157. številka. Ljubljana, v četrtek 11. julija XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejoman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt. leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se trt četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravni štvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklnmacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vse one častite p. n. naročnike, kateri naročnine še neso ponovili, prosimo prav uljndno, da to v kratkem store. Upravništvo »Slovenskega Naroda". V IJulil jaui 11. julija. Ko je slavni Bufton izrekel krilate besede „Le style e' est 1' homme", gotovo ni imel v mislih Ljubljanskega „Slovenca", kdor pa čita včerajšnji „Sluvenčev" članek „Nevaron preobrat na Kranjskem in na Češkem", kdor je stvari mirno opazoval, strinjal bode se z nami, da je rečeni stavek klerikalnemu glasilu do zadnjega ševa prikrojen ter da so „Slovenčevi" gospodje razkrili vso svojo golost, vso svojo pomilovanja vredno taktiko, ki ne pozna druzih sredstev, nego sumni-čenje, zavijanje, licemerstvo in laž in pa nekatere iz „Vaterlanda" izposojene fraze. Takoj v prvih vrstah podtika nam „ osebne koriBti" in deklamuje o „duševni bolezni narodnega šovinizma, verskega indiferen-tizma, političnega in aocijaluega materi j al iz m a, katere „g n u s n e simptome" nalaga vse na naša pleča Potem fantazuje o „konfuznih načelih mladočeških radikalcev", ki so kmeta zapeljali do samomora, o naši agitaciji, pripoveduje, da so Mladočehi izbrali za svoje kandidate mnogo kmetov, „ki še sedeti ne bodo znali v zborn ici", da kr anjska duhovščina povsod podpira v boji osivele rodoljube, da se n skozi široki predor narodne edinosti vali anarhija na češki in slovenski narod" itd. Iz tega šopka neosnovanih fraz in lažij gleda nam nasproti prava fotografija Slovenčevih gladko obritih gospodov. Par bobnečib fraz brez dokazov, par psovk in sumničenj in vsakdanje delo je gotovo! Kdo drugi bi vsaj skušal razložiti, kako, kdaj in s čim so Mladočehi zapeljali kmeta k samomoru, zakaj in v čem na Slovenskem preti anarhija, gospodje „Slovencevi" so pa nad take premisleke visoko vzvišeni, Čitateljem njihovimi tudi a takimi proizvodi ustreženo, zato je tudi nerazsodnim svojim bralcem podajajo surovo laž, da so mlado-češki kandidatje toli zabiti, da v zbornici niti sedeti ne bodo znali. Sramota za stranko, katere glasilo kaj tacega piše in tako neotesano žali sorodni nam in visoko omikani češki narod ! Kdor o Čehih tako piše tudi o domačih razmerah ne more biti pravičen, marveč le skrajno pristransk in lažnjiv. In baš to se nam najočitneje kaže v stavku, da „kranjska duhovščina povsod podpira v boj i osivele rodoljube". Kdor je napisal te besede, je pač silno predrzen in nesramen. Ali misli, da smo že pozabili, kar se je stoprav pred par dnevi godilo na Gorenjskem, v okolici Ljubljanski in na Notranjskem? Kdo je strmoglavil dr. viteza BleiweiBa, kdo ruval in agi-toval proti gg. Dete li in Klu nu, kdo na Notranjskem proti dr. V oŠ n jaku? Ti v boji osiveli, deloma celo konservativni rodoljubi, Vam neso bili po godu, ker ne pripadajo klerikalcem „der Bcharf-sten Tonart", zato ste strastno proti njim ruvali, sedaj pa, ko so vsaj poslednji trije izvoljeni, se pa lepe delate. Kdor vedoma tako resnici bije v obraz, kakor „Slovenčevi" gospodje v včerajšnjem članku, tak pač ne sme zahtevati, da bi mu kdo veroval. Naj še tako sriito pišejo o „blažni radikalnosti", o „ mladoslo venskih frazistih", in o »turškem bobnu", se žolč njihov vazcvita v še tako žalilnih izrazih, jim vender vse to nič ne pomaga, kajti pokazali so zopet zloglasno taktiko svojo, katera odvrača vsacega odkritosrčnega moža. sKdo je zakrivil propad g. dr. Moscheta in g. dr. viteza Bleiweisa, to ve vsakdo, ki pozna naše razmere", tako piše emfatično včerajšnji „Slo-venec". Du res je, skoro vsakdo to ve, ali povedati pa tega neče vsakdo. Zatorej hočemo ogovoriti mi na to vprašanje. Rečenemu propadu krivi so oni gospodje, ki so prvi rušili disciplino na Gorenjskem, na Notranjskem in v okolici Ljubljanski, ki so svojo besedo snedli in še druge k temu zapeljevali, ki so vrgli preporno jabolko mej nas, to so gospodje Kalani, Karlini, Podboji, Žitniki in drugi. To hvala Bogu še ni vsa duhovščina, mej katero je še vedno večina vse časti vrednih zmernih mož, a to je neka bojevita frakcija, s katero je vsako pogajanje nemogoče. In baš zmerni gospodje mej našim duhovni-štvom naj bi za časa uplivali, da bi se omenjene frakcije pogubno delovanje ustavilo, sicer bode razpor vedno večji in nastati utegne zares preobrat, ki bode v prvi vrsti konservativcem nevaren. Tridnevna slavnost Vodnikova. (Dalje.) Deželni glavar dr. Poki u k ar naglasa solidarnost državnih poslancev, ki se vedno poganjajo za celokupnost naroda, kateri so se In se Še bodo vedno poganjali za koroške brate. Napije poslancu Muriju in bratom iz Korotana. Državni poslanec dr. Ferjančič izraža svoje veselje na našem napredku ki je tolik, da nas Nemci več ne imenujejo „interessaiites Nationchen", temveč nas že jemljo v poštev. K temu so veliko pripomogli državni poslanci, ki so vedno postopali kot vsesi o venska stranka. Govornik napije Korošcem in vsem Slovencem. Dr. Vošnjak pozdravlja osmorico gospodov prišedših z Reke, o katerih se sme reči, da smo: „Jedna kri, jeden narod." Bog živi Hrvate! Dr. Barčić zahvaljuje se v lepem govoru na tej napitnici, ozira se na zadnjih dni j napredek v Srbiji, na Črnogoro, na volitve v Dalmaciji in na zmage hrvatske in slovenske stranke v Istri ter naudušeno naposled zakliče: Slava Vodniku! Umetnik Gangl zahvaljuje se napitnici in na uaklonjenosti, da se je baš njemu naročilo izdelati to velečastno delo ter se priporoča v nadaljno podporo. Prof. T. Zupan opozarja po daljšem pesniškem uvodu, da sta pri današnji slavnosti obitelj Knezova in Vodnikova. Njegova napitoica velja rodbini Vodnikovi in Knezovi, oziroma gospodoma, ki ti dve rodbini zastopata. Ivan Hribar pozdravljal je v daljšem slovenskem in hrvatskem govoru drage goste z Reke, izvajal, kako se javlja vzajemnost mej obema narodoma ter naposled napil bratimBtvu hrvatskega in slovenskega naroda. A. J akič, urednik iz Pulja, opisoval je v jako iskrenem govoru preporod naroda v Dalmaciji in Istri ter napil slogi Slovanov. LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spiaal Vacslav Beneš- Tfebizsky, preložil I. Gornik. ^»xttI del. (Dalje.) X. „Šlišal sem te od daleč, hitel sem za glasom, in niti ne veš, kako sem vesel, da sem te do-tekel!" Devojka, kateri so bile te besede govorjene, šla je