173
Politični pregled.
Državni zbor. — Teden dni že traja v poslanski zbornici jezikovna razprava, a konca jej še ne bo tako kmalu, kakor želi vlada. Tega ni samo kriva opozicija, ampak tudi desnica, katera pravi, da je njena dolžnost, odgovarjati na razne enuncijacije. Vladi pa se zelo mudi, da voli zbornica Čim prej jezikovni odsek in zato namerava okrajšati delegaeijsko zasedanje kar se da, ter hitro po njem zopet sklicati poslansko zbornico. Nekaj časa je vlada celo mislila, naj bi državni zbor in delegaciji paralelno zborovali, a opustila je to misel ter se odločila za to, da 7. maja odgodi zasedanje, a zopet skliče zbornico. Čim končata delegaciji svoje zasedanje.
Delegaciji. — Letos bodeta delegaciji zborovali v Budimpešti. Zasedanje se začne dne 9. maja, a trajalo bo po dosedanjih dispozicijah ministerstva samo 18 dnij. Pojasnili smo že enkrat, da je zborovanje delegacij v tem času popolnoma nezakonito, kajti prva naloga delegacij je, določiti prispevek vsake državne polovice k skupnim troškom, tega pa delegaciji sedaj ne bodeta mogli storiti, ker za prihodnje leto še ni določena kvota. Ker bodeta delegaciji sklenili finančni zakon, v katerem ne bode določeno, koliko ima plačati vsaka dižavna polovica k skupnim potrebščinam, bo ta zakon očitno kršenje ustavnih določb
Jezikovna razprava. — Ministerski predsednik grot Thun je otvoril razpravo o jezikovnih predlogih z dolgo izjavo, v kateri se je zavzemal za to, da naj zbornica izvoli poseben odsek, v katerem naj se skuša doseči porazumljenje mej strankami glede jezikovnega zakona, a če*se doseže to sporazum-Ijenje, potem da hoče vlada preklicati jezikovne naredbe. Doslej so govorili skoro sami Nemci. Debata je bila doslej jako plitva Dovolj je, ako omenimo dvoje: Nemško opozicijonalne stranke izjavljajo sicer, da ne odnehajo od obstrukcije, dokler se jezikovne naredbe ne prekličejo. a iščejo vender modus, kako bi mogle vstopiti v jezikovni odsek Druga zanimivost je, da so kršč -soc. na usta Lichtensteina se izrekli za nemški državni jezik, nemška kat.-ljudska stranka pa je po Dipau-liju zahtevala preklic jezikovnih naredb
Srbija — Dne 4. junija se vrše volitve v skupščino. Voliti bo 196 poslancev, kralj jih pa imenuje na predlog vlade 64. Da je ob takem razmerju poslancev lahko dobiti vladi večino, je umevno. 64 glasov že ima, pridobiti jih ji je le še toliko in trdna je proti vsaki opoziciji. Posebno ob takem postopanju vlade kakoršno razvija sedaj pod poveljstvom nesrečnega razkralja Milana, bo vladi lahko zmagati. Brezdvomno bodo raiikalci, za katerim stoji veČina naroda, ostali v manjšini ker vlada pritiska z vsemi mogočnimi sredstvi na njih voditelje. Volitve so indiiektne t. j. voli se po volilnih možeh in izvrše se po celem kraljestvu na en dan.
Kreta. — Znano je, da je še vedno edini resni kandidat za guvernerja na Kreti grški princ Jurij Močno se ustavlja tej kandidaturi Turčija in odločno jo podpira Rusija. Vsjed nasprotstva Turčije, sta si prišla ta in Rusija precej v navskrižje. Sedaj je turški sultan premenil svoje mnenje. Sporočil je baje Rusiji, naj se izvrši imenovanje grškega princa guvernerjem na Kreti in hoče to imenovanje molče priznati, ako mu Rusija garantira njegovo teritorijalo posest v Mali Aziji in da se imenovanje izvrši tako, da ne bo prizadet ugled sultana^ in njegovega carstva.
Spanjsko-amerikanska vojna. Predsednik Zjedinjenih dršav Mac Kinlev se je izrazil, da bode vojska kratka. Temu bi bilo lahko tako, ko bi bila vojska omenjena le na Kubo. Toda minolo bo že 14 dnij in vojska še ni prišla v pravi tek. To je umljivo, kajti Španjci imajo poleg Kube skrbeti še za obrambo drugih svojih otokov, bližnjih in daljnih. Ker je španjska mornarica vsled tega zelo porazdeljena, je s tem oslabšana njena moč. Vender imajo Amerikanci velik strah pred njo. Boje   se   pred vsem   za svoje   domače   obrežje, ker
se sploh   trdi, da je   španjska   moč   odplula   naravnost   proti Ameriki. Da presenetijo Spanjce, so Američani sklenili   in   že poskusili napade na razne španjske otoke.   Precej   močen  oddelek   je   odplul   tudi   proti   Filipinskim   otokom   v   Vzhodni Aziji,   Tu   je   prišlo  minolo nedeljo tudi do   prve   bitke   mej Španjci in Amerikanci. V Manilskem zalivu se je mej broiov-iema vnela   huda   bitka, ki   je trajala nekaj ur.   Amerikanci, ki   so   bili   močneji, so   popolnoma   premagali   Spanjce.   Dve španjski ladiji je požar uničil, jedna se je razletela, dve ladiji sta bili močno poškodovani, nekaj manjših  ladij so pa morali Španjci potopiti, da niso   prišle v roke Amerikancem.   Znatno škodo   imajo tudi   Amerikanci; da si   so   premagali   Spanjce,, vender niso zadovoljni z uspehom, ker   njih namen je bil polastiti se manilskega pristana. To bodo pa le težko dosegli in le z morebitno pomočjo ondotnih   prebivalcev,   ki   se utegnejo pridružiti Amerikancem in se upreti   proti   Španiji,   s   katero so nezadovoljni. Manila sama je dobro utrjena   in  ima močno posadko. Velik se more zvati moralen vspeh,   katerega so dosegli Amerikanci s to zmago. BojaŽeljnost   in   navdušenost za vojsko sta v Ameriki še bolj narasla, ob jednem je pa zavladala velika potrtost in nevolja v Španiji.   Prebivalstvo je razjarjeno in   primerili so se veliki in nevarni   izgredi. Vojaštvo je le z največjim naporom  moglo   razgnati   demonstrante, katerih jeza se obrača proti ministerstvu in proti dimastiji.   Demonstracije so bile dolgotrajne   in   tako očitno protidinastične, da je vlada sklenila razglasiti v Madridu obsedno stanje,  katero se najbrž raztegne tudi na druge pokrajine,   kajti tudi v drugih mestih se je pojavilo močno protidinastično gibanje. V gorah se zbirajo številna   krdela   revolucij on arjev.   Položaj   je jako nevaren. Nevarnost je, da v celi španjski nastane revolucija. — Kubo so Amerikanci blokirali, to se pravi, zasedli naj-najvažnejša pristanišča in hočejo   tako sestradati španjsko armado  in   Kubance, da se jim   bodo z lepa   udali.   Na   drugi strani pa hočejo Španjci izvabiti Amerikance na Kubo, da jih pograbi mrzlica in tako uniči,  če Španjci res z vso močjo napadajo amerikansko obrežje, bodo pač morali   Amerikanci   poklicati svoje ladije   od   Kube,   da   branijo domača tla.   V tem času se bode španjska vojska   na   Kubi   lahko   opomogla.   Če Španjcem ne bodo na Kubi delali ustaši preglavice, tedaj njih položaj napram Amerikancem ni to-li slab.