožani grofici Adaschv, ženi znamenitega pisatelja Friderika Gagama na Šrajbarskem turnu, dokler se ni neki dan na njeno mogočno graščino prepisal in je odšla beraška grofica s culico po svetu. Neko drugo ime iz rodu Trenzev je poseglo, kot bomo slišali, globlje in nevarne je v zgodovino naše osvobodilne vstaje: brat kastelske-ga lastnika inženir Avgust Trenz, ki nam je edini postajal zares nevaren in ki se pozneje povzpne celo v vrhove nemško domobranske dežele generala Rupnika v Ljubljani. O MOKRIŠKIH IN TURN SKIH GAGERNIH Titanske zemeljske moči, ki so pred davnimi milijoni let nagubale in izoblikovale gorsko verigo Gorjancev, so s to prirodno pregrajo začrtale človeku večno mejo med dvema deželama. Temu neuničljivemu prirodnemu limesu se bodo morali prilagoditi vsi tokovi zgodovine. Prav iste tektonske sile pa so uvidevno pustile med Savo in zadnjimi obronki Gorjancev široka naravna vrata, skozi katera si je že v sivi davnini utrla prehod velika cesta narodov z Vzhoda na Zahod. To prirodno ožino je v stoletjih prvega železa zapirala mogočna ilirska in pozneje rimska trdnjava pri Velikih Malencah. Ko pa so v srednjem veku skozi tesen vdrle Alahove turške tolpe, je nekoliko vzhodne je, verjetno na temeljih kakega starega antičnega ali morda kasnejšega srednjeveškega kaštela, zrasel slikovit grad Mokrice, ki s tremi trdnjavskimi stolpi še vedno nemo straži ob moderni cesti narodov. lektivom lepo skrbi za goste. Za 'predsednika društva so vnovič izvolili Lojzeta Škulja, novi odbor pa ima manj članov, ker je bil dosedanji prevelik. V. P. KS Grčarice ne more brez denarja Na seji sveta krajevne skupnosti v Grčaricah so v februarju razpravljali o denarju in o načrtih. Za lani jim je občina dolžna denar za vzdrževanje ceste v vas in za izpopolnitev javne razsvetljave. Letos bi radi nastavili cestarja za 1,5 km dolgo cesto skozi vas, z nasipom bi radi zavarovali vaški studenec, postavili bi javno luč v naselju Gr-čarske Ravne, skrbeli bi za vaški kulturni dom in sanirali več vaških vodnjakov. Za vse to potrebujejo 17.200 Ndin. Ugotovili so, da dobra volja sicer veliko zaleže, da pa brez denarja kljub temu ne gre . .. Vaško pokopališče bodo letos uredili s prostovoljnim delom. Norbert černe Dražje alkoholne pijače Odborniki občinske skupščine v Ribnici so na nedavni seji spremenili prometni davek za posamezne vrste pijač. Prometni davek od alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu bo odslej znašal pri naravnemu vinu, pivu in žganju 20 odst., od drugih alkoholnih pijač pa 25 odst. Sprememba se je takoj odrazila v gostilnah in trgovinah, saj se je pivo podražilo za 20 S d in pri steklenici, vino pa za 50 Sdin pri litru. Dve zmagi Ribničanov Rokometni klub Partizana v Ribnici, ki tekmuje v LCL, je spo-mladansko sezono začel zelo razveseljivo, ko je premagal Križe v nedeljo, 3. aprila, z rezultatom 31:14 (13:7). Igra, ki je prinesla prvi dve točki domači ekipi, je bila ostra in igralci zelo požrtvovalni. Gledalci so bili zadovoljni z domačo ekipo, ki je pokazala, kaj zmore, če le hoče. Preteklo nedeljo, 10. aprila, so se Ribničani pomerili z Rudarjem II iz Trbovelj. Tudi ta tekma je Ribnici prinesla dve točki, ki so jih igralci priborili z uigrano igro v slabem vremenu. Številni gledalci so kar pod dežniki spodbujali domače moštvo. F. L. Pet oziroma sedem lepih knjig za nekaj stota kov Konec leta bo izdala Prešernova družba za svoje člane pet rednih in dve doplačilni knjigi: REDNA KNJIŽNA ZBIRKA: 1. Prešernov -koledar 1967 bo obsežnejši od dosedanjih, Zaradi aktualnih člankov in drugih prispevkov literarne, poučne, zabavne in praktične vrednosti bo imel zopet trajno vrednost. 2. Smiljan Rozman: »Poletje« — roman, ki obravnava značaije treh mladih fantov, ki se križajo v odnosu do dekleta. 3. Anton P. Čehov: »Dvoboj«. Zgodba je zapletena okrog nesrečne, odmirajoče ljubezni med sicer akademsko izobraženim, s skrajno lahkomiselnim, surovim zapel jivcem (prevedel Josip Vidmar). 4. Vera In Aleš Bebler: »Otroci zemlje in morja« — potopis, napet kot roman, zanimiv kot potopis in poučen kot znanstvena razprava. Knjiga bo bogato ilustrirana z mnogimi posnetki indonezijskega življenja in dela. 5. Dr. Emilijan Cevc: »Slovenska umetnost«. Bralci bodo dobili s tem poljudno napisanim delom vpogled v okolje, v katerem se je porajala naša umetnost skozi stoletja. Delo bo še posebno koristno za učečo se mladino. Knjiga bo imela 32 strani slik v bakrotisku in 16 strani v barvnem tisku najznamenitejših naših umetnin. DOPLAČILNI KNJIGI: 1. Janez Trdina: »Bajke«, ilustrirana mladinska knjiga, ki jo bodo z enakim zanimanjem brali tudi odrasli. 2. E. Rackvvitz: »Tuji svetovi — neznana morja«, — poljudna zgodovina odkritij, ki se bere kot najbolj napet roman Za članarino 12 Ndin bodo prejelj člani 5 Knjig, z* 20 Ndin pa 7 knjig. — Če pa doplačajo 8 oziroma 12 Ndin, dobijo knjige trdo vezane in primerne za vsako knjižnico. Če ne veste za poverjenika, vplačajte članarino 'na naslov: Prešernova družba, LJubljana, p. p. 61/1. Žetev na Čatežu: 45000 cvetov Kmetijska zadruga Brežice povečuje vrtnarijo — Poleg rastlinjakov so uredili nizke tople grede za vzgojo sadik — Na leto jih bo zraslo po 900.000 — V rastlinjaku bujno uspevajo kumare in jih bodo pridelali 140 ton — Na zunanjih površinah imajo namakalni sistem za 50 hektarov Na čateški vrtnariji je veliko novega -n kdor nekaj mesecev ni bil tam, bo ob ponovnem obisku prijetno presenečen. Poleg rastlinjakov so med tem uredili nizke tople grede, v katerih že vzgajajo sadike za zunanjo proizvodnjo. Nizke grede obsegajo 1200 kvadratnih metrov. V njih bodo vsako pomlad gojili sadike za -lastne pofrebe in delno tudi za prodajo. Jeseni bo sadike zamenjala solata. 600 kvadratnih metrov nizkih gred ogrevajo s termalno vodo, prav tolikšna površ-'na pa je brez ogrevanja Druga pomembna novost na vrtnariji je silnica za siljenje ranega krompirja na kali'.ev. Jeseni bo v njej skladišče za gomoljnice in koren-čnice, pozimi pa jo bodo lahko izkoristili za siljenje ra-diča- Letna zmogljivost silnice znaša 10 vagonov krompirja za siljenje in 15 vagonov gomoljmc Izredno koristna pridobitev je tudi zunanji namakalni sistem za površino 50 hektarov. Namakalna mreža je urejena tako, da naenkrat lahko namakajo 2 hektara zemljišča. Na novo so na vrtnariji postavili skladišče za pridelke, garaže za kmetijske stroje, za delavce pa kuhinjo, jedilnico kopalnice in garderobe. V vse te objekte je kmetijska zadruga vložila 1,700.000 Ndin. OD MARCA DO JULIJA KUMARE - OD NOVEMBRA DO JANUARJA PARADIŽNIK O tem, koliko bodo letos pridelali, mi je med sprehodom po bujnih rastlinjakih sprot; razlagal upravnik vrtnarije tov. Mohor. Izredno bogat pridelek obetajo kumare, ki rastejo na površini 8.000 kvadratnih metrov. Prve plodove so začeli trgati 10. marca. Rodnost bo trajala do Zvočniki s kombija so minuli teden na Bizeljskem hitro privabili mladino, saj so napovedali nastop artistične skupine »Variete mvstic«, ki je gostovala nekaj dni prej v Dobovi (Foto: J. Teppev) srede julija in do takrat pričakujejo, da jih bodo natrgali in prodali 140 ton. Tedaj bo zaključen pomladanski turnus in na teh površinah bodo jeseni posadilli paradižnik. Plodov: bodo začeli zoreti v novembru. Paradižnikova letina bo končana sredi januarja 1967. Računajo, da bo pridelek znašal okrog 25 ton- V rastlinjakih imajo na 20 arih zasejane cvetlice, predvsem nageljčke in vrtnice. Razcvetajo se vsak dan in vsak dan sproti jih tudi poreže jo V zasteklenih gredah se od zime do zgodnje pomladi razcvete na tisoče .cvetov, za katere je vedno dovolj odjemalcev. Letos bodo vzgojili 25.000 cvetov nageljčkov in blizu 20.000 cvetov prekrasnih vrtnic. Tudi asparagus goje v toplih gredah, saj je nepogrešljiv dodatek k šopkom. Narezali ga bodo 600 do 700 kg. V rastlinjaku vzgajajo še lončnice in za letos predvidevajo, da jih bodo imeli za prodajo že 10.000. Tople grede na Čatežu dopolnjujejo obsežne zunanje površine, kjer pridelki ne prehitevajo letnih časov. Letos bodo posadili zgodnji krompir na 6 hektarih. Vseh zunanjih obdelanih površin je 20 hektarov. Na 3 ha raste por, na 2 ha bo solata, na 2 2 ha paprika, na drugih površinah pa bo usneval oaradiž-nik. ohrovt. radič, rdeča pe-sr. šo:nača in druge po vrtnine. Vrtnarija se bo še širila, saj ji pripada 53 ha zemljišč. Na nekaterih zemljiščih so še poljske kulture, drugod pa travniki. Počasi jih bodo pripravili na zahtevnejšo proizvodnjo, saj čateški vrtovi vsako leto oovečujeio obseg. J. T. Vrtnarski tehničarki Anki Balonovi mineva delovni čas med cveticami, ki jih z ljubeznijo vzgaja v rastlinjakih na Čatežu. Na sliki jo vidimo v oddelku za lončnice (Foto: J. Teppev) Pekle iz kovinarske delavnice V Kovinoplastu na Jesenicah delajo štiri tovarišice — Delo v tej stroki jih veseli in ne bi rade menjale poklica V obrtni delavnici Kovirio-plasta na dolenjskih Jesenicah delajo med kovinarji tudi štiri tovarišice. Srečanje z ženskami na teh delovnih mestih je skorajda nenavadno, toda same ne mislijo tako »Kaj vas je privedlo sem?« vprašam najmlajšo, Angelco Povhovo. »Najbrž to. da sem doma iz Ribnice in da sem želela dobiti delo kar najbTiže doma.« »Pa se dobro počutite v. tem poklicu?« »Zelo sem zadovoljna in bom tu tudi vztrajala.« »Koliko ste stari?« »Sedemnajst let.« »Je to vaša prva zaposlitev?« »Ne- Ko sem zapustila šolske klopi, sem dobila delo v brežiški opekarni. V službo sem se vozila s kolesom približno 12 kilometrov daleč. Na pot sem morala vsako jutro m ob vsakem vremenu. Zaradi tega sem zbolela. Pa tudi delo je bilo tam težje kakor tukaj Na srečo sem zvedela za prosto delovno mesto v Kovinoplastu in res sem dobila zaposlitev. Sodelavci so me lepo sprejeli in mi vedno tovariško pomagali, če mi delo ni šlo prav od rok.« Pozanimala sem se kako daleč lahko napreduje nekvalificirana delavka v tem obrtnem podjetju in povedali so mi, da se na primer Angelca Pov-hova lahko priuči ključavničarskega poklica in da ji v podjetju priznajo polovično kvalifikacijo. To pa seveda velja le znotraj delovne orga-n:zacije. »Pota bomo popravljali vsi!« Na Bizeljskem so občani sklenili, da bo vsakdo izmed njih prispeval delež za krajevno skupnost, ki je prevzela skrb za vaške poti. Posestniki morajo za vsak hektar zemljišča plačati prispevek 20 Ndin ali pa ta prispevek nadomestiti s prostovoljnim delom. Za 20 Ndin morajo delati 10 ur. Krajevna skupnost bo letos zbrala precej denarja za komunalne potrebe, ki seveda niso majhne. Kmetje iz 4. davčnega okoliša bodo prispevali 6 odst. od katastrskega dohodka ne glede na to, v katerem okolišu prebivajo. Obrtniki bodo prispevali 2 odst. od letnega davka, vsi zaposleni pa 1 odst. od mesečnega osebnega dohodka. Jutri bo predaval Franček Bohanec Jutri, 15- aprila, bo v Brežicah ponovno predavanje Francka Bohanca o vlogi družbeno političnih organizacij v delovnih kolektivih'. Predavanje je organiziral občinski .sindikalni svet, namenjeno pa je izobraževanju sindikalnih vodstev. Kakšni bodo davki? Na sobotnem posvetovanju z obrtniki, ki ga je sklicala občinska skupščina v Brežicah, so govorili o davč-n'h olajšavah in obveznostih v letošnjem letu. Med drugim so razpravljali tudi o posameznih obrtnikih in njihovih obveznostih, o registraciji računov in podobnem. »Vprašajmo se raje, kje ni tako!" Komunisti so dolžni odločno odstranjevati vse zapreke, ki ovirajo samoupravo — Osnovna naloga članov ZK: učiti se zato, da bi lahko učili druge in jih usposobili za odločanje v samoupravnih organih V soboto, 2. aprila, smo na razširjeni seji občinskega komiteja razpravljali o delu komunistov v občini v obdobju po III. plenumu CK ZKJ in po IV. plenarni seji CK ZKS. Obe seji sta bili v času resnih prizadevanj za uresničitev reforme, njun namen pa, da pospešita uresničevanje politike ZKJ, sprejete na VIII. kongresu. Zato sta bila plenuma delavna in kritična do vseh pojavov, ki ovirajo ekonomski in samoupravni razvoj. Gradivo obeh sej je bilo v celoti objavljeno v časopisju, po radiu in televiziji, zato ga ne bom ponavljal, poskušal bom le povedati, kako naj delajo komunisti v občini, da bi ob podpori delovnih ljudi zavrnili vse odkrite in prikrite poskuse zaviranja samoupravljanja. Delovnim kolektivom ostaja vsako leto več denarja, prav tako tudi skupščini in krajevnim skupnostim. To pa še ne pomeni, da je delovni človek dobil več samoupravnih pravic Vsaj ne tam, kjer o delitvi odločajo posamezniki ali manjše skupine ljudi. Kje pa se to dogaja? Bolj ali manj v vseh delovnih organizacijah, kjer z izgovori, da delavci niso sposobni presojati, delijo dohodek drugi. Da se to ne dogaja, ne moremo potrditi. Naši delavci so resnico že velikokrat dokazali. Predstavnike podjetij zelo pogosto slišimo, ko takole govorijo: »Jaz nisem za to«, »Jaz bpm dal toliko denarja«, »Pri meni je disciplina, kdor je ne upošteva, dobi-knjižico in gre«. Zopet ~se boste vprašali, kje pa je tako, toda "raje bom postavil vprašanje, kje ni tako. Razumljivo je, da so tudi pojavi, ko delavci na primer ne razumejo, da je treba zaposliti stro- kovnjake, da pri osebnih dohodkih morajo biti razlike, da so z izvozom težave ipd., če jim tega pravilno ne obrazložijo. Ni., pa jim mogoče razumeti visoke osebne dohodke posameznikov, če niso odmerjeni po vloženem delu; tako je tudi z izplačili nagrad za razne pravilnike, statute, razne provizije, dvomljive kilometrine, pretirano službeno odsotnost ipd. Zaradi tega je nujno, da komunisti odločno in kritično odstranjujemo vse take deformacije v odnosih do ljudi in do družbenega premože- PIŠE VINKO JUR-K A S , SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS BREŽICE nja. Ni dovolj, da na tiho protestirajo, potrebno je odločna akcija samoupravnih organov, komunisti pa so jo dolžni podpreti. Ljudi, ki ovirajo razčiščevanje odnosov ali pa so zapleteni v kršenje samoupravnih pravic in samoupravnih aktov, je treba klicati na odgovornost. V hujših primerih je vsekakor umestna disciplinska kazen ali celo izključitev iz kolektiva, četudi gre za vodilne ljudi in člane ZK Sodobni idejni boj ima nekatere specifičnosti in komunisti jih moramo globje - oceniti. Predvsem ne bi smelo biti dileme, če smo za samoupravljanje ali ne. Samoupravljanje si utira pot v delavskem gibanju vsega sveta, tudi tam, kjer socializem še ni uresničen. Nevarne so nadalje razlaga, da so vsi sedanji dogodki povsem normalni, ker v demokratični ureditvi ne more biti drugače, in pa razlage, da se zaostrujejo prot:slovja zato, ker »partija in država« ne držita stvari dovolj trdno v rokah. Prvo in drugo bi bilo nenormalno, saj samouprava in demokracija nista anarhija, »partija in država« pa ne nezmotljivi. Zato so za usmerjanje našega razvoja poklicani vsi delovni ljudje. Njim pripada čast, da krojijo svojo usodo in postavljajo življenjske temelje mladi generaciji. V interesu delovnih ljudi komunistom tudi ne more biti vseeno, kakšna mišljenja krožijo o zveličav-nosti privatne lastnine in privatne iniciative. Večkrat slišimo, da je v našem gospodarstvu vse narobe, da ne bomo sposobni izpeljati reforme in podobno. Vsakodnevna praksa dokazuje, da to ni res, da so to le sahje tistih, ki si želijo nazaj k preživelim sistemom in odnosom, da se za tem skrivajo želje po oblasti priviligiranih slojev, želje po razcepu enotnosti jugoslovanskih narodov, zato da bi nekateri lahko ribarili v kalnem, če ni tako, čemu se potem proglašajo za edino poklicane in dovolj pametne; da bi v večstrankarskem sistemu imeli »pravično vlado v imenu ner umnega ljudstva«, kot je deial tov. Kardeli na III. plenumu CK ZKJ. Nanizal sem le nekaj osnovnih misli o tem, kar pri nas ni v redu. Upam. da bomo na sestankih v ->.nri-lu že konkretno spregovorili kako je 'glede tega v delovnm organizacijah m na terenu. Do tedaj pa se skušajmo ravnati po sklepih občinskega komiteja, ki so jih prejele vse osnovne organizacije in. ki vsebujejo dobre napotke zn dvlo. V sklepih je prav posebej poudarjeno tole: osnovna naloga Zveze komunistov in posameznikov v njej je, učiti se za to, da bi lahko učili druge in jih usposobili za resnično samoupravo. 17 letna Angelca Povhova iz Ribnice pri Jesenicah si je izbrala kovinarski poklic. Zaposlena je pri Kovinoplastu in pravi, da jo delo v loj stroki zares veseli y (Foto: J, Teppev) Ženske se torej med kovinarji dobro počutijo- Zadovoljne so in menijo, da je veliko vredna zaposlitev y neposredni bližini doma. Delovnih mest ni na izbiro, nobena pa se ne želi vozitj drugam. J. T. Ustanovljena je nočitniska skupnost Upravni organ počitniške skupnosti Savudrija," ki vključuje GP Brežice. Rudnik Globoko, Združenje borcev NOV in Zvezo prijateljev mladine Brežice, je te dni sprejel osnutek statuta in sklep o ustanovitvi te skupnosti. Osnutek predvideva; d* ix> v svetu skupnosti zastopan 1 član občinskega sindikalnega sveta, 1 predstavnik občinske skupščine, člani no-čitniške skupnosti pa bodo imeli v tem organu dva za-Stppnika; Strokovnjaki prihajajo iz šol Brežiška občina bo letos dobila več novih pedagoških strokovnjakov* Na pedagoški akademiji bo končalo študij S štipendistov, dva štipendista pa bosta konča'a srednjo šolo za telesno vzgojo. Razen teb bo nastopilo učiteljsko službo še 5 dijakov učitelji' .'