Naročnina mesečno J > Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izckija celoletno % Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ill SLOVENEC Ček. račun: Ljub* Ijana št 10.650 in 10.349 za inscrate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljkn in dneva po prazniku Prvi poskus razorožitve V Ženevi se danes prične razorožitvena konferenca, za katero se borijo že vsa povojna leta državniki, znanstveniki in kulturni delavci iz skrbi za to revno človeštvo, žene in matere iz strahu za svoje drage in davkoplačevalci iz skrbi za tako težko prisluženi denar. Vsaj začela se bo ta konferenca! To je žc nekaj, ako pomislimo, da je bila celo pred začetkom v nevarnosti; saj se jc pred dvemi dnevi razširil iz Ženeve glas, da bodo konferenco odložili vsaj za nekaj dni, da bi prej rešili mandžurski spor in da bi razprav ne motilo grmenje topov na Daljnem Vzhodu, da bi konferenčne dvorane ne razsvetljevali plameni iz šanghajskih predmestij, da bi dobrega razpoloženja ne kvaril krik umirajočih, ki so s svojimi telesi Skušali zastaviti pot japonskemu imperijalizniu, in jok' njihovih staršev, žen in bratov. Komaj pri začetku smo in krvava znamenja na nebu kažejo, da bo konec slab. Zveza narodov, na katero so posebno šibkejši narodi toliko računali, jc odpovedala prav v trenutku, ko bi bila morala pokazati na resničnem primeru, v kitajsko-jn-ponskem sporu, da je oboroževanje odveč, ko ona ščiti napadanega pred napadalcem. Proti Japonski bi ne mogla poslati oborožene vojske, ker je nima, vendar bi morala izreči vsaj moralno obsodbo nad postopanjem Japoncev. Trenutni interesi posameznih velesil, ki odločujejo v Svetu Zveze narodov in katerim osvojcvalna politika Japoncev utrjuje njihove kolonijalne posesti, so nadvladah nad občimi interesi človeštva. Prav ti posebni interesi posameznih držav bodo prevladovali tudi zdaj in na razorožitveni problem bodo predstavniki odločujočih velesil gledali z istim očesom, kakor gledajo na mandžurski spor. Ozračje v Ženevi jc prenasičeno. Strokovnjaki in politiki so prispeli s torbami, polnimi listin, samo da bi lažje dokazali, da imajo njihove države pravico do še močnejšo armade in še večjega števila topov; malokdo, morda nihče ni prišel z resničnim namenom, da od postavke za oboroževanje v državnem proračunu kaj črta. Svet je vznemirjen. »Francija je nezadovoljna z Veliko Britanijo, ker ta simpatizira z Nemčijo, Velika Britanija pa ni zadovoljna s Francijo, češ, da ovira gospodarsko obnovo sveta. Nemčija jc nezadovoljna z zadržanjem Francije in Britanije, Ameriške združene države pa »o nezadovoljno z vsemi tremi, ker niso v stanu rešiti izključno evropsko stran svetovnega problema.. Tako jc označil današnji svetovni položaj neki angleški časnikar. To razpoloženje se bo preneslo tudi v dvorano razorožitvene konference, saj nc pojde tu morda za kako teoretično razglabljanju o potrebi razorožitve, temveč za število mož in topov, ki naj se odmeri posameznim državam; Iu pojde za moč armade, po kateri merijo države svoj prestiž in tudi svojo moč v odnosu do drugih. Francija in njene manjše zaveznice se nočejo razorožiti, ker sc zaradi neprestanih groženj z re-vanžo od strani Nemčije, Avstrijo in Madjarske no čutijo dovolj varne. Angliji, ki so smatra s svojimi dominijoni in kolonijami za svet zase, ne dišijo ni-kake tesnejše mednarodne obveze. Amerika meni, da je svojo oboroženo silo zmanjšala na minimum. Fašistična Italija, katere finance sc rušijo pod težo njenih topov in oklopnic, a ki šc vedno sanjari o pariteti s Francijo, bi rada znižala svoje vojaške stroške, ako bi jih tudi Francija. Nemčija, Avstrija in Madjarska zahtevajo razorožitev zato, ker so bile v smislu mirovnih pogodb same razorožene, na tihem pa upajo, da jim bodo zmagovalci zopet dovolili oboroževanje, ker sc dobro zavedajo, da splošne razorožitve, kakor jo one zahtevajo, ni danes mogočo izvesti. Delo razorožitvene konference bodo silno ovirali običajni mednarodni demagogi, ki bodo ludi ta mednarodni forum skušali izrabiti za mednarodno propagando. Tako jc Litvinov že napovedal, da bo zahteval splošno razorožitev in do zob oboroženi Mussolini bo pripravljen znižati svojo redno armado in milico na deset tisoč mož. Napovedujejo skupen nastop med Nemčijo in Rusijo proti francoski tezi, da je Ireba prej zagotoviti državam varnost, potem šele zahtevati od njih, da izvedejo postopno razorožitev. Kdor bo proučil vzroke tega vzdušja v Ženevi, bo tudi našel pot, ki pelje 1; resnični razorožitvi. Nacionalizem, namreč šovinistični nacionalizem, ki nastopa v obliki raznih fašizmov in razdvaja narode, se je po vojni razbohotil, kakor ni nihče pričakoval. Med narodi ni dovolj niti elementarne strpnosti, kaj šele, da bi mogli govoriti o mednarodni solidarnosti, ki je prvi pogoj za razorožitev. Kakor v zasebnem življenju, tako tudi v mednarodnem daje smernice medsebojnim odnošajem egoizem. Amerika nam daje v tem pogledu prav tipičen primer. Njen proračun za lelo 1930.-31. izkazuje 720 milijonov dolarjev izdatkov v vojaške namene, lo je 80% več kakor v letu 1913. (Francija jo izdala v la namen v istem času 547 milijonov dolarjev, Anglija 008, Italija 322, Poljska 122, Romunija 07, Jugoslavija 47 in Češkoslovaška'41 milijonov dolarjev; v primeru z letom 1913. so bili ti stroški v Franciji za 8% višji, v Italiji kar za 45—50%, Anglija pa izdaja danes za vojaštvo prav toliko, kakor pred vojno.) Ameriška mornarica jc po stoletnem tekmovanju dosegla pariteto z Angleško. Ameriški kongres je z največjo težavo odobril stroške za delegacijo na razorožitveni konferenci, češ, da je povsem odveč, da gre delegacija v Ženevo, saj je Amerika že itak skrčila svojo armado na minimum! Takšen zgled daje danes Amerika, kjer se je rodil VVilson, ustanovitelj Zveze narodov, tega ognjišča mednarodnega miru, bodočega najvišjega mednarodnega razsodišča, ki naj poravnava spore mirno in s tem posredno omogoči tudi razorožitev. Amerika danes prav nič ne skriva, da zahteva od Evrope razorožitev samo zato, da bi ta poteni lažje plačevala svoje dolgove. Vsa povojna francoska polili!,« je šla za lem, dn bi Ameriko, ki ni hotela Japonske bombe šefe jo smrt in razdejanje Japonci bodo zasedli tudi Nanking, če treba - Japonci stoje že pred Harbinom Strahovit bombardement O naskoku japonskih pomorščakov na kitajsko mesto Šanghaja, Capej, ki je bil podvzet v petek, 29. januarja, na povelje admirala japonskih ladij pred Šanghajem, Šiosave, se poročajo strahovite podrobnosti. Japoncev je bilo komaj 4000, dočim je bilo kitajskih vojakov, ki so branili mesto, najmanj trikrat toliko. Glavno orožje Japoncev je bila letalska eskadra, ki jc nastopila z brezobzirno silo. Japonska letala so metala v rednih intervalih bombe nad kitajsko mesto, sejajoč smrt in razrušenje. Bombe imajo velik kaliber in rušijo hiše- kakor bi bile iz papirja. Ruševine dosegajo ponekod višino 100 metrov! V ulicah pa so bombe izkopale ogromne kraterje. Obstreljevanje Čapeja je (rajalo točno 14 ur. Kitajski prebivalci Capcja, ki niso absolutno ničesar vedeli o ultimatu admirala Šiosave, so bili vri doma, ko se jc bombardement začel. Bombardement iz zraka jih je iznenadil kakor miši *v mišnici. Nesrečneži so se v skupinah celih tisočev skušali rešili v mednarodni del mesta, kjer pa so jim mednarodne čete branile vstop. Reveži so se nastanili tik ob meji. Med tem pa se je dvigal nad Čapejcm gost in črn oblak dima. Japonci so bili z bombami zažgali mesto, ki danes ne predstavlja ničesar drugega kakor en sam kup razvalin, pod katerimi jc pokopanih na tisoče prebivalcev. Po kratkem premirju zopet borba Na prizadevanje inozemskih konzulov in poveljnikov internacionalnih čet st je v soboto sklenilo premirje, ki je pa trajalo samo malo časa. V noči od sobote na nedeljo jc namreč dospelo na stverni kolodvor v Šanghaju več oklopnih vlakov s kitajskimi vojaki iz Nankinga, ker je bila vlada sklenila, dn sc Japonski invaziji upre. Baje je došlo okoli 20.000 kitajskih vojakov, ki sicer nimajo nobenega enotnega poveljstva, so pa napolnjeni fanatičnega sovraštva do Japoncev, ki so napadli njihovo domovino ter razrušili kitajsko mesto. Tej veliki masi japonski admiral ni mogel postaviti nasproti več kol kakih 3000 inož mornarice in infanterije, ki jo jc do zadnjega moža izkrcal s svojih ladij. General Šiosava pa jc izredno energičen mož, ki jc sklenil, da bo, dokler iz JajKjnske ne dobi potrebnih ojačenj, spustil na Šanghaj vso inaso svojih letal in neusmiljeno "bombardiral, ako se kitajske čete ne bodo umaknile 6 milj daleč od japonske obrambne črte. Kitajci so začeli ofenzivo proti Japoncem v nedeljo ob 10.30. ' osluževali so se pri tem artiljc-rije, ki je zažgala »eč hiš tudi v internacionalnem delu mesta. Ker so Kitajci bili v ogromni premoči, so se japonski malrozi počasi umaknili, nato pa so zopet stopila v akcijo japonska letala.'Letala ro zopet sejala strah iu grozo. Obstala so nad onim delom Čapeja. v katerega so biti udrli Kitajci, in inetala nanje in na hiše najmanj 10.000 bomb. Zopet so sc proti nebu dvigali rdeči plameni, črni oblak pa jc zatemnil ne samo Čapej, nego ludi mednarodno mesto, in pokril tudi morje. Med (em so Japonci, ki so dobili nekaj ojačenj, začeli protiofenzivo, in sicer v oklepnih avtomobilih. Z res občudovanja vredno neuslraše-»ostjo. nc meneč sc za smrt, so začeli pohod v mesto in z zažigalnimi bombami zažgali vsako hišo. iz katere so streljali Kitajci. Kitajski prostostrelci so raje v hišah končali sami sebi življenje, kakor da bi umrli v strašnih mukah plamenov požara. Proglas maršala Cankajšeka Med tem se je zvedelo, da je maršal Čankaj-šek v Nankingu, dasi nima nobene oficielne funkcije v vladi, izdal proglas, v katerem izjavlja, da bo kitajska armada branila domovino do zadnjega in da bo vsak kitajski vojak raje žrtvoval svoje življenje, kakor da bi dopustil, da bi domovina doživela tolikšno sramoto. Obenem jc odšel iz Nankinga v smeri proti Šanghaju 19. armadiii zbor. Med prebivalstvom vlada ogromno ogorčenje proti Japoncem in navdušenje za vojno. Ko so vojaki odhajali, jc na tisoče oseb manifestiralo za domovino, noseč napis: »Ne pustite naprej napadalcev!«, »Branimo šanghaj do zadnje kaplje krvi!«, »Živela vojska!«, »Doli Japonci!«. Ali bodo Kitajci uspeli? V mednarodnih krogih dvomijo, da bi Kitajci i vogli Japonce ustavili in vreči nazaj. Razmere na Kitajskem so namreč popolnoma obupne. Kakor nc obstoja nobena enotna kitajska vlada, lako ne obsloja enotna kitajska armada. Armada obstoji iz posameznih oddelkov, katerim poveljujejo generali. ki so med seboj čisto razprti. Obenem so poroča, da so se južno od Hankn-va zopet pojavile komunistične, čete, ki -o dobro oborožene in prodirajo proti Hankovu, Vačami in Hanjangii ter pretijo, da bodo napadle armado Čankajšeka v hrbet. Znano jc ludi, da je bojna moč kitajske armade zelo majhna. Drugače jc seveda z Japonci. Njihova armada, ki operira v Mandžuriji, znaša 50.000 mož, nn Japonskem jo pa pripravljenih nadaljnjih 200.000 mož, ki so popolnoma opremljeni iu pripravljeni za takojšnji odhod, če treba. Kitaj ni napovedal vojne Dočim se je 30. jan. mislilo, da je kitajska vlada v Nankingu napovedala Japonski vojno, pa sc zadnja poročila glasijo popolnoma drugače. Kes jc, da jc izvršilni odbor stranke Kuomintan sklenil. da ima vlada nemudoma proglasiti vojno proli Japoncem. Kitajska vlada sama pa lega sklepa še ni sprejela in ga tudi ne bo, ampak je samo sklenila, cla se bo proti japonski invaziji branila z vsemi silami, s katerimi razpolaga. Obenem pa jc kitajska vlada Nanking zapustila in se podala v Lo-jang. Jartonci hočejo zasesti /Vanfrnioj Med tem dospevajo v Sangajsko luko nadaljnje japonske ladje in vojni transporti. Japonci izjavljajo, da bodo, ako se kitajska vlada z njimi ne bo pobotala, po reki prodirali do Nankinga in ga. če treba, zasedli. Fakt jc, da so Evropejci v Nankingu od svojih vlad žc dobili navodilo, da naj vse pripravijo, da bi so mogli v najkrajšem času vkrcati na evropske ladje in meslo zapustiti. podpisati versailleskega miru in stopi ti v Zvezo narodov, pritegnila v Evropo kot garanta za današnji status quo<: — ta namen je imel tudi Briandov pakt — cla bi tako dosegla večjo varnost in lažje privolila v razorožitev; toda vse njeno prizadevanje je bilo zaman. Eric Drumniond, glavni tajnik Zvezo narodov je z vsemi silami delal na to, da bi pridobil Ameriko za skupno akcijo v mand-žurskem sporu, toda Amerika je zopet rekla: Ne! Ameriške združene države so s svojo abstinenčno politiko uničile Zvezo narodov in s tem tudi onemogočilo razorožitev. Razpoloženje v Ženevi je torej pesimistično. Zato je danes med politiki in publicisti v pogledu razorožitveno konference toliko črnogledov. Tolažimo pa se z dejstvom, da je razpoloženje mas, to jo narodov samih, precej drugačno, kakor razpoloženje njihovih predstavnikov. Na vojne strahoto ljudje šc niso pozabili in tudi davčna bremena prehudo pritiskajo nanje, da bi vedno in vedno ne mislili na resnično razorožitev ali vsaj na omejitev oboroževanja. Zato bo želja o razorožitvi tlela še dalje v srcu narodov in zato pozdravljamo vsak poskus, da se la želja uresniči, četudi bi se morda prvi ponesrečil. Velike skrbi velesil Velesile so v velikih skrbeh predvsem zaradi usode mednarodnega mesta v šanghaju. Najbolj je v skrbeh Anglija, ki ima v .šanghaju investiranih najmanj 250 milijonov funtov, čisto vse javne naprave, električne centrale in električni vodi, tramvaj, vodovod itd. — vse je zgrajeno z angleškim kapitalom. Ako si Kitajci ne bodo premislili iu zopet podvzeli poizkus, da Japonce vržejo iz mesta, poteni je katastrofa neizogibna. Japonci so namreč odločeni, cla bodo v slučaju ponovne kitajske ofenzive postopali :. vso brezobzirnostjo in •/. vso svojo ogromno silo, kar bo imelo žalostne posledico tudi za mednarodni del mesta. Sicer štejejo mednarodne čete, ki so pod poveljstvom angleškega generala, okoli 20.000 mož, toda vprašanje je, če se bodo mogli evropski vojaki učinkovito ustavili navalu kitajskih vojakov, ki bodo, ako jih bodo Japonci vrgli nazaj, udrli v mednarodno mesto. Če se bodo internacionalno čete temu uprle, bo nastalo strahovito krvolitje, ako ne, pa bodo kitajski vojaki celo meslo izropali, kakor je lo njihova navada. Razume sc, cla tudi Japonci lega ne bodo mirno gledali. Zaradi tega sc zastopniki velesil z vsemi silami prizadevajo, cla bi se Japonci in Kitajci sporazumeli. Jc pa zelo malo upanja, da bi se lo posrečilo onci so že Harbinom Medtem ko je pozorno:! velesil obrnjena na dogodke v šanghaju, pa Japonci v severni Mandžuriji marširajo na llarbin. Tam sc namreč vršijo ljuti boji med kitajskim poveljnikom slražn« : armade Vzhodnokitn jslce železnice Tinčaom in ki-! tajskim generalom Sinčnoiti, ki se med seboj borita za lo. kdo bo zavladal v severni Mandžuriji, ki je sedaj brez gospodarja. To so izrabili Japonci, ki pod poveljstvom generala llazebe korakajo iz Ki-riua v llarbin. Japonce je razljutilo, da so člani ruske uprave Vzhodnokitajskc železnice dali porušiti mostove in del železniške proge, da bi Japonci nc mogli prodirati. Porušili so pa zveze kitajski vojaki generala Tinčao, ki jc na strani Rusov. Japonci so -c sedaj, kakor vedno, odločili, za kratek proces iu se v tem momentu nahajajo že 30 milj pred Harbinom. ki ga bodo, kakor se poroča, zasedli šc danes. Položaj v Šanghajju se je zelo poslabšal Ameriška flota jc pripravljena Šanghaj, 1. febr. ž. » ogajanja za premirje so prekinjena, čeprav sc niso niti pošteno začela. Japonski kontre-admiral se ui hotel razgovarjati s kitajskimi generali in se jc najpreje obrnil na bri-tanskegag generalnega konzula ter pri tem ignoriral ameriškega gegneralnegr. konzula. Japonski kontre-admiral je zahteval, da Kitajska takoj umakne svoje čete in cla britanska vlada skupno z Japonsko prevzame varnostno službo nad mestom. Pod takimi pogoji so seveda padli vsi ameriški in britanski poskusi za mirno likvidacijo spora, v vodo. Sestanek se je vršil v poslopju britanskega generalnega konzulata, toda istočasno ie nad Šanghajem krožilo 17 japonskih letal. Takoj nato so Japonci stopili v akcijo, ker so jim prispele nove čete na pomoč in pričeli so tudi v mednarodnih koncesijah delati vse, kar smatrajo, da je za njih važno s strategičnega stališča. Izkrcavanje francoskih čet sc zaenkrat vrši samo v francoski koncesiji. Japonci so pri tem zažgali tudi hotel Hankov, ki leži 1 km v notranjosti koncesij in ki je ameriška last. To so storili zaradi tega, ker so bili baje s strehe tega hotela obstreljevani. Predno so hotel zažgali, so zahtevali, Ja se vsi civilisti odstranijo iz hotela. Ponoči so sem-patja pokale puške, v zgodnjih jutranjih urah pa so začele peti strojnice. Takoj nato so japonske čete z druge strani napravile strahovit napad. Kitajci se obupno branijo in bijejo sc strašne borbe, v katerih hočejo Japonci iztrebiti vse Kitajce na bojišču. Položaj v mednarodni konccsiji jc strasen. ker ima ljudstvo