s počasnim korakom iz gozda proti Jificam. Imela je na sebi rudečo, temno progasto jopico, na glavi rudečkasto, nekamo obledelo, na sencih upognjeno ruto in rudeče-črno progasto krilo. Obstavši ozrla se je plaho in zarudela. „Hotel sem že davno tako-le s taboj govoriti. Kakor bi vedno pred manoj bežala — in vender Bi moja sestričina?" SvČtluški jele so se pred globokimi očmi delati megle. Bila sta tu tako na samem mej drevjem, in nad glavama njunima sklanjali so se vrhovi borovcev kakor filemi črnih vitezov. „Ali si jezna na meue, SvČtluška ? Moj Bog, kaj morem jaz za otca ?" In mladeneč prijel je de-vojko za roko. „Ogibaš se me, kakor gada. Ali bi ti mogla za svojega ? Ali morejo za njega moja mati? Ti niti ne veš, kako ubožica jokajo! — Vender poglej me vsaj, Svčtlnška!" Devojka dvignila je glavo, uprla za migljaj oči v mladenčev obraz, a brzo jih je zopet povesila. „Kaj bi ljudje rekli, ako bi naju tu ob tem času kdo videl. — Mrači se že! zašepetala je. „Tako dolgo sem že čakal tega trenotka!" Mladeneč pristopil je še bliže in trdo stisnil devo jC: i no roko. „Do leonca sveta šel bi za taboj. Ko si čitala iz onib knjižic, požiral sem vsako tvojo besedo in zapisoval si jo v možgane, da jih ne pozabim, dokler bora živ. — Svčtluška, ali boš moja? — Moja na veke?" „Vavfina", zašepetala je devojka boječe. „Hi m les — moraš! In ako bi imel ne vem kako dolgo čakati — ako bi imel tudi po smrti strašiti in polegati „pri ubitem" in viti kakor oni pes do sodnjega dne, moja moraš biti!" „Vavfina, svojo dušo prodajaš!" rProdajam jo zbok tebe in ti še molčiš? — Doslej mi nisi odgovorila!" Glas mladenča se je nenavadno tresel in desnica njegova bila je zdaj paleče vroča zdaj ledeno mrzla. Najedenkrat sklonil se je naglo k njej, da bi jo poljubil; a Svčtluška je umaknivši se mu najedenkrat kakor ptič odletela. Ko je prišla domov, šla je v svojo izbico, položila roki v naročje in sedela kakor panjač, niti ne vedoč, da čas biti. Zdelo se ji je, kakor da bi bila v gozdu sedla nekam v mah, in da so bile to vse le sanje. „Otrok", začul se je konečno pred njo majkin glaB, morda si bolna? Lica ti gore — zagovorili so te. Pripravimo ti vode — pošljemo po Skurko!" Odvajajoč devojko za roko ponavljala je mnogokrat vprašanje: „Kaj pa ste vender danes srečali?" „Preko poti priletel je k nam Oufadov Vavfina," odgovorila ji je konečno hči v sobi. „On ?" — Kmetica izrekla je to besedo z zategnjenim glasom. Potem poslala je po Skurko. Skurka uživala je v vasi skoro glas čudotvor-nice. Vsako bolezen poznala je po imenu, za vsako imela je soseben zagovor. Ko pa je nekdaj zmajevala z glavo — bilo je to res jedenkrat v celem letu — poslali so po duhovnika. Zdravnikom iz bližnjih mest ljudstvo ni zaupalo. Župnik Rozman priporočal je Vodnika kot uzor. On ni poznal razlike mej narodom, zatorej se tudi mi ne ločimo v liberalce in konservativce, stare in mlade. Vse bodi pozabljeno, bodimo bratje mej seboj, jednega duha, jeduega srca! Zadnji govornik bil je Mat. Kune iz Ljubljane. Njegov govor že ni našel toliko pozornosti, kakor bi jo bil zaslužil, zato navajamo tu konec tega govora, ki slove : Ker pa iz duha življenje izvira, je vse, kar so storili naši pesniki in buditelji za duševni razvoj svojega rodu, — koristilo tudi napredku domače umetnosti in ohrtnosti! Zato pa slavijo take može, tudi priprotti obrtniki in delavci, ker vedo, da v duševnem razvoji naroda leži ključ gospodarskemu napredku! Narodua zavednost vzbuja značaje, daje pričetmkom pogum, — in živahno podkrepljenje domaće umetnosti in obrtnosti donašalo bode narodu in deželi najlepši in plodoviti sad! Treba pa je, da to vsi spoznamo. Duh in moč, veda in delo sta jednakopravna faktorja, — ta misel mora prodreti mej nami, — in pridobili si bodemo ž njo za-dovoljnost slovenskega delavskega stanu, za kar skrbeti je vsem narodna dolžnost! Ti ideji, ki spaja genijalno misel s fizično krepkostjo, — slogi, ki veže učenjaka s priprostim delavcem, velja naj moja napitnica! Hog živi slovenski duh ! Hog živi slovensko inoč! t Daljc prih.) 0 skupnem vzgojnem delovanji domače hiše in šole. IV. Tretje, kar bi pri stariših želeli, je to, da o učiteljih in šoli v pričo otrok vedno lepo in spoštljivo govore. Otrok mora imeti ljubav in zaupanje do šole in učitelja, kajti spoštovanje do učitelja je prvi in glavni temelj na kojega se odgoja mladine zida. Podoba učiteljeva biti mora pred dušo otroka uzvišena, čista, nedotakljiva; otrok mora gledati na njega kot na kako višje bitje. „Srečen, presrečeu je otrok" — pravi pedagog Keller — „ki vidi v svojem učitelji skupino vseh čednosti, ki misli, če vsi lažejo in okaujujejo, moj učitelj ne, če je celo moj oče pijanec, mej učitelj ne prekorači nikdar meje dostojnosti, če žive moji stariši v vednem kregu in prepiru, „raoj učitelj je miroljuben*. Isti pedagog pripoveduje, da mu je majhna deklica nekoč pokazala v svoji knjigi na mesto, zelo na tenko s svinčnikom zaznamovano ter rekla : „Vidite, tu-Ie sem so naš gospod učitelj s prstom prijeli !- Kako zelo je spoštoval ta otrok svojega učitelja, lahko si mislimo, kajti takorekoČ sveto se mu je zdeio mesto, katerega se je on, ko je deklici pri poučevanji nekaj pokazal, dotaknil. Čim večje iu višje bitje se učitelj učencu zdi, tembolj bode tudi njegova graja in hvala na njega uplivala. Če pa začne otrok nad učiteljevo nravstveno vrednostjo dvomiti in če začne doverje ali zaupanje omahovati, začne tudi upliv učiteljeve be sede pojemati, hvala in graja zgubita svojo namerno pogubo in to, kar bi drugače ljubezen dosegla, more sedaj le despotizem telesnega ustrahovanja t. j. šiba površno doseči. „Ti, SvčtluŠka, si ga tudi srečala?" prašala je mati ko je družina odšla pogledati v hlev. Pri tem pa je držala desnico na čelu hčerinem, kakor bi hotela na vsuk uačin uroke sama odgnati. „ Slišiš dete? Ali si srečala Vavfino?" „Srečala, mamica !" „Ali si govorila ž njim, SvčtluŠka?" Majka prisedla je bliže k hčeri. „Povej mi, hčerka! Ali si govorila ž njim?" „Govorila!" „In dolgo, hčerka?" „Le trenotek, mamica." „Kaj pa ti je povedal?" „Glava me boli mamica! In nekako mraz mi je!" „In vender je tu toplo, da se stene pote in so deli železnih vrat pri peči rudeči kakor kri ! Nič drugega ni, kakor hudi uroki, imela si se ga ogniti na sto korakov. Kakor otec je! Oči ima kakor igle, jezik kakor jegulja in obraz kakor gad! Pri Oufadovih so vsi taki! SvčtluŠka je globoko vzdihnila. nO čem pa sta, hčerka, vender govorila? Ne smela bi se niti zmeniti zanj niti ga pogledati! Dekle ti ne veš. kaki ljudje so to!" modrovali so Celjski pur-garji. Ko