■-'"•a Slušatelje višj;h in srednjih šol v glavnem štipendija občinska skupščina, hefcaj na tudi posamezne osnovne šole. Štovičkove umetnine v Tržiču Prijetno presenečeni so se zbrali ljubitelji umetnosti pretekli četrtek popoldne v II. nadstropju muzeja v Tržiču, kjer so ob 17. uri slovesno odprli razstavo plaket, medalj in skulptur našega rojaka akadem. kiparja Vladimira Štovička iz Leskovca. Po sporazumu med gorenjskimi muzeji so razstavo, ki je bila od 8. marca v spodnjih prostorih Prešernovega muzeja v Kranju, zdaj prenesli v tržiški muzej. Kustos muzeja Josip Rakovec je pozdravil zbrane domačine, predstavnike obč. odbora SZDL Tržič, umetnika VI. Štovička, njegovega brata književnika J. Štovička in arhitekta D. štovička iz Ljub- ljane, posebej pa tudi predsednika ObO SZDL Krško Petra Markoviča in direktorja delavske univerze Slavka Smerdela. V krajšem, strnjenem nagovoru je podal zbranim prerez življenjske in umetniške poti mojstra VI. štovička ter se mu hkrati zahvalil za vse, kar je doslej že prispeval v zakladnico slovenske in svetovne kulture. Pevci učiteljskega zbora STANE 2AGAR, ki praznuje letos desetletnico svojega plodnega javnega dela in združuje pev-ce-učitelje iz občin Kranj, Škofja Loka in Tržič, so nato povabili zbrane domačine in goste v salonček muzeja, kjer so ubrano zapeli v počastitev razstave vrsto lepih pesmi. O zboru je povedal nekaj besedi Tržičanom predsednik društva Niko Slapar, dirigiral pa je prof. Peter Lipar, ki že nekaj let kvalitetno vodi pevke in pevce edinega učiteljskega pevskega zbora pri nas. Po koncertu je mojster što-viček vodil goste in domačine po razstavi in sproti razlagal nastanek posameznih del. — Kakor smo zvedeli, obetajo prenesti razstavo tudi na Bled in v škofjo Loko, še letos pa bodo razstavo videli tudi Kranjčani. Itirfrc&Gva posta med mmll Akademski kipar Vladimir Štoviček iz Leskovca je vodil obiskovalce tudi na svoji razstavi, ki so jo v četrtek popoldne odprli v tržiškem muzeju. Kurirčkovi pošti bodo pionirji iz občine Krško posvetili veliko pozornosti, saj bodo sodelovali vsi pionirski odredi, tako, kot so se dogovorili na skupnem posvetovanju. 19. aprila jo bodo sprejeli v Gorenjem Leskovcu iz rok sevniških pionirjev. Takoj po sprejemu jo bodo^ponesli na Bohor, kjer bo zbor 60 pionirjev iz vse občine. Tem pionirjem bo govoril komandant Kozjanskega odreda tovariš Marjan Jer in. Sodelovali bodo tudi drugi udeleženci bojev na Bohorju. Odred pred-vojaške vzgoje bo uprizoril napad in tako ustvaril nekdanje vzdušje. Pionirji se bodo ob tabornem ognju poveselili DROBNE S SENOVEGA B KOTALKARJEV JE VEDNO VEČ, kotalkajo pa se kar po asfalt'ranih ulicah in pločnikih. Otroci niso dovolj preudarni in kaj hitro lahko pride do nesreče, saj je promet živahen. Morda bi kazalo asfaltirati igrišče za o''-'.oj k i in košarko in dovolit1 na njem tudi kotalkanje. " O POLOVICO NOVIH ČLA-NQV CDS bodo volili 28. ap-rila rudarji rudnika na Senovem. Volitve je razpifal DS na zadnji seji, zbori delovnih enot, na katerih^ so predlagali kandidate, pa so bili 12. aprila. Letos bodo prvič vorii tudi svete ekonomskih enot po dveh kandidatnih listah: polovico članov za 1 leto, drugo polovico pa za dve leti. B ZA K-15 NAJ DOP.I VSAK na. reke izplačano nadomesti-: i. Tako so menili rudarji na nedavnih zborih, ki jih je sklical izvršni odbor rudniškega s'ndikata. Vozne olajšave so ukinjene, zato so menili, da bo najpravičnije, če debinadomestilo vsakdo izplačano O zadevi bo dokonč no sklepal DS. B ZA PLAVALNI TEČAJ se ogrevajo na Senovem, kjer imajo plavalni bazen, mnog; otroci pa ne znajo plavati. Starši se boje zanje, saj otrobe! zelo radi skačejo v vodo. Vroči dnevi se bližajo, zato bi bilo kar prav, ko bi TVD Partizan že zda; razmšljalo o plavalnem tečaju za mladino. R. K. in skupno z borci obujali spomine na čas, ko je preko Bohorja šel klic po svobodi, šele drugo jutro bodo zapustili Bohor in spremili kurirje proti Senovem, kjer bo ob 9. uri prejem pošte. S Senovega jo bodo ponesli preko Koprivnice, Kostanjka in Zdol proti Krškem, kjer bo svečan- sprejem pošte s proslavo. V četrtek bodo pionirji iz Dolenje vasi predali pošto arliškim pionirjem. Pionirji iz Podbočja in Kostanjevice pa bodo 23. aprila predali pošto šentjernejskim pionirjem, ki jo bodo ponesli proti Beli krajini. Pionirski odredi z Velikega Trna, Rake, Leskovca, Velikega Podloga in Brestanice bodo organizirali lokamo pošto, ki se bo priključila glavni v Krškem, kjer bo sprejem iz vseh smeri 20. aprila ob 1(5. uri. Vabimo vse prijatelje pionirjev in mladine, da se udeleže sprejema kurirčkove pošte v Krškem. Da bo pošta bolje uspela, sodelujejo v pripravah tudi organizacije ZB in ZROP ter odred pzedvojaške vzgoje. -ic Kakor ob nedavni otvoritvi razstave umetniških del akadem. kiparja Vladimira Štovička v Prešernovem muzeju v Kranju, tako so tudi ob otvoritvi v Tržič prenesene raz: f ve pretekli četrtek ubrano zapeli požrtvovalni pevci Učiteljskega pevskega zbora STANE ŽAGAR iz Kranja v salončku prikupnega tržiškega muzeja. Zbor, ki slavi letos desetletnico plodnega javnega dela, vodi prof. Peter Lipar (na sliki na skrajni desni), predsednik društva pa je Niko Slapar, ki je pred vojno učiteljeva! tudi na Studencu (na sliki na skrajni levi) — Foto: Tone Gošnik ikL m&~.y;. m pred nami Zaključne prireditve jugoslovanskih pionirskih iger »KDO VEČ VE, KDO BOLJE ZNA« v II. obdobju v krški občini obetajo mnoga zanimiva in prijetna srečanja mladine in najmlajših — Občinska Zveza prijateljev mladine v Krškem se je spet postavila z odličnim programom, ki ga nesebična prizadevnost številnih aktivistov v vrstah DPM sproti uresničuje 31. marca se je zbralo 66 zastopnikov pionirjev, mladine in drugih na skupnem posvetovanju, da se pogovorijo o zaključnih prireditvah v II. obdobju JPI. Sodelovali bodo pri vsem, kar je predvideval skupni program dela za tekoče šolsko leto: 10. aprila je bilo tekmovanje pionirjev in pionirk šahi-stov posameznikov za naslov prvaka občine; 17. aprila se bodo udeležili zmagovalci šahovskega turnirja posameznikov tekmovanja zasavsko-posavske še-hovske skupnosti; 19., 20., 21. in 23. aprila bodo sprejemali kurirčkovo pošto; 21. aprila se bodo udeležili ekipnega šahovskega prven- KRATKE IZ KRŠKEGA B DELAVSKE PREVOZE z avtobusi je tovarna ukinila s 1. aprilom. Organiziran prevoz bo vsako leto samo v jesenskem in zimskem času. Za prihod na delo uporablja avtobuse 43 odst. delavcev. Za prevoze v minuli jeseni in zimi je plačala tovarna skoraj 14 milijonov Sdin. B 9 UPOKOJENIH ČLANOV KOLEKTIVA je na zadnji seji ds prejelo za vzorno in dolgoletno delo pismena priznanja in denarne nagrade. Med upokojenca je bil tudi spoineničar Jože Preskar-Illia. B KREDIT ZA GRADNJO STANOVANJ želi dobiti 60 članov kolektiva. Na razpolago je okoli 60 rjiilijonov Sdin. O merilih za podelitev teh kreditov bo razpravljal UO ds na prihodnji seji. Hkra-u bodo govorili tudi o ureditvi fteee iz tmrsrae nmltte n m 0 naselja pri hotelu, o gradnji nove šole na Vidmu in o dograditvi 24-stanovanjskega bloka. B NOV DELAVSKI SVET in obratne DS 50 izvolili v tovarni 7. aprila. Udeležba je bila zadovoljiva, na nekaterih voliščih pa je bila celo 100 odst. V celoti je volilo 94,6 odst. zaposlenih. B REKORDNA PROIZVODNJA je bila dosežena v marcu. Veliko je pripomogel na novo vpeljani premijski način nagrajevanja, ki spodbuja zlasti ekonomske enote. ■ ZARADI TEŽJE KRŠITVE delovne dolžnosti je DS tovarne izključil iz kolektiva Martina Fab-jančiča. Imenovani si je prisvojil del klobučevinastega traku pri papirnem stroju. S tem je povzročil večmilijonsko škodo. Za povrnitev škode je tovarna vložila seveda še civilno tožbo. B JAVNO KOPALIŠČE je začelo spet obratovati. Zaprto je bilo dlje časa zaradi okvare na napravi za gretje vode. Popravili so jo instalaterji Krško, ljudje, ki nimajo kopalnic, pa se" spet lahko vsak petek in soboto kopajo- <• B REŠEVALCE PRI GRADNJI mostu v Savi bo zagotovil podjetju PIONIR plavalni klub Celulozar. Reševalce bodo izbrali iz vrst aktivnih, starejših plavalcev- Ce bo potrebno, bodo reševali gradbince, ki bodo v vodi gradili opornike mostu. B DVE DRAMSKI DELI pripravlja DPD Svoboda Krško za uprizoritev v maju. Z obema bodo sodelovali tudi na revijj amaterskih gledaliških skupin Dolenjske. fl GRADNJA NOVEGA MOSTU se spet odvija hitreje, na 'gradbišču pa je več delavcev. Slišati je, da bodo uvedli troizmensko delo. Zdaj gradijo temelje drugega opornika na desnem bregu Save. ^jdikovani člani ZB iz krške občine so se po slovesnosti na ustanovni skupščini na kateri jim je predsednik ObS inž. Franc Dragan podelil odlikovanja, fotografirali. Na sliki jih vidite skupaj s predsednikom tov. Draganom. Vsem odliko-vancem še enkrat iskreno čestitamo! (Foto: Kristijan Pavliha) B KERAMIČNIH VRCEV v katerih so stregli v AGRO-KOMBIN ATO VEM gostišču na Sremiču, ni več. Videti je, da je zaleglo opozorilo v TOVARIŠU, da je nepošteno zbirati denar na tak nač'n. Vrči so namreč držali samo po 9 dol., bili pa so tudi sila neokusni! B TURISTIČNO -ŠPORTNI RIBNIK gradi ob Zdoiski cesti Turistično društvo Krško. Denarja je zavoljo podraž'tve zmanjkalo, zato je društvo prosilo za prispevke tudi sindikalne podružnice. Vse Krško, še posebej pa predel proti Zdolam, naj bo čisto in lepo urejeno. To bo v dobro občanov in gostje se bodo b t I j,se počutili! m TRBOVELJSKI ŠAHISTI so preteklo soboto v tekmovanju za pokal maršala Tita premagali Krčane s 4,5:1,5. Krški šahisti torej niso uspeli povrniti poraza, ki so ga pretrpeli v boju s Trboveljča-ni v Zasavski ligi. Predolgi prsti V Podbočju in okoliških vaseh se je v prejšnjem tednu zelo razvila »trgovina« s pe--rutnino in prekajenim mesom. Kupci so prihajali vedno ponoči, ko so lastniki kokoši in mesa sladko spali. Bili so toliko uvidevni, da jih niso hoteli buditi in so robo odnesli kar brez plačila. To pa ni bilo prav varuhom pravice v Kostanjevici, ki so »trgovce« polovili in jih spravili na varno. Verjetno bodo dobili zasluženo plačilo. Ljudje pravijo, naj bi jim na sodišču porezali na prstih tisti del, ki je predolg in ki jih zavaja v skušnjavo! J. š. stva za naslov občinskih ekipnjh prvakov; 6. maja bo prva javna oddaja »Poznaš mladinsko organizacijo« za vse osme razrede osnovnih šol v Podbocju; 8. maja se bodo vse zmagovalne ekipe občine udeležile tekmovanja zasavsko-posavske skupnosti v Brežicah; 13. maja bo druga javna oddaja »Poznaš pionirsko organizacijo« za 4. in 6. razrede osnovnih šol v Leskovcu; 20. maja bo tekmovanje »Poznaš osnove prve pomoči in FRK« za 7. razrede osnovnih šol na Senovem; 25. maja bpdo vsi pionirski odredi praznovali dan mladosti v svojih odredih; 29. maja bodo sektorska praznovanja dneva mladosti in podelitev priznanj za dosežene uspehe. Pionirji se bodo lahko udeležili mednarodnega plavalnega mitinga, ki ga prireja plavalni klub iz Krškega; 3. junija bo zadnja javna prireditev »Poznaš prometne predpise« za 3. in 5. razrede . ter ocenjevalna kolesarska vožnja za učence 5. razredov. Pri organizaciji tega tekmovanja bo sodelovalo AMD Krško in komisija za varnost prometa pri občinski skupščini. Od 15. do 22. maja organizira občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij kulturno revijo, kjer bodo nastopali mladinski pevski zborj, mladinske dramske skupine in glasbena šola. Od 21. do 28. maja bo od prta občinska pionirska foto razstava v Kostanjevici, sodelovali pa bomo tudi na republiški razstavi »Pionirskj fo. to«, ki bo prav tako v Kostanjevici. Mladi športniki se bodo pomerili med seboj še v lahki atletiki, krosu in nogometu. Udeležencem vseh tekmovanj, kakor tudi prirediteljem želimo mnogo uspehov. Hkrati vabimo vse prijatelje mladine, da se udeleže vseh prireditev! —ic Krški plavalci v Kranj 17. aprila bo odpotovalo iz Krškega 10 pionirjev in 6 pionirk, ki se bodo kot predstavniki Celulo-zarja udeležili zimskega slovenskega pionirskega plavalnega prvenstva v Kranju. Mladi krški re-prezentanti so začeli trenirati 9. aprila v domačem odprtem olimpijskem baaiiiu, ki so ga v ta namen napolnili s toplo vodo. Trenirali bodo teden dni. Pričakovati je, da se bodo v Kranju uvrstili na 2. ali 3. mesto. v. n. I Končno stanovanje! Te dni je gradbeno podjetje »Sava« iz Krškega g začelo z gradnjo novega stolpiča za prosvetne delav-jj ce, ki so zaposleni v kostanjeviški šoli. Težke stano-jj vanjske razmere, ki so se skozi več let brezupno g vlekle, bodo s tem rešene, saj bodo praktično s tem g vsi prosvetni delavci v lepo urejenih, sodobnih sta-jj novanjih. Prvi blok za prosvetne delavce v Kostanjevici g je bil zgrajen leta 1959 in že takrat je nekaj pro-jj svetnih delavcev ostalo z neuslišanimi prošnjami, jj čakali so torej dolgo in potrpežljivo in bodo končno g le dobili prepotrebni življenjski in delovni prostor, jj v katerem se bodo lahko z vso odgovornostjo pri-§§ pravljali na vzgojiteljsko delo. Kostanjeviška šola je letos v jubilejnem letu, saj g praznuje 60-letnico sedanjega šolskega poslopja in g 175-letnico šolstva v Kostanjevici. Osrednja proslava g bo predvidoma v septembru in na tej prireditvi dobe [ prosvetni delavci ključe od novih stanovanj. Sklep občinske skupščine v Krškem, da je treba g takoj zgraditi stolpič za prosvetne delavce v Kosta-jj njevici, so kostanjeviški prosvetni delavci sprejeli g z velikim olajšanjem, hkrati pa kot priznanje nji-jj hovemu požrtvovalnemu delu. V stolpiču bo tudi dvoje stanovanj za delavce jj tovarne perila »Labod«. ^ ■BBBBliBBBjBlBBB ^£8TI Z ' Zadruga in kmet v dveh taborili? Na razširjeni seji občinskega odbora SZDL so 4. aprila prisostvovali kmetje in predstavniki zadruge — Obravnavali so razvojne poti kmetijstva v občini — Skupen razgovor je pomagal razčistiti vrsto nesporazumov med zadrugo in kmeti Ostre razprave na zborih volivcev, naperjene protj zadrugi in razlaščanju kmetov v L:ki, na Kompolju in drugod, so dale pobudo, da je občinski odbor SZDL v Sevnici sklical 4. aprila razširjeno sejo o načrtu kmetijskega razvoja v občini. Vabljeni so bili predstavnik] družbenih organizacij in obč. skupščine, kmetje in predstavniki zadruge. Odziv je bil zelo dober. Predsednica obč. odbora SZDL tov. Elka Grilc je v uvodu spregovorila o sedemletnem planu kmetijske zari uge »Zasavje«, ki usmerja \ odoče gospodarjenje pretež-jo v hmeljarstvo in sadjarstvo. Nasade hmelja v Loki in na Kompolju namerava razširiti od sedanjih 50 hektarov na 110 hektarov površine, sadne plantaže v čanju in Kladju pa od sedanjih 75 hektarov na 120 hektarov. Tov. Grilčeva je posebej naglasila, da gojitev hmelja oz. sadnega drevja ni nujno vezana na zadružno lastnino. V kooperaciji ga lahko pridelujejo tudi kmetje in drugi lastnik; zemljišč. Zadruga bi jim seveda morala nuditi strokovno pomoč, gnojila in škropiva, oni pa bi delali. Medsebojne odnose bj v takih primerih morale natančro določati pogodbe. V razpravi se je oglasilo precej prisotnih, toda začetek je bil zelo nepomirljiv. Odražal je predvsem negodovanje kmetov, ki so menili, da jim preti odvzem zemljišč Do nesporazumov med kmeti in zadrugo je prišlo v glavnem zaradi odloka o rajoni zaci ji kmetijske proizvodnje, ki naj bi ga v kratkem sprejela občinska skupščina. Svet za kmetijstvo je že dva- krat razpravljal o njem, vendar ga je začasno odložil, ker meni, da bi ga moral} obravnavati prej še zbori volivcev. »Z ZADRUGO SMO PRIPRAVLJENI DELATI Z ROKO V ROKI« Vsebino odloka o rajoniza-ciji kmetijskih površin so si nekateri napačno razlagali in odtod tud j protesti na zborih volivcev. Odlok govori le o podružbljanju kmetijske proizvodnje, ne pa o podružbljanju zemljišč! Slabo informirani občani so se seveda takoj dvignili, zlasti še, ker dosedanji odnosi s kmetijsko zadrugo niso bili najboljši. Prejšnje arondacije so bile ponekod precej ostre in bilo je premalo medsebojnih dogovorov. Vse to je seveda povzročilo, da so kmetje na ponedeljkovi seji Socialistične zveze tako nepomirljivo nastopali in se z načrti zadruge popolnoma razhajali. V razpravi pa so kmetje hkrati priznali, da so pripravljeni delati z zadrugo z roko v roki, vendar ne tako, da bi jih k temu zdaj nenadoma prisilil odlok, če bodo koristi obojestranske, bodo rade volje spremenili del poljskih kultur in pridelovali tisto, kar je bolj donosno. V razpravi je sodeloval tudi predstavnik centralnega komiteja ZKS inž. Marine. Poudaril je, kako nesmiselno je nastopati v dveh taborih, ko bj vendar morali imeti pred seboj enoten ciij. V bistvu gre za povečan donos na zadružnih in zasebnih posestvih to pa govori za skupen interes in za skunne delovne napore. V razpravi je tov. Marine omenil, da bi se KAJ JE POKAZAL PREGLED STANOVANJSKIH HIŠ Stanovanjsko podjetje Sevnica je v prejšnjem mesecu pregledalo vsa stanovanja v družbeni lastnini na območju Šentjanža in Tržišča. Ve- lin LjUDI čina stavb je starih, ki jih načenja zob časa. Razmeroma slabo so vzdrževane, nekatere komaj primerne za stanovanja. Sami stanovalci notranjost večinoma dobro vzdržujejo, vendar so bili tudi primeri, ko so kuhali v kuhinji krmo za prašiče. V večini stanovanj je treba obnoviti okna in vrata. Tudi strehe in tla v sobah in kuhinjah so potrebna manjših popravil. Za šolo v Krmelju, ki je bila zgrajena za potrebe bolnišnice, naj bi občina uveljavila olajšave pri točkovanju in odmeri stanarine, čeprav stavba še ni stara sto let. še slabše je stanje v Šentjanžu in Tržišču, kjer so še sttanovanja v lesenih barakah brez sanitarij