le za dva dni hrane. Japonci sc za Evropejce sploh nc brigajo, r druge strani pa smatrajo Kitajci mednarodno koncesijo za japonsko vojno bazo. Včeraj so semkaj prispeli 4 ameriški rušilci, j danes pa prihajajo nove ameriške ladje. Gros ameriške mornarice se isto tako pričakuje, da pripluje v najkrajšem času v azijske vode. Jutri pride v šanghaj 31. pehotni polic iz Manile. Wash ington. I. febr. /. Vsa paciliška ilota, ki sestoji iz 00 vojnih ladij, jc krenila danes zjutraj v Havnj. Poveljnik flote, admiral Lcight, jc izjavil, da sc bodo vršili redni letni manevri, izjavil pa jc, cla mora biti celokupna Ilota pripravljena na vsako cventualnpst. Tokio, 1. febr. Vest, da jc odplula ameriška tihooceanska flota, jc vzbudila veliko vznemirjenje. Vsa japonska flota je v strogi pripravljenosti. Ncwyork, 1. febr. Ig. Včeraj zjutraj jc zapustila Manili« vzhodnoazijska flola Združenih držav s kri-žarko Housten in ti rušilci, 2000 mož kopnih čel iu 100 mornarji. Povelje je dal predsednik lloover po dveumi konferenci z držvanimi podtajniki. Amerika jc poslala to. čete ua prošnjo ameriškega generalnega konzula v Šanghaju, da se zaščitijo tamkajšnji ameriški državljani. Ko sc bo položaj razjasnil, bo Amerika svoje čete zopet umaknil«. Ker ao Japonci kršili nedotakljivost mednarodne cone v Šanghaju, je Amerika skupno z Anglijo vložila v Toklju protest. Boji v Šanghaju se nadaljujejo Kitaj se bo branil do zadnjega London, 1. febr. tg. V nedeljo so se nadaljevali manjši boji za hotel Astor v Šangajii in za National City banko. Angleški generalni konzul jo sklical za danes novo konferenco, da bi sc osnovala nevtralna cona. Angleški poveljnik je energično protestiral proli predlogu Japoncev, ki zahtevajo, da bi glavne dovozne ceste v mednarodno naselbino ostale v japonski posesti. Kitajci in Japonci so odklonili angleške in ameriške proti-prcdloge. Zato so prišli do edinega uspeha, da se premirje podaljša. V predmestju ai»i vred v prosti luki Nankingu, dale kilejsjfim -u..povod--za neprevidne korake. Barikade, ki so jili '■■> napravili na ulicah, tla preprečijo izkvcavtmie japonskih čet, so bilo po odredbi oblasti zopei odstranjene. • Boji tudi v Mandžuriji T-tindou. 1. febr. t g. Vesli o večji bitki v bližini Ha-rbina se ne potrjujejo in so očividno nasitile zato. -ker so v soboto •iregualrne- kitajske čete itapudie jtipcit-ske voja.š -transporte na mandžur- , ski železnici. V šiiriurneni boju so imeli Japonci T2 nr tviti in -10 ranjenih, Kitajci pa so imeli 400 mrtvih, Ženeva, 1. febr. AA. Po dosedaj šo nepotrjenih vesteh Je prekinjen promei sibir.V-e železnice. Ztsdnjfs ve s! Japonci napadli Nnrtking ? London. I. iebr. Ig. Mttrrariko ministrstvo v (Va«kiugtoiui i<- prejelo brf .ičtttt brzojavko od ameriškega- rtisiii-a .Stiinsoua., ila je japonska križa rku, ki je I,'ila vsitlrana ut-posreda« v njegovi bližini. naenkrat začela brez poprejšnjega svarila streljali »a mest« Nanking, iako da je moral pt>-vcijnik ameriškega rtišilca dati povelje zn umik iz, nevarne cone. Ce je (a vest resnična, so bila brezuspešna vsa jiriza lavama kitajskih civilni u in vojaških olilavii, ilt« t,i vsaj v glavnem mestu ne pri--lo do aubeuih incidentov. Angleški listi ,sti dosedaj 'avili v'.-«; upanje na to, da Janami proti giav-uouiii mestt) jie Jiodo -torili iu betiih korakov. Konferenca zun. ministrov M A Obravnavanje važnih problemov Praga, 1. febr. tg. Prager Presse objavlja danes komunike o današnji konferenci zastopnikov male antante v Montreuxu, ki pravi: : Vsi trije- zunanji ministri Male antante so se 1. februarja sestali v Montreuxu. Razpravljali so o splošnem političnem položaju Iu i/.meujnij svoje informacije. Nato so obravnavali ona vprašanja, ki posebno in-teresirajo Malo antanto. Nazadnje pa so razinotri-vnli probleme, ki so nastali-radi rnzorožitvpfte konference. Vsi trije ministri so proučevali temeljna vprašanja in metode, ki naj se uporabljajo. Sporazumeli so se o eventualnih sklepih, ki naj zagotovijo uspeh konference na podlagi določb pakta Zveze narodov. — Zunanji minister dr. Marinkovič je podal nato nastopno izjavo: »Ml srno absolutno soglasni v tem, da se mora preprečili formalna ali prikrita Odgoditev konference. Težki mednarodni položaj no upravičuje take. odgoditve in nam nalaga dolžnost, da dc-sežem-o čimprej pozitivne in 'pametne rezultate. ,Mala antanta bo storila vse, kar Je v-njeni moči. Razorožit vena -konferenca pa bi 'se morala izjaloviti,'če bi ji stavili neJossgJJive cilje. Konferenci si mora postaviti nalogo, da najde hitro in praktično rešitev, če bodo vse države poka- i zale isto dobro voljo, bo uspeh golov. — Zunanji minister dr. Beneš je izjavil: Absolutno smo edini v svoji trdni volji, storiti pozitivno delo za uspeh konference., — Romunski zunanji minister, knez Ghika, jo nato pristavil; .»Srečni smo, da predstavlja niiša skupina čvrst element za ohranitev in zavarovanje Evrope na podlagi mednarodnih pogodb.- — V splošnem se Je ponovno intglašalo načelo, da se more doseči razorožitev le v tesni zvezi' z organizacijo mednarodnega zavarovanja. Ženeva, 1. febr. tg. Napovedana konferenca' zunanjih ministrov male antante je bila, kakor napovedano, v Montreuxu v Palast-liotelu. Razgovori so se začeli ob II in so bili končani ob 4 popoldne. Kakor doznava Vaš dopisnik, je bil predmet razprav tudi finančni in gospodarski položaj na Češkoslovaškem kakor tudi v Romuniji in Jugoslaviji. O kakih novih načrtih glede donavske konfederacije pa baje ni bilo govora in bi tudi ne bilo zanje časa. Razpravljali so očividno zelo podrobno o sovjetsko ruskih paktih o nenapadanju in se bodo lozadevni razgovori nadaljevali. Zaenkrat pa je konferenca zaključena. Ukrajmsko vprašanje pred ZN Kak® ie Z/V likvidirala ukrajinsko narodno manično na Poljskem Šanghaj- središče požara sm vzhodu Shanrfaj, Pariz daljnega -vzhoda« je največje mednarodno tržičč« ogromne kitajske države in je veljal ie nekaj desetletij.za vzgLcdno evropsko-smeriiko kolonijo. Shangaj je iucli za n^še evropsko pojme islemesto, Obstoji namreč iz dveh, ozi-:?ma treh upravno po 'vsem ločenih men, čeprav te ločitve lia mestu samem nikakor ne moremo opazili. Meja med kitajskim delom mesta in med mestom, ki je zrasilo v glavnem radi mednarodnih koncesij, teče često po sredi kake ceste in se označi le v slučaju nevarnosti za silo 6 provizorno izdelanimi žičnimi ovirami in z zidovi, zgrajenimi iz. vreč polnili peska. Pravo kitajsko mesto s približno pol drugim fijlijonbm prebivalstva kaže le sem in tja znake moderne civilizacije. V glavnem srečavamo v mestu domačinov ozke, zamazane nlice z majhnimi stanovanjskimi hišami Zgrajenimi iz opeke, če-s-eo pa tudi iz lasa. Tem bclj očiten kontrast nudi seveda mednarodna naselbina, ki se razširja od brega reke Whangpu daleč v notranjost ravnine. Moderni Shangaj ima dve tuji koncesiji. Prva pripada veliki mednarodni koncesiji, ki se je združila iz. svoječasnih angleških in ameriških koncesij in drugič iz povsem samostojno "upravljane francoske koncesije. Čeprav ne stoje ob nabrežju reke nebotičniki, vendar stoje tam najmanj aesetorice najmodernejših, deloma do deset nadstropij visokih palač, Nov <> ojjtoir.no upravno poslopje ob nabrežju, v katerem imajo številne svetovno znane tvrdke svoje podružnice, bi bilo vsakemu velemestu v pones. Pra-. tako -:o same krasne palače nova carinarnica, palača Hongko g-Shangajške banke in palača angleškega Ncrtb China Dailv Netvss. To v -esnici internacionalno mesto je opremljeno z elvktrično razsvetljavo, plinom, vodovodom in kanalizacijo. Na meji med francoskim in mednarodnim delom mesla pa se je razvil krasen okraj vit z bajnimi vrtovi. Večina v Shangaji. .laaeljenih iooziemcev je Japoncev. V glavnem 30 se naselili v Hongkevvu, nekdanji ameriški koncesiji. Druga najmočnejša skupina so od prevrata v Rusiji da-ie ruski emigranti, katerih bo približno '5—20.000. Poleg teh živi v Shangaju -e 3G0B Angležev, prav toliko Američanov, 1500 Nemcev in 1000 Francozov, Meja med kitajskim mestom in med inozemskimi koncesijami se danes nc pozna več tako atlogo ko! nekdaj; zato živi ludi v območju koncesij nekaj nad 100.000 Kitajcev, ki sinejo že nekaj let sem v .isin terenu nakupovati lasten svet in kateri so kot deloma jako močni davkoplačevalci zastopani v občinskem svetu mednarodnih koncesij. Dočim. kitajsko vojaštvo in policija kitajskega mesta ne smejo prestopili ozemlja mednarodnih koncesij, se udeležujejo v tem terenu naseljeni Kitajci prav aktivno obrambe mednarodnih koncesij. To se godi na dva načina: Mednarodne koncesije imajo lastno policijo, katere moštvo obstoji skoro brez izjeme le iz Kitajcev. Podčastniki in častniki pa so večinoma Angleži in bivši ruski častniki. Poleg te policije in stalne vojaške posadke, katero vzdržujejo velesile v teh koncesijah, je v mednarodnem delu mesta še milica, ki šteje okrog 2500 mož, Člani te milice so sestavljeni iz evropskega, ameriškega, japonskega in tudi kitajskega civilnega prebivalstva. V milici so zastopane vse vrste orožja Vršijo sc redne stalne orožne vaje in milica je že cesto uspešno posegla vmes, ko je b;lo treba ščititi koncesijo pred nameravanimi ropi. Posamezni oddelki te meščanske .straže so deloma sestavljeni po narodnosti, deloma mešanica vseh tali, V normalnih razmerah' je poveljnik vse le meščanske straže angleški major. Če nastane izredno stanje, tedaj prevzame poveljstvo najstarejši Izmed najvišjih mornar, častnikov od v pristanišču usidranih inozemskih vojnih ladij. ?