SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : Vr leta K 2-— '/2 leta K 4-— celo leto K 8*— za inozemstvo:	„	„ 2"50	„	„ 5*—	„	„10'—		Redakcija in administracija : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri več-kratnih objavah primeren popust.	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 6 kron.		Štev. 3.
Velik zl( čin na Dunaju : 1. Slika pok. A. Karageorgeviča. 2. Sodna komisija v njegovi grobnici. 3. Nagrobni spomenik. 4. Strta кгЛа.
Južni Sokol.
1. Horak Ed. 3. Valenta V. t- 4. Gock Ferd. f. 5. Souvan Ferd. 7. Žagar f. 8. Tisen Žan f- 9. Trdina f. 10. pi. Raditz. 11. Aree. 13. Colloretto. 10 Tschurn t- 21 Tisen Ljud. t- 22. Orel Viktor, 23. Krajec. 25. „Sluga“ t- 26. Dr. Ahačič f. 27. Z water f. 28. Drenik. 29. Kremžar. 30 Lozar +. 31. Kham +■ 32. Jamšek +. 34. Macak t 36. Dr. Zeravc t- 36. Fabjan.
Človek brez domovine.
Spisal F. E. Wicke d.e.
Ponatis iz „Slovenskega amerikanskega koledarja“.
(Konec.)
Debele potne srage so mu stale na čelu; obdan od štiristo zamorcev, od katerih mu je pripovedoval eden o svoji ženi, drugi o svojih otrokih, tretji in četrti o domu in starših, mu je odpovedal glas in le z najveejim naporom je končno napravil red, ko je izjavil, da jim bode ustreženo. Ko je pa razveseljeno ljudstvo navalilo nanj, ga poljubovalo in objemalo in ga skoraj zadušilo z izrazi naj večjega veselja, so ga zapustile moči, da so ga morali nesti v čoln. Toda kmalu 'e zopet prišel k sebi; ko je pa sedel na zadnjem koncu ladje z mladim poročnikom, je izbruhnila njegova bolest z vso silo, da si je moral olajšati srce.
„Mali mož,“ je rekel svojemu spremljevalcu, s katerim je poznejša leta še mnogo potoval, „iz tega morete spoznati, kaj se pravi, biti brez družine, brez hiše in brez domovine. In če bi se katerikrat tako izpozabili, da bi kaj storili ali rekli, kar bi postavilo med vas in te zaklade ločitveno steno, prosite Boga, da vas vzame v svoji dobrotljivosti k sebi. Navežite se na svojo družino, pozabite svoj lastni jaz, toda storite vse za njo. Govorite to ni, pišite in mislite o nji, čim dalj po-ujetje, tem močnejše, kakor oni sužnji. In na očetnjavo, na domovino, na ono staro zastavo — mladenič, ne misli na nič drugega, kakor ji služiti, in če bi te pognala služba v peklo ! Ne opusti večera, da ne bi prosil Boga, da blagoslovi zvezdnato zastavo, in karkoli se tudi pripeti, kdorkoli se ti dobrika, ne poglej drugo ! Pred vsemi možmi, s katerimi občuješ, je domovina, in k tej pripadaš kakor k lastni materi. Sramota in prokletstvo nad onim, ki zapusti svojo mater ! O Bog!“ je zašepetal sam pri sebi, „če bi meni kdo tako govoril v mladostnih letih“.
Pozneje so še večkrat poizkušali dobiti za nesrečnega brezdomovinca pomi-loščenje, toda v Washingtonu ni nikdo verjel, da bi sploh živel tak človek. Saj ni prvi slučaj, da v kakem departementu nočejo o kaki stvari ničesar vedeti. Za poveljnike morskega brodovja je bila cela stvar zelo sitna, priznati pa moramo, da je dokaz poštenosti esprit de corps pomorskih častnikov, da tajnost do Nolanove
smrti ni prišla v javnost, da celo vsemogočno amerikansko časopisje ni izvedelo za njo. Na svoji smrtni postelji, star je bil že skoraj osemdeset let — je prosil za milost, da bi kaj izvedel o Ameriki, in prvič tekom dolgih petinšestdesetih let, mu je neki častnik podal natančno sliko njegove domovine, kaj je postalo iz nje, kako je uspevala, kako važnost si je pridobila za sedanjost. S smehljajem božanstvene sreče je poslušal in videl, kako se razgrinja pred njim mogočno poslopje. Le nekaj mu ni hotel povedati njegov prijatelj ; o bratomorni vojski ni izvedel No-lan nič. Ko se je počutil slabšega, je moral odpreti njegov prijatelj poleg njega ležečo molitveno knjižico in brati iz nje sledeči odstavek :
„Za nas in v imenu cele dežele se ti zahvaljujemo, o Bog, da si nam ohranil
kljub našim pregreham svojo milost. Blagoslovi in ohrani svoje zveste služabnike, predsednika Združenih držav in vse, ki opravljajo javne službe.“
Potem je mirno zaspal, sprijaznjen sam s seboj in z vsem svetom.