in shramb. Prosvetni delavci v Tržišču pa stanujejo v podstrešnih sobah. Povsem napačno je mnenje, da so hišni sveti odveč, češ da bodo denar tako in tako pobrala stanovanjska podjetja. Republiški zakon je uvedel novo obliko — skupščino stanovalcev, ki ima pomemben vpliv na delo stanovanjskih podjetij. Od teh ne moremo pričakovati, da bodo dobro gospodarila, če ne bodo imela v hišnih svetih svojih zaveznikov in pomočnikov. BORIS DEBELAK V METALNI: 44 ur na teden 1. aprila je uvedla METALNA Krmelj delovni čas — 44 ur na teden. Delavci bodo prosti vsako drugo soboto v mesecu. morali v sevniški občini bolj usmeriti na kooperacijo. Zadruga je žal vse svoje sile prevoč osredotočila na lastno proizvodnjo, premalo pa je iskala sodelovanja s kmeti, ki obdelujejo veliko večino vseh kmetijskih površin v občin'. Takega mnenja so bili tudi drugi udeleženci in menili so, da je bil posvet izredno koristen, saj je pomagal razčistiti pomembne nesporazume, hkrati pa je pokazal pot za skladno usmeritev zasebne in zadružne proizvodnje. J. TEPPEY Okrog doma onemoglih v Impoljci je bilo v nedeljo, 3. aprila popoldne, vse tiho. Sončno vreme je varovance zvabilo na krajše sprehode v okolico (Foto: P. Miklič) iisilarsLii nfflilo Potujejo po svetu Mizarska produktivna zadruga v Sevnici izvaža stilno pohištvo — Vanj je vloženo veliko ročnega dela — Rezbarji z ljubeznijo obnavljajo ustvarjalnost preteklih obdobij Rezbarski poklic spremlja nadih preteklosti in dandanes rezbarja komaj še kje srečamo. Sedanjost je poenostavila stile, vendar od časa do časa še oživlja stare linije. Marsikdaj prav moda pripomore k temu. Pri pohištvu je že tako. Moda odpira tržišča obnovljenim slogom, proizvajalci pa tekmujejo, kdo se bo hitreje in bolje uveljavil. Rezbarji imajo spet polne roke dela, četudi namesto njih marsikaj opravijo stroji. Tega izdelovalci seveda nočejo priznati, saj prodajajo vendar samo pristno ročno delo. V Sevnici se je odločila za izdelovanje stilnega pohištva Mizarska produktivna zadruga. V njej sta zaposlena dva poklicna rezbarja in dva priučena delavca te stroke. Rezbar Jože Baumkirher dela v podjetju 11 let in se je tam tudi izučil. Eden tistih redkih delavcev je, ki ga je že zgodaj navdušilo specifično lesno oblikovanje, tesno povezano z ustvarjalnostjo. Tovarišu Baumkirher ju sem zastavila vprašanje, ali je res težko pridobiti mladino za ta poklic. Odgovoril je takole: »Naraščaja v naši stroki manjka in vsakogar ne veseli delo te vrste, vendar tudi nimamo nobene šole za to. V našem podjetju bi še potrebovali nekaj rezbarjev. Pomagali si bomo najbrž s priučevanjem. Obeta se nam precej dela.« »Kam prodajate rezljane izdelke?« »Večinoma delamo za Izvoz na Zapad, kjer zadnje čase narašča povpraševanje po stilnem pohištvu.« »Izdelke Mizarske zadruge iz Sevnice ste že- večkrat razstavljali. Kako so bili ocenjeni?« »Zelo dobro. Na vseh razstavah industrijskega oblikovanja smo dobili pohvale, diplome in kolajne.« »Kateri stili so vam najbolj pri srcu?« »Renesansa in barok, vendar ne poenostavljena.« »Ali morda veste, kam so potovali izdelki, ki ste jih rezljali z vašimi rokami?« »Za nekatere salone in spalnice se spominjam. Naša oprema je v salonu predsednika republike, v prostorih pakistanske ambasade, v naših predstavništvih v Parizu, v letovišču Sveti Štefan na Jadranu in še marsikje po svetu.« »Ste tudi za dom kaj napravili?« i »Ni bilo časa, čeprav imam take načrte. Ne vem, kdaj se jih bom lotil.« »Gojite še kake želje v zvezi s poklicem?« »Da, izpopolnjeval bi se rad. Moral bi iti v tujino, v Verono ali Milano, kjer je središče italijanskih rezbarskih in mizarskih mojstrov. Pri nas je ta obrt že skoraj popolnoma zamrla.« JOŽICA TEPPEY UrediJi bodo 15 turističnih sob Turistično društvo Sevnica je imelo 29- marca drugo letošnjo sejo, na kateri so razpravljali o turizmu, predvsem pa o olepšavi in čistoči v naseljih. Dogovorili so se za letošnji program društva, po katerem bodo uredli 15 sob v gradu, za kar so dobili krt-dit. S sobami bo upravljalo Gostinsko podjetje Sevnica. Razpisali bodr, tekmovanje v ureditvi vrtov, parkov in hiš. V društveni pisarni bo vrtna-rica KZ dvakrat na teden po dve uri svetovala ljudem, kako lahko najlepše ured:jo vrtove hiš in parke. Predsedn;k društva Ivan Nagode je na seji dobil diplomo in priznanje Turistične zveze za dolgoletno in nesebično delo t>ri chruStivu. J. N. Radi bi delikatesna trgovino V Šmarju, ki je industrijski predel Sevnice, želijo občani imeti mesnico z delikatesno trgovino. Tako bi si delavci, ki prihajajo z dela, lažje preskrbeli malico. Najbolj primerni prostori bi bili v sedanji knjižnici, kjer je že bil nekdaj bife. Okroglice: le s stroji nam naj pomagajo! Na cesti Breg—Jurklošter se odcepi po 300 metrih dovolj široka krajevna pot proti Okroglicam. Nekdanja občina Radeče je na njej napravila tri solidne betonske mostove, škoda je, da je ta pot tako zanemarjena. Bližnji sosedje so pripravljeni prostovoljno popravljati, tovariš Beršnjak bi dal brezplačno gramoz, potrebno bi bilo le nekaj ur dela z buldožerjem. Gozdarski obrat Sevnica je precej pokvaril to pot in bi bilo prav, da bi skupno s Cestnim podjetjem Novo mesto priskočila na pomoč. Krajevna skupnost Loka, kamor spada ta pot, je dobila od občinske skupščine Sevnica le 438.000 S din dotacije in nima denarj- za popravilo te poti. S. Sk. Lasten prostor -živehnejša mladina Mladinci v Sevnici so dolgo želeli imeti svoj prostor, kjer bi se zbirali. Z razumevanjem občinske skupščine so dobili sobo v nekdanji šoli. Z mnogo prostovoljnih ur so lepo uredili klub, prosvetno društvo Svoboda pa jim je odstopilo nekaj svojega inventarja. Delo v klubu je zaživelo. Mladinci so organizirali plesne -vaje in več razstav, ki so bile dobro pripravljene, žal pa premalo obiskane. Priredili so tudi tekmovanje v šahu, ki je priljubljena klubska dejavnost. Sedaj tekmujejo v namiznem tenisu. Zelo radi spremljajo televizijski program v klubu. Z. K. SfcVNISKLVESTNIlC VID JERIČ: V krali@¥i ¥©iski ob mmm raipadii Za mene se je vojna začela že 9. oktobra 1940, ko sem šel služit kadrovski rok v vojsko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zelo živo mi je ostalo v spominu tisto oktobrsko jutro, ko sem prvič okusil vojaško življenje. Pripovedovanju starejših prijateljev o življenju v vojski takratne kraljevine nisem verjel. Bil sem vesel, da so me poklicali, ne sluteč kaj me čaka. Nisem vedel-, da bcm moral nositi uniformo tako dolgo, dokler bom za to sposoben. S tem je bila tudi zaključena moja brezskrbna mladost. Megleno in žalostno je bilo tisto jutro, ko sem se poslovil od domačih- Vstal sem, ko se še ni noč umaknila jutru in se pripravljal za pot. Deževalo je, ko smo sedli na zapravljivček in se odpeljali na postajo na Mirno. Sam sem bil iz naše vasi vpoklican v to skupino. Na mirenski postaji ni bilo nič znancev in nič meni podobnih potnikov, še enkrat-smo nagnili steklenice s cvičkom in že je prisopihal iz mokro-noške smeri vlak. Toda vse je bilo tiho in nihče ni vriskal kot je navada, ko gredo fantje v vojsko. Za premišljanje ni bilo časa, moral sem se posloviti od brata in strica, lokomotiva je zapiskala in že smo krenili proti Trebnjem. Dijaki, ki so se vozili vsako jutro z vlakom v šolo, so me ogledovali. Mislil sem si, naj počakajo, saj pridejo na vrsto. Vsak mladenič je ponosen, ko postane vojak. Že smo prispeli v Trebnje. Majhna skupina fantov je vriskala in prepevala. Priključil sem se jim. Na vlaku proti Ljubljani sem spoznal v. tej skupini Stanka Uhana iz Gradišča, ki je nakupoval po Gradišču suhe gobe. Imela sva isti poziv, v šentlovrencu pa se nama je pridružil še Mar-kovič iz Meclvedjaka in Miha Vrhovšek s Trebanjskega vrha, tudi onadva z isto ,šifro\ Veseli smo bili, ko smo se spoznali, ker smo vedeli, da bomo služili vojsko v isti enoti. »Reveži- neumni, saj ne veste kam greste,« nam je re- kel starejši možakar, ki je vedel, kako je biti vojak, ko smo vriskali in prepevali. Takrat se nam je njegova beseda zdela smešna in neumna. Za premišljevanje ni bilo časa, ko smo zaslišali močan glas moškega v uniformi: »Zbor po dva, kar hitro! Vzemite kovčke!« Ob priganjanju smo krenili s kolodvora proti .belgijski' vojašnici, kjer je bilo načelništvo ljubljanskega vojaškega okrožja. S seboj smo nosili kovčke. Za pravilno vrsto se nismo zmenili kljub večkratnim opominom vojaka, ker smo bili še pod vtisom civilnega življenja. Spomnil sem se besed starejšega potnika z vlaka, ko nam je neki vojak na glas rekel: »čekajte! Udesit čemo vas, samo dok prodjete kapiju!« Mislil sem si, odslužil bom tistih 9 mesecev, pa naj delajo z menoj, kar hočejo. Prišli smo v vojašnico. Ceremonije pri pregledu kovčkov. Steklenice z alkoholom so nam zmetali v kanal ob stavbi. Prenočili smo na tleh, pregrnjenih s slamo. Postaja- li smo vedno bolj mirni. Dobili smo nekaj navodil, ki so spominjale na grožnjo. Pod oknom se je vso noč sprehajal stražar z bajonetom na puški. Spoznali smo, da je konec naše svobode. V sobi nas je bilo 30 in ni bilo mogoče spati. Naslednji dan smo nadaljevali pot z vlakom proti Gorenjski. Vsem je bilo že jasno, da bomo ostali v Sloveniji. Zopet smo začeli prepevati kot fantje na vasi. Celo domačim smo na postaji v Škof ji Loki, kjer smo se ustavili, odpisali, kam gremo. S postaje so nas tovornjaki odpeljali po lepi Poljanski dolini ob bistri Sori proti Gorenji vasi. Bili smo prva skupina iz ljubljanskega vojnega okrožja. Odpeljali so nas do prve barake na pobočju, kjer nas je čakal podoficir. Naš spremljevalec je strumno stopil pred njega in raportiral: »Podnaredniče, doveo sam 23 regruta sa zadatkom, da prime odeću i obuću!« Razporedili smo se in se po eden pomikali v skladišče, kjer smo dobili šotorsko krilo in vanj naložili vse, kar so nam dali. Le podpisali smo se še in krenili smo v drugo barako, zadovoljni z načinom, kako so ravnali znami. V drugi ŠKODA, DA NI V NAŠIH TRGOVINAH TAKIH SUKNJIČEV! Na poti iz Trebnjega proti Mirni stcji pred odcepom na desni strani precej čudna zgradba s širokim dimnikom (nekateri so jo zaradi tega imenovali »krematorij«), ki je pretila, da bo postala spomenik ne dovolj pretehtane investicije v trebanjski občini, ker ni in ni hotela postati tovarna farmacevtske embaiaže — Modna oblačila iz Ljubljane so lani v njej uredila obrat za izdelavo moških suknjičev Danes ima v tej stavbi 114 ljudi, po večini žensk, svoj vsakdanji kruh, toda ne z izdelavo farmacevtske embalaže, temveč s konfekcijo moških suknjičev. Na tečajih, na katerih odberejo tiste, ki imajo smisel in spretnost za tako delo, je še 15 ljudi, ki bodo delali že v drugi izmeni, ki jo bodo začeli uvajati še ta mesec. Ko bodo popolnih tudi to, bodo imeli zaposlenih 220 ljudi. Na tečajih se usposobi približno 80 odstotkov prijavljenih, drugi pa odpadejo. Od novembra lani delajo samo za izvoz — za nemško firmo Biiumler iz Ingolstadta, kd ima tradicijo v tem in ki jim posreduje svoj sistem dela. Obrat vloži samo svoje delo, vse drugo pa dobi iz Nemčije. V januarju so po. slali 2500, v februarju pa že 3000 suknjičev. Na prvo pošiljko je bilo 15 manjših pripomb, na drugo pa samo še sedem. V glavnem so zadovoljni; prvo pogodbo so sklenili do maja, dogovarjajo pa se za 5-letno pogodbo, tako Pogled v notranjost obrata, kjer pod pridnimi rokami nastane čez 100 novih suknjičev na dan. VESTI SZ MIRNE Preveč govorimo o .ključih! Težko bo vsem 17 krajevnim skupnostim v občini Trebnje razdeliti 5 milijonov dinarjev iz občinskega proračuna, kar bi lahko ena sama porabila. Tega se je komisija zavedala, ko je izbrala ključ delitve. Odločila se je, naj bo število prebivalcev, število vasi in zborov volil-cev ter moč javne razsvetljave odločilno, koliko naj kdo dobi. Na seji skupščine se odborniki niso strinjali, da je javna razsvetljava eden izmed kriterijev češ, da naj prebivalci, ki imajo korist od nje, to tudi plačajo. Nekateri so zagovarjali stališče, da naj bodo potrebe osnova delitve, drugi pa, da naj bo ta osnova pripravljenost ljudi za prostovoljno delo in samoprispevek. Ker ni bilo moč doseči sporazuma, je bila delitev preložena. Pravijo, da se je treba dogovoriti še z volivci.. Vsekakor smo bolj navdušeni za delitev in več govorimo o njej kot o delu! Velike Dole: oropana kapelica Nedavno so mimoidoči opažih, da v kapelici ob cesti na ovinku pri Velikih Dolah ni več okrog pol metra velikega lesenega kipca Marije, ker ga je nekdo ukradel. Ker je bil kipec etnografska zanimivost, obstaja sum, da ga je ukradel nekdo iz koristoljubna. Prebivalci so ogorčeni, miličniki pa raziskujejo tatvino. m PRED KRATKIM SO slovesno odprli lepo prenovljeno dvorano v prosvetnem do-j mu. Mladi igralci z Mirne so ob tej priložnosti igrali igro I Glavni dobitek. V dvorani I bodo kmalu montirali tudi projektor, da bo imel kraj tudi kino predstave. Pri pre novitvi dvorane je največ pri pomogel KPD Dob, čigar uslužbenci so prostovoljno delali pri obnovi. BJ MLADI SMUČARSKI SKAKALCI niso prenehali vaditi, ko je odlezel sneg. Pod vodstvom prizadevnega telovadnega učitelja Ivana Polajnarja pridno pridobivajo kondicijo, moč in spretnost s splošnimi vajami. Poleti bodo najboljši šli na trening na plastično skakalnico v Ljubljano. fk ' . ■ l^že zh steklsnioke, »embalaža« za ljudi da bodo imeli delo zagotovljeno. Kljub nekaterim začetnim težavam in še ne dovolj izučenim delavcem že naredijo 1.5 suknjiča na delavca v osmih urah. Nemška firma, ki je vodima v proizvodnosti svoje stroke v deželi, dosega 2.5 suknjiča. Krojač - obrtnik pa ima pri nas za enega okoli 25 ur dela. V februarju so povprečno zaslužili 45.500 din, razpon pa je bil med 32 in 70 tisočaki. V administraciji obrata, ki ima centralo v Ljubljani, delata le dva, ki obračunavata norme in sestavljata plačilne liste. Da bj dosegli še večjo produktivnost in večjo zavzetost pri delu, bo obrat plačal vožnjo na delo le tistim, ki normo dosegajo. Mlad kolektiv se še ne zaveda vseh samoupravnih pravic, ki mu gredo, ker je za njih važno predvsem to, da imajo delo. Nov statut podjetja obeta, da bo obrat razpolagal z ustvarjenim dohodkom in da bo odvisen od svojega uspeha, če bo tako, potem bodo zaposleni v novih pogojih financiranja lahko po svojih možnostih prispevali tudi za urejevanje širših problemov, kar bo predvsem njim v korist. Ko sem si ogledoval obrat in izdelke, ki jih na žalost ni videti tudi v naših trgovinah in vprašal tov. Baškoviča, vodjo obrata o ovirah pri poslovanju s tujim partnerjem, mi je odgovoril: »Naši predpisi so še vedno preveč togi in preveč papirja je treba popisati pri tem delu. Večkrat izgubimo preveč časa za to, Nemci pa se nam čudijo, da nismo bolj prožni. Vendar ni treba tega zapisati.« Pa sem vseeno. M. LEGAN Prvič obširneje o potrebah duhovnega življennja Največ časa so odborniki na seji posvetili zaskrbljujočemu stanju aktivnega udejstvovanja občanov v kulturnem življenju. Ponovno so opomnili, da morajo podjetja priporočila skupščine upoštevati in spoštovati, ko so bili seznanjeni s pomanjkljivim izvajanjem. Potrdili so resolucijo o usmeritvi razvoja v letošnjem letu, sprejeli letošnji program dela skupščine in njenih svetov, potrdili zaključne račune skladov in poslednje statute krajevnih skupnosti. Niso pa se strinjali z odlokom o preživninskem varstvu kmetov in s predlogom za delitev sredstev 17 krajevnim skupnostim, kar bo treba ponovno proučiti. Posebne komisije, ki jih je določila občinska skupščina, so imele naloge v podjetjih proučiti, kako le-te izvajajo priporočilo skupščine, ki jih je sprejela novembra lani o nalogah ob gospodarski reformi. Komisije so ugotovile, da priporočila z izjemo nekaj večjih podjetij slabo izvajajo predvsem zaradi nizke strokovnosti vodilnih kadrov in premajhne volje sodelovati s skupščino. Odbornik Bojan Bukovec je zahteval, naj sledijo temu sankcije: podjetjem, ki nočejo spoštovati splošnih priporočil v primeru, da zaidejo v težave, naj občina ne da sanacijskih kreditov- Ko so razpravljali o uvajanju skrajšanega delov-nika v podjetjih, je bilo samo slišati: »dela se«, »dalo bi se«, premalo vztrajno in temeljito pa podjetja to proučujejo. Obširna razprava je sledila poročilu o stanju kultur-noprosvetne dejavnosti v občini. Franc Režuh se ni strinjal s površno oceno vzrokov stalnega upadanja aktivnega udejstvovanja v kulturnem življenju. Dejal je, da spričo vse večjega hlastanja po materialnih dobrinah vsi pozabljamo, da drvimo v duševno revnejši svet in da izgubljamo čut za kulturno živlienje. Vzrok vidi tudi v tem, da na področju izobraževanja in kulture ni denarja za delo, idealistov — amaterjev pa je vedno manj, ker ni dovolj niti moralne spodbude in družbenega priznanja- Amaterskih dejavnosti ne bi smela zamenjati radio in televizija. Janez Gartnar je opozoril, da ne odmerjamo za kulturne potrebe niti toliko dena.rja, da bi lahko povabili na gostovanje nekaj kvalitetnejših kulturnih skupin. To še ne bi bilo aktivno udejstvovanje prebivalcev, bi pa bil korak naprej. Predsednik sveta za izobraževanje in kulturo Vladimir Silvester je opozoril, da tri leta niso knjižnice, z izjemo matične v Trebnjem, do-b;le niti dinarja in da je potrebno nekaj ukreniti. Govorniki so opozorili tiudl na strokovno izobraževanje kmetov in delavcev v bojazni, da bomo z zanemarjanjem izobraževanja naredili nepopravljivo škodo. Ko je Franc Jevnikar pozval odbornike, da je v odloku o preživninskem varstvu kmetov določena premzka preživnina, ki znese le 10 oziroma 16 tisočakov na mesec, so se odločili, da je treba odlok ponovno proučiti. M. LEGAN Bj KOČA NA DEBENCU je odprta vsak dan. Žal slaba cesta preprečuje večji obisk lepega in mirnega kotička z edinstvenim razgledom s stolpa po vsej Mirenski dolini. Kaj priBravliaio na Mirni za 150-letnico Amaterji iz Kostanjevice bodo uprizorili Miklovo Zalo na prostem na dvorišču DANE — Odprli bodo šolsko razstavo in priredili zbor prosvetnih delavcev, ki so nekdaj poučevali na Mirni, ter njihovih učencev Pripravljalni odbor za proslavo 150-letniice šolstva na Mirni, ki ga vodi ravnatelj šole Vladimir Silvester, je na petkovi seji sprejel okvirni program proslavljanja v začetku junija. Vsekakor bo za obiskovalce zelo privlačen že prvi dan, sobota 4. junija, ko bo na dvorišču Dane uprizorilo prosvetno društvo Lojze Ko.