so nekateri hudomušneži vitežkemu opatu „zafrkajoč" ga tako rekoč čestitali, češ: „Gospod opat, no zdaj bodete pa morali Vi v Maribor", pomuzal se je mož veselo, rekoč „no par let bi pa že še vlekel." — Ker torej nema doktorata, hotel je pa na drug način doprinesti svoj „Befahigungsnnchvveis" za paslirovanje vladikovine. Ko je bil pogreb rajnega škofa, dejal je skrbno svojo kapo in svoj mantel v kovčeg, ter pohitel v Maribor, da se pokaže v vsem svojem svitu in sijaji strmečemu svetu češ: „Ecce homo"; tako mi stoji škofovska kapa! Oh opat, opat, kaj počenjate? Pustite doma svoj kovčeg in svojo kapo; to ne bo imelo srečnega konca! Vsak kaplan ve, da Vi smete škofovsko kapo imeti samo v Cel j i, ne pa tudi izven svojega sedeža. Ali Vam to še ni znano postalo ? — Ali oko gospoda opata je bilo oslepelo in njegov sicer tako „bister" razum bil je otemnel, in tako se je morala dopolniti njegova osoda, kakor je to bilo določeno v osodni knjigi od početka, in od konec dnij. — Ko se gospod opat prikaže na „lici mesta" se svojo kapo na glavi, spogledali so se duhovni, katerih je bilo nad 300 začudeno, češ: „inde tu Saule inter prophetas? In na mestu samem so bili pripravljeni štirje sedeži; za nadškofa jeden, za škofa Ljubljanskega jeden, za škofa Celovškega jeden, in za dekana Mariborskega stolnega kapitelna jeden. Za Celjskega opata pa nobeden. To je bil zadnji opomin osode, zadnje njeno svarjenje, ali goBpod opat ga ni razumel. — Začeli so se mrtvaški obredi Nadškof in škofa ter dekan stolnega kapitelna peli so „absolutionem" in ?li okolu krste. In tudi Celjski opat povzdignil je svoj glas iu pel „absolutionem". Nadšk- f vprašal je začuden: „No, wer singt denu da?" In ko je opat šel tudi okolu krste, spregovori nadškof krepkim glasom: „deponas iufulam." Stolni vikar priskoči hitro, prime „infulo" za jeden peipf", ter njo potegne gospodu opatu raz glave. In vnovič ?e začuje glas gosp. nadškofa: „Deponas candellam et libr", in hitro priskočijo postrežljivi duhovi, ki olehčajo g. opata roke s tem , da poloHjo proč njegovo knjigo in svečo. Ti nepričakovani dogodjaji odvzeli so pa ne-nekoliko g. Opatu njegovo lepo in bujno razvito samozavest, tako da je nekoliko zmešan prispel opat na svoje prejšnje mesto In ko so se molitve nadaljevale, pozabil je, da je tukaj nadškof prva oseba iu da ima on voditi molitve. To so vsi ostali umolknili, začel je opat moliti naprej, dokler nenadoma ne ustavi njegovih besed ne rasno prebistrega toka osodepolni ukaz knezošknfov: „Taceas et rece-das!" In g. opat je omolknil, vox faucibua hacsit. Ko pa je bil celi obred končan, pristopil je opat k knezoškofu ter se predstavljal rekoč: „leh bin der Abt von Cilli", gotovo pričakujoč, kako laskavo bo nadškof izrazil svoje veselje, da mu je videti Celjskih nemčurjev slavijenca od obličja do obličja. A njegova nada, ljubo ga je varala : Mesto laskavih, njegova ušesa prijetno božajočih besed udari mu na sluh, kratek po vsem nepričakovan odgovor: „AIso Sie sind dieser Eindringling." In ko je odpiral ploh svojih zob, ter hotel žugniti še katero, obrnil se je nadškof proč, z kratkima besedama: „Satis fiat." In „satis" je bilo, celo našemu opatu. — „Abiit. cxcessit, erupit, evasit". Šel je — brzovlak odpeljal ga je v varno zatišje Celjskih njegovih nemškutarskib čestilcev. Tako je delal vitez "VVretschko svoj prvi rigo-rozum. Z Relckranjakega 7. julija. [Izv. dop.] Pač res ne bi pisali o volitvi kmečkih občin za deželni zbor kranjski, kajti zamolčali bi radi, kako so mešali duhovniki s kandidati, četudi seje preč. gospod dekan Aleš odločno odpovedal, da ne prevzame izvolitve in če tudi se je okrajni glavar Čr-nomeljski javno izrazil, da ne prevzame kandidature — se je vender še delalo za dekana. Zadnji čas se je govorilo mnogo o Bajuku, ki je pa pred volit-vijo častno odstopil. Volilci Črnomeljskega okraja kandidovali so nadzornika Jeršinovica, moža obče spoštovanega, ki zasluži vsled svoje delavnosti in zmožnosti povse javnega zaupanja. Ker je imel Vi-niški župnik svojih osem udanih ovčic in ker župnik Schvveiger ni mogel se Bvojim krdelcem do večine dospeti, da bi bil izvoljen „Kočevar" župnik Kouig ponudili so kmetu Dragošu mandat, ki je imel tudi nekaj mož, in je sam sebe volil, ter zapustil svojo stranko. Pripomoček izvolitvi bilo je vender le ne — moštvo preprostega kmeta Dragoša, ki je svojo besedo zatajil in izdal svojo stranko. Ako je tako početje v korist narodu, ako se brezznačajnost goji mej ljudstvom, kam bomo prišli gosp. župnik Schvreiger? Nadzornik Jeršinovic dobil je tedaj le 21 glasov, ne — moški kmet Dragoš pa 33 glasov. Pred volitvijo so se zbirali volilci v gradu in čitalniški dvorani, kjer je prišlo do malega poraza; večina volilcev pa se je razgovarjala na trgu. Volilci so bili mirni; le dva duhovna gospoda sta si upala žaliti poštene može, kar bode pa sodnijska obravnava poravnala. Kolikor poznamo Dragoša smemo konstatovati, da je nesposoben za poslanstvo; značaj svoj je pa jasno pokazal, ko je v čitalnični sobi rekel: Le čvrsti ostanimo, nas je večina; minuto pozneje je pa že v nasprotnem taboru volil. Na tej „moći" častitamo čestiti duhovščini, ki stavi duševno obzorje preč. g. dekana Aleša in Dragoša na jednako stališče. „Der Zweck heiliget die Mittel!" Iz Gorujegagradu 7. julija. [Izv. dop.] Slovenci smo vender dobre duše. Z nami se lahko pleše, kakor se gode — pa jedenkrat utegne se vender dogoditi, da je struua preveč napeta — ter poči. Tukaj imamo že od novega leta graščiuskega oskrbnika, trdega in strastnega Nemca, ki misli, da živi v iBtem stoletji, ko so še „Vogti" vladali. On gospodari in zapoveduje še slovenskim kmetom, da je groza in strah in kar je slovenski, je pri njem nWeg mit dem "VVisch". O ko bi se kaj jednacega pri naših nasprotnikih zgodilo — že davno bi ga odpravili — mi pa še vedno v svojo škodo trpimo in kaj boljšega pričakujemo. Bog vedi, kdaj pride srečen dan in kedaj b<;do dotični gospodje nam oskrbnika dali, ki ne bode naših kmetov drl, ampak kot knezošknfijski zastopnik in oskrbnik katoliško cerkvenega posestva jim pomagal v dvojnem oziru kot oskrbnik in narodnjak! — Prosimo tega! Ako se pa nam neče pomagati, tedaj pa še kaj tacdi kug pošljite, da nas čisto okužijo in moralična kakor ri-z'čno pokopajo, saj že dosta ne manjka. Ubogi kmet! Iz Ijjiiloiuora 10. julija. [Izv. dop.] Zuano je že, kako se nekaj let potegujemo za to, da bi dobili železnico, ki bi nas približala drugemu svetu. Ta trud pa tudi ni ostal brez uspeha. Okrajni odbor Ljutomerski, ki je dobil koncesijo za normalno Železnico od Radgone do Ljutomera, je