V njegovi molitveni knjižici so tudi našli listič, na katerega je napisal sledečo prošnjo :
„Pokopljite me v morju ; postalo mi je domovina, katero sem vzljubil ; ako mi je vlada, ki me je kaznovala tako težko, ohranila toliko spoštovanja, da mi postavi v Fort Adamsu spominski kamen, naj bode zapisano na njem :
In memoriam !
PHILIPP NOLAN,
poročnik armade Združenih držav.
Počivaj v miru !
Velik zločin na Dunaju. Na božično nedeljo se je zgodil na opuščenem dunajskem pokopališču grozovit zločin, kateremu pripisujejo politično ozadje. Zločinci so vdrli v grobnico, v kateri počiva knez Aleksander Karageorgevič, oče sedanjega srbskega kralja Petra. A niso morda udrli zato, da bi truplo oropali dragocenosti, nego da se maščujejo na sedanjem kralju in ga žalijo, Bogve, iz kakih razlogov. Znano je, da privrženci Aleksandra Obre-noviča prejšnjega kralja Aleksandra in kraljice frage, ki sta bila umorjena, mrzijo Karageorgeviče, ter dolže sedanjega kralja Petra, da je vso zaroto uprizoril on, vkljub temu, da so zarotniki, katerim je bil res mar blagor domovine, častno izjavili, da kralj Peter o zaroti ni niti vedel. — Knez Aleksander Karageorgevič je vladal 1842 do 1859 in je umrl leta 1885 v Temešvaru, kamor je moral bežati iz domovine. Njegovo truplo so prepeljali na Dunaj in ga položili v isto grobnico, v katero so leta 1871 položili ostanke njegove soproge, kneginje Perside. Obe rakvi so sedaj nameravali prepeljati v Srbijo, kjer gradi kralj Peter lepo nagrobno cerkev (mavzo-
leum) svojim staršem. Zločinci so preplezali nizko obzidje, iztrgali omrežje iz okna
Fr. S/Finžgar.
in vdrli v kapeli podobno grobnico. Da so lahko šli v grobnico, so morali dvigniti nekaj stotov težke kamenite plošče. Nato so razbili kovinsko rakev in steklen pokrov druge rakve. Zločinci niso vzeli ničesar od draguljev, spominskega denarja in redov, ki so bili zraven trupla, nego so odtrgali glavo od okostnjaka. Pri begu so pa izgubili spodnjo čeljust, katero so našli potem ljudje na pokopališču. Prvi, ki je zločin opazil in ga naznanil, je bil neki vrtnarsk5 pomočnik, ki je delal na vrtu. Takoj so uredili vse, da bi zločince zasledili, a dosedaj vse zaman. Kralja Petra so brzojavno obvestili. Čudno je to, da so kmalu po zločinu blizu pokopališča našli glavo, kateri je tudi manjkala spodnja čeljust, in s katero so se igrali otroci. Zdravniška komisija je natančno premerila in spoznala, da je to pogrešana glava kneza Aleksandra Karageorgeviča.
Fr. S. Finžgar: Naša kri. Slovenski pisatelj, znan posebno iz „Dom in Sveta“ in „Družbe sv. Mohorja“, je spisal novo dramo : Naša kri. Njegov „Divji lovec“, ki so ga igrali pred leti na ljubljanskem deželnem gledališču je uspel izborno in sedaj
že ga igrajo radi po deželi. Finžgarjev jezik je lep in'krepak. „Naša kri“ se je uprizorila te dni v slovenskem gledališču in je žela buren aplavz, dasi kritiki nie kaj milostno ne sodijo o njej. Je pac delo Slovenca in pri nas je že ta navada, da je vse, kar napiše Slovenec in ce je tudi priznan literat, nič. Enim je pristranska, drugim zopet ne ugaja, ker se ne hvali Francozov in tako dalje. V resnici pa lahko rečemo, da ne bo nikjer brez učinka, kjer se bo igrala, in kjer je ne bodo gledali in poslušali samo ljudje, ki jih je sram občutkov domoljubja. Zakaj besede, ki jih govori Francoz o našem narodu, o naši krvi morajo zbuditi v srcu poslušalca samozavest, posebno, če se igra to na deželi. Igra sicer ni brez hip in bo trebalo še marsikaj popraviti, a taka je vsekakor, kot so nekatere, privlečene iz tujine.