šak baraki nas je spremljevalec vprašal, če je kdo od nas brivec. Sedli smo na stole po vrstnem redu in ostrigli so nas do gole glave, ker vojak ni smel imeti las. Kasneje so nas strigli tako še vsakih 15 dni. Ko smo se okopali, smo si prvič oblekli vojaško obleko. Nekaj časa se skoraj nismo poznali. Odpeljali so nas v spalnico, kjer so nam določili, kje bo kdo spal. Spali smo na pogradih, na katerih so bile slamarice ena poleg druge, še so prihajali tovariši iz celjskega in mariborskega vojnega okrožja in čudili smo se, da smo vsi samo iz Slovenije, ker to ni bilo v navadi. Skupno nas je bilo okoli 40. Kmalu smo se spoznali z mnogimi vojaki in kaplarji, ki so bili naše glavne starešine. Seznanil sem se z Rudijem Strojinom iz Dobrave pri Podbočju, iz Ljubljane pa sem poznal samo Ažmana. Spoprijateljil sem se s Karlom Pišekom in Golobom, ki je po treh tednih pobegnil iz vojske v Nemčijo. Dobro so mi ostali v spominu kaplarja Anton Puškin iz Ljutomera in Andrija Hamdič iz Zagreba, Podnarednik Djordje Vojnovič in kapetan L stopnje Dra-gotin Pojeftič. Služil sem v bateriji IV. po-sadnega diviziona, 16. artilerijskega polka. Vsi fantje smo bili dovolj močni, da smo prevažali težke haubice kalibra 100 mm. Klavrne so bile ure, ko smo se seznanjali o kraljevi dinastiji in o kraljevini Jugoslaviji. O kraljevi rodbini smo vedeli vse mogoče podrobnosti. O moči naše vojske so bila mnenja deljena. Ko smo se pogovarjali v manjših skupinah prepričani, da nas nihče ne sliši, smo bili drugačnega mnenja kot na političnih urah. Kasneje so prišli v baterijo še rezervni vojaki, oficirji in podoficirji. Razpoloženje in disciplina sta se spremenila. Do takrat je bilo na dnevnem redu tekanje okoli barak samo zato, ker se je tega zahotelo kateremu kaplarju. Pretepanje z vojaškim opasa-čem je bilo na dnevnem redu. Vsak večer smo imeli pregled nog pred spanjem, če nas je kaplar ali dežurni zasačil, da imamo umazane noge, nas je udaril po prstih z opasačem, kolikor je mogel, še hujša kazen je bilo redarstvo pri konjih in požarni v stranišču. Ko so prišli rezervisti, smo pozabili, da bi moral za nas vladati strožji red. Nekega dne je prišel oficir, iz Kostanjevice ljudsko igro Miklovo Zalo na prostem. Re-,žiser Zale, znani kulturni delavec Lado Smrekar, ki je domačin v teh krajih, se je rad odzval vabilu- Kostanjev-čani bodo na Mirni prvič uprizorili to igro na prostem. Prvega dne praznovanja bodo odprli šolsko razstavo, kjer bo prikazana dejavnost šole, posebej pa poudarjen zgodovinski razvoj šole in kraja. Posebna komisija že zbira dokumente in prešli kuje slikovni material iz NOB in let pred njo. Odbor prosi lastnike dokumentov, da podprejo delo komisije in pripomorejo, da se gradivo ne bo razgubilo in spomini tonili v pozabo. Priporoča se tudi za kak kos partizanske opreme, če ga je še kje mogoče najti Naslednji dan, 5. junija, bo zbor prosvetnih delavcev, ki so poučevali ali še poučujejo na Mirni. Ker organizatorji nimajo vseh naslovov, prosijo vse tiste, ki so vzgajali ml rensko mladino, da jim le-te sporočijo. Na zbor so vabljeni tudi vsi nekdanji učenci in želja je, da bi ga zaključili v prijetnem obujanju spominov iz šolskih klopi na pikniku na Debencu. Ta dan bosta tudi dve kino predstavi v prenovljeni dvorani Tretji dan praznovanja bo posvečen krajevnemu prazniku. Dopoldne bodo na urejenih igriščih športne igre v merilu občine, popoldne pa slavnostna seja krajevne skupnosti. Položili bodo tudi vence na spomeni Proti večeru bo zabavni del programa v gostiščih in na prostem. Bojan Koleno bo odprl novo gostišče pod gradom. Odbor za proslavo bi rad posnel kratek film o življenju kraja in šole, kar bi imelo tudi turistični nomen. TREBANJSKE IVERI B V BREDO, 6. APRILA, je preda vis i Franc Režun pred polno dvorano v zadružnem domu o svojih vtisih s potovanja po deželah Bližnjega vzhoda. Zanimivo preda, vanje, ki ga je priredila Delavska univerza, so spremljali lepi diapozitivi. B DOLGO SE NI NIHČE ZMENIL za ostanke vitrine, ki sta jo razbila dva jezna mladeniča', katerima so čuvarji prometa odvzeli motor, ker sta se okajena peljala po avtomobnski cesti. Od jeze sta popila Se nekaj kozarcev konjaka in pustila spomin v Trebnjem, kjer sta morala počakati nasled. njega dne. Vitrina AVTOMOTO društva je zdaj že popravljena, vendar ie ostala prazna. ■ ŠTEVILO OBISKOVALCEV kino predstav v Trebnjem raste kljub vse večjemu številu televizijskih anten po strehah. Obiskovalci so predvsem iz okolice, vedno več jih pride tudi iz Mirne peči. Predvsem mijašrt obiskovalci običajno končajo nedeljo v gostilni Opora, Izbor filmov ni tako slab, vendar vrtijo predvsem starejše filme. Znani ameriški film »V vrtincu« je dokazal, da je moči tudi tokrat napolniti dvorano, če je film dober in znan. B V PONEDELJEK, 11. aprila, je v prosvetnem domu nastopil ansambel Antona Birtiča — Beneški fantje. ki se je hotel prepričati, kakšno je naše mišljenje o vojski in če je hrana dobra. Kljub temu, da je vsak izmed nas tehtal nad 80 kg, smo trdili, da je slaba. Pritoževali smo se, da so batine na dnevnem redu. Zgovorni smo bili, ker ni bil prisoten nihče od naših nadrejenih. Toda zmotili smo se. Naš »zaščitnik« je vse povedal našim nadrejenim in že naslednjega dne smo * občutili posledice. Odpeljali so nas na vežbanje daleč od taborišča, čisto drugam kot druge. Z nami so bili kaplarji in kot »glavni« podnarednik Djordje Vojno-vič. Snega je bilo do kolen. Ko smo končali redno vajo, nas je kaplar postrojil v dve vrsti in začel spraševati, če je hrana dobra. Nihče ni hotel odgovarjati. Zakričal je, da nas bo pobil, ko se je javil nekdo na desnem krilu in vsi smo ga začudeno pogledali. Bil je Rudi Strojin. Z njim sva spala skupaj. Povedal je tako, kot smo povedali prejšnji dan tistemu iz višje komande. Vojnovič ni premišljeval. Zavpil je: »V strelce!« Kar najhitreje smo se morali razvrstiti v strelsko vrsto. To smo morali tolikokrat ponoviti, dokler ni bil s tem zadovoljen. Nato se je začelo: »Lezi! Diž"se!« To je trajalo dve uri, in nekaj jih je obnemoglo. Bili smo popolnoma izčrpani, podnared-niki in kaplarji so se v poveljevanju menjavali. Na koncu nas je podnarednik Vojnovič vprašal, če se bomo še pritožili. Ni dobil odgovora. Ponosni smo bili, da smo bih enotni in vztrajni. V naših očeh je videl le prezir. Tako je bilo do usodnega 6. aprila 1961. leta. Takrat smo videli pravo sliko naše vojske. Kljub temu, da se je v svetu marsikaj dogajalo, mi o tem nismo ničesar vedeli, saj nismo smeli brati časopisov. Naši odrejeni so bili edino poklicani, da nam razložijo stališče našega državnega vodstva. Sicer pa so zelo malo vedeli, ali pa celo nič o političnem položaju. Povedali so nam le, da je kralj Peter II. prevzel vso oblast v svoje roke in da knez Pavle ni več pooblaščen zastopnik kralja. Ta dan smo imeli že v zgodnjih jutranjih urah »uzbuno«. Odšli smo na položaje in peljali s seboj municijo. Začeli so prihajati rezervisti. V enoto smo dobili več kmečkih konj in vozov. (Nadaljevanje sledi) TAM, KJER JE ŠOLA V BIVŠI KAPLANI JI . MIRNA PEČ SE NE HORE POMIRITI Mirnopeška osnovna šola je morda izjemen primer, da v 110 letih, kolikor obstaja, ni menjala strehe nad glavo — Krive so finančne težave — Pripravljajo opremo za (novo) šolo, ki je še ni V krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 piše, da je bila mirnopeška osnovna šola ustanovljena 1857. V tistih časih so bile učilnice v župniščih oziroma kaplanijah. Tudi v Mirni peči ni bilo drugače. Šolstvo si je postlalo v kaplaniji in sčasoma dobilo nekaj učilnic. Pa so ugotovili, da se šola nima več kam povečevati. Leta 1931 so dali napraviti načrte za novo šolo, ki bi bila še dandanes moderna. Z načrti in željami naposled ni bilo nič. Tako je šolstvo dočakalo osvoboditev prav tam, kjer se je rodilo. šele po letu 1945 se je dalo malo bolj zadihati, ko so ka-planijo v celoti spremenili v šolo. Vendar problem ni bil do konca rešen. Otrok je bilo čedalje več in prostora je začelo zmanjkovati. Zato so spet začeli napeljevati prizadevanje za novo šolsko poslopje. Nekako pred petimi leti je bilo o tem še celo veliko govora. Zahtevali so, da je treba problem prostorov skoraj rešili. Pomislili so, da bi se rešili z adaptacijo obstoječih prostorov. To misel so opustili, ker se je na obzorju svetlikala boljša rešitev. Pristojni možje so rekli, da bo v Mirni peči kmalu stala nova šola. Do danes, ko smo doživeli že toliko sprememb na vsej črti in ko napredek na isti črti ni tako majhen, pa se v zvezi z mirnopeškim šolstvom ni moglo doseči kaj več kot to, da so potrebo po gradnji dali na prioritetno listo. Odvisni od kreditov ... Da je v Mirni peči potrebna nova šola, povedo mnoga dejstva. Da vedno zmanjka denarja, je tudi znano. Lani je bila rešitev že zelo blizu, pa . .. letos je spet daleč, še dlje. Vsg je odvisno od tega, ali bo republika imela kredite. Občina denarja nuna. Kot je povedal tajnik ObS Novo mesto Franci Kuhar, je po predlogu za finančni načrt družbenega sklada za šolstvo za novo mirnopeško šolo predvidenih le 20.000 Ndin (ali 2 milijona starih dinarjev). To bi zadostovalo za polog na kredit, ki bi ga najela občina, če bi tudi republika zagotovila sredstva. Težave so, o tem ni dvoma. V Mirni peči je nova šola potrebna in tudi o tem ni dvoma, še zlasti ne, če naj šola dela po sodobnem predmetniku. Stiska na preperelih tleh Da bo bolj prepričljivo: šola ima 6 učilnic s skupno površino 202 kv. metra, 13 kv. metrov sanitarij, vodo iz kapnice in 409 učencev v dveh izmenah. In še, kar je najhuje: strah, da najmanjši NOVOMEŠKA KOMUNA Komisija za sprejemanje in odpoved delovnega razmerja pri KOMUNALNEM PODJETJU TREBNJE \ razpisuje prosti delovni mesti: elektro varilca kleparja Nastop dela takoj ali po dogovoru. OD po pravilniku. Pismene prošnje z navedbo kvalifikacije in dosedanje zaposlitve je treba posati na upravo podjetja do 25. aprila 1966. Po sklepu zadružnega sveta razpisuje KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev dne 17. aprila 1966, ki bo na delovišču Velika Loka pri Bukovcu ob 8. uri, in v Trebnjem pri mehanični delavnici KZ ob 10. uri Na licitaciji bodo naslednji stroji: 3 traktorji Ferguson 35 3 traktorski dvobrazdni plugi 2 škropilnici »Biserka« 1 rezalnik za meso 1 mešalec za meso in druga drobna kmetijska mehanizacija Eno uro pred licitacijo za privatni sektor ima prednost pri nakupu družbeni sektor. potresni sunek stavbo na preperelih temeljih nevarno zamaje. Znotraj, v učilnicah je videti vse drugo, samo tistega ne, kar smo vajeni v učnovzgojnih usitanovah: zastarelo pohištvo, špranje na tleh, razpokane kote, labi-rintske prehode iz prostora v prostor, obrabljene in hudo škripajoče stopnice in . .. zamračene obraze šolnikov, ki tu prežive pretežni del dneva. Tudi zunaj šola ni nič podobna šoli. V njeni neposredni bližini je odkupna postaja KZ, kjer živina z mu. kanjem pogosto moti pouk, okoli in okoli pa blata do gležnjev, kadar je dež. Skratka: neprimerna lokacija. Pa zahtevajmo sodoben pouk v takem okolju! Občani, Mimopečani in drugi, so na zborih volivcev, sestankih, posvetovanjih in javnih tribunah že ničkoliko-krat »obdelovali« problem šole. Zadnja leta še celo. Ko so letos spet slišali nekaj o gradnji nove šolske zgradbe, so takoj pristali na samoprispevek za opremo učilnic v njej. Medtem ko sredstva že zbirajo, pa je vprašanje, ali bodo letos naposled pričeli graditi ali ne, še vedno v meglicah. Vse je torej od vis. no od tistega čE DAŠ, DAM. Lahko se samo tolažijo z upanjem, da nekoč BO, češ: »Bodo pa drugi otroci na boljšem!« To pa jih v zahtevi po novi šoli najbrž ne bo pomirilo. IVAN ZORAN Bršlinska KS združena z novomeško Kra.'evna skupnost v Brš-linu ni zaživela, zato So se občani na nedavnem zboru volivcev odločili, da se združi z novomeško. Svet novomeške krajevne skupnosti se je na zadnji seji strinjal z združitvijo, vendar bodo zadnjo besedo o tem rekli občani. KS Bučna vas ustanovljena 3. aprila so volivci v Ka-mencah ustanovili krajevno skupnost Bučna vas. V njej So vsa naselja od Male Bučne vasi do Karteljevega. Ciril Podbevšek: Dolenjska pokrajina RAZGOVOR O IZVOZU V NOVOMEŠKEM »LABODU« Surovina je za 60 odstotkov predraga? Tekstilna industrija dobiva dolarje za uvoz surovin in te surovine predela v blago, tega pa predrago prodaja predelovalni industriji — Z devizami naj razpolaga ta, ki jih ustvarja! — Z njimi naj kupuje surovine bodisi doma bodisi na tujih trižiščih, toda po svetovnih cenah! Tovarna perila LABOD Novo mesto je izvozila lani za 169.590 dolarjev izdelkov. Na področja trde valute so izvozili neposredno za 105.600 dolarjev, v kooperaciji z drugimi tvrdkami pa še za 49.900 dolarjev, na vzhod pa sb izvozili za 14.500 dolarjev. če bi bila v gornjih zneskih upoštevana vrednost surovin, ki so jih dobavile tuje tvrđke LABODU neposredno, bd se vrednost vsega izvoza povečala na 200.000 dolarjev. Industrija lahke konfekcije se namreč vedno bolj loteva te oblike izvoza. Celotna proizvodnja je bila lani vredna v LABODU 1 milijardo 825 milVonov Sdin-Če upoštevamo še izvozne premije, je LABODOV lan>ki izvoz predstavljal po vrednosti okoli 14 odst. celotne proizvodnje. Če ga ocenjujemo količinsko, so naredili za izvoz 164.000 srajc in pri tem predelali 328.000 m3 blaga, kar je 20 odst. celotne proizvodnje po količini. Iz pravkar povedanega sledi, da so bili za cene na mednarodnih tržiščih predragi, saj je bil njihov izvoz manjši po vrenosti kot pa po ko ličini. Se bolj po domače: v tujino so prodajali z izgubo! Zaradi previsokih cen domač'h surovin pa se lahko konfekcija vedno bolj zateka k tkzv. »pla.čanemu delu«. Tuja tvrdka-naročmk dobavi potrebne surovine, pri nas pa srajce samo izdelajo in tuja tvrdka plača delo. Plačano delo bo najprimernejša rešitev tako dolgo, dokler ne bomo sprememb našega deviznega sisiema. Doseči je treba, da bo razoolaga! z devizami ta, ki jih ustvarja, šele takrat bo lahko kupil bodisi na domačem bodisi na tujem tržišču surovine po svetovnih cenah in bo lahko enakovredno orodajal kjerko li. i Oglejmo si to na stvarnem primeru: svetovna cena za 1 m diolena, iz katerega So lani pri LABODU delali srajce, je 0,50 dolarja. Za vsako srajco so jim tuje tvrdke dobavile za 1,10 dolarja diolena, izgotovlijena srajca Pa velja 1,70 dolarja. 0,60 dolarja je pri vsaki srajci ostalo LABO- DU za delo in potrošni materijal (sukanec, gumbi in podloga). To je skupaj 750 Sdin: 350 Sdin za potrošni material in 400 Sdin za delo. Takšna ponudba ni blesteča, sprejemljiva pa je. Povsem drugače pa je, če prodajajo na tujem tržišču-srajce iz domačih surov" n. Domači diolsn je bil lani po 1000 Sdin meter, kar je približno 0.80 dolairia Ker porabijo za 1 sraico 2,20 m blaga, jih torej samo blago stane v tem primeru 1.80 dolarja, srajco pa lafako prodajo le za 1,70 dolar a. Vse delo morajo opraviti zastonj in dati za-stanj še '»umne. &kaneč ;n podlago. Sprememba deviznega sistema je torej več kot potrsbna- MILOŠ JAKOFEC Z asfalta v jarek Na cesti III. reda pri Dolnjem Kronovem se je 12. marca pripetila prometna nesreča vozniku Viktorju Fišterju iz. Spodnjih Lakenc pri Mokronogu. Z mokrega asfaltnega cestišča pa je zaneslo v obcestni jarek, kjer je z levo stranjo vozila zadei v greben in obtičal, škodo cenijo na 150 N dinarjev. Kmetijski Grm se začenja pri Slapu V devetinsedemdesetih letih je dala. kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu 1.809 absolventov, nad 700 tečajnikov (med leti 1936 in 1952) ter nad 200 traktoristov. Od ustanovitve 1886 do danes se je zvrstilo v vodstvu šole sedemnajst direktorjev in nad 40 predavateljev (med temi 11 inženirjev) za nekatere strokovne predmete. Jeseni praznuje šola 80-letnico obstoja Predhodnica grmske šole je bila Vi-norejska in sadjerejska šola v Lanthie-rijevi graščini na Slapu pri Vipavi. Ustanovni pečat tej, prvi slovenski kmetijski šoli, je dal kranjski deželni zbor leta 1873. Ker Slap ni imel pravega zaledja, se je deželni zbor 14. oktobra 1884 odločil šolo premestiti. 