<'a;starcf?i častnik v sedanjem času pa je slučajno japonski kontreadmrail Schiosawa, ki Ženeva, 1. febr. 1. Po vesieh, ki prihajajo o I Sveta Zveze narodov, se da sklepati, da ju ukrajinsko vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu, bfez velike debato bilo preloženo v arhive. Znano je, da so Ukrajinci radi grozodejstev, ki so se dogajala po Galiciji in katere je obžalovala tudi poljska vlada, češ. da so se vršila brez njene vediicMI, poslali obširno spomenico na Zvezo narodov. V kateri prosijo za zaščito in za najstrožjo preiskavo, 'l a spomenica je prišla sedaj pred Svet Zveze narodi, v. Japonski delegat je bil izvoljen za poročevalca. V svojem poročilu je navajal Japonec, da so Ukrajinci zakrivili sami svojo nesrečo, ker so vpri-zorili poskus teroristične revolucije proti državnim oblastem. Dogajali so se nekateri neizbežni uedostatki, katere je poljska vlada obžalovala In krivoe tudi -kotno vala. Edino lord Ceci-1 ni soglašal s poročilom Japonca ter je zahteval, da se -mora predmet natančneje preiskati, ker so poročila o grozodejstvih bila takšna, da morajo omajati vsako civilizirano vest. Poljski zunanji minister je v svojem obrambnem govoru naglasa], da bo. njegova vlada vse storila, da se takšni neredi ne ponovijo več. Čudi se, da je angleški zastopnik zavzel tako sovražno stališče, ker bi pričakoval ravno od Anglije, ki predstavlja ogromen Imperij, več razumevanja za sredstva, katere morajo države včasih uporabljati za obrambo svojih interesov. Vsi prisotni so razumeli ta namig na Indijo. Svet Zveze narodov je torej navzlic nasprotnemu stališču Anglije poročilo japonskega delegata sprejel in s tem vprašanje pritožbe ukrajinske narodne manjšine definitivno odložil. V ukrajinskih krogih vlada veliko nezadovoljstvo nad načinom, kako je Zveza narodov likvidirala njihovo spomenico, ki je vsebovala toliko resničnih dejstev iu ki bi morala izzvati s strani vseh kulturnih držav enodušno zahteve, da se ukrajinska narodna manjšina v bodoče zaščiti z uie-Snarcdiiimi garancijami. Preobrat v Albaniji? Albance se priložnjejo, da jih Italija zanemarja Belgrad. 1. febr. I. V poslednjem času se opaža. da albanski listi v izredno Strogem Ionu komentirajo trgovinske odnošaje meti Albanijo in Italijo, ki je zastopala v Albaniji uvoz. v višini med tem ko je Albanija izvozila V Italijo le lie-ziiattie množine svojega blaga. Vplivni "dnevnji;. j On«. ki izhaja v Tirani, piše ob tej priliki,'da bo potrebno zavzeti kritično stališče, ko se bo trgo-vinska pogodba uied obema državama zopet obnavljala. Sedanja trgovinska pogodba, ki Jo bila sklenjena I. 1923. v Rimu, Je potekla in treba bo mis- ij ti na novo. Do sedaj Italija albanskih interesov tti zadovoljila. List nadaljuje, da je resj da je v rimskem paktu Italija dobila nekatere politične pravice nad Albanijo, toda to se ne sme tolmačiti tako. kakor da uživa Italija izredne privilegije v albanski trgovski politiki. Italija zanemarja povsem svojo zaveznico in kupuje svoje potrebščine po svšenl svetu, samo v Albaniji ne. Albanija" ni. italijanska kolonija. Razumljivo je, da je italijanska vlada vložila protest proti takemu neprijaznemu pisanju albanskega lisla. Važno obvestilo izvoznikom v ČSR Belgrad, t. fehr.- AA. Važno obvestilo našim Izvoznikom v Češkoslovaško: Zavod za pospeševanje zunanje trgovine razglaša, da je češkoslovaško železniško ministrstvo poslalo naši generalni direkciji državnih železnic tole obvestilo: V zmislu naredbe češkoslovaško vlade z dne 18. jan. 1C32 (št. 7, Zbornika zakonov in narod b republike Češkoslovaške 1. 1932) morajo biti pošiljko tistih vrst blaga, ki so namenjene uvozu v Češkoslovaško in ki so naštete v posebnem seznamu, objavljenem v uradnem listu republike Češkoslovaške, dne 20. jan. 1932, št. 10, od trenutka, ko pasirajo češkoslovaško carinsko mejo, opremljene ali z izkazilom češkoslovaške narodne banke, da so dovoljena plačilna sredstva za pošiljko. ali z izkazilom isle banke, da se du kompenzacija nn drugi način dobiti, ali pa morajo biti op, emljeite z izjavo pošiljatelja na tovornem listu, kdo ima lo nakazilo in kje prebiva lastnik izkazila na . Češkoslovaškem, Ce ne bi bilo ustreženo vsaj enemu izmed navedenih pogojev, taka pošiljka, namenjena uvozu. ne bo prevzeta na češkoslovaški meji za uvoz čez 'mejo. " " ......'........ r ........ Ti predpisi veljajo za pošiljke, namenjene uvozu, ki so bile predane v prevoz železnici na inozemskih odpremnih postajah za izvoz v češkoslovaško republiko [to 25. jan. 1932 (datum na prodajnem žigu). Izrecno se opozarja, da ti predpisi lie veljajo za tranzitne pošiljke, ki gredo čez češkoslovaški carinski le.ritorij z direktnim tovornim li-stoni, In tudi ne za" tisto pošiljke, ki se morajo iznova predaji za' reekspedicijo na češkoslovaških obmejnih postajah brez pretovarjanja, v svrho prevoza čez mejo v inozemstvo. Veljajo pa ti predpisi za tiste pošiljke, ki bi moralo biti deponirane. na češkoslovaškem v carinskih skladiščih iu za katere bi bilo treba glede kraja, kamor so namenjeno, naknadno šele izdaji dovoljenje. Češkoslovaški konzulati bodo dajali pojasnila. o vrsfali btaga, ki jih našteva go i omenjeni seznam in ki so podvržene omenjenim omejitvam uvoza blaga na Češkoslovaško, > Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja nit.še izvoznike, da se morajo točno držati navedenih odredb, dokler ne sklenejo naša pri- sedaj poveljuje meščanski straži v mednarodnih koncesijah. Kolodvor leži v Shangaju v kitajskem delu mesta, Vendar' se naslanja na trg pred kolodvorom tudi že mejit •mednarodnih koncesij. V isii višini a kolodvorom leži že v obsegu mednarodne koncesije sedanji japoiisjt' del mesla Hongkevv, iz čigar meje so kcmcentrirali izkrcano japonsko mošt-. o proti kolodvoru. Kolodvor je prehodna po-fdaja železnice" Nav nevtralizi anju ljudskih mas< s proliversko propagando, ki naj jih napravi indiferentne in neaktivne v očigled brezverske agitacije. Druga stopnja je naperjena direktno proti cetkvi,, družini in šoli. Tretja stopnja naj vodi dp uničenja cerkve iu njenih kulturnih vrednot. četUa pa, ki je zadnji cilj vsega dela, je: u postavitev- boljševizma., Brezbožniki se ne omejujejo le ua postavljanje programov, oni se trudijo, da jih ludi izvedejo. Neprestano ustanavljajo nove celice in trojke, imajo sestanke, objavljajo brošure, listo in letake, in delajo propagando ludi s filmom iu po radiju. Z letaki mečejo med ljudstvo svoje bojne pesmi, v - katerih že sedaj sramote vero, verske običaje in širijo brezboštvo. S posebno naslado skušajo osmešiti duhovščino in se v ta namen poslužujejo liiarijonetnih gledališč, kjer so kažejo občinstvu, ki ga tvori največkrat mladina, neverjetno škandalozni prizori. Brezbožniki so ne zdrznejo pred nobenim sredstvom, pa naj bo še tako cinično in ničvredno, da ga ne bi uporabljali, ako mislijo, da to vodi tlo njihovega cilja. Saj jim je Lenin naročil, da je laž najboljše orodje za boj proti cerkvi. K temu vodilnemu geslu svojega voditelja seveda ne po-pozabijajo nikdar pristavljati Marksovega izreka: »Vera je opij za narod«. Delo brezbožni kov se vrši v različnih sekcijah, katerih vsaka ima natančno določen cilj. Zveza mladih komunistov dela proti družini: rdeči roditeljski svet naskakuje šolo, proti cerkvi je pu v glavnem naperjena akcija proletarljata. Todu glavno skrb v vsem svojem delu polagajo komunisti na izoblikovanje mladine, ki jo sistematično šolajo v komunističnem in brezbožnem duhu iu izoblikujejo iz njih voditelje bodočega gibanja. Danes moramo ugotoviti, da gre preko Nemčije val boljševiškega brezboštva, ki z vsemi sredstvi gre za tem, da uniči krščansko kulturo. Vrši se gigantski boj za duše. Vsak brezbožnik fe agitator in vsak je tudi organizator, kateremu je oii-merjeno posebno delovno polje. Da je Nemčija v resnici ogrožena, kažejo številke, ki izkazujejo že tri milijone organiziranih svobodomislecev. Cerkev, tako katoliška kakor protestantska, sla podvzeli energično obrambo proti brezbožni I akciji. Dosegel se je celo sporazum za skupno delo | proti brezboštvu. Seveda so v prvi vrsti katoličani I aktivni, ker protestantizem je strašno razdejan otl i brezboštva in svobodomise.lstva. Meti katoličani pa se vrši živahna protiakcjja, da se reši narodu najdražje. kar ima — njegova vero. Dr. \V. Nov francoski poslanik v Belgradu Pariz. 