Novi deželni glavar kranjski : Dr. Ivan Šušteršič.
Novi deželni glavar vojvodine Kranjske. Deželni glavar Kranjski pl. Šuklje je d emisij oniral in cesar je imenoval na njegovo mesto dr. Šušteršiča, odvetnika, državnega in deželnega poslanca in voditelja S. L. S. za deželnega glavarja. Pl. Šuklje pa postane član gosposke zbornice.
Dr. Ivan Šušteršič j e bil rojen 29. maja 1863 v Ribnici na Dolenjskem, sin predstojnika okrajnega urada, je obiskoval ljudsko šolo v Ljubljani, gimnazijo pa v Kranju. Leta 1881 do 1885 je bil slušatelj na dunajski univerzi in je bil leta 1889 v Gradcu promoviran doktorjem prava.
Novo izvoljeni župan stolne, bele Ljubljane. 18. decembra 1911 se je sešel
Novi ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar.
občinski svet, da izvoli izmed sebe župana beli Ljubljani. In izbral je najboljšega izmed najboljših, dr. Ivana Tavčarja, odvetnika, deželnega poslanca in deželnega odbornika v Ljubljani. Te dni je potrdil cesar njegovo izvolitev. O dr. Ivanu Tavčarju smo v 28. številki lanskega letnika pisali kot pisatelju, danes pišemo o njem kot županu slovenske prestolnice. Novoizvoljen župan je bil dolgo časa ljubljanski podžupan, državni in deželni poslanec, odbornik „Slov. Matice“ in član raznih drugih narodnih društev. Izvolitev dr. Tavčarja ljubljanskim županom je vsa širša slovenska in slovanska javnost pozdravila z veseljem. Možje trdnega značaja, ljubeči svoj narod so vredni, da se jih spoštuje.
Ju^ni Sokol. Eno sliko smo priobčili zadnjič, a eno priobčimo danes. Ustanovili so ga rodoljubi v Ljubljani 1. 1864. a že čez 3 leta ga je vlada razpustila, ker se ga je bala. Čeprav so njegovo delovanje ovirali kjer in kolikor so le mogli, je ven-
dar „Južni Sokol“ v pičli dobi 3 let svojega obstanka storil toliko za probujo narodne zavesti, da ostanejo imena njegovih članov vpisana z zlatimi črkami v zgodovini Slovencev. Bili so to v pravem pomenu besede, pijonirji na polju nar. pro-buje. Večna jim slava !
t Ignac Šija n ec. V Gornjem gradu v Savinjski dolini je umrl učitelj Ignac Šijanec, ki je deloval pri vseh narodnih društvih. Bil je tajnik „Zveze staj. slov. učiteljev in učiteljic“, odbornik „Zaveze avstr, jugoslovanskih učiteljskih društev“, tajnik „Zadreške kmetijske podružnice“, blagajnik „Gornjegrajskega učit. društva“, tajnik „Savinjske podružnice S. P. D,“ itd. Bil je izredno delaven in požrtvovalen narodnjak. Bil ni znan in priljubljen le v
Bivši deželni glavar’kranjski: Fr. pl/ Šuklje.
svojem kraju in okraju, temveč po vsem Slovenskem. Povsod so ga spoštovali in ljubili radi njegove delavnosti in radi njegovega zdravega humorja. Rodil se,je 19. julija 1874 v Svetinjah pri Ormožu. Njegov oče je bil nadučitelj in tudi on, Ignac, si je izbral težavni učiteljski poklic. — Nazadnje je služboval 15 let nepretrgoma v Gornjem gradu, kjer mu nameravajo postaviti tudi spomenik za velike zasluge, ki si jih je pridobil za svoj narod.
Slava njegovemu spominu !
Gospod Hinko Smrekar, umetni slikar, znani karikaturist, se je vrnil pred kratkim iz Monakovega, kjer se je nekaj časa mudil v svrho študij, j e razstavil v izložbenem oknu tvrdke Grčar & Mejač v Prešernovi ulici tri vrlo uspele kolorirane nerorisbe, na katere tem potem sl. občinstvo opozarjamo, naj si jih ogleda.
Slike nam predstavljajo prizore iz do-I mačesra kmetskega življenja :
Na sliki „Prepir v krčmi“ vidimo vaško gostilniško, sobo. V nedeljo popoldne ob kozarcu rujnega vinca se v prijateljskem razgovoru sporečejo domači fantje z onimi iz sosednih vasi in tako nastane j često tudi — pretep. Dva vročekrvneža sta si posebno sovražna in ves trud ostalih gostov je brezuspešen jih pomiriti.