sklenil z južno železnico, ki je tudi gradila železuica od SpielfeUla do Radgone, pogodbo vsled katere bode južna železnica sama gradila železnico od Radgone naprej do Ljutomera in potem prevzela promet. — Vsled tega je prišlo v naš prijazni okraj prve dni maja od južne železnice več inženerjev, ki so v dveh mesecih premerili in z nova trasirali navedeno železnico tako natančno, kakor so bode ista začela v istini graditi še v teku letošnjega leta. Kako se bode spravil denar za vse delo, smo Vam že bili naznanili v obče. Pristaviti je še treba, da še manjka denarja kakih 70.000 gld. za glavne akcije (Stammaktien). Da se še dobi ta znesek, je uložil Ljutomerski okrajin odbor pri deželnem odboru štajerskem prošnjo, naj bi dežela še prevzela tudi ta primankljaj v svoje plačilo. Ker je deželni odbor štajerski odgovoril, da bode priporočal deželnemu zboru, naj se še votira navedeni primankljaj za glavne akcije, smemo prepričani biti, da se deželni zbor štajerski ne bode branil dovoliti prošenega zneska in s tem zagotoviti izvršenje železeice za naš okraj tako važne. Tj Vranah t>ga 9. julija. [Izv. dopis.] Malo izvestje iz mirnega našega zavetišča Vranskega in to, kar bi Vam tu in tam imeli poročati, ne bi zanimalo čitateljev, kak mali, kratki zasebni „ravstt, kaka navadna zamera — to vse ne zanima čitatelja, političnih borb pa je v Savinjski dolini malo, ako-ravno spenjajo sovražniki iz Celja preko Žavca in Št. Petra kaj radi svoje tipalnice po narodni dolini. Naj imajo nedolžno veselje! V nedeljo 7. julija, pa smo imeli na Vranskem jako živahno gibanje. Domača požarna straža povabila je svoje tovariše na pohod. In res so došli vrli Kamničanje, veseli Lukovčanje, Gornjegradčanje, Št. Pavlčanje in Žavčani. Nad 100 brambovcev so presrčno pozdravljali ob prihodu občina, trg in domača gasilna straža. Vzajemnost in bratovska ljubav se je uprav patrijarhalično kazala na slavnostnem proBtorišči, kjer bo naudušene besede slavile zaslužne može naše doline, soseščine v prvi vrsti pa milih nam goBtov iz sosedne neupogljive Kranjske. In pa gostoleča Kamniška „Lira", kako bi o tej pisal ! Saj jih poznate milodoneče glaBove naše slovenske pesni, katero Liraši no goje* samo z grlom, nego v popolni meri tudi s srcem. To pa je prvi pogoj za našo pesen, da dohaja iz srca in tako tudi Bega do Brca! Ta veselica, dokaz bratovskega sporazuma mej društvi odličnih, vsaki nevarnosti v korist bližnjemu nasprotujočih mož, nam ostane v Živem spominu in nadejamo se, da se bode dragim gostom jednako godilo. Veselje skorajšnega svidenja gojimo pa še posebej, zato ker deloljubni Kamničanje nameravajo v kratkem osnovati veselico. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi dopisa „lz Konjic", v katerem se je pripovedovalo ob aferi Oplotniškega oskrbnika, vinjenega gla-žutarskega uradnika in ob posledicah te dogodbe pri sodišči. Današnja številka ima štiri Btrani priloge. — (V čitalnični restavracij i) priredili so včeraj zvečer „Sokoli in pevci starosti gospodu Ivanu Hribarju, povodom njegove izvolitve deželnim poslancem jako mnogobrojno obiskano veselico, pri kateri je svirala Domžalska godba. V imenu Sokola pozdravil novoizvoljenega poslanca gospod Ferko Kersnik, v imenu obrtnikov gospod Kune. Gospod Hribar je obema v daljših, mnogo odobravanih govorih odgovarjal, označil svoje stališče in obečal, da bode v vedni dotiki s svojimi volilci. Pevci peli bo več krepkih zborov in čveterospevov. Na večstransko željo priobčujemo v naslednjih vrstah del govora g. Kunca, ki je govoril v imenu obrtnikov volilcev: Možje, ki so v tolikem Številu oddali glasove za g. Hribarja, niso bili orodje nikomur, nego sebi. Še nkdar, naj se obrtniki obrnejo kamor hočejo, ni bilo slišati druzega, nego da so .nezavedni". Slovenski rokodelci so pa slehernemu, ki hoče videti, dokazali prvi dan volitve, da prav dobro razločujejo politiko; in ker vse zmešnjavo neso spravile s svojega stališča stanu, ki narodno stališče tako previdno razsoja, ne zasluži jedoacdi psovk ! Mirnim potom poskusili so slovenski rokodelci pri volilnem shodu za mestni zbor prodreti s skromno zahtevo, a od vseh strauij zadonelo je, da ni pro štora za nje! Sme ium ii kdo očitati rušenje disci pliue? Slovensko obrtništvo nema mržnje proti ni komur, tudi ni šlo zato v boj! Njegove zahteve so opravičene po zakonih in leže v narodnem interesu. Iskalo je le moža, ki je odločen, in zato so slovenski rokodelci v toliki meri izkazali zaujianje možu, ki ni iz njih srede, ker si želijo odločnih mož! Le odločni možje uživajo zaupanje delavskega meščanstva. Današnja volitev, h kateri je največ pripomogel dosedaj nepoznani slovenski obrtni stan, Boditi je le s tega stališča " — (Gosj), dr. Alfouz Mosche) odložil je svoj mandat kot mestni odbornik Ljubljanski. — (Iz Novega Mesta) se nam piše: Volitve dne 8. julija se v Novem Mestu nobeden gospod duhovnik ni udeležil. — Treba ni bilo truditi 8e, ker ni bilo nasprotnega kandidata, pa ker je toliko duhovnikov v našem mestu, bi že kateri lahko prišel volit. GoBp. prof. Šuklje bo vedel, kdo mu je prijazen. Izvoljeuemu kandidatu na čast je bila na večer 8. julija godba na trgu. — ( „ F r 0 i e S t i m m en") priobčile so dne 6. t. m. uvodni članek ,Dte Verbetzung iiber die Greuze', v katerem se silno jeze zaradi prihoda in vsprcjeuia koroških Slovencev povodom Vodnikove Blavnosti. Konfuzna pisava in šifra \V nam spričuje, da je ta članek zagrešil g. Simu (VVinter), ki pa na ta proizvod ne more biti posebno ponosen. — (Umrl) je včeraj v Budanjah uad Vipavo tamošnji učitelj g. Andrej Legat v 49. letu dobe svoje. BI je vrl narodnjak iu zuačajeu mož; otrokom pa dober učitelj. On je bil prvi, ki je No-traujce vspodbujal nabirati za Vilharjev spomenik. Bodi mu zemljica lahka iu blag spomin! — (Distriktuiina zdravnikoma na slove nskeui Štajerskem) »tuše od deželnega odbora štajerskega imenovana g. dr. Jos. Spešič, tačas zdravnik v Ljutomeru, za Sred išče *n gosp. dr. Iv. Šlander, tačas zdravnik v Goru jem gradu, za Mozirje v Saviujski dolini. — (Podoba) pokojnega rodoljuba Fr. Vidica, katero je po fotografiji jako dobro naslikal naš domači slikar g. Lud. G rilec, razstavljena je v oknu Giontinijeve knjigotržnice ua mestnem trgu. — (Volitve v okrajni zastop Mariborski) bile so za narodno nt ran zelo neugodne. V ktnettkik občinah dobili so narodni kandidatje le po 22 glasov, nemški kandidatje pa po 115 glasov. To razmerje glasov jasno priča, da v okraji Mariborskem nazadujemo. — (V orglar sk i šoli) ua Starem trgu štev. 13 bode jutri v petek ob 9. uri zjutraj javna skušnja, h