1. febr. AA. Havas poroča: Pooblaščeni minister druge stopnje in ravnatelj oddelka za Azijo in Oceanijo v ministrstvu za zunanje zadeve Nagiard je imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra francoske republike v Belgradu. Nagiard se je rodil 3. maja 1883 v Lyonu. V ministrstvo za zunanje zadeve je stopil leta 1908. Zavzemal je razna konzularna mesta v Aziji in Ameriki. Ko sc je vrnil v Francijo, je bil imenovan za šefa oddelka francoske akcije v inozemstvu. Odlikovan je bil kot tak z jugoslovanskim redom' sv. Save. Pozneje je postal francoski generalni konzul v Šanghaju, kjer je v težkih trenutkih branil francoske interese. Lela 1928. se je ponovno vrnil v Francijo ter bil imenovan za ravnatelja oddelka za Azijo in dobil naslov pooblaščenega ministra. Diplomiral je na pravni lakulteti in na šoli za politične vede. Pogreb reškega škola Reka. 1. febr. ž. Danes je bil pogreb reškega škofa Izidorja Sainu. Pogreba so se udeležili med številnimi predstavniki vojaških in civilnih oblasti tudi tržaški škof Fogar, zadrski škof Muncane iu administrator goriške škofije Sirotli. Pokojnik je pokopan na reškem pokopališču, dokler mu nt> bodo zgradili lastne grobnice. Osebne vesti Belgrad, 1. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel kralju m na predlog prosvetnega .ministru' sta premeščena: na prvo realno . gimnazijo v Ljubljano g. rranjo Stopar, prof. druge realne gimnazije v Ljubljani. 4. skupine, ua tretjo realao gimnazijo v Ljubljani tli- Joža Lovrenčič, prof. i. realno gimnazije v Ljubljani. — Premeščen je za profesorja 7. skupine na re^no gimnazijo v'.Novem mestu g. Franc Rojšek, prof realne gimnazije v Mariboru, isle skupine. Belgrad, 1. lebr. 1. »SJužbene..novine«. ol javljajo tfkaž Nj, Vel. kralja, s katerim je 'postavljen za kasacljskega sodnika v 2. skupini '1. stopnje pri Stolu sedmorice v Zagrebu dr. Vladimir Golia, podpredsednik višjega deželnegauodišča «v Ljubljani.-Ker je oddelek B fza Slovenji,6) že zaseden, pride dr. Vladimir Golia v oddelek A (II, vat-ska in Slavonija), Be^raiske vesti Belgrad, t, febr. I. Iz Aten poročajo, da je prispel tja podguverner angleške banke >'ynv.yer, ki ima nalogo, proučiti finančni položaj Crčije v svrho dovolitve pefletnega moratorija, ia katerega je Grčija zaprosila za'visa svoja inozemska plačila Zvezo narodov, v Ženevi. Uvoz seinCii. Belgrtid, 1. febr. . A A. Poročilo o v mesecu, decomjtru 1931. uvož-uih količinah k'nI-turnih in industrijskih rastlin. Po'poročilu laiblj. kmetijske posluje je bilo Uvoženega indvs1 jšk, "a in kulturnega senieiia ITff.Ofli Kg," Ton- vvc^n umetnega gnnjiln 145.000 kg in kalijeve soli 45 tisoč kg. Dunajska vremenski napove,ti: Večinoma oblačno. pozneje sneg, vi' urni severni vetrovi, uu-zncie nižin trm nemi ura. Kmetifsha kriza v Savinjski dolini Iz,.Savinjske doline-smo prejeli tale dopis, ki »asno označuje težke razmere tamošnjoga kmetijstva. ki je vedno bolj potrebno pomoči: • Glavni pridelek doline je hmelj. Tega so kmetje vuovčili največ po 5—8 Din-za kg, le .eno tretjino približno po 10 Din. Nekateri so ga prodali celo po 12 Din, toda la ceua je bila le par dni. Nekaj hmelja je še ostalo; Ker je bila suša, so bili ostali pridelki bolj pičli. Posebno trda nain gre pri živinski krmi. Marsikateri posestnik premišljuje kako bo prehrani! živino do spomladi, čeprav je- povsod krma zelo reducirana. Tudi živine so ljudje mnogo zaklali doma. Pri sedanjih razmerah pa niti na en niti na. drug način ne pridejo do znosnih cen. Mnogo kmetovalcev si je pomagalo s tem, da so posekali les, katerega t>o. jim prihranili predniki zadnja lela. Z njim so nadomestili izgubo pri ostalih panogah kmetovanja. Sedaj, pa- je tudi za les težko dohiti kupca, če ga pa dobi, koiuaj skupi za stroške ali pa še lega ne. Pač, pa je ostalo neizpremenjeno davčno in obrestno breme iz prejšnjih let. Poleg tega je prišlo še novo breme: število brezposelnih in ubogih vedno bolj narašča in prosjače-nje.se je radi slabih gospodarskih razmer zelo razpaslo. Pri nas so večinoma srednje kmetije, ki rede par konj, istotako par goveje živine. Povprečno Računanje z življenjem K nedeljskemu članku' nam piše prijatelj našega lista: Ko ste v nedeljski številki »Slovenca« pisali pod tem naslovom o nekaterih izrastkih zavarovanja, sem se spomnil, kako. je bilo v Srbiji leta 1900. O tem piše znani srbski zgodovinar Slo-bodan Jovanovič v svojem delu Vlada Aleksandra Obrenoviča«, druga knjiga (1897—1903) v poglavju » Osebni režim na . strani 32 tole: Zakon o združenjih je bil uveljavljen dne 14. januarja 1900, ki je bil potreben radi števil- nih novih vrst društvenega udejstvvanja. Nazadnje so se pojavila taki svadbena društva. To so bila stvarno društva za vzajemno zavarovanje za slučaj smrti ali ženitve-poroke. Sirila so se z neverjetno naglico v državi in n. pr. v prvih 9 mesecih a izkazuje ta-le promet: vojna škoda -1000 kom., 8% Bler. pos. 4000 dol.. 7% Bler. po«. 3 stane prav aktiven (čeprav nikdar v žepu!), da hoče v gotovih slučajih to svojo aktivnost tudi na zunaj pokazati. Bogoslovje ima več »becirkov«: Tartar, to j je spodnji del; Sibirija, ker pravijo, da je bilo I tam včasih hudo mraz; Kapitelj, »Mesarska j gasa« itd. Kapitelj ima že staro, staro tradicijo. I Ze od najstarejših časov sem je bil pozorišče ! vsega nekako poljavnega življenja v bogo- ' slovju. Saj je kapiteljski »rostrum« za razne govorance in podobne stvari najbolj pripraven. Jedo pa bogoslovci, 110, pač kot vsak navaden človek. Z žlico, včasih sc poslužijo tudi vilic in noža. Gredo pa tudi k sosedovim v »Betlehem« (Betlehein pomeni po kranjsko: hiša kruha). Sicer pa niso nikdar požrešni ljudje, zelo skromni naravnost in sploh zagrizeni sovražniki materializma in vseh temu podobnih življenjskih nazorov. — Spe pa tudi kot čisto navadni ljudje — na posteljah. Sicer pa ti mirni in starinski zidovi molče. Molče, kot bi s tem hoteli razodevati vso res nost in svetost kraja, kot bi hoteli govoriti o mogočni iti slavni svoji zgodovini in o možeh, ki so tod bivali, kot bi hoteli govoriti o svoji bodočnosti in bodočnosti tistih, ki zdaj tod bivajo. Zidovi molče, govorimo le mi in še mi šepetamo. šc naša pesem, ki je včasih tako prosta in v resnici! kot huronsko vpitje sredi .afriških pragozdov, onemi ob sivih obokih starinskih hodnikov. Pet otrok smrtno ponesrečilo Ena mali mrtva Iz Olomuca poročajo: V stanovanju hotelskega vratarja Vojaszka se je zgodila strašna nesreča, čije žrtev sta dva dečka imenovanega, stara \ in 6 let. Medtem, ko je bil Vojaszek v službi, njegova žena pa je prala v pralnici, se je zaradi preveč zakurjene peči vnelo pohištvo v pritličnem stanovanju. Soba, v kateri sta bila oba otroka zaklenjena, se je hitro napolnila z dušečim dimom. Uboga otroka si nista znala drugače pomagati, kakor da sta zlezla pod posteljo. Tam so ju tudi našli, ko so mimoidoči zapazili dirri, ki se ie druga znorela. valil skozi okno. Ko so prihiteli gasilci, sta bila oba otroka že mrtva. Ko je mati zvedela za strašno nesrečo, se ji je od žalosti omračil um in so jo morali prepeljali v blaznico. Iz Bolkc nheima v Šleziji poročajo: V Rudolf-stadt se je peljala na saneh čez zamrzlo Odro neka delavska družina. Ker led še ni bil dovolj debel, se jc udri. Mati z dvema otrokoma je utonila. Njen 11 letni sin je hotel pomagati, pa je tudi sam naše! smrt v valovih. Samo 6 letna hčerka, ki jc bila tudi z matorjo na ledu. sc je mogla rešili. Zabave za služinčad Vsako leto po Božiču doživlja London čuden dan, na katerega odpadejo vse prireditve, družab. sprejemi in slično. Popoldne izostanejo vsi siuge iu služkinje. Bogate