23. januarja 1886 je sklenil, da se šola preseli na Grm pri Rudolf o vem. 2e istega leta je lastnik grmske graščine Anton Vincenc Smola pristal na prodajo svojih posojil in posestva za 30.442 goldinarjev in 50 krajcarjev. Tako so že 18. novembra 1996 tu odprli ustanovo z uradnim nazivom Vinarska, sadjarska in poljedelska šola. Direktor je postal Rihard Dolenc, ki je šolo vodil vse do leta 1902,. ko ga je nasledil Viljem Rohrman. OD GOLDINARJEV K DINARJEM Ob ustanovitvi je imela grmska šola posestvo, ki je merilo 35 ha, že čez dve leti pa se je toliko povečalo, da je bilo vredno 62.000 goldinarjev. Sprva dveletna šola je imela zimski in letni tečaj, kjer so se kmečki sinovi učili 22 predmetov in se praktično izpopolnjevali pod nadzorstvom učiteljev. Prvotni program šole je veljal za dobrih dvajset let, dokler niso leta 1908 skrajšali pouka na eno leto. Tako je bilo do 1919. šola se je tedaj uradno imenovala Kranjska kmetijska šola na Grmu. Po prvi svetovni vojni je šolo neposredno vodilo ministrstvo v Beogradu, ki je tedaj dajalo tudi denar. Kasnejši naziv Državna kmetijska šola so morali 1925. opustiti, ker je ministrstvo zahtevalo, da se mora šola imenovati Specialna živinorejsko poljedelska šola, kar je hkrati pomenilo, da mora ustanova delati v občutno zoženem obsegu. 1928. je pokroviteljstvo nad grmsko šolo prevzel oblastni odbor v Ljubljani. Ta je ustanovo znatno finančno podprl. Grmska šola je tako leta 1936 dočakala 50-letnico. Jubilej so proslavili zelo slovesno. V premoženjski knjigi je bilo zapisano, da »ima šola že 66,75 ha zemljišč, 80 prašičev in 30 glav goveda.« šolska kronika našteva zelo razgibano dejavnost tudi za vsa nadaljnja leta. Med drugim so poskrbeli tudi za notranjščino stavbe in 1937. povabili akademskega slikarja Franca Ster-nena, da je restavriral znamenito umetnino v stolpu. MED ORGANIZACIJAMI IN REORGANIZACIJAMI Obdobje druge svetovne vojne je grmska šola še kar srečno prestala, saj jo je prizadel le bombni napad 30. marca 1945. Stavbo so naslednje leto popravili, tako da se je že jeseni lahko pričel pouk v enoletni splošni kmetijski šoli. V letu 1947 je šola pridobila 25 ha'V Srebrničah. Leta 1951 je prišlo njeno premoženje pod Glavno upravo za kmetijstvo LRS. Na Grmu je bila tedaj postaja za obnovo sadjarstva in vinogradništva (za šest nekdanjih okrajev). še istega leta, jeseni 1951, je bila na Grmu organizirana dveletna poljedelska šola. 20 DOLENJSKI LISI Št. 15 (838) Preprečimo napake pri paši na hoji! Od maja preteklega leta je zaživelo čebelarsko društvo v Dol. Toplicah. Na svojem območju ima 53 čebelarjev, od teh je 40 članov društva. Na občnem zboru 13. marca so razpravljali, kako bi naredili društvo še bolj delavno, čebelarjem so priporočili, naj berejo glasilo Slovenski čebelar. V aprilu bodo priredili predavanje o čebelarstvu. Koristno bi bilo, da bi v osemletkah ustanovili čebelarske krožke. Na območju čebelarskega društva so obsežni gozdovi hoje, kamor vozijo čebele tudi čebelarji iz drugih krajev na pašo. Odbor je zaradi raznih napak pri tem določil, koliko panjev je mogoče postaviti na vsako pasišče. Vsak tuj čebelar, ki bo pripeljal čebele na pašo, se bo moral prej javiti čebelarskemu društvu Dolenjske Toplice. D. G. Samo dobra volja ne zadostiš Ii KMALU PO II0VI CESTI Iz Štrauberka v Novo goro Med štrauberkom in Novo goro do nedavnega niti dobre poti ni bilo, kaj šele cesta. Prebivalstvu je bil to trn v peti, pa se je odločilo, da si samo kaj uredi. V drugi polovici preteklega leta so na sestanku izvolili gradbeni odbor, 5. oktobra pa že začrtali traso novi cesti »čez drn in strn« od štrauberka proti Novi gori. Pobudnika za delo sta biJa štrauberčana Leopold Piletič in Franc Blažič. Vaščani štrauberka, Lešč, Sel, Gor. Grčevja in Jagodika so krepko zasadili lopate v zemljo in novi cesti urezali smer. Jeseni so opravili veliko prostovoljnega dela. 28. marca so delo nadaljevali in bo cestna trasa dokončana v nekaj dneh. Pri delu je pomagalo GG iz Novega mesta, ki je dalo 400.000 din in buldožer, KGP Brežice je pomoč obljubilo, krajevna Plaz drsi na Gesto herojev Občinski organi za promet in predstavniki Cestnega podjetja so se dogovorili, da odstranijo nevarnost na tistem predelu Ceste herojev v Novem mestu, kjer grozi zemeljski plaz. Plaz se namreč že dalj časa počasi pomika proti cesti, ustaviti pa bi ga bilo mogoče z betonsko škarpo. Zgraditev te je predlagala tudi komisija, ki si je nevarni cestni predel pred tedni ogledala. skupnost Otočec pa je sklenila akcijo podpreti z 200.000 din. Prebivalstvo je hvaležno za pomoč. Tako pravijo v Orehovici pri Šentjerneju, kjer so pripravili že ves material za zadružni dom. Material so za--čeli zbirati pred tremi leti, prispevali pa so skoraj vsi kmetje. Zdaj je tudi temelj deloma že zabetoniran. Zaradi pomanjkanja denarja se je zataknilo. Predsednik krajevne skupnosti je rekel: »če bo občinska skupščina v Novem mestu prispevala 700.000 starih dinarjev, ki jih je obljubila, bo dom še letos pod streho, če tega ne bo, se bojim, da se bo začel material (zlasti cement) kvariti. Orehovičani in okoliški prebivalci so množično darovali les, pomagali s prostovoljnim delom pri zemeljskih izkopih in betoniranju temeljev, tesarji pa so les brezplačno obtesali. Vrednost del cenimo na okolj 3 milijone starih dinarjev. Nekateri so prispevalj sredstva z obveznic ljudskega? posojila za obnovo Skopja. Teh sred- stev je 156.000 starih dinarjev. Ljudje so še pripravljeni pomagati, vsega pa le ne moremo zahtevati od njih. Zato upamo, da bo le prišla pomoč od občine in da bomo dom spravili pod streho.« Novomeška strelska liga Za tekmovanje v novomeški občinski strelski ligi se je prijavilo sedem stivlskih družin. Tekmujejo s 30 streli. Liga se je začela 6. aprila, po prvem kolu pa je stanje takole: »13. maj«: 1862 krogov, 28,6 točke, »Milan Majcen«: 1822 krogov, 28,2 točke, Novoteks (20 strelov) 1327 krogov, 23,2 točke, Birčna vas: 1769 krogov, 17,6 točke, Vinko Paderšič: 1579 krogov, 15,7 točke In Železničar (20 strelov): 1226 krogov, 12,2 točke. — Pionir je bil prost. v ' 2. Predlog za samoprispevek Šentjernejskemu prebivalstvu se bo uresničila dolgoletna želja, ko bo začel delati zdravstveni dom, ki je te dni že pod streho. Če bo šlo vse po sreči, bo dom odprt 29. novembra letos. V njem bodo zobna in splošna ambulanta, lekarna, posvetovalnica za matere in otroke ter dve stanovanji za zdravnike. To bo velika pridobitev za vso šenjernejsko dolino (Foto: P. Miklič) 8. aprila popoldne je svet novomeške krajevne skupnosti razpravljal o uvedbi krajevnega samoprispevka za ureditev ulic, cest, poti, vo-dopreskrbnih objektov in kanalizacije. Delavci in uslužbenci naj bi plačali 1 odstotek od osebnih dohodkov, obrtniki in osebe svobodnih poklicev 1 odstotek od davčne osnove oziroma 50 Ndin v pavšalu, če e njfhova osnova manjša od 5.000 Ndin, lastniki kmetijski zemljišč pa 2 odstotka od katastrskega dohodka. Samoprispevka ne bi plačevali delavci in upokojenci za prejemke do 350 Ndin. vajenci, dijaki in študentje, socialni podpiranci in tisti lastniki, ki imajo malo katastrskega dohodka. Letos bi se nabralo 150 000 Ndin samoprispevka. O uvedbi samoprispevka bodo morali razpravljati še občani, ki so svojčas zavrnili odlok o prispevku na uporabo mestnega 7eml,j:šča. Vlomilec v PIONSRJEVI menzi V noči med 9. in 10. aprilom je neznanec vlomil v PIONIRJEVO menzo v Brš-linu. V oknih in vratih je razbil vse šipe. Nekaj gotovine, ki jo je našel v pisarni menze, si je prisvojil. Preiskava je še v teku. V letu 1952 je šola prvič postala zavod s samoplačevanjem, imenovan Kmetijska šola Grm. Kronika nadalje navaja, da je 24. septembra 1953 prevzel ustanoviteljske pravice in skrb za vzdrževanje šole OLO Novo mesto. In spet je bil tu pomemben jubilej: 70-letnica obstoja. Slovesno so jo proslavili in sestavili program dela za v Prihodnje. Odprt je bil poseben kme-tijsko-gospodarski oddelek, kamor se je vpisalo 44 učencev. Leto 1958 je šoli prineslo pomembno reorganizacijo. Postala je dveletna kmetijska šola živinorejsko:poljedel-ske smeri. Delala je po učnem načr-' tu, ki je obsegal enajst glavnih predmetov, vštevši tudi praktično delo. Ko je bil leto kasneje odprt oddelek za odrasle, se je vpisalo kar 150 kandidatov. Tolikšnega vpisa ni šola nikoli več ponovita. Ko je jeseni 1961 Postala — ob soglasju soustanoviteljev -~ redna Srednja kmetijska šola za ži-vinorejsko-poljedelsko smer, je imela 121 dijakov in sicer iz vseh takratnih slovenskih okrajev. Tak vpis je dosegla le še 1964. v Leta 1965 je bil ukinjen internat pod f°lsko streho, s čimer je šola pridobila več novih učilnic in kabinetov. K VISOKEMU JUBILEJU: 80-LETNICI ^/ Danes upravlja šola posestvo, ki me-^ nad 218 ha, od tega je največ (85 ha) liv in (22 ha) travnikov. Dani so vsi ^°Soji za sodobno izobraževanje in se-J**a_ za lastno pridelovanje in rejo. a šolskem posestvu rastejo vsako le- to pšenica, koruza, krompir, lucerna in hmelj; v hlevih redijo 100 glav goveda, v svinjakih pa je prostora za 120 prašičev. Dijakom je omogočeno, da se kot bodoči kmetijski strokovnjaki oziroma tehniki kar najbolj seznanijo s tehnologijo pridelovanja in prireje. V ta namen imajo na voljo razne stroje za opravljanje domala vseh poljskih del, za dela na travnikih, v. sadovnjakih, vinogradih in na drugih obdelovalnih zemljiščih. Tudi pri reji goveda in prašičev lahko spoznavajo sodobne postopke. V zadnjih letih pospešuje šola, kot smo že rekli, predvsem živinorejsko poljedelsko smer. Obe panogi sta enako pomembni. Ob upoštevanju tega bo sestavljen tudi nov učni program, ki bo vsaj obrisno veljal za vse slovenske kmetijske šole. Z njim bo pouk razširjen, tako da bodo dodatno poučevali nekaj predmetov. To narekuje predvsem ugotovitev, da je znanje absolventov, ki zdaj dokončajo šolo, preveč samo poljedelsko in živinorejsko, torej preozko. Praksa dandanes potrebuje tehnike širših obzorij, strokovnjake, ki so vsestransko uporabni. Razmišljajo celo o tem, da bi posebej odprli oddelek, v katerem bi se izučevali tehniki za kooperacijo. Torej velikanski napredek pred novim jubilejem — 80-letnico! »KRAVATNE« TEHNIKE JE NAREDILA MENTALITETA Sedanji direktor grmske kmetijske šole inž. Niko Rihar zanika trditve, da vzgajajo kmetijske šole tako imenovane tehnike s kravatami. »Narava dela na naši šoli je taka, da dijake prav sili k poznavanju fizičnih del,« zatrjuje in dokazuje s samim urnikom: »Na 140 ur teoretičnega pouka pride 50 ur prakse. Potrebno je poudariti, da dijaki prvega in drugega letnika štejejo za prakso izključno kmečka tiela. Šele, ko »absolvirajo« ta dela, dobijo v roke stroje, četrti letniki se morajo obvezno naučiti voditi traktor s priključki.« »Razen tega,« dodaja inž. Rihar, »imajo naši dijaki obvezno mesec dni prakse med rednimi šolskimi počitni* cami. Prva dva letnika jo opravljata na šolskem posestvu, tretji pa pri kmetijskih organizacijah. Najboljše dijake pošljemo na prakso k naprednim koroškim kmetom v okolico Celovca, člani esperantskega krožka, dva ali trije, pa prežive počitniško prakso redno v Holandiji.« »Seveda smo slišali očitke, češ da se pri nas vzgajajo »kravatni« tehniki. Na kratko jih lahko zavrnem: »kravatni« tehniki so se rodili v glavah tistih ljudi, ki mislijo, da tehnik ne sme prijeti za ročke pluga, ali za motiko, ali sesti za traktor. Kmetijski tehnik ni številčkar, statistik in ne vem kaj še vse, temveč delavec, ki zna vsa dela strokovno opraviti! Zakaj vse več naših absolventov se ne zaposli, temveč ostane doma ter dela na domači kmetiji. Kakšen vpliv imajo ti »nekravatni« tehniki — kmetje na okolico, si lahko razložimo s starim rekom: zgledi vlečejo!« IVAN ZORAN -m. Temelji so postavljeni in bi bila škoda, ko bi jih zarasle koprive. (Foto: Polde Miklič) I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE j Zadnjih 14 dni &o darovali kri na novomeški transfuzij- g g ski postaji: Aleksander Zupan in Jože Gomic, člana kolekti- g j va IMV Novo mesto;. Anton Gregorčiči, klepar iz Bršljina; g g Jože Šurla, član kolekhva Cestno podjetje Novo mesto; Franc S g Brulc in Marija Erjavec, člana kolekuva Pionir Novo me- g g sto; Marija Ucman, gospodinja ia Gabrja; Ana Tramte, go- g j§ spodinja iz Gabrja; Frane Gazvoda, upokojenec iz Brusnic; g g Rozalija Plut, članica kolektiva Zdravstveni dom Črnomelj; gf g Elizabeta Franko, gospodmja iz Gabrja; Frančiška Cerne, g g gospodinja iz Gabrja; Pepca Matko, gospodinja iz Gabrja; g = Frančiška Erjavec, gospodinja iz Gabrja; Stanislav Franko, g g delavec iz Gabrja; Marija Lukše, gospodinja iz Velikih Brus- g g nic; Franc Vidrili, posesti}:}: iz Smolenje vasi; Marija Seni- g g čar, gospodinja iz Smolenje vasi; Ivan Scničar, posestnik iz g g Smolenje vasi; Alojz Prešern, posestnik iz Smolenje vasi. Danilo Kovačič, Lado Jane, Franc Hrovat in Anton g g Kastelic, člani kolektiva Novoteks Novo mesto; Janez Salehar, g fj Stane šenica, Cilka Pršina, Franc Kren, Pepca Zupančič, Mi- g g lan Pelko, Zalka Bradač, Branko Matkovič, Anica Vidic, Olga g g Pczdiršek, Mimica šenica, Mimiea Uhan, Marjeta Pclko, Vin- g U ko Križe in Jože Peršina, člani kolektiva BOR Dolenjske g g Toplice; Avgust Bradač, Marjan Bradač, Janez šenica, Stane g g Tavčar in Ivan Brsan, člani kolektiva Gorjanci Straža; Vik- g g torija "Košir, gospodinja iz Dolnje Straže; Ivanka Robida, 9 g gospodinja iz Sela; Frančiška Gršič, gospodinja iz Rodin; g g Nina Nučič, članica kolektiva Zdravilišče Dolenjske Toplice; g g Antonija Struna, gospodinja iz Velike Cikave; Marija Zeljko, g g članica kolektiva Zdravilišče Dolenjske Toplice; Jože Zupan- g g čič, posestnik iz Selišč; Fianc Krušič, oblikovalec iz Poljan. g == čnloD • == »Sirio, ti si svinja!« Stal sem na Glavnem trgu, ko sem zaslišal veselo petje. Opazil sem skupino moških in žensk, med katerimi je bil tudi otrok. Star je bil morda 5 ali 6 let. Otrokova obleka je bila zanemarjena in njegov obraz je bil umazan. Družba je bila popolnoma pijana. Glasno so peli in nadlegovali mimoidoče- Hodili so od gostilne do gostilne in preklinjali. Otrok je ponavljal, kar je slišal. Obračal se je k neznanim ljudem ter jih ogovarjal: »Stric, ti si svinja!« Ali pa: »Ti prekleta prašiča!« Njegovo spremstvo se je smejalo in ga spodbujalo. Neka ženska je očitala pijani skupini, da vodijo s seboj otroka. Moški pa ji je odvrnil: »Tiho bodi, preklela coprnica! Kaj te pa briga! Otrok je moj!« Slišal sem tudi to, da je otrok zajokal: »Oče lačen!« Ta pa je le zavpil: »Beštija, daj že enkrat mir!« Končno so z otrokom vred zavili v naslednjo gostilno ter ga potolažili s kozarcem vina. KDO BI MORAL OB TAKIH PRIMERIH UKREPATI? M. DIMITRIČ Tovornjaka trčila na ovinku 10. marca popoldne je Branko Radulovič vozil tovornjak proti Gornjim Ponikvam, ko mu Je v ovinku pripeljal naproti po levi tovornjak z voanikom Vinkom Ja-nežičem. Vozili sta trčili, škodo pa cenijo na 1.500 N dinarjev. Novomeška kronika M ODKAK IMA RADIOSERVIS boljše in večje prostore v Dilan-čevi 5, kamor se je preselil iz majhnega lokala na Glavnem trgu, opravlja usluge dosti hitreje. Vsako popravilo, če ne gre za večje okvare z zamenjavo delov, ki jih ni mogoče dobiti, je v enem dnevu gotovo. m SMETARSKIII POSOD pred vrati hiš ob glavnih mestnih ulicah res ni lepo videti. Navadno je okoli njih še polno smeti in odpadkov. Če stoji posoda s smetmi še pred trgovinami kot sta prodajalna KZ na Ljubljanski cesti in prehranska nasproti osnovne šole, je toliko slabše. Ali ne morejo najti primernejšega prostora, skritega očem? m V KONFEKCIJSKI PRODAJALNI podjetja Krojač pri mostu so pred kratkim znižali cene nekaterim izdelkom od 39 do 60 odstotkov. Moške poletne obleke iz balonske svile so že v nekaj dneh pošle, medtem ko imajo v prodaji še nekaj ženskih ba-lonarjev, primernih za deževne dni. h OTROŠKO IGRIŠČE je spet zanemarjeno kot vsako pomlad. Vrtiljak je bil Jani popravljen, a je spet ves vegast, deske na sediščih so odlomljene in že povsem brezbarvne. Sprehajalci mečejo ogrizke, lupine in papir kar pod klopi. Mar zato, ker niso navajeni reda — ali zavoljo do roba polnih košev za smeti? a MESTNA ORGANIZACIJA RK ima danes ob 19. uri v dvorani sindikalnega doma občni zbor. — Vabljeni so vsi člani, še posebej pa prebivalci, ki so v minulem letu dobili od RK kakršnokoli pomoč ter starši otrok, ki so bili na zdravljenju' in v počitniških kolonijah. m 2E DOLGO NI BILA tržnica tato slabo založena kot minuli ponedeljek. Jajca so prodajali po 55 in 60 dinarjev, solato po 400 dinarjev kilogram ali berivko na merice po _ 100 starih dinarjev, mehko solato v glavicah po 50 dinarjev, regrat po 50 dinarjev, mleko po 140 dinarjev, jabolka po 200 dinarjev in tako dalje. — Med kupci je vse več zanimanja za semena in - sadike. m RODILI STA: Ivanka KošmrlJ s Karlovške 19 — Mojco in Anica Bele iz Strojarske 3 — Ireno. 21 mm m Zdravnik vam svetuje S KURIRČKOVO POŠTO PO DOLENJSKEM 11. aprile dopoldne so na Bučki izročili pionirjem ku-rirčkovo pošto, s čimer se je je začela tradicionalna krožna pot te pošte po Sloveniji. Ku-rirčkova pošt« bo končala pot v Ljubljani, kjer jo pričakujejo 20. maja. V novomeško občino so ku-rirčkovo pošto prinesli že v ponedeljek, 11. aprila. Od tam je odpotovala v Šmarjeto, Otočee, Novo mesto, naslednji dan pa v šmihel, Birčno vas in Laze, kjer so jo pričakali pionirji črnomaljske občine. Lepo so jo sprejeli v Semiču, 13. aprila pa je bila na Obči-cuh pri TV-15. Poljanski pionirji so jo izročili Dolenjskim Toplicam. Od tam je pošta potovala v Sotesko, kamor prispe danes ob 9. uri. Ob 12. uri jo bodo sprejeli na Dvoru, ob 15. uri pa v Žužemberku. V Dobravi pri Dobrniču jo bodo jutri sprejeli pionirji trebanjske občine. Do 23. aprila bo kurirčkova pošta potovala po trebanjski, sevniški, krški in brežiški občini. 