Slika „Vasovalec“ nam predstavlja domačega fanta, ko se je vrnil za božične I praznike od vojakov v rodno vas za kra-; tek čas na dopust. V temni, od drobnih 1 zvezdic razsvetljeni mrzli noči krene brzih korakov po bližnjih stezicah v sosedno vas, kjer ga pričakuje zvesto dekle. — Vse je neizpremenjeno ; tudi lestev je še pri bližnjem hlevu. Tihih korakov vzame in nese ter prisloni previdno lestev pod okno svojega dekleta.
Bralna soha „Narodne čitalnice“ v Ljubljani.
Na sliki „Pastirji “ vidimo vaško mladino, ki si je na paši v hladni jeseni naredila ogenj.
Vse H. Smrekarjeve slike - perorisbe so polne življenja in humorja ter pričajo kako vestno študira nadarjeni umetnik naravo, naše kmetsko življenje in tipe. Izborno obvladuje potrebno tehniko peresa in čopiča, kako lepo ima razvit čut za harmonijo barv.
O dobrem in naravnem humorju umetnika priča tudi v preprostem okvirju razstavljena skica — opomin gledalcem in gledalkam. Na levi strani skice vidimo portretno karikaturo avtorja, držečega odprto prazno denarnico, v katero kapljajo rumeni cekini iz rejene denarnice v obliki srca. (Da bi se le vresničila ideja te risbe!) Na desni strani imenovanega prizora, je slikar napisal humorističen opomin — ki ga tudi posebno priporočamo v prečitanje — opazovalcem omenjenih slik !
Več svojih del je tekom časa v ljubljanskih izložbenih oknih razstavil tudi inženir g. Venčeslav (Vinko) Smrekar*. Ker nekateri imeni Venčeslav in Hinko zamenjavajo, opozarjamo slavno občinstvo še enkrat, da je avtor teh 3 risb umetni slikar in karikaturist gosp. Hinko Smrekar (Henrik van Smeryger).
Slike so za zelo zmerno ceno na prodaj in upamo gotovo, da se bodo našli ljubitelji domače umetnosti, ki bodo sledili slikarjevemu opominu ! Fr. V—.
* Opomba uredništva. Kolikor je nam znano, ni g. Venčeslav Smrekar nikdar razstavljal svojih stvari v ljubljanskih oknih, pač pa je razstavil na ljubljanski umetniški razstavi dva portreta, o katerih je kritika priznala, da sta izvrstno delo. Gospod Hinko Smrekar je karikaturist, gospod Venčeslav Smrekar pa portretist in tako mislimo, se oseb ne more zamenjati.
Krst novorojene španske prince-zinje Španska kraljica je povila hčerko. Novorojena princezinja je četrti otrok španske kraljeve dvojice, ki sta se 31. maja
1906	v Madridu poročila. Dne 10. maja
1907	se je rodil prestolonaslednik Alfonz, 23. junija 1908 infant Jaime in 22. junija 1909 infantinja Beatric. Dne 21. junija lanskega leta rojeni infant, kot tretji otrok je prišel mrtev na svet. Španski princi nosijo ime infant, princezinje pa infantinja in ime vojakov pešcev infanteristov prihaja od imena infant. Krst novorojene in-fantinje se je izvršil z velikimi dvornimi ceremonijami.
50 letn. „Narodne čitalnice v Ljubljani : Moški zbor Glasbene Matice pod vodstvom g. M. Hubada. (Drž. poslanec dr. Ravnihar, ob steni zastopniki Ljubljanskega Sokola z zastavo in slov. akademič--, gg	nih društev.
f Ignac Šijanec.
Novini^naročnikom še lahko postrežemo z vsemi letos izišlimi številkami „Sl. Ilustrovanega Tednika" s prilogami romana vred.]
Ker se nekateri oglašajo za lanski letnik „Slov. Ilustr. Tednika“, naznanjamo, da še imamo v zalogi vse lanske številke razen prve in se dobe za znižano ceno 5 K. Posamezne številke se pa dobe po 14 h izvod, samo prva pa po 20 h. — Prosimo vse one, ki še imajo prvo številko „Slov. Ilustr. Tednika“ od lanskega leta in je ne rabijo, da nam jo naj blagovolijo poslati. Damo za vsako 1. številko l. I. po 20 h.
NOVICE.