kateri se vabijo vsi prijatelji cerkvene glasbe. — (Domača umetnost) V g. Kolmana prodajalnici ua mestnem trgu razstavljen je te dni lep kip matere božje, ki ga je izdelal gosp. Andrej Rov še k, učenec na tukajšnji obrtni šoli. Delo kaže, da je g. Rovšek jako nadarjen in da si je pridobil že precejšnjo spretnost. — (Konec šolskega leta.) Gimnazija Ljubljanska zaključila je danes šolsko leto, realka in ljudke šole pa končajo še le v soboto. — (Zrelostni izpit) na tukaj nji višji realki bil je včeraj. Maturo je delalo 7 dijakov, izmej katerih je jeden izpit napravil z odliko, drugi pa dobili spričevalo zrelosti. — (Na c. kr. moškem učiteljišči) pričel se je godni izpit v četrtek 4. dne julija po po-ludne in se je zvršil v ponedeljek, 8. dne julija zvečer. Izpit delalo je 21 pripravnikov, od kojih je 19 izpit napravilo z ugodnim uspehom, dva padla sta na dva meseca. — (Na c. kr. ženskem učiteljišči) zvršil se je godoi izpit v četrtek, 4. dne julija o poludne. Izpit delalo je 30 kandidatinj, od kojih je 27 izpit z ugodnim uspehom napravilo, 3 padle so ua dva meseca. — (S meš na tiskovna pomota) „ Politik" ima o volitvah na Kranjskem nastopni telegram: .Laibach 8. Juli. Bei deu Landtagswahlen vvurden gewablt: In Krainburg, Bischof Lack und Advokat dr. Tavčar mit 164 Stimmen, fast eiu-stimmig. In Radmannsdorf: Stein . . . ." Po tem takem bil je v Kranji tudi izvoljen škof Lack, v Radovljici pa smo dobili poslanca ki se piše Stein. — (Iz Ormoža) se nam piše: Ormoško čitalnico zadela je bridka zguba, ker se njeni predsednik zdravnik gosp. dr. A u ton Žižek preseli v Vojnik. Zaradi tega vabi čitalnični odbor vse njegove častilce in č talničn* prijatelje ua uedeljo dne 14. julija t. I. ob l/»7. uri ua večer v čitalnico, da se od a dr. Antona Žiška poslovimo." Skupna večerja stane posameznika 60 kr. brez pijače in mi prosimo za obiluo udeležitev. Jako ugodno bi nam bilo, če bi bo vsak p. u. gost račil konci v nedeljo dopoludne, na kolikor to moči, poprej prijaviti. — (Program gimnazije Celovške) došcl nam je danes. Na čelu ima patrijotičen nagovor in spis „Lateiuiscke Stiliibungen", potem pa šolske vesti, katerim povzamemo, da je na tem zavodu poučevalo 11 profesorjev, 1 učitelj, 4 suplenti, 3 pomožni iu 4 stranski učitelji, vkupe 23 učnih sil. Na gimnaziji bilo je koncem leta 392 učencev, mej njimi 334 Nemcev in 54 Slovencev. Mej temi bilo jih je 93 iz Celovca, 230 s Koroškega, 2H Štajercev itd. Šolnine plačalo se je 6397 gld. 50 kr. vsprejeinuino 228 gld. 90 kr., štipendij bilo je oddanih 47 v skupnem znesku 3972 gld 90 kr. Pouk v sloveuščini je razdeljen v 4 tečaje, katere je pohajalo 69 učencev. Paralelke bile so v prvih treh razredih. — ( „ Popotnik") ima v 13. štev. nastopno VBebino: Nekoliko črtic iz domače vzgoje v prostih Slovencih. (Ivan Štukelj.) — Vzgoja in zgovornost pri Riraljauih. (Prof. F. Breznik.) — Učne slike iz prirodopiaja. Spisu je Anton Kosi. — Pedagogiški razgled. — Dopisi. — Opomiu Koperskim učiteljskim abiturij« utora iz leta 1880. — Novice in razne stvari. — Natečaji. — („ Kmetovalca") izšla je 12. številka. Vsebina: Perutninstvo. — Škropilnica za trte. — Konjska dirka v trab. — Nekoliko besed o paši in zeleni klaji. — Razne reči. — Vprašanja in odgo-govori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — („ Matica Hrvatska") začela je deliti in razpošiljati naslednje letošnje knjige: 1. Hoič Ivan: Slike iz sveobčega zemljopisa. Sa šestdeset sika t jednom zemljopisnom kartom (zemaljske uo-lutke). 8 ina VIII 367 strana. 2. Rabar Ivan: Poviest rimskih careva. Prvi dio. Sa kartom rimskoga carstva. 8-ina VII. 342 str. Ban Matija: Knez Nikola Zriujski. Junačka drama u pet čina. (Zabavna knjižnica CV— CVI.) 142 str. 4. Novak Vjenceslav: Pavao Šegota. Pripoviest. (Zabavna knjižnca CVII—C1X). 8 ina 203. strane. 5. Torama so o Nikola: Iskrice. Uvod napisao Ivan Mil-četić Sa slikom Nikole Tommasea. 8 ina I.XXIX 80 str. 6. Broz Ivan: Crtice iz hrvatske književnosti. Knjiga druga. 8-ina VIII. 196 str. 7. Tomi č Josip Eugen: Emin-agina ljuba. Pripoviest (Zabavna knjižnica CX — CXI) 8 ina 196 str. 8. Lopa Šič Radoslav: Dva hrvatska junaka: Marko Mesić i Luka I brišinović Sa sedam slika. 8-ina VIII 147 strana. 9. Šandor Gjalski Ksa-ver: Biedne priče pripoviesti. (Zabavna knjižnica CXU-CXIV). 8-ina 143 str. 10 H ero dot: Povijest. Dio drugi. Preveo i tumač dodao dr. Avgust Musić Prievoda grčkih i latinskih klasika zvezak šesti.) 8 ina. IV. 308 str. 11. Lorković Blaž: Počela političke ekonomije ili občega gospodarstva. (Knjižnice za hrvatske trgovce knjiga prva) 8 ina. X 320 strana. — (Akademično društvo .Triglav" v G rad ci) ima v soboto dne 13. julija svoje IV. in zadnje redno zborovanje, ter zajedno priredi odhod-nico. Lokal: Hotel „goldenes Robs". Začetek ob 8. zvečer. Spored: A. 1. Čitanje zapisnika. 2. Slučajnosti. B Petje in prosta zabava. Gg. društveni k i naj blagovolijo priti v polnem številu. Gostje dobro došli! — (Iz Orehka) se nam piše: V nedeljo, to je 14. t. m., napravi tukajšnje bralno društvo z zastavo izlet na Rizlrto. Uljudno se vabijo tudi p. n. gospodje iz bližnje Postoj i ne. Točno ob 3. uri popoludne aremo iz Orehka, če tudi bi bilo najslabše vreme. — (Gospodu JurkoviČu,) nadučitelju v Šmariji pri Jelšah, potrjujemo na njegovo prošnjo, da on ni dopisnik našemu listu. — (V toplice v Laškem trgu) došlo je do 29. m. m. 230 strank s 460 osobami. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Praga 9. julija. Pri deželnozborskih volitvah v trgovinskih zbornicah izvoljenih osem Staročehov in sedem Nemcev. Beligrad 0. julija. Kralj ob 1/36. uri popoludne semkaj dospel in bil naudušeno pozdravljen. Peterburg 9. julija. Car Aleksander dal ukaz, da se imajo vse oklopnice in top-njače baltiškega brodovja začetkom avgusta zbrati v pristanišči Kronstadtskem, da je bode ogledal. Takoj potem bodo baltiškega brodovja veliki letošnji manevri, pri katerih bode car prisoten. Bukurešt 9. julija. Pri postaji Ciaul-nica blizu Bukurešta trčil je osobni vlak s tovornim vlakom. Petnajst osob ubitih ali pa teško ranjenih. Osobnega vlaka kurile* vrglo je v kotel in zgorel je popolnoma. Služnik, ki je tej nezgodi kriv, je ubežal. Pariz 9. julija. Zbornica odobrila vojaški zakon v isti obliki, kakor je senat sklenil. Krantz odgovarjajoč na interpelacijo, je rekel, da bode za nove vojne ladije zahteval 58 milijonov dodatnega kredita. Tirard izjavil, da vlada jemlje ozir na denarna sredstva dežele« ako pa bode treba novih žrtev za brodovje, u-bode odlašal, marveč žrtve od zbornične domo ljubnosti zahteval. (Odobravanje.) Dunaj 10. julija. „AViener Ztg." javlja, da se gorenje avstrijski namestnik baron Weber na svojo prošnjo prestavi v stalni pokoj z najvišjim priznanjem izvrstnega, zvestega in udanega službovanja. Dalje imenovanje deželnega predsednika, grofa Merveldta njegovim naslednikom. Dunaj 10. julija. Finančnega minister-stva naredba objavlja določbe ob izdaji novih bankovcev po goldinarji od dne 13. tega meseca pričenši. — Baron Schmidt, deželni predsednik na Koroškem in grof Larisch, deželni glavar v Šleziji, imenovana tajnima svetnikoma. — Cesar pripeljal se iz Iselila na „diner", h kateremu sta danes in jutri delegaciji povabljeni. Jutri zvečer vrne se zopet v Ischl. Budimpešta 10. julija. Po natančnih računih bode Ogerska letos 23*3 milijonov kvintalov pšenice pridelala, to je za 35°/0 menj kakor lani in celo 4*1 milijonov kvintalov menj, kakor 1888. 