in revne hiše ino-I rajo shajati z mrzlo večerjo. Tišina zavlada j celo v Buckinghrtinski palači in pri princu Wa-I luškem, kjer zadostujejo takrat še za kralja in I kraljico obloženi kruhki, mrzla pečenka in sir. ; la noč je namenjena zabavi služinčadi. Lady Malcolin, znana dobrotnica, ga je vpeljala po i vojni. Kmalu je dosegel splošno priznanje. Gospodinja, ki ne bi privoščila služkinji te zabave, bi se osmešila, ker bi bil to prestopek zoper obvezno »fair play. Kraljica sama pošilja na ta ples vse dvorne hišne, lakaje, kuharje ii šoieie, ter ostanejo pred palačo samo vojaki. Letošnji, zabava jc bila prirejena v največji an-.".lešl-i dvorani Albert Hallu. Vstopnice lahko kupuje samo služinčad, in dobiva posameznik . Ukročeni. leopard, ki ga je pripeljal seboj'berlinski raziskovalec Afrike llugo pl. Othegraveu ie raztrgal dve leti starega otročička. Leopard jebil od policije obsojen na smrt: in takoj ustreljen. Iz Berlina poročajo: Strahovit dogodek -e je pripeti! v stanovanju nekega umetnika, ki je s svojega potovanja po Afriki pred par leti prinesel mladega leoparda. Neka gospa je prišla k umetniku na obisk s svojim 11 letnim sinčkom. Deček se je igral z leopardom. Zver ga pa je nenadoma za- grabila in preden so mogli preprečiti strašno nesrečo, jc leopard popolnoma raztrgal dečka. Nato je zver navalila na mater in jo hudo poškodovala. Ce bi lastnik ne udaril zver po glavi, da se je zrušila na tla, bi sc zgodila še večja nesreča. Umetnika so aretirali. Princ Hihibii (s sabljo), brat japonskega cesarja, je kot stotnik ciJšel na bojišče na Kitajskem, da s tem podžge hrabrost japonskih čet. 0?! 3 O Japonski cesar - mikado Hirohito (slovensko Blesteči mirt), katerega ime ni prav nič v skladu z japonsko politiko napram Kitajcem. Bivši finski zunanji minister Hjalmar Procape, ki ga imenujejo med resnimi kandidati za generalnega tajnika Društva narodov utfarae Peto največje mesto na svetu Chikago Se bori žc več mesecev s finančnimi težkočaAi. Ker banke niso hotele dati nobenega jiosoirla več mestni upravi, je ta postavila neke vrste finančnega diktatorja, da ta uredi mestne finance. Ta diktator je pred dnevi podal poročilo, iz katerega se vidi, da je Chikago kar sc zločinov in korupcije tiče šc vedno na prvem mestu kljub mnogim aferam v raznih evropskih državah. Poročilo o tem, kako se je upravljalo z mestnim premoženjem, navaja take podrobnosti, da se nam zde, če ne že popolnoma izmišljene pa vsaj pretirane. Vendar pravi poročilo, da se v tem kratkem času še ni moglo ugotoviti vseh trikov in načinov, kako so delali korupcijo in da bodo v kratkem času odkriti novi škandali. Naj pričnemo z neverjetnostmi: Ugotovili so, da je bivša mestna uprava, ki je izplačevala plače uslužbencem šele po večmesečni zamudi, ki ni plačevala niti obresti dolgov, ki jc vsled' pomanjkanja denarja pustila mesto v temi, enostavno »pozabila« v zadnjih štirih letih izterjati nad petnajst milijard zapadlih davkov. S tem denarjem bi lahko poravnala velik del obveznosti mesta. V glavnem gre za zemljiški davek in realne vrste davkov. I iiiaii. upravnik je zadevo prijavil državnemu pravilniku in skupno z njim pričel raziskovati vzroke »pozabljivosti«, ki' je privedla mesto na rob propada. Ugotovila sta, da gre za nezaslišano [^odkupovanje in sta dvignila obtožbo proti šestdesetim milijonarjem. Akti seveda manjivajo in so izginili, ko je moral bivši župan Thompson oditi. Proti njemu jc uvedeno kazensko po stopanje. Radi tega vlada splošno zadoščenje, ker jc znano, da je imel bivši župan tesne zveze z zločinci. Thompson pa je neposredno pred aretacijo »neznano kam« odpotoval. Baje je v v Buenos Aircstt, pa je neverjetno, da bi se odzval sodišču. — Dalje je ugotovljeno, da je mestna uprava plačevala skoraj 4000 nameščencev, ki sploh niso obstojali. Plače so bile nakazane na fingirana imena. Samo pri tem jc mesto oškodovano za približno 1 milijaruo. Vse žene, prijateljice in prijatelji so prejemali od mesta plače kot dnevničarji ali slično. nc da bi samo enkrat prišli v urad. — Ker bo težko sedaj izterjati davke, bo morala občina ponuditi poravnavo v višini 30 odstotkov, če se bo hotela rešiti finančnega poloma. I Ulnpljaji srca na plošči. Berlinski zdravnik dr. Leo j -lacobson je iznašel poseben aparat, s pomočjo katerega dobimo gramofonsko ploščo o utripanju in delovanju srca. Iznajdba ima posebno za proučevanje delovanja srca in motenj veliko praktično vrednost. kvečjemu dve vstopnici. Londonska javnost jc kmalu zvedela, da je služinčadi namenjena zabava najbolj vesela in živahna v teku sezije. »Gospoda« zdaj navadno prosi lastno kuharico, da bi ji oskrbela povabilo. Dnevniki zatrjujejo, da so tvorili delodajalci najmanj polovico letošnjih gostov. To je mogoče, ker so vsi plesalci zakrinkani. London ob svitanju po tem plesu nudi izredno demokratično sliko. Mladeniči v brezhibnih frakih in dante z bisernimi orglicami sc vračajo takrat domov v družbi lastnih kuharic, hišnikov itd. Santo to noč vo zijo londonski avtoizvoščki slično pisano občinstvo, ki je pozabilo v plesni dvorani na navadne premoženjske in stanovske razlike. Fašisiovshta moda Po padcu funta so v Angliji pričeli s propagando za domače blago in za angleško modo. Za Angleži prihajajo sedaj Italijani. Nedavno so v Rimu zborovali krojači. Na zborovanju so se bridko pritoževali, da šc vetmo Pariz in London diktirata modo in da gredo za te razvade težki milijoni v tujino. Zahtevajo, da se mora Italijan tudi v tem odreči uplivu tujine in nositi domače blago po starem italijanskem vzorcu. Gotovo je, da bo vlada te sklepe rada podpirala. Cas bi bil, da bi kaj slič-nega podvzcla tudi naši krojači, da pride v teh težkih časih do veljave naše domače blago in pa naša lepa narodna nošnja namesto tujih spakedrank in židovskih modnih izdelkov. Zdravnika so poklicali nujno k neki starejši go6pej. - No, draga gospa, kaj vam je, kaj vam manjka?« prijazno vpraša zdravnik. Radi tega nagovora ogorčena odgovori gospa pikro: Jaz sem soproga ministra P.« Oprostite, od te bolezni vas ne morem ozdraviti, jc odgovori! zdravnik in odšel. Prcdpustno some. Kljub težkim in resnim celo tekme mask. Al gov k leMne ",lilsK- Ali se more pameten človek udeleževati lekme, kdo bo boli našemljen* H jovor nam da gornja slika, na kateri vidimo samo nekaj takih mask, ki pa že dovon/or o vazejo, kako pametni in duhoviti pač morajo biti moški in ženske, ki poteptajo in poniža o svoje dostojanstvo s takim in stičnim iiašemljenjem ■■—— Beseda samo 50 par , Gostilna m pbiuhe c/ikati? Prilike se ne dajo priklicati, pač pa KUPCI m KUPČIJE! Te lahko kar po načrtu vnesete v Vaše račune. Sredstvo zanje z malimi stroški: NAŠI MALI OGLASI. Vsaka beseda 50par ali proitor drobne vrstice 1 50Din Na|man|ii znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Za oglase strogo trgovskega in reklamnega rnačaja vsaka vrslica2Din.Na|manjsi znesek 10Dirr. Pristojbina za šifro Z Din Vsak oglas treba plačali pri naročilu.pismena vprašanja odgovarjamo le,če je prilože na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3'»9. " ■ ^ Maver, Jegličeva 5. Danes domača veselica brez 1 plesa do 2 zjutraj. Doma- j če krvave klobase, vino ; mariborskih goric, cviček J Gadova peč. K obilni ude- , ležbi vabi najvljudneje gostilničarka. Beseda samo 50 par Strojnik vešč vseh parnih in motornih naprav v poslugi in popravilu, dober elek-tričar, išče službo za takoj. Pismene ponudbe po-Elati na upravo Slovenca^ pod šifro -Strojnik« št. 1241. S priznanjem preizkušeni! Starejša kuharica dobra, varčna, zmožna — išče zaposlitev k starejšemu gospodu. Gre tudi h gospodu župniku. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod -Mirni dom«. Natakarica ki zna tudi šivati, z dobrim spričevalom — išče mesto v gostilno na deželi, najraje na Gorenjskem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1318. Krojaštva se želi izučiti nadarjen, vesten in priljuden gluho-nemcc, ki govori zelo dobro. Pojasnila daje Podporno društvo gluhonemih«, Zaloška ce3ta 5. Trgovska pomočnica že'i mesto. Najraje na Gorenjsko ali Štajersko. Naslov se izve v upravi Slovenca« pod št. 1333. Vajenca 14—16 let, pridnega, poštenih kmečkih staršev, ki ima veselje do medi-čarske in svečarske obrti, sprejmemo. Urana in stanovanje v hiši (odnosno po dogovoru). Ljubljana, Sv. Petra cesta 59. Knjigovodja se išče za ureditev novega knjigovodstva. Ponudbe na imravo Slovenca« pod šifro »Prvovrsten« št. 1289. Jezikovna šo!a Gosposka ulica 4/1. Tečaji j za vse jezike se sedaj j prično. Otroške skupine, i Posamezni pouk. Prvovrstne učne moči. Nizke cene. Informacija od 6 do 8 zvečer. Šoferska šola ioblastv. koncesijonirana, f Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, £ Ljubljana, Dunajsk; c. 31. Prihodnji redni tečaj se prične 3. februarja. Tihega družabnika s kapitalom 40.000 Din, iščem za trg. z meš. blagom na prvovrstnem prostoru v bližini Celja. Dopise vposlali pod šifro »Promet« štev. 1144 na upravo »Slovenca«. Kompanjona na Rab (Dalmacija) sprejmem ali prodam nov dvonadstropen hotel z 22 sobami, ki ga pa tudi zamenjam z večjim objektom v drugem mestu proti doplačilu 300.000 Din. Gotovina ni potrebna, ker vzamem hranilno knjižico. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 1178. Beseda samo 50 par Sobo ^neblovano, z elektriko, j oddam gospodu. Avsec, ' Polakova ulica 17, Ljubljana VII. Uradnika 25—35 letnega, r. bančno prakso, išče veliko podjetje. Zahleva se slovenski, nemški, srbohrvatski in po možnosti francoski jezik v govoru in pisavi, stenografija, strojepisje in knjigovodstvo. Ponudbe s sliko, prepisom spričeval in referencami na upravo Slovenca« pod »Stalna hotelska služba« št. 699. Beseda samo 50 par t i Bogati postanete če imate veliko znancev! Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamki za odgovor. Beseda samo 50 par Pekovski vajenec * vso oskrbo v hiši se sprejme. Anton Praprot-nik, Jesenice. Trgovsko vajenko s primerno izobrazbo se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v ihiši. Ponudbe pod »Poštena« 1341 na upravo »Slovenca«. Vajenke sprejme šivilja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1313. Sprejmem učenca takoj v trgovino z mešanim blagom. Vsa oskrba v hiši. Ivan Marin, Mirna. Iščem potnika ki potuje po vsej Sloveniji, a je voljan prevzeti dobro idoč ter vporaben predmet (biči) proli 10% proviziji. Javi nai se na naslov: Mato Hunjak, tovarna bičev, Slav. Požega. Prikrojevalka prvovrstna, za boljšo damsko konfekcijo v Ljubljani, katera ie že dalj čara v tej stroki službovala, se sprejme takoj. Zače'r>ice izključene. Prednost imajo z inozemsko prakso. Ponudbe z navedbo dosedan, prakr, na upravo Sloven.« pod Damska konfekcija« št. 1141. Stanovanje petih sob z vsem kom-fortom se odda v sredini mesta s 1. februarjem ali 1. majem t. 1. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 1265. prodaj hotel na sedežu banovine na dalmatin. pri-morju z 20 adaptiranimi sobami. Hotel obstoji te 11 let. Obrat dobro vpeljan. Obratuje preko celega leta. Proda se radi preselitve rodbine pod zelo ugodnimi pogoji. Podrobne informacije pri lastniku »HOTEL BEOGRAD«, SPLIT. Prazno sobo zraven kolodvora takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« št. 1331. Beseda samo 50 par Čaineriiikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas. Instrukcije dajem nižješolcem iz vseh predmetov, zlasti iz francoščine. -— Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 1319. Mladenič star 30 let, s premoženjem 250.000 Din, želi v svrho ženilve spoznanja z gospodično, katera bi imela trgovino ali gostil, no. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod -Mir« št. 1232. Beseda samo 50 par Oiicire bivšega B. H. I. H. 1, 2. Kemp, prosimo za naslov r.-. Ji važne informacije, i Alosna Company — Ljubljana. Šivilje, krojači, nešivilje, dame. Vsled denarne krize priredi Strokovno krojno učilišče — Ljubljana, Mestni trg 5 '.I, 3. februarja brezplačni r'rihrojcva'ni tečaj moškega, damskega krojenja oblek, perila. Priglasite se pravočasno. RSSI Beseda samo 50 par 10.0C0 Din posojila lahko tudi hranilna knjižica, iščem proti vknjižbi. Dopise pod Sigurnost« št. 131.5. i Posojila na hipoteke ali poroštvo dobite. Generalno zastopstvo -Vlg. Pv. G. In<"' Maribor, Vrazova 2. Za pismene informacije prilog 5 Din v znamkah« Za jugoslovanski patent št. 3500 od 1 marca 1925 na: ,.Postaj zti nMm proznega gradbenega menjala" (»Verfahren zur Ilerst lluug von porosen Baumateriaiien«) se- 'ščejo kupci ali odiem-ilci Pcenc. Cenjene ponudbe ua ing. MI LAN SUKLJE, LjubUana, Beethovnova ulica 2 Gospodično sprejmem na stanovanje v sredi mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1308. Mirnima strankama oddam lepi dvosobni stanovanji — 380 in 460 Din. Naslov pove uprava »Slovenca* pod št, 1316. Opremljena soba s posebnim vhodom s«, takoj odda eni ali dvemu osebama. Soba je velika in se jo lahko porablja ludi za kuho. — Idrijska ulica 6. Dve prazni sobi oddam na Cankarjevem nabrežju št. 23/11. Stanovai -j oddam za 1. maj. Tri sobe, pritikline, event. tudi z dvema sobama. Cesta v Rožno dolino 11. Sobo v sredini mesta s posrbnim vhodom oddam eni ali dvema gospodičnama — z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1332. .Stanovanje komfortno urejeno, obstoječe iz 1 so'- t vsemi pritiklinami, v c.:;>tru mesta, se takoj odda v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod š' 1348. Sobo in kuhinjo oddam. Vil. Vodnikcva št. 15, Zelenci jama. Manufaktur. trgovina i sredi Ljubljane se odda • takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodno« št. 1097. Pisarniške prostore oddam. Dalmaunova ulica št. 11. Velik lokal in pisarniške sobe oddam s 1. avg. v Šelenburgovi ul. 1. Pojasnila daje iz prijaznosti g. E. Navinšek istotam. Hiša novozidana, enodružinska, ? lepim vrtom, naprodaj. Pobrežje pri Mariboru — Stranska ulica 3. Dobrovpelj. trgovina se takoj odela Prevzeti je treba zalogo in nekaj inventarja. Potrebno je najmanj 50 C00 Din takoj. Resne ponudbe pod »Dobro idoča trgovina« štev. 1200 na podružnico »Slovenca« v Celju. Be««da samo 50 par Radio aparat zamenjam za pisalni stroj ali foto-aoarat. Naslov v j upravi »Slovenca« pod št. 1250. Klavir ■dobro ohranjen, vsled sc- i lit ve poceni naprodaj do •1. februarja. — Naslov v upravi »Slovenca« pod t. 1234. :______ Klavir prodam po ugodni ceni. Bajde, Gosposvetska cesta 12, dvorišče. Beseda samo 50 par Vsakovrstno OO na'vl?iih enah CERNE luvelti Liuhliana Woll"va ulica M 3 Srečke delnice, 3blian3 Selcntiurfiovn ulna 6 II nnd«tr Beseda samo 30 pat Kupim hišo v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom, kakor tudi lesna trgovina. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor, Aleksandrova ce:.'a 6. f vescM §€ i postacm času in nabavimo si: gramofon, radioaparat, športne potrebščine in plošče pri jftrar jos?p banjai LJUOLJANA - MihlOSiCcva C, 20 Velika izbira! Beseda samo 50 par Otroka sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1310. Posestvo v tr,;i. Muta ob Dravi naprodaj. 1 'A orala, zidana dvoolanovanj^ka hiša, voda v kuhinji, električna !uč, gospodarsko poslopje, primerno za rokodelca ali upokojenca. — Cena 68.000 Din. Poizve se pri 'astniku Ignacu JevSerak, Slov. Kon?ice. Mof' no kolo dobro ohianjeno, od 300 do 400 ccm, kupii.i Naslov Klammer, Dolcnja-vas, p. Cerknica. Motor na nafto ca 5 HP, kup1 r Ponrd be na upravo Jtovrrca pod št. 1214. Kipimo škarje že rabljene in v dobrem stanju, na ročni pogon, za pločevino do 12 mm, ler eno šlanco na ročni pogon, do 20 mm. Pen 'dne na .:privo Slovenca« pod Škarje« št. 1347. Hotelsko pohištvo prvovrstno, z marmornatimi umivalniki, naprodaj za dvotretjinsko ceno za 20 *oseb skupaj ali posamezno. Pension Vovk, Bled. Čebelarji! Vse čebelarske potrebščine kupite najcencje v trgovini FR. STUPfCA, fc-leznina in zaloga poljedelskih ''*ojev, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1. Motorno kolo BSA. 319 cm3, brezhiben, lipa 30, naprodaj. Ljubliaua, Opekarska cesta 31. Zaročne in poročne prstane v modernih oblikah, nudi |>« najnižjih cenah A. Slumpf, zlatar v Mariboru, Koroška c. 8. Staro zlato kupi ali zamenja Puške risanica za krotflo, Val. 8 mm in dvocevka, gr< ■ ner, brezdimna, ..al 16, fino noseči — nanrodaj. Ljubljana, Opekarska cesta 31. Lončenih peči že rabljene dele prodam. Dalmatinova 11 Pohištvo! Vsakovrstne spalnice, kakor tudi vse ostalo pohištvo Vam nudi po izredno nizkih cenah. — Ivan Kuhar, mizarstvo, Vižmar-je št. 69, St. Vid nad Lj. Grobišče pri Sv. Križu prodam. — Ponudbe pod: »Ob zidu« št. 1310 na upravo Slovenca«. Šivalni stroj pogreznjen — popolnoma nov, naprodaj za vsako ceno. Miklošičeva 7 III, levo, vhod poleg Depa, o trgovino dobro idočo, orevzamem. a de':eli tkoli Liubliane, "on1 dbe iod »VeMctno-upeljano št. 1023 na npr Slo venca«. jud os ouies eposng tirani* IU. i»r«»s<» nfde in »r^cnetj k ui»ilt* MHi.uarle i»»« A VOLK LJUBLJANA HH|f»B rfvta i« VHf*irt.'n»inft n rnnkc Konj v šesii in U iti, brezhiben. 