Otroško veselje. Mlad mož: „Ponosen sem na dobro ime svojega očeta ! — Kaj dobim vse na upanje na to ime!“
Tiskovna napaka. Volilci so dali za velike usluge poslancu zaušnico (zaupnico).
Iz šole. 1) Katehet : „Koliko je bogov?“ — Franček: „Naša babica imajo dva in mi tudi dva“.
2) Katehet je razlagal otrokom o molitvi in da se mora moliti ne le zjutraj, opoldne in zvečer temveč tudi pred jedjo in po jedi. Ko potem izprašuje otroke, vpraša tudi Tončka, kaj stori, ko mu dado mati jesti. — Tonček odgovori : „Jokati se začnem, ker mi dajo premalo“.
50 letnica „Narodne čitalnice“ v Ljubljani: Slavnostno zborovanje (-)- ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, XX ljubljanski državni poslanec dr. Ravnihar.)
Skromno. Ženitbeni posredovalec: „In koliko naj ima dote Vaša nevesta?“ — Baron: „Hočem tako ženo, ki bo imela vsaj toliko dote, da jo bom mogel stanu primerno preživljati“.
Državno preskrbovališče „Ali še morete kaj navesti v svojo obrambo ?“ — „Nič več, gospod sodnik! Jaz sem pač vesel, da me pri tej zimi, tu obdržite in preskrbite“.
Razočaranje. Mlad zakonski mož. „Danes moram brezpogojno v svoj klub — imamo važno sejo in če ne pridem, plačam 1 K globe. — So proga: „Na, veš, kar jutri priglasiš svoj izstop! Za danes še hočem zatisniti eno oko — in plačaj tisto krono globe.“
Nemogoče. Sodnik (k zatoženemu mesarju v Novem Jorku) : Vaši odjemalci se pritožujejo, da prodajate pogosto konjsko meso namesto govejega“. — Toženec : „Prosim, to sploh ni mogoče ! Od kod pa naj dobim konjsko meso, ko pa imamo skoraj same avtomobile“.
Izšel je koledar S. P. D. za 1. 1912. Cena Г50 K. Izdal in uredil ga je Fran Kocbek nadučitelj v Gornjem Gradu in načelnik Savinjske podružnice S. P. D. — Koledar vsebuje raznovrstne za turiste zanimive podatke ter ga vsem ljubiteljem planin toplo priporo-
camo, da si ga naroče. — Čisti dobiček je namenjen za planinske naprave.
V Gor. Radgoni so 11. t. m. pri občinskih volitvah zmagali nemškutarji.
Občinske volitve v Kokarjih je vlada v vseh 3 razredih razveljavila.
Vlom. V noči 4. t. m. je nekdo vlomil v trgovino g. Jož. Praznika v Kokarjih in je odnesel 250 K. Vlomilec si je v bližnji kovačnici „izposodil“ za vlom potrebno orodje.
v zvezkih po enkrat na mesec ter stane na leto 9'20 K, pol leta 4'96 K, četrt leta 2'30 K in za vse neavstr. dežele 11'20 K na leto. — „Ljubljanski Zvon“ izhaja že XXXII. leto in ga vsem prav toplo priporočamo, da si ga naroče.
Nova armada za Tripolitanijo. V Neapolju zbirajo novo armado, 30.000 mož, za Tripolitanijo. Sestavljena bo iz 5 pešpolkov, enega polka alpinov, kavalerije in topničarstva.
Nemiri v Braziliji. Zvezno vojaštvo bombardira Bahijo. Pri bombardementu je bila guvernerjeva palača razdejana in tudi mnogo drugih hiš poškodovanih. Dve osebi sta bili usmrčeni, kakih sto pa je bilo ranjenih.
Atentat na holandskega kralja. Iz Rotterdama poročajo, da so prijeli pred dvorom v Haagu nekega bivšega mornariškčga uslužbenca, ki je nagovarjal nekega policijskega uradnika na atentat na dvoru.
Hinko Smrekar : Pastirji.
Nemiri na Kitajskem. Mongolski knezi so iznova sklenili obrniti se na Rusijo za varstvo in če bi Rusija ne hotela poseči vmes, hočejo poklicati na pomoč Japonsko. Kakor poroča „Messaggero“ so umorili Kitajci v Ku-lufi na Južnem Kitajskem delajoče italijanske misijonarje.
Koledar „Slov. Ilustrovanega Tednika“
je že v tisku ter izide kmalu. Dobe ga vsi naši naročniki brezplačno in poštnine prosto.
Opozarjamo na koledarček, ki ga je današnji številki priložila tvrdka Tribuč & C o m p.