1. Beligrad 10. julija. Poslanik Hengel-muller ostavil je danes naše mesto. Berolin 10. julija. „Kreuzzeitung" javlja, da pojde kralj Milan v kratkem iz Carigrada v Pariz, pozneje v London, oziroma na Škotsko. Dunaj 11. julija. V avstrijske delegacije plenarni seji vsprejete vse točke vojnega proračuna. V ogerske delegacije plenarni seji so se včeraj vsprejeti konečni proračuni definitivno dovolili. Brno 11. julija. Delavcev, ki so začeli zopet delati, nihče ne moti. Danes dela okolu šest tisoč delavcev. V petnajstih tovarnah je vse na delu, v treh razen tkalcev vsi. Razne vesti. * (Redka sreča.) V Temešvaru zadel je bivši občinski uradnik preteklo soboto v mali loteriji 400.000 gld V Temešvaru so tri kolekture, v vsaki stavil je po 10 gld. na številke 44, 50, 55, 80 in 88 in sestavil po 10 vrst. Številke 44, 50 in 88 so res bile vlečene in mladi, okolu 30 let stari mož, zadel je omenjeno vsoto. * (Koliko stane svetovna razstava Pariška.) Razen stroškov po razstavi stala bode »vetovna razstava državo in mesto Pariško 50 milijonov frankov. Ker potroši izmej 50.000 razstav-Ijalcev vsak povprečno po 3000 frankov, to je skupaj za ves čas razstave 150 milijonov frankov, pogoltnilo bode velikansko podjetje 200 milij. frankov. Razstava traja 180 dnij, torej stane vsaki dan 1.1 11.111 frankov in, ker je odprta na dan od 9. ure zjutraj do 6 ure zvečer, to je 9 ur, stane vsako uro 123 456 frankov 78 centimov. Vsled električne luči pak je razstava po 5 ur dlje odprta, kar daje dobitek 000 ur, in tako zmanjšajo se stroški vsaUo uro na 79.000 frankov. Ustopnina je zdaj izrecno nizka (10 sous), tako da si vsakdo lahko ogleduje ves božji dan za neznateu zuesek v istini krasno razstavo, ki stane jedno uro 79.000 frankov. * (Grozna nezgoda na bavarski železnici) Ker je železoični čuvaj napačno obrnil tir, skočil je s tiru 7 t. m. ob osmih zjutraj Ko-lonj Frankobrodski brzovlak pri postaji Roebrmoosu. Več voz se je zdrobilo in stroj zaril se je globoko v zemljo. Devet osob je mrtvih, mej temi tudi soproga Dunajskega optika Merkerja z otrokom vred. Izmej osmero teško ranjenih osob umrla je jedna v zdravstvenem vozu mej vožnjo v bolnico Mona kovsko. Železnični čuvaj, ki je škodo prouzročil, je pobegnil. * (Smrtna obsodba.) Sodišče v Petrinji na Hrvatskem obsodilo je 26 m m. v smrt na ve-šalib Nikico Bal ti ca iz Dolenjega Selišča pri Glini, ker je februvarija t. 1. umoril iu oropal Bvojega so-Beda Stanka Mdjeviča. * (Št i rji roparski morilci pred sodiščem.) Pred porotnim sodiščem v Parizu pričela Be je 28 m. m. konečna obravnava proti štirim že večkrat kaznovanim potepuhom, imenom Allorto, Sellier, Mokreantin Catelain radi roparskega umora. Ziočinc priznali so sicer storjeno zlo dejstvo, a zvračali g avno krivilo jeden na druzega. Žrtva groznega zločina bil je marljiv sumeč in vrtnar Bourdon, kateri je stanoval kot čuvaj j prazni vili gospoda Chabauda v Auteuilu poleg Pariza. Tako pnštedil si je najemščino in s to vsoto pomagal svoji postarani materi. V noči na 17 mar-cija t. 1. peljala se je napoiiiinana četvorica iz Pa riza v Auteuil ropat v viio Chabaudovo. kjer so se že pn>j dobro poučili o vseh razmerah. Roparji utrli so okno, pridrli v vilo in našli Bmrdnna v postelji, kateri se je zapazivši veliko uevarnost po-tajil. Napastniki zbude nesrečnega mladeniča in za btevajo, da jim izroči ves denar. Izgovor, da v vili ni nikakega beliča, ne obvelja, po kratkem posvetovanji ga umore, odpro in do čisLega izpraznijo po hiši vse omare in shrambe ter meni nič tebi nič odidejo. A mej potjo nastane pri delitvi ropa raz por in kreg. Glasni krik prepirajočih se roparjev privabi pak redarstvo na lice mesta Trije pobegnejo, a jednena primejo in deuejo pod ključ. Naslednji dan zapro še u bežne tri možake. Ker bo zatoženci bistveno svojo krivdo priznali in bo jih redarji tudi pri delitvi ropa zasačili, ni bilo treba druzih dokazil in 30. m m. zaključila se je obravnava Proglašeni so bili vsi štirje krivim roparskega umora in obsojeni Candelain kot najmlajši na 20 let teške ječe. trije njegovi prijatelji pa v smrt. Častite gospode volilce vabim, da pridejo na razgovor o njihovih težnjah in željah, katere naj bi kot njihov poslanec zastopal v deželnem zboru kranjskem, v nedeljo 14. t. m. ob desetih dopoludne v stekleni salon Ljubljanske čitalnice. V Ljubljani, dne 10. julija 1889. Ivan Hribar. Poslano. Povodom izvolitve za deželnega poslanca glav nega mesta Ljubljanskega prejel sem od rodoljubov s Štajerskega, Koroškega, Primorskega in Kranj ekega toliko brzojavnih in pismenih čestitk, da mi ni mogoče zahvaliti se na vsakej čestitki posebej Naj mi bode torej dovoljeno na vseh teh do kii/.ib iskienega Bočuvstvovanja, ki so mi v tolažbo, da Slovenci sodijo izvolitev m jo drugače ko „Slovence", tem potom izrekati svojo najtoplejšo za hvalo. V Ljubljani, dne 11. julija 1889. iTrsLia. Hribar. Mnogoletna opazovanja. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi „Seidlitz-praški" zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim probavljanje pospe su j oči m in želodec okrepčujočiua uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9 V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove proparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(55-9) „LJUBLJANSKI «4 tOJ i za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. J2t 100 21 20 16 10 7 5 85 10 50 10 25 „ - 12 „ - Izkaz o doneskih, došlih „Odboru za zgradbo Fran Levstikovega spomenika v Velikih Laščah. IV. in konečnl Izkaz. (Zadnji izk*z objavljen je bil v 118. štev. „Slovenskoga Naroda" dne 22. maja 1889.) Prenos ... 