16 visok, naprodaj Ljubljana, Opekarska cesta 31 Felo blago vsake vrsle po /elo niz kih cen:!i v tri!ovi,ni O. Sliliar, Lj :Jilia a, Stari tri* JI *s*tm Nk.iiiovi si patent / ležečimi kartotekami na krogljični ležnj Za lomite pros ekte! Sofra, Maribor Telet.2510 beseda samo 50 par Več pisarniških sob v I nadstropni v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupai ali posamič Pokoi-ninski zavod za nameščence v Ljubljani. Lokal z lepimi izložbenimi okni, v sredini mesta, se takoi odda v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1349. Pekarijo iščem v najem v mestu ali predmestju. Cenjene ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Sigurnost« št. 1224. t Vilo v Streli Sk i ulici ali na Poljanski cesti — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vila« 1311. Parcela 500 nr z leseno hišico naprodaj za 23 000 Din. Proda se tudi sama parcela. Metod Zerovnik, Zg. Šiška 185, poleg gostilne Čarman. Malo posestvo v Sav. dolini, čedno stan, hišo v bližini želcznice, kupim. Cena do 50.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1330. Stavbna parcela v Koleziji, 550 nr, krasna, pravokotna, ob glavni cesti, elektriki in vodi, naprodaf. Ljubljana, Opekarska cesta 31. Fes-"^ samo 50 par Jajce SO par na dro' no. — Sever & Komp , Ljubliana, Gospo-svetsk« cesta 5, gatericc. krožne, mlinske sl.obulne no^e ie se drago jekleno orodje kupite naj igodneje pri - Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Naša preljuba in predobra mali, stara mati, oziroma tašča in sestra, gospa Elizabeta IVelte hišna posestnica jo v soboto 30. januarja ob pol 17 po kratki, mučni bolezni, prevideua s tolažili svete vere, v 78, letu svoje dobe boguvdano zatisnila oči. Pogreb blagopokojnice se je vršil v ponedeljek 1. febr. ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Sveta maša zadušnica sc bo darovala v sredo 3. februarja ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, Gramat-Ncusiedel bel Wicn, dne 2. februarja !932, Žalujoče rodbine: WELLE, FAJDIGA, SCHRIBAR. Zapustil nas jc za vedno naš ljubljeni , ozir. sin, brat, svak in stric, gospod soprog m v nedeljo, dne 31. t. m. po kratki in mučni bolezni. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 2. februarja 1932 ob 'j3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. februarja 1932 pISrNE KOLIKO PNI _ DO 6. FEBRUARJA Vilo ali liišo z večjim vrtom, primerno za letovišče, event maujše posestvo z dobro ohranjeno stanov, hišo kupim na Gorenjskem med Kranjem in Bledom, najraje v bližini Radovljice za ceno ca 80.000 Din. Ponudbe na upravo Slovenca pod Poletje št. 1122. BBHffl Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani! Karel CoS. Izdninteli: Ivan Rnkovoc. Urednik: Frane Kroinžar. RABIMO tri do štiri vagone krajnikov, smrekovih, borovih ali jelkovih, lahko tudi mešanih 4 do 5 eni debelih, dobava tekom 2 do 3 tednov, plačilo proniptno. Ponudbe /. ceno nakladalna postaja na upravništvo "Slovenca. pod značko Krajniki štev. 1258. N T —o _ <=" £ ^ < 5 slS-i'« ajiaa ssS j c-i g .S .2i s -i s: ■>«>§* So SiŠ i «- a^n m -s S K — S v. v „ S m tj a « — N 55 .12 . >• . =5 . o 5 1 ~ >tnCK -O O _ . c o s o ■ 5 _ - M . flfl a « > W -g eo v »3J N > . — . a- cz —■ c -o U w « S5 a ^ 1 a ro •= i: c cttl o « O "" -S T C "J i — ^ Akvitcja se je bila že oddahnila od strahu in moreče skrbi, ko je vkorakal vanjo konzul Marcus Ju-nius Brutus s Četami,ki jih je pripeljal iz cispadanske in transpadanske Galije. Menil je, da dobi naselbino obupano in do malega izpraznjeno in zapuščeno, če že ne opustošeno in razdejano, a pozdravilo ga je veselje in živahno vrvenje. Prevrnilo sc je, je sklepal ob prvem pogledu in ko je izvedel, da je kolega Manlius obračunil sam z Istri, je obdržal samo vojaštvo, ki ga je nabral v mestih, pomožne čete obpadanskih Galov je pa odpustil in vriskaje, ko da so priborile največjo zmago, so se vračale domov v svojo preljubljeno Galijo. Potem je konzul sedel in napisal senatu pismo, da reši Romo skrbi in bojazni. CONSUL JUNIUS BRUTUS SENATU I ROMANO PATRES CONSCRIPTI, IZVRŠIVŠI VAŠ NALOG, SEM DOSPEL V AKVILEJO, PREPOZNO. NE USTRAŠITE SE! KOLEGA AULUS MANLIUS JE MEDTEM OPRAL OROŽJE IN GA OVENČAL Z NOVO SLAVO. POROČILA O PORAZU, KI SO BILA PRISPELA V ROMO, SO BILA PRETIRANA, ZMAGA JE PA RES LEPA IN VREDNA NAŠEGA OROŽJA. Tako jc pisal konzul Brutus, potem pa čakal v Akvileji, da sc vrne Manlius s svojo zmagoslavno vojsko, zakaj izvedel bi rad vse podrobnosti o poteku boja in mu še poročal o razburjenosti, ki je pro-šle dni prevzela senat in vse prebivalstvo v mestu ob Tiberi... Kralj Epulo se je bil zavedel v svojem taborišču ob zgornjem Timavskem jezeru, kako nepremišljeno jc ravnal v rimskem taboru. Mrk in tih je bil in zaklel se jc pri Belcnu, da opojnega rimskega strupa ne bo pokusil več. Še je imel v taborišču močno in številno vojsko, saj so Gali z zapadnih obronkov Karusadija ostali nedotaknjeni in z njimi vsi oddelki Karnov in Istrov, ki so bili zasedli višine zapadno od Timava, a vendar, najboljši velmožje in z njimi najbolj borbene čete so podlegle strupu in rimskemu meču. Priporočamo Vam najboSjše šivalne stroje in kolesa Adier - Urita »cr švicarski pletilni stroji DUBIE1) edino le pri tvrdk i Jos. Peteline, Ljubljana za vodo. Brezplačen |iouk v vezenju. Večletno jamstvo. 10DD Din plačam ako Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. ne odstranite v treh dneh z RADIO BALZAMOM. Prosim, pošljite mi še en lonček R. B., ker isti zelo dobro učinkuje — piše 21. II. 1931 ga. Marija Skerbinc, Vransko pri Celju. Zahtevajte povsod samo RADIO BALZAM! — Lonček 10 Din (predplačilo), na povzetje 18 Din dva 28 Din, tri 38 Din — pošlje: R. COTIČ, Ljubljana VII, Kamniška ulica št. 10 a Kovinaste krste za deco: 80 > 160 cm dolge Din 550'— do 1.050 —. kovinaste krste za odrasle: 200 cm dolae, Din 1.400 do 2.200'-, iz zalogo v Mariboru. Izbira v vseh velikostih. Najmanj 50% prihranka potom nakupa pri izdelovalcu. MAKS USSAR, MAUmOO. Gregorčičeva ulica 17 Najcenejše in najboljše: modroce, otomanek mreže, divane, icdcr-modrocc, 1'otclje in garniture Vam nudi r. sajovic, Stari trg štev. (i Vsa tapetniška dela po nizki ceni. NAZNANILO! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj krojaški atelje iz Lepo-dvorske ulice v Wolfovo ulico 10 ter bom nadalje po znižanih cenah izdeloval najmodernejše fazone od 250—300 Din. Točna in solidna izdelava! — Se priporoča LUDVIK LOGAR, modno krojaštvo, Wolfova ul. 10. V Retečah na Sori naprodaj več različnih slavbnih patcel Pojasnila daje lurce GOSAR kopališče Reteče, pošta Skofja Loka Tvrdka F. I. Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 29 naznanja, da je cene belemu blagu znatno znižala, n pr.: Platno za kapne prvovrstne šir. 180 cm 21 Din, platno za rjuhe, dvojna šir. od 15. najboljše 24 Din. Šiioni od 7.50 naprej, najboljši 11.50 Din, bela kontenina za perilo od 6.50 naprej, najboljša 10 Din, rujava kontenina od 5.50 naprej, najboljša 9 Din. Barvasto blago za damsko perilo od 9 Din aaprej. Enako so znižane cene tudi oxfordom, eefirjem, kambriku in sploh vsemu bombaž, blagu. Predtisknna ročna dela za vse! Stenski prti 7 Din. stenski prti, rdeče ali modro obroblicni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje ctc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago. Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Enllanje, ažuriranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din. Gostilna na proda! Dne 29. februarja ob 9.30 bo prodana na javni dražbi pri sodišču v Kamniku enonadstropna hiša v Motniku s krajevno gostilniško pravico in gospodarsko poslopje z vrtom. Cenilna vrednost 80.020 D najmanjši ponudek 41.580 Din. — Informacije dajo dr. Zvokelj, advokat v Kamniku. Največjo n losa Hovinastiti Hrs! s M Mei Ne duho ne sluho ni m o kurjih očesih in debeli koži, ako jih tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer le malo namažete s CLAVETYL C R E M O Cena zavitku 8 Din. Proizvaja jo stara leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna V. Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. DRVA 10 vagonov lepih, suhih bukovih cepanih — nudim franko vagon — klaftra po 300 Din. Naslov v upravi Slovenca« v Mariboru. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zciss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Wella, Certo itd ima vedno v zalogi fotoodd. Jugoslovanske knjigarne V L;ub!iani Zahtevajte cenik'