„Ljubljanski Zvon“. 1. št. t. 1. ima sledečo vsebino : 1. OZupančič: Pesem žeb-Ijarjev-Jezero. 2. R. Murnik: Hči grofa Blagaja. Roman. 3. I. Cankar: Mona Lisa. 4. V. Mole: Češka in poljska umetnost na Dunaju. 5. Felicijan: Kmet Elija. 6. L Premk: O krajevnih imenih. 7. Književna poročila in razni zapiski. — „Ljubljanski Zvon“ izhaja
Konec države Mehike. Iz Washingtona poročajo 7. t. m., da je predsednik severo-ameriških Združenih držav Taft podpisal proglas, da se priklopi dozdaj samostojna država Nova Mehika kot sedeminštirideseta država v okvir Zedinjenih držav.
Ponovno smo že naglašali, da ima vsak naročnik „Slov. Ilustr. Tednika“ pravico 1 e do ene slike Prešerna ali Jurčiča ali Gregorčiča in da jih dobe le tisti, ki plačajo vsaj polletno naročnino in še 40 h za ovoj in poštnino. Slike Prešerna, Jurčiča in Gregorčiča se ne morejo kupiti ; kdor hoče torej imeti 2 ali vse 3, naj pridobi kaj novih naročnikov in dobi za vsakega po eno sliko.
Maribor. 1. svečna 1912 priredi „Trgovsko in obrtno društvo“ v veliki dvorani „Narodnega Doma“ trgovski venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Toaleta promenadna. Vstop je dovoljen tudi brez vabila, če pa želi kdo vabilo, naj se obrne na „Trgovsko in obrtno društvo v Mariboru“. Opozarjamo na ta plesni venček, ker je edini, ki se bo vršil v veliki dvorani.
Hinko Smrekar : Vasovalec.
Iz Podčetrtka poročajo : Na Staro leto je zgorelo domovje posestnika Smrekarja v Imenem. Ogenj je nastal vsled slabega dimnika. Živino so rešili. Škoda je za posestnika tem občutljivejša, ker je bil zavarovan le za nizko vsoto.
Črnagora mobilizira. Porta je s posebnim cirkularjem pozvala svoje poslanike, da naj opozore velesile na to, da se Črnagora oborožuje in da se v deželi Malisorov pripravljajo novi nemiri.
Bogati cigani. Župan v Kecskemetu je dal dovoljenje neki ciganski tolpi, obstoječi iz 23 članov, da se tam naseli. Po izpovedbi njihovega voditelja so prepotovali ves svet in skoraj vsak član govori šest do devet jezikov. Gotovine in dragulj imajo za več nego en milijon kron.
Obnovite naročnino takoj, da ne bo nerodnosti pri pošiljanju lista! Ne odlagajte, češ, bom že še plačal, saj se ne mudi, temveč pošljite brž, če ne morete celoletne (8 K) ali polletne (4 K) naročnine, pa vsaj četrtletno (2 K) ali mesečno (70 h) ! — Ker imamo s takimi, ki ne plačajo redno naročnine vnaprej, le sitnosti in če jih opomnimo na njih dolžnost, pa je celo zamera, bomo brez ozira vsakomur ustavili pošiljanje lista, kdor ne obnovi naročnine pravočasno.
gg.........
Življensko zavarovanje je z narodno-go-spodarske strani najvažnejši faktor, najidealnejši način varčevanja in glavni temelj za preskrbljenje posameznikov in celih rodbin. Slučaji, ki dokazujejo, kolikega neprecenljivega pomena in važnosti je življensko zavarovanje, se pojavljajo v zadnjem času prav
7 Д VyiitP &ak°2ste£hahodm,5.hripavi, zaslezeni in če težko [dihate,®Fellerjev fluid z znamko „Elsa fluid“. Mi smo se sami ЖЈ(Л\ ЛЛЈ Lv^prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo K 5"—, 2 fucata K 8'60*franko.|Izdeluje le lekarnar E. V. Feiler v S tubici štev. 280 (Hrvatsko).
pogosto in skoro vsak teden je citati v časnikih zahvale. Pred kratkim se je zahvaljevala banki „ Sla vij i“ za hitro in točno izplačilo zavarovanega kapitala gospa Marija Urbančič, nadučiteljeva vdova v Biljah pri Gorici. — V sobotni številki „Slovenskega Naroda“ in „Edinosti“ je čitati zahvalo g. Marije Gabrijelčič, vdove posestnika in gostilničarja na Brezjah pri Radovljici, s katero izreka banki „Slaviji“ za hitro in ku-lantno izplačilo zavarovanih 20.000 kron — vsled smrti svojega soproga, največje priznanje.