23. aprila ob 16. uri bodo torbo s pošto prevzeli v Prekopi, naslednjega dne pa bo ostala v Šentjerneju. 25. aprila jo bodo ponesli skozi Orehovieo, Gaberje, Brusnice, Stopiče v šentjošt, kjer bo ob 17. uri svečanost. 26. aprila bodo torbo prevzeli stopiški pionirji in jo na vrhu Gorjancev ob 10. uri izročili pionirjem metliške občine. Iz Metlike bo šla pošta v Podzemelj, kjer jo bodo sprejeli 27. aprila ob 9. uri. Istega dne bo prispela spet v črnomaljsko občino. Pošta bo zatem obred la še kočevsko in ribniško občino. V vseh krajih, znanih iz narodnoosvobodilne borbe, bodo ob sprejemu kurirčkove pošte pionirski mitingi, kar bo nedvomno pritegnilo tudi prebivalstvo. MARJAN TRATAH Mladinski šahovski turnir v Kočevju končan Madinsko šahovsko prvenstvo Kočevja za leto 1966 je končano z zmago Maksa Volka, ki je dosegel 11 točk Za njim so se zvrstili Rudi Karničnik. Teodor Do-brič, Djordje Stjepančič in drugi. Turnir ni normalno potekal, ker je bilo preveč izostankov. Proti koncu so točke izgubljali samo zaradi tega. Igralo je 14 šahistov. Po mišljenju nekaterih športnikov bi bilo bolje, če bi nastopilo manj šahistov, a ti kvalitetnejši. Prav gotovo ne bi smeli na takem turnirju sodelovati igralci, ki so v 13 kolih zbrali komaj pol ali eno in pol točke. — Pri prihodnjih-turnirjih bi bilo dobro sedanje i/kušnje upoštevati. Kočevski športni zapis ORODNA TELOVADBA — Področno tekmovanje, ki je bilo minulo nedeljo v Novem mestu, je bi'o hkrati izbirno doienjsko za udeležbo na republiškem. Sodelovali sta samo dve vrsti iz Kočevja, zato pa bodo zastopali Dolenjsko v višjem in nižjem oddelku pionirji TVD Partizana Kočevje. Ni razveseljivo, da vsa Dolenjska premore samo dve vrsti pionirjev iz orodne telovadbe! Upamo lahko, da nas bodo konec aprila v Ljubljani dobro zastopali! ' ROKOMET — V sredo, 6. aprila, so se učenci osnovne šole Mirka Bračiča pomerili v tradicio-nalni tekmi s prvimi razredi gimnazije. Navijačev je bilo dovolj. Rezultati — moški (v korist gimnazijci 13:8, ženske 6:6. STRELSTVO — Srečanje obeh šol je bilo tudi v strelstvu. Tekmovali so z zračno puško po pet strelcev in po 20 strelov. Zmagali so strelci osnovne šole Mirka Bračiča s 590 krogi, gimnazija pa 430 krogov. Najljoljš: je bil Srečko Novak iz osnovne šole Mirka Bra-5i6a ki je dosegel 140 krogov. A. ARKO Dve zmagi kremelj-skih rokometašev Krmeljski rokometaši so igrali pretekli teden s Sevnico in s Hrastnikom. Obakrat so tesno, toda zasluženo zmagali: s Sevnico 16 : 14 (8:9), s Hrastnikom pa 22 :21. Najuspešnejši je bil J. Logar, ki je dal v obeh tekmah kar 21 golov. D. B. Pionirji so tekmovali za občinsko prvenstvo 10. aprila le bilo v novomeški osnovnošolski telovadnici občinsko šahovsko prvenstvo za pionirje in pionirke. Prijavljenih je bilo 13 ekip, tekmovanja pa se je udele. žilo le 8. -Pogrešali so predvsem šmiheiske, stopiške in šentjernej-ske pionirje. Med mlajšimi pionir, ji so zmagale Dolenjske Toplice s 6 točkami pred Otočcem in Vavto vasjo. V skupini starejših pionirjev je zmagala osnovna šola Katja Rupsna iz Novega mesta s 13 in pol točke pred Dolenjskimi Toplicami 9, Vavto vasjo 7, Otočcem in Brusnicami. Pionirk ni bilo, '/■:<.'o tudi občinskega prvenstva za. nje niso izvedli. MARJAN TRATAR ŠPORTNA DEJAVNOST NA SENOVEM Svet se žal ni niti enkrat sestal! Vest, da se ni občinski svet za telesno kulturo ob tako pereči telesnovzgojni problematiki sestal niti enkrat, je sprožila začudenje tudi na Senovem — Kot vsem drugim, tudi Senovčanom manjka pri telesni kulturi denarja Telesno vzgojno društvo Partizan je letos že'v začetku spomladi na Senovem razvilo delo v vseh sekcijah. Le v nogometu je nekoliko slabše, ker sta odšla dva igralca. Izgubo skušajo nadomestiti z rednimi treningi. V nogometnem moštvu je 22 igralcev in vsi redno prihajajo na treninge. Letos so že igrali s TSŠ Krško z rezultatom 8 :0 za Senovo, s Celulozarjem Krško 4 : 3 za Senovo in 6 : 8 za Krško, s Sevnico pa so igrali neodločeno 3 : 3. V nedeljo, 10. aprila, so letos prvič igrali za prvenstvo. V teh tekmah se bodo Senovčani pomerili najprej z Žalcem in Rogaško Slatino, nato pa še z drugimi moštvi. Z denarjem je v nogometnem klubu bolj slabo. S 40 tisočaki, ki jih imajo na razpolago, ne bodo mogli odigrati prvenstvenih te- kem, saj bi potrebovali zanje najmanj pol milijona Sdin. Nekaj pomoči pričakujejo od občinske zveze za telesno kulturo, čeprav ta ob 2 milijonski dotaciji, ki jo je dobila od ObS Krško, ne bo mogla veliko pomagati. Najbrž bi bila dotacija večja, če bi bila občinska zveza za telesno kulturo bolj delovna. Kot je bilo slišati na seji ObS, se svet za telesno kulturo ni sestal niti en Krati Zaradi pomanjkanja denarja so na Senovem prenehale delovati še nekatere športne sekcije: atletska, košarkarska, namiznoteniška in hokej na travi. V hokeju na travi so bili Senovčani pred leti slovenski prvaki. Odbojka in namizni tenis delujeta le občasno. Na igrišču ni primernega poslopja za inventar, pa tudi inventarja ni, ker ni s čim plačati zavarovalnin. PO ZANIMIVEM SESTANKU NOVOMEŠKIH ŠPORTNIH DELAVCEV ODLOČNE ZUHTEIE Po daljših pripravah je v Novem mestu končno ustanovljeno enotno športno društvo, ki bo pod svojim okriljem združevalo večino športnih panog. Njegovo ime Je: ŠPORTNO DRUŠTVO NOVO MESTO. Izven društva ho gimnastika (ta bo ostala pri TVD Partizan), potem odbojka (ligaška ekipa se je preselila v SŠD Novotcks) ter keljauje in balinanje (SSD Pionir). Društvo ho kot predsednik vodil Ludvik Kehe, kot podpredsednik pa mu ho pomagal Slavko Doki, ki ho hkrati tudi predsednik atletskega kluba. Glonar m za njim se arugi. ujna bo korektura. Izhod je v zmanjšanju administrativnega aparata, s čemer bi prihranili vsaj poldrugi milijon, na mestu pa je tudi predlog, da se določi prioritetna lista športnih panog. Odločiti se je treba, katere panoge bi veljalo dobro podpreti (predvsem one, ki imajo tradicijo in dobre pogoje za napredek) in jim zagotoviti nemoten razvoj. Takšen način je boljši od dosedanjega, da se je vsakemu dalo malo, toda noben klub ali sekcija ni imel toliko, da bi se izognil životarjenju. Ni naš namen, da bi se spuščali v podrobnosti zelo živahne razprave, ki je marsikaj razkrila. Prepričani smo, da so bile vse kritične pripombe dobronamerne in da bodo našle svoj odmev. Prav tako smo prepričani, da bodo uresničeni nekateri zelo koristni predlogi, ki so jih poleg že omenjenih tovarišev podali še prof. Smerdu, Ruža Kovačič, Igor Pen-ko, Ludvik Kebe in drugi. Izvršni odbor ObZTK bo imel ob številnih, a tehtnih predlogih težko in odgovorno nalogo. Ker pa vemo, da ga sestavljajo izkušeni telesnokulturni delavci, bo znal ločiti zrno od plevela. Zato ni bojazni (nekateri so jo glasno izražali), da ne bi upošteval tehtnih priporočil koristnega sestanka, ki bi utegnil pomeniti prelomnico v telesnokulturnem življenju Novega mesta in novomeške občino. F. Mlkec Z namenom, da bi v delo novega društva vključili čim več dela-voljnih športnih delavcev, je Občinska zveza za telesno kulturo Novo mesto — kot pobudnik integracije -doslej samostojnih športnih kolektivov —- pretekli četrtek sklicala sestanek novomeških športnih delavcev, žal se je od okoli 40 vabljenih (nekateri baje niso prejeli vabil) Odzvala le slaba polovica, kar nikakor ni razveseljivo. Se manj razveseljivo pa je, da se je po uvodnih besedah predsednika ObZTK Jožeta Cvit-koviča razprava obrnila v glavnem samo v eno smer. Predsednik ObZTK je sprožil vprašanje delovnega načrta novega društva. Ugotovil je, da je bilo doslej vse preveč razdrobljenosti, da so premalo pozornosti posvečali množičnosti in da bo treba zaradi pičlih finančnih sredstev izdelati prioritetno listo športov in se pri strokovnem delu v" glavnem nasloniti na amaterje. Ko pa je odprl razpravo o načinu vključevanja v vrste organizatorjev, trenerjev in sodnikov, se je zataknilo. Že prvi govornik — predstavnik atletskega kluba prof. Jože Glonar — se je v glavnem omejil na vprašanje financiranja dejavnosti posameznih klubov. Tudi ostali so se dalj časa zadržali pri tem vprašanju, ki je življenjskega pomena za delovanje klubov in sekcij. Upravičeno so izrazili bojazen, da so vsi načrti zaman, če bo za posamezne klube, posebno za večje kot so atletski, rokometni, nogometni itd., tako malo sredstev kot so jih na ObZTK predvideli v predlogu letošnjega proračuna. Ob današnjih cenah rekvizitov, opreme, prevozov itd. bi 300.000 starih dinarjev zadostovalo le za nekaj mesecev. In kaj potem? Razprava je bila ostra. Vmes so bile na račun ObZTK tudi zelo pikre pripombe. Posamezni šport ni delavci kot na primer predsednik TVD Partizana Janko Petrič, predstavnik rokometašev Slavko Vidmar in še nekateri so menili, da bo reorganizacija zaman, če se ne bo pričela pri vrhu — pri ObZTK. če hočemo zagotoviti u-spešnejše delo klubov in sekcij, je treba najti notranje rezerve. In kje naj bi bile? V administrativnem aparatu ObZTK. kateremu naj bi bilo v letošnjem letu po predlogu proračuna ObZTK name njeno 11 "» vseh sredstev ObZTK! Ko smo si predlog proračuna podrobneje ogledali, smo videli, da je za osebne izdatke in honorarje predvideno kar 4,150.000 starih dinarjev, za celotno dejavnost športnega diiištva pa le 2,390.000 starih dinarjev. Tu res ni pravega sorazmerja, kot je ugotovil prof. Igrišče so doslej igralci urejali sami. Morda bi bilo bolj prav, ko bi vse športne objekte v občini prevzela občinska zveza za telesno kulturo, kot je to drugod. II. K. Sevnica : Laško 2:1 V prvem kolu zasavske nogometne lige sta se v nedeljo v Laškem srečali moštvi NK Laško in NK Partizan iz Sevnice. V zanimivi tekmi so zmagali gostje z rezultatom 2:1. Ker je pred tekmo deževalo, je razmočeno igrišče onemogočilo lepšo igro. Gola za Sevnico sta dosegla Pernovšek in šmuc, medtem ko domačini niso izkoristili enajstmetrovke. — Zmaga je potrdila dobro formo Sevničanov, ki že dolgo niso doživeli poraza. B. B. Krško: občinski pionirski prvaki v šahu V Krškem se je v nedeljo, 10. aprila, borilo 19 pionirjev in pionirk za naslov občinskih prvakov med posamezniki, ■tekmovanje je organizirala občinska zveza prijateljev mladine s pionirsko komisijo, šahovski klub pod vodstvom tov. Levičarja pa je izvedel tekmovanje. Med starejšimi pionirji je osvojil prvo mesto Dušan Strojni iz Podboeja, med mlajšimi pionirji Branko Butkovič iz Brestanice, med starejšimi pionirkami Majda Goršak iz Leskovca in med' mlajšimi pionirkami Milena Senica iz Dolenje vasi. Vsi štirje se bodo udeležili tekmovanja pionirjev — posameznikov zasavsko-posavske šahovske skupnosti v Trbovljah. —1C Ugankarsko tekmovanje v Novem mestu Revija »Tovariš« je v nedeljo priredila v Domu JLA v Novem mestu tekmovanje v reševanju križank in drugih ugank. Odziv ni bil posebno razveseljiv: prijavilo se je samo enajst reševalcev. Spoprijeti so se morali z osmimi dokaj zahtevnimi ugankami. Po 42 minutah je že oddala vse uganke rešene Vida Simončič iz Novega mesta, Ragovska 21, ki je dosegla 488 točk .Vendar jo je z bolj pravilno rešitvijo prehitel gost iz Hrastnika Karli Dremel in s 493 točkami osvojil prvo mesto. V finale so se plasirali še Novomešča-ni Tomaž šolmajer. Milovan Dimitrić in Jože Udir. Finale občinskega tekmovanja za pokal maršala Tita V petek, 8. aprila, sta se srečali v finalnem dvoboju za moštvene-ga zmagovalca tekmovanja v novomeški občini za pokal maršala Tita ekipi ŠK Novo mesto in INIS. Igrali sta na 4 deskah v najmočnejših postavah, edino pri ekipi ŠK je manjkal m. k. šu-njič. Dvoboj je bil zanimiv in zelo izenačen ter je šele zadnji dvoboj med Sitarjem in Penkom odločil zmagovalca. Penku je uspelo na prvi deski premagati novega prvokategornika Sitarja, čeprav Krško : Vransko 6:1 (5:0) V prvem kolu spomladanskega prvenstva v celjski nogometni podzvezi so krški nogometaši premagali v nedeljo kot gostje ekipo Vranskega s 6:1 (5:0). Gole so dali: Klajič 2, Lileg, Gajšek, Ni-količ in Grmek po enega. PAVK. šele v končnici, ko je Sitar slabše igral, ker je drugače partija kazala remi. Na drugi deski je Istenič presenetljivo premagal škerlja, čeprav bi škerlj partijo lahko dobil. Na tretji deski sta Udir in šporar remizirala. Njuna partija je bila prekinjena in je bil nato dan remi brez nadaljevanja, bi pa lahko šporar, če bi -po prekinitvi partijo igral dalje, zmagal, ker je Udir slabo kuvertiral. Na četrti deski je J. Picek premagal Veneta, ker je slednji že v- otvoritvi napravil napako in izgubil -figuro, šahovski klub je tako uspel premagati ekipo INIS s tesnim rezultatom 2 in pol proti • 1 in pol, s čemer se je uvrstil v dolenjski finale tekmovanja za pokal maršala Tita, kjer se bo srečal verjetno že v petek z ekipo Kočevja. Za ŠK Novo mesto so igrali I. Penko, T. Škerlj, T. šporar in J. Picek. za ekipo INIS pa S. Sitar, V. Istenič, I. Udir in F. Vene. JEK. Lahko se nam pozna tudi v kosteh, mišicah in živcih! Prijetno pomladno sonce nas večkrat zavede, da smo premalo oblečeni, da prezgodaj zavihamo rokave, slečemo suknjič ali jopico ali pa da se takrat, ko zapiha vetrič, ne zapnemo. Suha tla so včasih vabeča, pa se usedemo na travo ali celo vležemo in uživamo na soncu. Prav radi tudi po spomladanskem delu na vrtu, ko nam je vroče, malo poklepetamo, naslonjeni na motiko s sosedom, hladen pomladni vetrič pa nam suši znoj. Drugi dan ali pa že zvečer se potem čudimo, če nas zaboli tu in tam, če nas boli noga, vrat, roka ali pa vse telo. Nikakor se ne moremo spomniti, kje smo se »pretegnili«, »prevzdignili« ali kako drugače poškodovali. Vlaga, hlad, napor, razen njih pa še neozdravljena žarišča v telesu, sprožijo vnetja mišic, sklepov in živcev, kar imenujemo navadno mišični in sklepni revmatizem ter vnetja živcev. ■ Najpogosteje pripoveduje tak bolnik, da se je sklonil, pa se ni mogel več zravnati, da je nekaj težjega vzdignil, pa mu je »počilo« v križu, da bi kmalu padel, a je zamahnil, da bi se vjel in ga je takrat močno zabolelo. Bolečina je v takem primeru v križu včasih prav ostra in neznosna, tako da bolnik toliko trpi, da ima potne kaplje na čelu. Večkrat izžareva bolečina v obe nogi. Nekateri bolniki pravijo, da to tako boli, »kot bi ga psi grizli«. Podobno se zgodi z vratom. Bolnik pravi, da se je hitro ozrl, pa ga je zabolelo v vratu, običajno na eni strani, in sedaj drži glavo postrani ter je ne more obračati. Drug spet navaja, da »je zaležal«. Izraz za tako stanje je »Hexenschuss«, ki je nemški -in pomeni »čarovničin strel«, će je bolečina v rami, pravi bolnik, da je nekaj dvignil, sunil, porival ali težko nosil. Vse to je mišični revmatizem, ki ga zdravimo s toploto, z mirovanjem in ustreznimi zdravili, masažo in pozneje z vajami. Revmatiki, ki ne dajo dosti na zdravnikova navodila in ki so mnenja, da so že popolnoma zdravi, ker se jim je bolezen izboljšala, utegnejo spomladi doživeti, da se jim bolezen precej poslabša ah pa da jim vsaj nanovo vzplamti. Vlaga, hlad, mrzli prostori in prehlad bolezen pospešijo in poslabšajo, kar ni niti najmanj prijetno. Vsak revmatik to dobro ve, ker bolečine niso majhne. g V to vrsto prehladnih pomladnih bolezni spadajo tudi vnetja različnih živcev, ki jim pravimo nevritisi. Bolj pogostne so neuralgije ali bolečine vzdolž nekega živca, ki se pojavljajo v valovih, pojenjujejo, pa se spet vračajo. Pravimo, da gre za napade bolečin. V to vrsto bolezni spadajo ishialgije in druge neuralgije, ki jih bolnik navadno zamenjuje z išijasom, kar pa je pravo vnetje bedrnega živca. Brahialgija pomeni bolečine vzdolž živca na roki prav do prstov, kakor ishialgija na nogi. Bolnik s temi boleznimi spada v posteljo, mora mirovati, najbolje je, da ima trdo ležišče, ki ga pripravimo tako, da namestimo deske pod blazino. Bolnik sam ugotovi lego, v kateri ga najmanj boli. Pomaga suha toplota in vitamin B1. če je potrebno, predpiše zdravnik še druga zdravila. Prepovedan pa je alkohol v vseh oblikah in če je le mogoče, naj se bolnik vzdrži tudi kajenja. će malo pazimo nase spomladi, ni treba, da zbolimo za katero izmed teh bolezni. Nobena ni prijetna! Dr. Božo Oblak Rokomstai turnir na Loki V petek, 8. aprila, je bil na Loki rokometni turnir, ki ga je organizirala ekipa Dijaškega doma iz Novega mesta v okviru priprav na »domiado«, ki bo 7. in 8. maja v Novem mestu. Na turnirju so sodelovale ekipe Dijaškega do ma, Kmetijske srednje šole in Gimnazije. Rezultati tekem: Dijaški dom : Kmetijska srednja šola 14:6 (12:2), Dijaški dom : Gimnazija 13:8 (3:5), Gimnazija : Kmetijska srednja šola 13:5 (7:2). Zmagala je ekipa Dijaškega doma pred ekipama Gimnazije in Kmetijske srednje šole. Na turnirju je bilo opaziti precejšnje število dobrih rokometašev, ki pa se jim pozna, da niso dovolj vadili. Za ekipo Dijaškega doma, ki jo sestavlja precej igralcev novomeške ekipe, bi lahko rekli, da je še premalo homogena za težje tekme. — Najuspešnejši igralci na turnirju so bili Jaklič z 11 in Kobe z 8 zadetki, oba iz Dijaškega doma. V. S. Dobrepolje — Novo mesto 7:10 10. aprila je bila v Dobrepoljah odigrana prvenstvena rokometna tekma med Dobrim poljem in ekipo ŠD »Novo mesto«, ki se je končala z rezultatom-7:10 (3:5) v korist Novega mesta. Ekipi sta nastopali v sledečih postavah: za Dobrepolje Zupančič, Vidmar, Zevnik. Jakša 1.. Pugelj, Drobnič 1, Verbič 3, Miklič, Stre-hovec 2; za Novo mesto: Perko, Jaklič 4, Kobe, Lozar 3 Gantar, Šetina 2, Vidmar 1. Kokri j, Fifolt, Marn. Tekma je bila odigrana v izredno slabem vremenu, saj je med NAJBOLJŠI ŠAHIST IN ODLIČEN DIJAK Za šahovsko prvenstvo Dolenjske v Novem mestu je vladalo v Kočevju veliko zanimanje. Kočevski šahisti in ljubitelji šaha so lahko spremljali tekmovanje na dveh večjih razpredelnicah v mestu, kjer so bili rezultati sproti objavljeni. ■ Ker se zavedamo, da je bodočnost in perspektiva v mladih igralcih, smo na to tekmovanje poslali predvsem mlade šahiste. Naše veselje je bilo tem večje, ko smo izvedeli, da je presenetljivo zmagal naš in od vseh udeležencev najmlajši šahist, komaj 17-letni Franci Gornik iz Kočevja. Tudi drugi mladinci so se v tako močni konkurenci od- lično uvrstili. Ta uspeh da misliti predvsem dvoje: ali so naši mladinci res toliko napredovali ali pa je novomeška šahovska moč samo navidezna. Verjetno se bo nejasno nebo dokončno razjasnilo na mladinskem šahovskem prvenstvu Slovenije, ki bo od 1. do 11. julija v Kočevju. Vsekakor je Gornikov uspeh največje presenečenje dolenjskega prvenstva in hkrati r>je-gov največji osebni uspeh. S svojim resnim odnosom in z veliko natančnostjo ter prizadevnostjo pri šahovski igri nam je dokazal, da je lahko najboljši šahist in hkrati odli. čen dijak v šoli. IVE STANIČ vso tekmo deževalo Ekipa iz Novega mesta se je na takem igrišču bolje znašla in uspela z umirjeno igro osvojiti obe točki. S to igro so Novomeščani popravili slab vtis, ki so ga naredili v Hrastniku. S tako borbeno in požrtvovalno igro jim bo morda uspelo osvojiti točke tudi prihodnjo nedeljo, ko se bodo doma srečali z ekipo iz Radeč, ki je trenutno med prvoplasiranimi na lestvici. Najboljša moža v ekipi Novega mesta sta bila vratar Perko, ki je branil v velikem slogu, in Jaklič s streli od daleč. Pri domačinih bi lahko pohvalili Verbiča in Stre. hovca. Sodnik Zevnik iz Ljubljane je sodil primerno. V, S. Uspel pohod kočevskih tabornikov Minulo leto je bilo veliko z3' mujenega in novo vodstvo bo in°-ralo z dobro voljo to nadoknaditi. To so menili taborniki odrco Svobodnih gozdov na letošnjenj občnem zboru, ko so sprejem? nove načrte. Letos so že šli na 1 let k taborniški koči na pobočje Fridrihštajna na Stojni, med jfKjjj jo tja in nazaj pa so prouči1-- t taborniško nočno signaliziranje orientacijo v naravi. N^'Scfd-dan so obiskali še razvalino Fj" rihštajna in se med potjo "° .,u urili z raznimi taborniškimi va' mi in nalogami. S pohodom -bili vsi zadovoljni. A. Al^ Kdo je pijano »budalo«? 