970 gld. — kr. Gospa Višnikarjeva, soproga c. kr. okrajnega sodnika in deželnega poslanca v Ribnici, in g. Makso Lilek, c. kr. davčni pristav v Ribnici, nabrala mej Ribniškimi rodoljubi......... Gosp. Jos. Stritar, c. kr. profesor na Dunaji, nabral mej Dunajskimi Slovenci . Slavna posojilnica v Mariboru .... Gosp. J. li-zlaj, učitelj na Krškem, nabral , Jak. Marolt, župnik pri bv. Križu . , Alojzij Schiffrer, bogoslovec v Gorici, nabral mej Goriškimi bogo- slovci........... Slav. akad. društvo „Slovenija" na Dunaji Gospa M. Rernard v Trstu..... 1'.». S so darovali sledeči gg. i Ivan Skolic, c kr. Bodn. pristav v Velikih Laščah; Fran iu Helena Veršec v Sevnici; Janko Kalan, c. kr. davčni, referent v Radovljici, nabral: Fran Cokelj v Trstu, nabral; Fran Lastavcc, odgojitelj na Dunaji; skupa)...... Po 4 gld. so darovali sledeči gg.: SUnko Piruat c. kr. notar v Zatičini, nabral; Ivan Cebašek, duh. pomočnik v Poljanah; Th. Sallokor v Novem Mestu, nabral; skupaj ......... Po B so darovali sleJcči gg.: Ivan Dobnikar, kapelan v Vel. Laščah; Fran Speadal, župnik v Tržiču; Mihajel Arko, kurat v Šturiji; Lorenc Kristofič, župnik v Kovorji; Mijo Dolinar, trgovec v Vel. Dolini pri Jesenicah, nabral; And. Stritar, župnik v p. v Mostah, nabral; Simon Zadnik, župnik V Cateži na Dolenjskem; Jos. Jaklič, župnik v Dolenji Vesi pri Ribnici; Oton Ploj, c. kr. notar v Žužemperku; pl Klodč-Sabladoski v V Trstu; P, Uohutinskv, graščak v Sev- irci; skupaj.......... Gospodje: Vmc. Mraz, Fran Piškur, And. Žbona v Tratu......... Po 2 gld. so darovali Blodeči gg.: M. Frelih, dekan v Trebnjem: Martin Drčar, župnik v Preski; Ivan Strnad, kapelan v Košani; Fran Tavčar, kurat v Bes-niči; Ivan Gusel v Škot ji Loki; A. End-majer v Ljubljani; V K. R.Jirinann v Ljubljani: Neimenovan vTrBtu; dr. Ant. Arko v Skolji Loki; Fran Krek, kapelan v Cerknici; Lovro Rozman, žu nik Ztbnioi; »■ Salloker v Trstu; skupaj Po 1 gld. so darovali aledtiči gg. : Janko Bleiweiss vite* Trateniški, drd. med. na 1 Mihu ji; M Kocuvan v Vel. Laščah; Ivan Žužek v Vel. Laščah ; Fran Hočevar v Vel. Laščah; Jos. Hočevar ml. iz M i'e Slivice; A. Kočovar v Želimljah; A. Tomšič v Podpobiuab; K. Sallokar v Strugah; Val. Pečnik, duhovnik na Vranji Peči; Mat. Torkar, župnik v Košani; J. Robič, duhovnik na At. Urški G ri; Bogdau Kobal, c. kr. Bodn. pristav na Krškem; Jos. Ramor v Tratu; dr. Hoian, lekar Ruprecbt, Sabotlv v Trebnjem; Iv*n Oblak, župnik v Borovnici; Merkelj v Kopru; Mh. Saje, župnik v Štangi; A. Nemec, kapelan v Trebnjem; A. Leban, nadučitelj v Komorni; E. Ferk mi Krškem; K. Pleško v Ljubljani; J. Drnovšek, kapelan v Sodražici; Matevž Joreb, župnik v Ja-vorjah pri Sk<v sin, 10 dni, sv. P«, tra ceita št 74, za božjastjo. 9. julija: Antonija Grum, delavka, 24 let, Kapitalske ulice št. 13, za jetiko. V deželne} bol nlci: — 7. julija : Leopold Toraic, klobučar, 35 let, za jetiko* 9. julija: Jožef Suhadobnik, delavčev sin, *3 let, za sušico. 10. ju'ija: Lcopoldina Pregel, mizarjeva hči. 13 mea., za vnetjem sapnika. Tržne cene v LLJubJ ja;ai dne 10. julija t 1. ti. kr rl. kr. Pšenica, bktl. . . J 6 — Špeh povojen, k^r. . — 70 l Rež, m • • . 4 6* Surovo maslo, „ — 76 Ječmen, ■ ... 4 16 Jajce, jedno : . , . — 2 Oves, • ... — Mleko, liter .... — 7 Ajda, » ... 4 66 Goveje meso, kgr. 5* ; Proso, Koruza, ■ ... 4 66 Telečje „ „ — 60 ■ ... 4 70 Svinjsko „ „ — rtO Krompir, t ... Bi Koštrunovo „ , — 89 Leča, ■ ... 12 Pišanec...... — BO Grah, S ... 13 — Golob...... — 17 Fižol, S ... 11 — Seno, 100 kilo . . . 9 23 Maslo, kgr. . :— HI Slama, „ „ . . . 2 32 Mast, * J— 70 Drva trda, 4 □motr. 6 10 1 Špeh friš BU i-- 60 „ mehka, 4 4 15 Meteorologično poročilo. Q čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 9. julija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer Srednja "37 7 mm. 737 3 mm. 736 6 ■■. temperatur 15 2° C 27 O« C 19 8° C a 20-7«, z« brezv. si. j z. m. vzh 1-9° n i megla jas. 0 00 ram. ja». i ad oormalom. IZ)"u.n.sa^sls:a, borza dne 11 julija 1. 1. (Izvirno telegra6Čno poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81-— —gld. 83 95 Srebrna renta...... 84 80 — „ 84 90 Zlata renta.......110— — „ 10995 5«,0 marčna renta .... , 99 80 — , 99 80 Akcije narodne banke. „ 907-— — , 907-— Kreditne akcije..... , 302 — — „ 303 — London........„ 119 20 — , 119-20 Srebro........, —*— — , —'— Napol.......... 946 - , 945»/, C. kr. cekini.....„ 5-64 — „ 5 64 Nemške marke....., 58 27«/, — . 58 25«/, 4% državno ereike it 1. 1864 250 gld. 183 gld 50 sr. Državne srečke iz 1. 1864 100 , 173 „ 25 „ Ogerska zlata renta 4° „ ...... 100 „ 15 n Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 95 „ 20 „ 5*70 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . — „ — „ Dunav« reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 122 „ 25 „ Zemlj. oIk". avstr. 4';,"/„ zlati zast. listi . 118 „ — „ Kreditne srečke.....100 gld. 183 „ — „ Rodolfove srečke..... 10 , 19 „ 25 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 121 ,, 75 „ 1 rammway-društ. velj. 170 gld. a v. 22-) „ 50 „ Nekaj čisto novega v dijetetiki je naravna, veliko v sebi imajoča, z oblaatveuo koncesijo z umetno, svobodno ogljenčevo kislino nasidčena, na novo v trgovino došla Kostrevniška Rimska slatina jirl It<>:;»<«• i. Srečno cjedinjeuje prirode iu nmelnosti, nepre-kosljiva dijeteticna pijača, kakeršue še dosedaj ni bilo, rufloiško slatmsfca sodna Toia, sdravejša« kakor tako imenovana v si tonih napolnjena, bolj se peneča, nego druge nahajajoče se mineralne vode. Dobiva se v vseh boljših lekarnah, prodajaluicah rudninskih vod, pri trgovcih in direktno pri oskrbništvu Rimske slatine, pošta Rogatec-Slatina (na Štajerskem^. (305—ia) Po 80glasnej sodbi odličnih strokovnjakov koroški vrelec jako odlična zdravilna studenčnica pri vratnih, želodčnih, iii«>huriiik iu oblNtiMli bolesni li. pri kataru, hripavoittl, knAljunJl, posubno za otroke, pole^ tega pa tudi (424—>5> jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organičnih in želodec o t c/. 11 j učil i primesi. 