Ker v največih slučajih z očetovo smrtjo vsi dohodki prenehajo ter je vdova z otroci prepuščena bedi, bode se vsak previden gospodar in oče za svojim razmeram primerni
Spoštuj očeta in mater! 34letni posestnik Lelič v Pobrežju pri Ptuju je v prepiru udaril očeta s sekiro. Sodišče mu je prisodilo en mesec ječe.
Žetale. Tam so imeli 8. t. m. zjutraj strašen vihar, ki je oškodoval mnogo streh. — Tudi so otroci skoro pri vsaki hiši bolni. — Zima je dozdaj prav dobra, kdo ve, kakšne bo imela posledice.
Iz Konjic. Dne 2. januarja je padel nekoliko vinjen hlapec Mihael Pevec v Ločah tako nesrečno z lestve na skednju, da je z glavo priletel na nek kamen in bil za nekaj minut mrtev.
Iz Šoštanja. Šoštanjsko graščino je kupil s posestvom vred neki zasebnik Lang iz Gradca.
Krst novorojene španske princesinje: 1. Kralj AHonz. 2. Kraljica.
kapital zavaroval na življenje ter tako rešil sebe nepotrebnih in morečih skrbi, družino pa preskrbel za najgorji slučaj, namreč za slučaj svoje prezgodnje smrti.
Kot najcenejša in najvestnejša zavarovalnica pride v poštev banka „Slavija“, ki je slovanski ter narodni zavarovalni zavod. S svojo kulanco pridobila si je banka „Slavija“ povsod, koder posluje, največji sloves, in njeni ogromni rezervni fondi nad 55 milijonov kron jamčijo za popolno varnost. — Vsa pojasnila daje drage volje in razpošilja cenike generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani.
^Slovensko Planinsko Društvo v Ljubljani priredi dne 3. februarja 1912. v vseh prostorih „Narodnega Doma“ v Ljubljani svoj VI. planinski ples.
Maščevanje zavrženega ljubimca? Ko je 3. t. m. posestnikova hči Marija Šuštarič v Rajhenštajnu pri Kozjem zvečer šla iz hiše v drvarnico po drva, je nekdo iz revolverja nanjo streljal in jo zadel v hrbet. Ranjeno dekle so prepeljali v krško bolnišnico. Storilca v temi niso mogli spoznati, vendar slutijo, da je dejanje storil neki fant, katerega ljubezen je dekle pred kratkim zavrnilo.
V Vuzenici so bile spomladi občinske volitve, pri katerih so zmagali Slovenci, propadel pa je bil mizar Ladenik, ki je sedaj prvi „nemški“ mož v Vuzenici. Zato je vložil re-kurz. Kakor zvemo sedaj, so te volitve potrjene in ima Ladinek eno blamažo več. Sicer pa mu to menda ne stori dosti, ker se je v zadnjem času menda že tako privadil blamaž, kakor svojih dolgov, kakor pravijo ljudje.
Letošnje velike vojaške vaje. Letošnje velike vojaške vaje se bodo vršile na Sedmo-graškem. Udeležita se jih prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in pa šef generalnega štaba Semoà.
Čez 1 milijon potnikov je prevozil tramvaj na Dunaju dne 23. decembra pret. leta.
Novi črnogorski metropolit. Na predlog svete stolice je bil župnik dr. Niko Dobrečič, ki je črnogorski podanik, imenovan za nadškofa v Baru. Novi nadškof se v kratkem poda v Rim h konsakraciji.
Plaz je zasul več drvarjev blizu Pater-niona na Koroškem. Iz snega so potegnili dosedaj 2 mrliča.
Podraženje zdravil. Izšla je nova uradna taksa za zdravila. Najvažnejša zdravila se podražijo za 40—100 odstotkov.
Avstrijski vojaški* begun v Tripolitaniji. V začetku minolega meseca decembra je od ljubljanskega 27. domobranskega pešpolka pobegnil neki prostak Feliks Brvar doma iz litijskega okraja na Kranjskem. Oblasti so izvedele sedaj, da je Brvar pobegnil v Tripo-litanijo in da se nahaja na tamošnjem bojišču.
Drugi dreadnought avstro-ogrske mornarice, ki ga gradijo v ladjedelnici sv. Marka v Trstu, spustijo v morje, kakor poroča „Fremdenblatt“, ne meseca februarja, nego sredi marca.