7. aprila ob 14.30 je Franc Kremžar iz Mlake telefoniral postaji LM» v Kočevju, da bi ga na Tomšičevi cesti v Kočevju skoro povozil pijan Šofer z osebnim avtom. Miličnik, ki je odšel na kraj dogodka, je ugotovil, da je bil vinjen pravzaprav Kremžar sam. Ko je Kremžarja, ki je hodil cik-cak po cesti, hotel Jože Pavlic iz Kočevja (Roška 46) prehiteti, ga zaradi njegove cik-cak hoje sploh ni mogel obiti. Zato je av to ustavil in trobil. Vinjeni Kremžar ga je takrat začel zmerjati z »budalo«, nato pa ga je še prijavil postaji Ljudske milice ... Na veliko trgova! z avtomobili Mladoletni pismonoša si je prisvojil denar Mladoletni pismonoša I. S. iz pošte Sodražica si je pri zadnjem razdeljevanju pokojnin prisvojil 85.200 starih din, ki bi jih moral oddati Fran cetu Bartolju iz Vinic. Mla doletnik je tudi pobegnil. Pošta mu je zasegla njegov osebni dohodek, ostalo razlik^ pa je poravnal oče. Pravijo, da se mladi pismonoša skriva.po okoliških vaseh in gozdovih. Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu se je moral nedavno tega zagovarjati Matija Jakša iz okolice Semiča, obtožen nedovoljene trgovine v večjem obsegu. Po pokiicu mizar, vendar brez zaposlitve, je krasno živel brez dela samo na ta način, da je s svojih deviznih računov pri bankah v Novem mestu. Ljubljani, Kranju in Karlovcu nakazoval marke na več izvozniških podjetij, kjer so kupci prevzemali avtomobile. V Nemčiji je bil na delu dobro leto dni 1962'63, zatem je bil še nekajkrat v tujini, vendar vsega skupaj le 2 leti in 7 mesecev. Po prihodu domov je imel v enem letu prometa z okoli 135.000 nemškimi markami. Od kod? Zaslužiti jih ni mogel- Toda tega na sodišču niso ugotavljali. Dejstvo je, da je najprej pripeljal iz Nemčije 5 tovornjakov in jih doma prodal; nato je preprodal še 21 osebnih avtomobilov preko deviznih računov, prav tako 2 pralna stroja. V zagovor je navajal, da je nemške marke kupcem obračunaval po urad. nem tečaju in da so mu dajali le nagrado od 20.000, do 50.000 S dinarjev/To pa je kaj ma.lo verjetno, sicer ne bi nič zaslužil, pa tudi priče-in dokaz: govore drugače- Pri vsakem preprodanem avtomobilu je zaslužil od najmanj 23.480 din (pri alfa ro-meu) do 2,894.000 din (pri mercedesu). Planiran je imel še zaslužek 455.000 dinarjev pri prodaji opel cadeta, toda avtomobil je bil zasežen še pred prodajo. Okrožno sodišče v Novem mestu je Matijo Jakša spo- lij Is i epet prs!®? znalo za krivega nedovoljenega trgovanja v večjem obsegu ter ga obsodilo na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora. Razen tega mora plačati neupravičeno pridobljeno premoženjsko korist v znesku 12,400.000 dinarjev, odvzeta pa sta mu bila tudi dva nova avtomobila, pripravljena za nove kupce. Požarna varnost je v gospodarskih organizacijah črnomaljske občine slaba ali je sploh ni V črnomaljski občini je v zadnjih letih zraslo nekaj večjih industrijskih kolektivov, kjer iz tega ali onega vzroka prav lahko pride do požara, posebno še v lesni stroki. Toda na to možnost kolektivi in njihovi samoupravni organi vse premalo mislijo- Služba požarnega varstva pri občini je že pred leti zahtevala od vseh podjetij pravilnike o požarno varnostni službi ter jim poslala tudi vzorec. Ponekod so vzorec enostavno prepisali, drugje so ga malce spremenili in prilagodili potrebam, nikjer več pa ti pravilniki ne ustrezajo, ker so se medtem podjetja naglo razvila. Dejstvo LOV ZA ■ B ZAKLAD 0JH OROPAN ZAKLAD NA MORSKEM DNU Sicilija in Sardinija sta italijanska, Korzika pa francoski otok. Na teh otokih skrivnostni umori niso redkost. To so otoki mafije in »klasičnih« ban-ditov. Korzičane zelo pogosto omenjajo tudi v dogodkih v pariškem in še posebej v marsejskem podzemlju. Korzika je revna dežela, mnogo mladih se mora izseliti in rijihova prva postaja je — Marseille. Tukaj mnogi izginejo — v podzemlju. V novejšem času na Korziki ne pripisujejo več slehernega umora obračunu med tolpama, kakor je bilo to poprej. Na Korziko je, denimo, prišel iz Marseilla mlad mož; opazili so, da se zadržuje na kraju ob morju, vedel pa se je tako, kot da nekaj išče. Ni dolgo postopal tam. Neke noči so ga preluknjale, krogle. Morilcev niso našli, časniki so zapisali: še en umor, povezan s skrivnostnim zlatom na morskem dnu! RESNICA ALI LAŽ? Zavoljo tega zaklada na morskem dnu je bilo v letih po drugi svetovni vojni že nekaj tragedij. Mnogi so prepričani, da zaklad v resnici obstaja, in mnogi sanjajo o njem. Poskušali so ga že najti. Vreden je več milijard. Tako vsaj pravijo. Vendar je na svetu samo en človek, ki trdi, da ve za zaklad, ker je sodeloval pri njegovem prevozu, ve, kako je prispel na morsko dno in na katerem kraju. Imenuje se Peter Fleig. Nemec. Ali govori resnico? Ali si ni samo izmislil bajke, ki bo dolgo, desetletja in stoletja podžigala domišljijo pustolovcev in povzročala umore in nesreče. Mnogi mu verjamejo. V Genovi na primer, v tamkajšnji Via Lorenzo Franceschi, majhni tesni ih umazani uličici brez sonca, streljaj od pristanišča, je na hiši s številko 26 ploščica s takšnim napisom: Agenzia di ricuperi marittimi — Di-rettore: Lowell L. Voorhies — Terzo Piano Tu je torej v tretjem nadstropju sedež neke agencije za pomorsko reševanje; njen direktor je Lowell H. Voorhies. Ime očitno ni italijansko. Američan je, visok in krepak mož štiridesetih, let; nekoč je bil potapljač v ame- riški mornarici. Porečete — človek s prakso, napredoval je do položaja direktorja agencije, ki je bržkone zaposlena s tem, da ciifiga z morskega dna potopljene ladje, žrtve brodolomov. Takšne agencije so po svetu, zato ni nič nenavadnega, če obstaja tudi v genovskem pristanišču. Izdajal se je za šefa podružnice neke ameriške družbe za reševanje potopljenih ladij; družba da ima sedež v Bavonu, v državi New Jersev. Je to res? Agencija, ki bi mogla imeti v takšnem pristanišču naročila za dviganje ladij, čeprav majhnih, denimo blizu obale, ni imela odi leta 1955, ko je bila us-ano vijena in ko je bila pritrjena na pročelje pološčena ploščica, niti enega naročila in niti ene stranke. Seveda si direktor Voorhies prizadeva, da bi upravičil obstoj agencije; zato sodeluje pri nekaterih natečajih za dviganje potopljenih ladij, toda njegove ponudbe so vedno toliko dražje od ostalih agencij, da jih vselej zavrnejo. Toda motili bi se, če bi mislili, da je direktor Voorhies zavoljo tega obupan. Nasprotno, v svojih ponudbah nalašč postavlja visoke cene. V resnici sploh noče dobiti kakšnega naročila. Pa vendar hodi direktor Voorhies redno vsak dan v svojo pisarno, v tisti mali umazani uličici brez sonca, in ostaja v njej pet ur in še več. Kaj počne, ni znano. Toda tisti, ki so skušali uganiti njegovo skrivnost, trdijo, da že nekaj let čaka na telefonski poziv in da je pripravljen čakati nanj še več let. Utegne se zgoditi, da ga bodo poklicali vsak hip, nemara pa bo čakal še dolgo. Za to so potrebni jekleni živci, odpornejši kot pri potapljaču, ki se spušča več deset metrov pod morsko gladino. Voorhies je takšen mož. Kdo naj bi telefoniral skrivnostnemu direktorju Voorhiesu in od kod? Ni pomembno od kod, toda telefonirati bi mu moral — Peter Fleig. Tisti edini človek, ki baje vse ve o potopljenem zakladu v morju pred Korziko. HEROJI — ZLOČINCI Voorhiesova agencija v Genovi, Korziki nasproti, obstaja zgolj zavoljo skrivnostnega in že legendarnega zaklada. Toda to je samo podrobnost iz zgodbe, ki se začenja v drugi svetovni vojni. Med to vojno je nastalo mnogo zgodb, tale je samo ena med njimi. Ima pa vse značilnosti romana, ki pripovedujejo o zakladu, na katerem čepi kot v kakšni bajki zmaj, kjer se prepletajo človeške strasti in nagoni — vse v senci bogastva. je, da bi ob požaru verjetno prišlo do katastrofe, ker požarna varnost nikjer ni dobro organizirana. 79 požarov v minulih petih letih, od tega 17 na lastnini družbenega sektorja, in nastala večmilijonska škoda bi lahko spodbudila kolektive, da bi požarni varnosti posvetili več pozornosti, a je niso! Ko so o tem med drugim razpravljali ituda na Kadmji seji občinske skupščine, so sprejeli priporočilo gospodarskim organizacijam, zlasti industrijskim kolektivom, naj ob izdelavi novih pravilnikov ne pozabljajo na požarno varnost. Na predlog občinske skupščine pa bo tudi komisija za pregled požarno varnostnih naprav zaaela pospešeno delati in bo ukrepala, če njenih nasvetov ne bodo upoštevali. HNofotni tatici Pred kratkim je uspelo postaji LM v Ribnici odkriti skupino osmih aiifado-letmh tatičev, ki so kradli v skladišču gostinskega podjetja v ribniškem gradu, razen tega pa so vlomili še v prostore Gradbenika in skladišče Elek-troservisa, kjer so seveda tudi kradli. V gradu so pokradli za okoli 80.000 starih din žganih pijač, pri obeh drugih vlomih pa še za okoli 27.000 starih din raznega blaga- Ti mladoletniki so metali tudi stole v Bistrico in razbijali steklenice okoli gradu. Tatinska skupina je bila organizi- Poštni avto do smrti povozil pešca Alojz Kastelic, šofer PTT iz Ljubljane, je 5. aprila ob 4.45 povozil do smrti Marka Kotarja, delavca pri železnici. Nesreča se je pripetila na glavni cesti Škofljica—Kočevje med Ortnekom in Dvorsko vasjo blizu čuvajnice, kjer je pokojni stanoval. Do nesreče je prišlo na peščeni levi strani ceste. Pokojni je bil oče petih otrok, od katerih ima najstarejši 9 let. Crne tćčke^ našega prometa\*A Ponekod odklanjajo pobtt o promet;; Komisija za vzgojo in varnost v prometu je na seji 9. aprila med drugim ugotovila, da nekatere šole v novomeški občini, med drugim zlasti osnovna šola v šmihelu pri Novem mestu, nerade slišijo, da bi posvetile večjo pozornost vzgoji in varnosti v prometu. Take šole tudi niso pripravljene sodelovati na tekmovanjih v spoznavanju prometa, ki jih vsako leto prirejajo v občini. Skrbi nas predvsem, da so včasih šolska vodstva pregluha za pouk o prometni dejavnosti, zato učenci tudi ne vedo o raznih kolesarskih in drugih tekmovanjih. Kaže pa, da bo prometna vzgoja v šolah spet postala redna učna snov. V osnovnih šolah naj bi bil zanjo poseben predmet, na učiteljišču, ki je včasih že imelo ustrezen pouk, pa to ne bi bil poseben predmet. Poudarjajo, da bi se morali s prometom bolj seznaniti zlasti dijaki zadnjih dveh letnikov učiteljišča. |lllllli!Hlllll!li!llill!M P ■ ROV ■ V B a I AQfnA ni^fi i'p 7*179411 ■ — Danes bom zažgal, — je 16. 11. 1965 izjavil I- C. iz Ro-salnic sosedi, ko je vinjen prišel iz Metlike. Ko je videla, da je v fci»o res začel nositi steljo, je tekla povedat stranki, ki je imela v C. hiši spravljeno pohištvo. Lastnik je v podstrešni sobi svoje hiše zažgal steljo, polito s petrolejem, še preden so znosili na prosto vse K. pohištvo. Ljudje so o požigu takoj obvestili PLM v Metliki. Miličniki s0 prihiteli v Rosalni- rana in imela svojega vodjo. Seveda bi bilo bolje, da bi mladina sama, pa tudi s pomočjo odraslih in raznih organizacij usmerila svoje zmožnosti na druge dejavnosti, saj tako škoduje sebi, staršem irf družbi. Mopedist zlomil prašiču nogo 3. aprila ob 15.10 je" Anica Kraje iz Livolda 26 spustila iz hleva prašiča, ki je stekel na cesto. Takrat pa je pripeljal po cesti mopedist in se zaletel v prašiča. Pri trčenju jo je najhuje skupil prašič, ki mu je mopedist zlomil nogo, zaradi česar so ga (prašiča, seveda) predelali v koline. Z izposojenim motorjem v smrt 10. aprila popoldne si je Tomaž Dim iz Ljubljane, ki je bil na obisku v Gradcu, pri Marjanu Cerjancu izposodil motor ter se vozil po Gradcu. Ko je pripeljal pred most čez Lahinjo, je zavil na levo in se zaletel o opozorilni znak, od tam pa zdrčal naravnost čez nasip in treščil v mlin. Pri trčenju se je tako hudo ranil na glavi, da je obležal na mestu mrtev. ce, požigalca aretirali, vaščani pa so ogenj pogasili. I. C. se je moral zaradi požiga, četudi v lastni hiši, pred kratkim zagovarjati na okrožnem sodišču v Novem mestu-Priznal je dejanje ter povedal, da ni imej namena provzroči-ta takega ognja, ki bi uničil vso hišo, temveč je hotel le prestrašiti K. T., da bi iz njegove hiše odstran:la pohištvo. Drugače tega ni mogel diose-či, je rekel. Zaradi požiga iz malomarnosti, pri katerem bi lahko zgorela vsa hiša ter še okoliška poslopja, je sodišče obsodilo I. C. na 4 mesece zapora. Samo 3 minute so bile 6. aprila dopoldne spuščene zapornice na železniškem prehodu v Dobovi, pa je v tem času prečkalo progo 9 ljudi: 2 mopedista, 3 kolesarji in 4 pešci. So zapornice potem res samo za av-tomobiliste? (Foto: J Teppev) Kdaj bo sedma? — Ne vem, kam naj se prebivalci Vranovič obrnemo, da bi primorali voznike avtomobilov in drugih motornih vozil k počasnejši vožnji skozi vas. Zgodilo se je že 6 nesreč. Živino gonimo napajat preko ceste in če tedaj pridrvi avtomobil — ni re-Utve- Enega junčka je povsem ra zmrcvarilo, a lastnik škode ni dobil povrnjene- Nevarnost grozi tudi otrokom, ki se igrajo pred hišami. Na sestankih smo že večkrat prosil; naj hitrost prometa skozi vas omejijo, a naše prošnje so zaman- Takole praivi Anton štre-kelj, ki ima domačijo tik ceste. Prav bi bilo, če bi želje vaščanov le upoštevali, še preden bo na vrsti sedma nesreča! -V TEM TEDNU VAS ZANIMA L-^i—-■ * . .,^_„. ,__...... -____i_\___- -_._— _ ■ J TEDENS Petek, 15. aprila — Helena Sobota, 16. aprila — Boiisltva Nerlelja, 17. aprila — Rudolf Ponedeljek, 18. aprila — Komad Torek. 19. aprila — Etna Sreda, 20. aprila — Neža (■ rtek, 21. aprila — Simeon Tereziji Kovačič iz Tržišča za njen visoki življenjski jubilej. 83. rojstni dan, iskreno čestitajo njeni pi ii.itelji. •Dragemu možu Jožetu Petja z Mirne želi za njegov 7». rojstni dan še mnogo zdravja in sončnih dni ~cna AlojVija. Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta STANETA LINDIČA se zahvaljujem kolektivom, ustanovam in prijateljem zu cvetje in zadnje spremstvo. Žalujoča žena Albina z otrokoma Ob bridki izgubi našega dragega očeta in dedka ANTONA DRČARJA iz Sel pri Straži se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli sodelovati in z nami sočustvovali, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za vso pomoč. Žalujoče družine (..is|>: imč in Repar t«-r ostalo sotodstvo Ob hudi izgubi moje ljube žene, mamice, hčerke in sestre PAVLE OKORN iz /amosteca 32 se naj lepše zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskali v času bolezni, sočustvovali z nami in nam izrekli sozalje. Posebno se zahvaljujemo podjetju INLES. obratu »Galanterija« Sodražica, gasilskima društvoma iz INI.ESA in Zamosteca, podjetju »Dom« Ljubljana, govornikom, duhovščini iz Sodražice in Loškega potoka, sosedom in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči mož Ivan. sinček Janko, mama, ala, sestre, svak in svakinje ter ostala sorodstvo. Namesto venca na grob pokojnega Jožeta Raka iz Novega mesta je Franc Koleno, pečarski mojster iz Ljubljane, Drenikov grič 1, poklonil Zvezi slepih v Novem mestu 5« Ndin. Iskreno se zahvaljujemo! Namesto cvetja na grob pokojne Zore Meršol poklanja Zvezi slepih v Novem mestu 30 Ndin družina Grdi in Pavla Smola iz Žabje vasi. Iskreno se zahvaljujemo! * • Ob bridki izgubi naše drage sestre, svakinje in tete TEREZIJE KLEMENČIČ iz Novega mesta, Mestne njive 1 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje in vence. Posebna hvala dr. Saje- tu za zdravljenje, pevcem za ganljive žalostinke pred domom in ob odprtem grobu, č. g. župniku za spremstvo, kakor tudi vsem. ki so jo spremili na pokopališče v Prečno. Svakinja Nežka za ostalo sorodstvo. Ivan Košak iz Cešnjic 16, Otočec pri Krki, se zahvaljujem za nego in skrb primariju dr. Ivu Snirveniku in vsemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto. .Marija Sitar iz Šmiheia 69 pri Novem mestu prepovedujem pašo kokoši po mojem zemljišču, ker bom posula njivo s strupom zaradi voluharja. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Jože Zupančič iz Šentjurja 3, Mirna peč, prepovedujem vsako hojo po moji njivi pri avtocesti. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Stane Getlib iz Dol. Grčevja 3. Stane Gazvoda iz Dol. Grčevja 4 in Jože Bregant iz Dol. Grčevja .2, p. Otočec, preklicujemo vsako hojo in pašo kokoši po naših nji vali v Zagriču, Hribu in Očetnu. Predvsem opozarjamo Uršulo Radovan, naj pazi na svoje kokoši. Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali, kokoši pa zastrupili. Polde Miklič iz Šentjerneja pie-klicujem trditve v članku »Brezobzirnost ne pelje k slavi« v 12. štev. Dolenjskega lista in v »Pojasnilu« k temu članku iz 13. številke, da sta vozila kombi rog. št. LI 417—28 Alojz NOVOM] oziroma Milan Kuustek, oba šoferja IMV, Novo mesto. Obema se zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. UGODNO PRODAM enoosni traktor Holder 9 KS z obračalnikom in sedežem. Naslov v upravi lista (372/66). AVTO OPKI. OLIMPIA dobro ohranjen ugodno prodam. Alojz Papež, Vel. Strmioa, p. Mokronog. PRODAM MALO RABUJENI dvo posteljni pletilni stroj ANKER — TRIKOREX za 2500 Ndin. Bogdana Barbič, Kostanjevica na Krki. CENIK: vsak oglas do 10 besed - 9 novih din. vsaka nadaljnja beseda 1 novi di nar Za naslov v upravi ii sta: pribltek 1 nov, dinar — Redni zasebni naročniki Do lenjskega listR imajo pri vseh malih oglasih, zahvalah, os mrtnicah čestitkah, preklicih In pod objavah 20 odst popusta TAKOJ VZAMEM na stanovanje samsko tovarišice s sostanovalko. Bršlin 3T7. UGODNO PRODAM kuhinjsko kredenco, kuhalnik na dve plošči in otroško kolo. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM dve sobni omari. Ivan Hudoklin, Ljubljan ska cesta, stolpič 1, Novo mesto. NOV PRALNI STROJ REX ugodno prodam. Dostava na dom. Prundner, Povšetova 31, Ljubljana. PRODAM TELEVIZOR znamke Astronavt UKW. Ogled vsak dim. Šentjernej 33. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00; Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 15. APRILA: 8.05 Glasbena matineja; 9.25 Domače viže — domači ansambli; 10.15 Današnja solistična glasba z raznih koncev Evrope; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Kuder: Priprava dela v gozdni proizvodnji; 12.40 Iz narodne zakladnice; 14.35 Poje zbor berlinskega radia; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 Od vasi do vasi; 15.45 Novo v znanosti; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.45 Kulturni globus; 20.00 Lope melodije; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, KI. APRILA: 8.05 Glasbena matineja; 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom; 9.45 četrt ure z ansamblom »Weekend«; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 13.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jelka Hočevar: Nove informacije o delovanju selektivnih herbicidov; 12.40 Ansambel Rudija Bardorforja in Dobri znanci; 14.3." Naši poslušalo! čestitajo in pozdravljajo; 15 30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije. 17.05 Gre- mo v kino. 18.20 Iz naših relejnih postaj; 19.05 Glasbene razglednice: 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe; 20.30 »Pokaži, kaj znaš«; 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 17. APRILA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Aleksander Popo-vič: Lisica; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Vid Jerič: Za orožje je šlo; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.30 Za našo vas; 14.00—17.00 Nedeljsko športno popoldne; 17.30 Radijska igra — Ciril Kosmač — Mitja Mejak: Ttontadruj! IS ^5 Glasbene razglednice; 20.00 Naš nedeljski sestanek. PONEDELJEK, 18. APRILA: 8.05 Glasbena matineja; 9.10 Otroška igra s petjem; 10.15 Ferdo Ju-vanec: Suita v štirih stavkih: 10.35 Naš podlistek — O'Henrr: Pomlad na jed'lnem listu; 11.00 Turist •'"•ni napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Vilko Masten: S čim bomo letos škropili sadno drevje: 13.30 Priporočajo vam . . ., 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Slo venske narodne in ponarodele v PRODAM vprežno kosilnico in semenski krompir — 2000 kg. Anton Margetič, Vihre 17. PRODAM KMEČKI .MLIN, stroj za strešno opeko in mlatilnico. Jožo Rogelj, Sp. Brnik 10, p. Cerklje, Kranj. KUPIM kombiniran italijanski voziček. Naslov v upravi lista (379/66). DOSMRTNO OPREMLJENO stanovanje nudim, kdor bi mi kuhal in pospravljal sobo in mu dam za ta čas ttidi hrano in nekaj plače — po dogovoru. Naslov v upravi lista (376/66). GOSPODINJSKO pomočnico sprejme takoj v službo dobra družina na Gorenjskem. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov A. Gašperin, Begunje št. 8, Gorenjsko. GOSPODINJSKA POMOČNICA do bi zaposlitev pri dr. Maležiču, Trebnje 88. GOSPODINJSKO pomočnico, po steno in stalno, sprejme štiričlanska družina. Pogoji ugodni. Krajne, Koper, Glagoljaška 1/6. GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem k štiričlanski družini. Rudi Mlakar. Ljubljana, Tugo-merjeva 62. POROt.NK PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). PARCELO z lepo lego prodam v Novem mestu. Naslov v upravi - lista. (394/66). ORLEKO dam za drva. Naslov v upravi - lista. SKORAJ NOV 80 litr. bojler, pomivalno mizo z 2 koritci in več kosov kuhinjske opreme (kredenco, mizo, omarico itd.) u-godno prodam v Novem mestu zarldi preselitve. — Naislov v upravi lista. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SI. VII NA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podietju HMELJNrK — telefon 21-129, in STANDARD — telefon 21-158. Kmetiiska šola Grm Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto - kmetijskega strojnika (traktorista) Prednost imajo kandidati s končano strojno šolo. Nastop službe takoj. Osebni dohodki po pravilniku. Brežice: 15. in 16. 4. italijan sko-ruski barvni film »Korakaj ali umri«. 17. in 18. 4. ameriški barvni film »čast odpadnikov«. 19. in 20. 4. češki film »Skok v temo«. Črnomelj: 15. in 17. 4. angleški film »Vohun na povelje«. 19. in 20. 4. nemški film »Nabab«. Kočevje »Jadran«: 15. in 17. 4. francoski film »Zlati triumf«. 18. in 19. 4. ameriški film »Pet ostri -ženk«. 20. in 21. 4. madžarski film »Slavček«. Kostanjevica: 17. 4. italijanski barvni film »Samson proti velikanom«. 20. 4. jugoslovanski barvni film »Valovito poletje«. Metlika: 16. in 17. 4. Italijanski film »Siegfried«. 18. in 19. 4. ruski film »Pot v sredo«. 20. in 21. 4. nemški film »Marina«. Mokronog: 16. in 17. 4. španski film »Lepa Lola«. Novo mesto »Krka«: 15. do i8. 4. amer. barvni film »Geronimo«. 19. 4. švedski film »Ljubiti«. 20. in 21. 4. jugoslovansko-nem-ški film »Winnetou« 2. Ribnica: 16, in 17. 4. ameriški film »Privajanje na zakonsko življenje«. Sevnica: 16. in 17. 4. ameriški film »Alamo« I. del. 20. 4. ameriški film »Upor na ladji Bountv«. Sodražica: 16. in 17. 4. ameriški barvni film »Traper Keli«. Šentjernej: 16. in 17. 4. barvni film »Kdo ste vi, dr. Sorge«. Trebnje: 16. in 17. 4. ameriški bavrni kavbojslci film »Enooki Jack«. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Kolenc iz Brezovice — Boštjana, Anica Vire iz Gornjega Kamenja — Jo. žeta, Jožica Vrlinič iz Otovca — Bojana, Fani Štepec iz Brezja — Alojza. Vera Franko iz Velikih Brusnic — Damirja, Pepca Zelin-gar z Dolža — Anico, Tončka škufca iz Doljnih Kamene — Mirana, Terezija Zupančič z Verduna — Branka, Olga Tratar iz Trste-nika — Stanislava, Ana Babic iz Roj — Kazimira, Francka Juršič z Dolža — Pavla, Danica Badovi-nac iz Metlike — Borisa, Justina Maver iz Gradenca — jiisti, Milena Slapšak iz Krmelja — Marjana, Milka Bahorič iz Dolnjega Bukovca — Borisa in Željka, Kri. stina Horvat Iz Mirne — Marijo, Karmela Skušek iz Obrha — Barbaro, Amalija Kirn iz Dola — dečka, Lojzka Konda iz Osojnika — deklico, Antonija Vegelj iz Krškega — dečka, Silvia Puc iz Pod-boršta — deklico, Dragica Mateše-vac iz Velikega Vrha — deklico, Marija Slane iz Bercic — deklico, Marija Zoran iz Jame — dečka, Antonija Bregar iz Mihovega — deklico. Vida Klobučar iz Cr. mošni'c — dečka. (^OBVESTILA I Frizerski salon »Zlata«. Pugl jeva, "Novo mesto, obvešča, da bo salon odprt od 15. aprila dalje-tudi ob nedelj ali. Se priporoča! Obveščam cenjene lastnike motornih vozil, da sem odprl avto-kloparsko delavnico v Kostanjevici. Se priporoča Franc Pungcr-čar, Malence 2, Kostanjevica. Oblačila solidno očisti Kemična čistilca Novo mesto, Germova 5. Obvestilo o najemu doma oddiha v Piranu Zveza slepih Slovenije odda v nitjem dom oddiha v Piranu, Verdijeva 28. Kapaciteta 30 postelj. Kuhinja, jedilnica, pomožni prostori in pisarna urejeno. — Informacije — ponudbe: Republiški odbor Zveze slepih Slovenije, Ljubljana. Groharjeva 2. SUPF.RAVTOMATIĆNI PRALNI STROJI vseh znamk ZADNJI MODELI! Nudimo garancijo, uredimo vse izvozne listine. Plačilo v vseh valutah. Devizni račun pri Danca commerciale, Trieste, 10650/0 PEROTTI-EXPORT, VIA CARPISON 20, TRIESTE priredbi Vlada Goloba; 17.05 Glasbena križanka; 18.20 Zvočni razgledi; 18.45 Pota sodobne medicine; 20.00 Skupni program RTV — studio Ljubljana. TOREK. 19. APRILA: 8.05 Glasbena matineja; 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Silva Avšič: Sortiment fižola za zrnje in stroč-Je; 12.40 Trio Lojzeta Slaka in ansambel Štirje kovači; 14.35 Pot minut za novo pesmico; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 V torek nasvldenje; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18 45 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Mali koncert Komornega zbora RTV LJubljana; ?o.2n Radijska igra — Jev-genij švarc: Zmaj. SREDA, 20. APRILA: 8.05 Glasbena matineja; 9.10 Pojo naši mladinski zbori: 9.30 Godala v ritmu; 10 45 človek in zdravje: 11.00 Turistični napotki za tuje goete; 1! 15 Nimaš predr>o«ti: 12.30 Kmetlfski nasveti — Inž. Stanko Matekovič: Pridelujmo več namiznega grozdia! 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priooročnjo vam . . .: 14.35 Naš oosluSnlel čestitalo in pozdravljajo: 17.05 Nn-cionalne smeri v gln^bi; 18.15 Iz studia m: ip *o nove posnetke ansambla S TFT? !« Brestanice in Vesele planšarje — Magnetofonski 7np!s: Obisk v osnovni šoli na Velik: Dolini — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila in epored kinematografov. 13.05 — Občani Čestitajo in pozdravljalo. TOREK. 19. APRILA: 20.00— 20.10 — Obvestila in kratek filmski pregled; 20:10—21.20 - Glasbena oddaja Izbrali ste sami. Žena ga ]e kregata... Letos januarja je nek možak, govoril je hrvaško, izbiral v prodajalni Veletekstila v Črnomlju jope. Dolgo si je ogledoval celo kopico jop, nazadnje pa nič kupil. Ker je ob odhodu ia trgovine nekam čudno tiščal roko k suknjiču, so ga pozvali, naj pokaže, kaj skriva. Izpod suknjiča je privlekel jopo, vredno okoli 12.000 dinarjev. Občinsko sodišče v Črnomlju je pred kratkim tatvino obravnavalo ter obsodilo J. B. iz okolice Vinice na 2 meseca zapora, pogojno za dobo enega leta. Zanimiv je bil obtožencev zagovor. Pravil je, da je v viniški trgovini kupil jopo. Ko jo je prinesel domov, je opazil, da ima na hrbtu luknjo, žena ga je baje kregala, kaj je prinesel domov in mu zaradi tega ni dala miru. Jopo je hotel na Vinici zamenjati, a je niso hoteli vzeti nazaj. Potem je sklenil, da jo bo zamenjal sam v črnomaljski trgovini. Ko so ga zalotili pri tatvini, je res imel s seboj neko jopo, vendar so ugotovili, da je bila že vsaj osemkrat oprana, zato zgodbi o zamenjavi ni nihče verjel. Trčenje v nepreglednem ovinku 4. aprila popoldne se je Avstrijec inž. Franc Banas pripeljal v osebnem avtu v šmarjeto. V nepreglednem ovinku je zavil na levo, prav tedaj pa mu je pripeljal naproti z osebnim avtom Alojz Kastelic iz Novega mesta. Vozili sta se trčili, škodo pa cenijo na 700 Ndin. Motorist podrl pešca 6. aprila zvečer se je Martin Novak iz Jablana pripeljal s sopotnikom Dragom Kostrevcem na motorju iz Regerče vasi do grm-skega križišča. Ko je zavil na desno, je zadel Karla Žužka iz Norega mesta in ga podrl. Pešec se ■je hudo ranil, motoristu in sopotniku pa ni bilo nič. škodo na motorju cenijo na 100 Ndin. Mladi izletnik z zlomljeno nogo "7. aprila sta se v Metliko pripeljala dva avtobusa otrok, ki so prišli na izlet. Mlad: Ljubi jačani so brez nadzorstva tekali po cesti in pločniku, ko so čakali nu odhod. Ko je okoli 16.30 pripeljal redni avtobus, je s signalom opozarjal otroke, naj se umaknejo. Otroci so mislili, da jih kliče njihov avtobus, pa so z vseh strani stekli na parkirišče. 10-letni Ri-hard Serk je tudi skočil na cesto, tedaj pa je pripeljal Franc Picu-lin iz Novega, mesta osebni avto in otroka kljub zaviranju podrl. Mladi izletnik si je dvakrat zlomil levo nogo ni so ga takoj odpeljali v novomeško bolnišnico. Iz umska v nesrečo Milonja Jovovič iz črne gore je 8. aprila dopoldne na avtomobilski cesti dohitel s svojim avtom dr. Mladena Kuzmiča iz Zagreba, ki se je peljal v osebnem avtu, ko je naproti nenadoma pripeljal tovornjak. Jovovič je zavrl in se umaknil na desno stran ceste, pri tem pa zadel zadnji del osebnega avto dr. Kuzmiča. Škodo cenijo na 2.500 Ndin. S kolesa v nezavest Anton Rogelj i:: Dešeče vasi se je 9. aprila popoldne s kolesom peljal iz Soteske proti Dvoru. Nenadoma je padel s kolesa in si hudo poškodoval glavo. Nezavestnega so odpeljali v novomeško bolnišnico. Z osebnim avtom na njivo 9. aprila popoldne se je Varmo-slav Benčan z Reke v osebnem avtu vračal iz šmarjeških Toplic. Pri kronovskem nadvozu je pripeljal po levi v ovinek, ko mu je naproti prihitel v osebnem avtu Peter Baloh iz Brezovice. Benčan je zadel Balohov avto, nato pa zapeljal čez nasip in obstal na njivi. Gmotno škodo cenijo na 700 Ndin. Kolesar čez avto Jovo Grubiša iz Novega mesta se je 9. aprila v osebnem avtu peljal po Kristanovi ulici, ko mu je naproti pripeljal kolesar Jože Konček iz Dobindola. Grubiša je zavrl, vendar je kljub temu zadel kolesarja, da je ta padel čez avto. Kolesar si je pri padcu laže ranil uce in nogo. Gmotno škodo cenijo na 300 Ndin. Iz žive meje na streho Jovo Popara iz Zagreba se je 9. aprila popoldne v osebnem avtu pripeljal od restavracije gradu Otočec do priključka na avtomobilsko cesto, da bi nadaljeval vož-nlo proti Zagrebu. Ker je sprva nameraval potovati kar proti Kro-novem, ga je sopotnik opomnil, da mora zaviti v levo. Ker je prehitro zavil v levo, je osebni avto zaneslo v živo mejo ob cesti, n 'to v jarek, kjer se je prevrnil na streho in obtičal. Ranjen ni bil nihče, škodo pa cenijo na več kot 2000 Ndin. Še e^<*n na niivi -prevrnien 10 aprila ie Maribor- čanka Hilaa Lampo potovala v d eboem avtu po avtomobilski cesti iz Liubliane proti Zagrebu. Ko je pri Čatežu hotela prehiteti neko vozilo, ji je prišlo naoroti drugo vozilo. Voznica je hitro zavila nn desno, pri tem pa 7;'Te-ljala čez cestiv rob na njivo, kfer se je avto prevrnil na streho Hil-da Lamno je dobila ori nesreči samo neka i prask, medtem ko je bil nien mož Edvard huie rar.i-m. Gmotno &k<-»dn -o ccen'li na več kot 600 Ndin. OH 7aHai ga ie *adel Iv,m Stofanac se je 10. aprila pelial v osebnem avtu po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Blizu Ribnice je na cesti stalo neko vozilo, zato se je štefanac ustavil. Za njim je pripeljal Grk Spvridon Alexon in se zaletel v Stefančev avto. škode je za -100 Ndin. !zqub!jena oblast in prekucljaii 10. aprila se^ je Janez Novak iz Ljubljane v osebnem avtu pripeljal v ovinek pri Dol. Sušicah in nenadoma izgubil oblast nad vozilom. Avto se je dvakrat prevrnil in obstal poleg ceste na kolesih, škodo cenijo na 2000 Ndin. Mopedist je preslabo svetil 9. apnla se je 11-letna Milena Zarabec iz Hmeljčiča vračala s sorodnico iz Mirne peči. Na cesti med železniško postajo in vasjo jima je pripeljal naproti mopedist s slabo lučjo, ki mu je kasneje še ugasnila. Ker je tako vozil, se je zaletel v Mileno Zabarec in jo zbil na tla. Deklico so odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zmoljeno levo nogo. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, čmomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Le-gan, Marjan Moškon, Jože Prime, Jožica Teppev in Ivan Zorm IZHAJA vsak četrtek — Po amezna številka 50 par (50 starih dinarjev — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 s?ar;h dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarje — Tekoči račun nri pdr. SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN 'UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TTSKA: Časopisno podjetje DELO v Ljubljani.