4.1uwiu zaloga v I.J uUl ju ni pri 91. E. Sopun-u; prodajajo ga nadalje: 91. Hnsiucr in J. K.lauer| V Kron|i: F. Dollenz. T I • i \ * - i : 10. julija. Pri nalivi: Lintlerman, Scubla. Ulcaker, Her-nard, Oaarre iz Trsta. — Hartmanu, Knips, Petzold z Dunaja. - Pfeifer iz Kočevja. — Vrabčcvič iz Zagreba. _ . Pri Slonu; Kozak iz Travnika. — ZaUber iz Puli a. — Kleinmajor, Volk iz Trsti. — WaI.:«;ii J. Swo-boda, ti.pl, Trnkoczv; v ItmloUovein D. Kizolli; v Kamniku J. Močnik; v Celovel A. Kgger, W. Thur ; vvaM, P. Hirnbachcr; v Hrezab A. Aichinger; v Trgu na Koroškem) (J. Menner; v lteijukn F. Scholft, Dr. E. Kumpf; v Wolfa)berga A. Ilutli; V Gorivi Q. 15. Pontoni; V Kranj' K. Šavnik. Ta obliž dobiva se lc v jeilnej velikosti po «;<» kr. Prišteti >i»iiio. če imata navod in obliž varstveno inainko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi iu odločno zahteval »»Im I^userjev obliž (fltiHter) za turiste". (449—3) ■tras« / " Proti ognju varne ž g I c x n e kasete, i vr~>~ 1 - Ui »e iiijo I Vijaki pritrditi, kakor tudi I rabljene in nove, proti l obilju varne l»r. Friderik Lengjlel»©v rezov II Uli znuliie luskin«' Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navita njeno deblo, je, od pnmtiveka znan kot najiavrstnejio lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadubi pa čudovit, učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi delt polti, l:trijo ae *e drugi olti. ki nostaiie vsletl S tc^ii čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gubo in ko-Z&ve piko ter mu daje mladostno barvo; polti podc-lujc belotO, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno t tuleči no, zajedco in druge nesnalnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred xUl. 1.50. Zalomit v Ljubljani pri U. pl. Trn-Bio^.v-.jj". lekarji. (179—91 •y.^ SAi^ ->*±S Sii-; \jy W \AS "jAS \\ć ^fr/ v^,^ \£s >^ \^ Vy ^VV ^T»v ^TV ^T*v ^TV ^T^, ^tV ^*V.^*V^*V^tV.,^*V^tV^tV/^V /*VV, DR VINKO GREGORIC naznanja slavnemu občinstvu, da se je povrnil s svojega potovanja ter zopet ordiuuje vsak dan od 2. do 4. ure popoludne. (527—2) ^t*\ ^■v^Br^^srv^Brv^Brv^Br-ii< oiK-u v Ljubljani. Frančiškanske ullee hI. «. (fiOti— Dr. Slane v Novem Mestu i d 6 e 5ii°-l> novinca z legalno prakso. .,r^i 'I i * r. grirfssnsSBB«*:-. i T 1 Mami restavraciji se toči sedaj Reiningshaus-ovo eksportno pivo. (518—3) JTVa/ii i*. *xnl>o. restavrater. Opozarja se na v časopisu „Slovenski Narod" št. 149 z dne 2. julija 1889. objavljeni razglas za zagotovljenje zakupne dobave slame za steljo in postelje, potem drv in premoga v postajah Celovec s St. Petrom vred, Št. Vid na Gl., Wolfsberg, Belak z Jezernico vred, Trbiž, Mar-borget, Predil, Kajbl in Boleč za čas »ti line I. NC|I- Natančneji pogoji ogledajo se lahko pri c. kr. vojaškem preskrbovalneni lnagaeinu v CelOVCl od line 1. do Juliju IWWJ>. mej 10. in 12. uro dopoludne. (498-2) Štev. 540. (536 — 1) Razpis služb.' občinskega paznika. Mestna občina Kamnik vsprejme še jednega občinskega paznika (policaja) z letno plačo 420 gld. Prosilci, slovenskega in nemškega jezika zmožni, naj svoje prošnje s prilogami vred, in sicer tisti, kateri so v javni službi, potom svojega predstojnega urada najdalje do *-£.>. julija t. 1. podpisanemu uradu upošljejo. Ako možno, naj se prosilec osobno predstavi. S to službo zvezana je tudi dolžnost prižiganja polovice mestnih svetilnic. Mestno županstvo v Kamniku, dne 8. julija 1889. Župan: Fischer s. r. Profesorji e. kr. klinike na I>itiiuji. i»rol'ew«ir l>raseke. ]>rofeNi>r WelinJt«l*'r. |»ok. profesor Oppolaser. kakor tudi vetf drnalh SlOVeOln "»travnikov /nj» Mu;e|o Iti priporočajo le priHtuo in ttvctovuo hIuviio c. kr. ihorneKii zohozMraudka ^©"feaao voda p za vsakdanjo porabo, ker je bo\jša, nego vsaka droga zobna vodi, kot pre-servativno sredstvo proti vsem zobnim iu u t .im boleznim, priznana voda za grgranje pri kroničnih vratnih bolezuib in neobhodno potrebnu pri rabi mineralnih vod, katera, če se hkratu rabi z Dr. POPP-a sobnim praškom ali sobno pasto, ohrani sedno zdravo in lope zobe. ' Pri u< |»ref-*titiii rabi alh »re«lNtev ho pre-J3T preči in otlutrani fUMt «1 r»l».-:li ultvi«, za katere |e uHtua 'jffi" voIHiih tako ugodnu tla. katere Me lotijo zol>, \ proti spalcajem vtake vrsto in po-lil. 1 MJljI-d /eiJIStllO milit 80buo priporočljivo zi kopelii. C2ena,: Anatlierin ustna vodu v dvojno povekšanih steklenicah po 50 kr., gld. 1.— in gld. 1.40. — Anatlierin zobna pasta v puščicah po gld. 1.22. — Arom .-i ienit zooum pusta a ,*}5 i;r. — /.<»!> .i prošek v škutljicuh po G3 kr. — Xobna plomba v eruiji gld. 1.—. — Zeljiše.ii«> milo 'a 30 kr. ~JP$ Pre«l kupovan jem pouitrejeue Anatlierin ustne votle, ki je po analizi le it. kimiii um>my) jeni preyi>mi, h k-nterim «*e zobje IHe^oiluj imieižo, He izreeiio svari. "3BS3 (t) 15—42 Dr. J. G. POPP, VVien, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboiia, V. Mavr, U. pl. Trnkoezy, E. Bir-scliitz, G. Piccoll, dalje pri trgovcih C. Karinger, vaso Petricič, Edvard Bfahr, Peter Lassnik, bratje Krisper; j- Po.stnjmi: Fr. Baccarieh. lekar; na Krškem: F. lioniches, lekar; li. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. Warro, b kar; r Branji: K. Suvnik, lekar; Mtrtin Pettuu, trgovec; r Škofjej Loki: 0. Pabiani, lekn;; v Kočevji: J. Braune, lekar: v Ajdovščini: M. (iii^lielmo, lekar; v Litiji: J. Beueš, lekar; r Metliki: Fr. VVacha, lek;«.r: v Radovjjiei: A. Roblok, lekar; v Novem mestu • F. Haika, D. Bi.zoli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom: p Kamniku: J. Močnik, Nikar; o Trebnjem: J Uuprecht, lekar; v Cmondjt: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Lebau, lekar. Ali. Št 471. (500—1) Izvleček razglasa. ATISO. Dne 19. julija t. 1. ob 10. uri dopoludne l>ode v uradnih prostorih c. kr. preskrbovalnega magacina v Ljubljani pismena ponudbena obravnava za zagotovljenje zakupne oddaje sena, slame za steljo in postelje, trdih in mehkih drv, potem premoga in. šote, oziroma koaksa, za potrebščine postaje Ljubljana, za eas od 1. dne septembra 1889. do dne 31. avgusta 1890., nadalje za zagotovljenje slame za postelje in drv za postajo Toplice na Dolenjskem za čas od dne 1. junija do 3L avgusta 1890. Natančneji pogoji in ponudbeni tbrmulari se pa razvi dij o iz v št. 153 tega časopisa z dne 6. julija t. L v polnem obsegu objavljenega razglasa. Upravna komisija c. kr. vojaškega preskrbovalnega magacina v Ljubljani. V Ljubljani, dne 1. julija 1 881L FRAN CHRISTOPH-ov ,514-' svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. J Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnoga rabljenja so posebno pripo- J P roča, kdor noče sam lakirati tla. ■— Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. $ k — Dobiva s« v raallAnih barvah (prav kaikor oljnato barve) iu brezbarveti (ki daje jfe F fliimo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah ? Dobiva ec v LJubljani pri FRA.N CHRISTOPH, I IVANU LUCKMANN-U. iSSŠIr^^ m*:..«2t t&h,asz,/»' ^i f ■ v trn,i js**&\.«sss>sss^aa4sma^srn*• NAJBOLJŠI JE PRISTNI FRANCOSK FABRIKAT CAV'ii:i'.n *v nu-vs;»^-n v PABIZI. ! PRED PONAREJANJEM SE SVARI! LON -SMS 4# Ji 3«^- 3>T^ cesarja Josipa trg"UL- v'-': Karola CS-atoriol-a veliki BvetoTiioznani -TJ Ti o ^r> zrn* v.%$®^$ - r-U % i TNi^k. *s . dq •c g »