Velikanski požar v Novem Jorku. K vesti o požaru v Novem Jorku dodajemo to-le: Požar je uničil palačo zavarovalne družbe „Equitable“. Palača je imela 12 nadstropij. Ogenj je izbruhnil v kuhinji za kavo. V palači se je nahajalo okoli 2000 oseb. Ko se
je začul prvi alarm, da je ogenj izbruhnil, so prestrašeni uslužbenci drli k liftom, toda stopnjišča so že bila vsa v dimu. Pri liftih je nastala silna gnječa in so se odigrali divji prizori. Lifti so le par minut funkcionirali. Veliko oseb se je onesvestilo in so jih metali skozi okna na rešilno platno, mnogo jih je skočilo iz oken na cesto, kjer so obležali z razbitimi udi. Dva sta se bila rešila na streho, se privezala na pritrjeno vrv in se spuščala doli. Kar švigne iz oken plamen, prežge vrv in nesrečneža sta strmoglavila na tla. Ker je vladal velik mraz, je vodni curek iz brizgalen na stenah zamrznil. Škodo cenijo nad 20 milijonov dolarjev, zgorelo je zlasti veliko polic. V kleteh palače so bili shranjeni vrednostni papirji v vrednosti 500 milijonov dolarjev; upajo, da so nepoškodovani.
Listnica uredništva I. R. Črnice. Porabimo, hvala ! Pošljite še kaj.
I. K. v Ajdovščini. Knjige „V burji in viharju“ vam ne moremo poslati, ker je še sploh ni. Shranjujte si priloge „Slov. Ilustr. Tednika“, pa bodete imeli knjigo „V burji in viharju“.
Na manjše reči bomo odgovarjali odslej le v listnici uredništva, kdor želi pismen odgovor naj priloži znamko za odgovor.
Deček
16 let star se želi učiti kolarske ali mizarske obrti, stopi takoj v učno dobo, odda se le v pošteno hišo. Več pove uredništvo „Slovenskega Ilustrovanega Tednika“.
Naprodaj sta v Laškem trgu na Štajerskem
dve hiši
v eni je gostilna, mesnica z vsemi pripravami, druga je sposobna za vsako obrt. Zraven se drži na vsaki strani vrt, velik sadonosnik, gozd in travnik. Proda se radi bolezni. Cena 30.000 K. Več pove Anton Wivat, Laški trg, Štajersko.
Redka prilika!	Ne zamudite!
Prav lepo posestvo
(grajščina)
v lepem in rodovitnem kraju slovenske Spod. Koroške, ne daleč od železniške postaje, se zaradi družinskih razmer iz proste roke z ali brez fundus instruktusa prav ceno proda. Posestvo meri približno 230 (toraj 230) oralov, je arondirano, ima najlepše in rodovitne, vse v ravnini ležeče njive; ima veliko lepih in rodovitnih travnikov, (senožeti), velik in lep vrt z vodo na 3 krajih in z zimsko vrtnarsko hišo (Warmhaus) ; ima lastno ribljenje, lastni lov, bogat na kuretini (posebno fazanih), kakor na zajcih, srnah in vsi drugi divjačini; ima velike, lepe pašnike za govedi itd. Poslopja so vsa zidana, lepa, dobra in vsa v najboljšem stanu. Kopalna soba z vodo. Moderni hlevi za govedi, konje, svinje itd. Ledenica Odpre se lahko gostilna, prodajalna ali vsaka druga obrt. Posestvo je tudi zelo pripravno za mlekarstvo. Domača voda, ki žene vse gospodarske stroje in ki se da porabiti tudi za elektriko, je tik pri hiši. Domač ribnik. Cena po dogovoru. Polovica lahko ostane na posestvu. Pisma pod : „99, pošta Galicija, Koroško“. — Zglasite se takoj, ker se da posestvo drugače v najem!
Nagrada bralcem tega lista.
Mi razdelimo .\ 3000 parov čevljev!
Radi vpeljave naših izborih in elegantnih čevljev iz najboljšega in trpežnega chevrontisnja, moderni, razdelimo 3000 parov, kakor kaže slika.
Samo delo 15 K od 3 parov se nam naj povrne Mi vam pošjlemo čevlje, kakor želite, za gospode ali dame vsake zaželjene številke, ali po cen-timeterski meri. Za 15 K dobite tedaj 3 pare izbornih čevljev, ki vas stanejo drugače 42 K in s katerimi boste gotovo zadovoljni *) Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej. Zamenjava dovoljena, zato ni nobenega
rizika Vsa naročila naj se naslavljajo na
Izdelovalnica čevljev v Oswiecim št. 50, Avstrija.
*) Šele na vaše priporočilo nam naj naraste korist.